§io
Listek.
raturi, ki obseza materijal za kulturno zgodovino rusko pod carjem Aleksandrom I. — Andrijevičeve Sibirije v XIX. veku, prišel je na svetlo I. zvezek. — Starčevskij izdaja slovar v 12 jezikih (švedski, nemški, litv., poljski, sorbski, rusinski, češki, slovaški, ogrski, hrvaški, slavon. in rumunski) Na svetlo je prišel že drugi zvezek. —¦ Gončarevega zbranih spisov 9. zvezek je natisnen v 10.000 izvodih. — Gogolovih del je izšel 5. zvezek 10. natiska. — Dostojevskega del 10. zvezek je natisnen v 12.000 izvodih. — Gljeb Uspenskega dela tiskajo v ceneni izdavi; dva zvezka po 12.000 izvodov. — Mežov je izdal že 7. zvezek svoje biblijografije ruske zgodovinske literature (1. 1865.—1876.) —
Dne" Il.majnika t 1 umrl je v Peterburgu Mihail Saltvkov Ščedrin, prvi satirik ruski. Smrt ga je rešila bolezni, ki ga je mučila že dolgo. Porodil se je dud 15. janu-varija 1. 1818. v Tverski guberniji.                                                                            F. H.
Prijateljica Puškinova. C. Arps opozoruje med Nemci prvi na ženo, ki je vsa-dila v Puškinovo srce čut za lepoto narodnega govora, narodnih pripovedek in pesmij, ki je vplivala s tem na njegov jezik in na predmete njegove poezije To ni bila kaka krasotica, ki bi očarala pesnika moža, bila je njegova pestunja Irina Rodionovna. Kolikokrat je sedela po zimi v topli sobi. Zunaj je bril veter ter je metal sneg na okna; v izbi je ležal pri peči črnolasi dečko Puškin, poslušal je starko, ki mu je pripovedovala bajke, o ribiči in ribici itd. Dečko je vzrasel slaven pesnik, ponos domovine svoje, katerega ime slavi tudi tujec. Odveč bi bilo povpraševati, kakor povprašuje Reinholdt v svoji zgodovini ruske literature, ali bi bil Puškin kdaj tako" slaven pesnik, ko bi Irine Rodionovne ne bilo, gotovo je pa, da mu je navdala pestunja s svojimi pripovedkami fantazijo in brnila tako prva na struno, katera je pela potem vse življenje. Se odrasel mož je poslušal rad Irino, nje bajke in narodne pesmi. Nekatere je zapisal on sam, kakor o »ribiči in ribici«, »o čudni veverici«, »o utopljenci« Rodionovna je umrla 1. 1828. stara 70 let. Kako je ljubila gojenca svojega, naj kaže pismo, katero mu je pisala 1. 1826., saj ne kaže le nje ljubezni do njega, temveč po zlogu svojem je tudi prav vzor nepokvarjene narodne stilistike. »Ljubi moj prijatelj, Aleksander Sergejevic! Dobila sem pismo in denar, katera ste mi poslali, za vse te darove sem Vam hvaležna iz vsega srca. — Vedno Vas imam v srci in v mislih, le kadar spim, Vas pozabim Pridi k nam v Mihalovskoje (Puškinovo posestvo v Pskovski guberniji), angeljček moj, vse konje ti bom poslala na pot. Pričakovala Vas bom in prosila Boga, naj nam da svidenje. Zdravstvuj, prijatelj, Aleksander Sergejevic. Za zdravje Vaše sem vzela iz prosfore (kruh za obhajilo) sredico ter sem dala moliti za Vas v cerkvi in molim sama. Bodi tako srečen, prijatelj, da ti bo samemu prav.   Jaz sem zdrava, hvala   Bogii,   poljubljam Vam  roko   in   ostajam Vaša
Vas jako ljubeča   pestunja
Irina Rodionovna.i-(Po Mag. f. d. Lit. des In- und Ausl. 1889.)                                                    F. H.
Poljska književnost. Radzimirski in Gororak izdajeta listine iz arhivov knezov Lubartovicz in Sanguszko v Slavutu (Lvov 1888). Do sedaj so prišla na svetlo pisma z let  1284.—1506.
Krakovska akademija je izdala »Modlitwy Waclawa«, krasen spomenik iz 15. veka. Prepisal ga je krakovski prof. Malinovvski iz originala v Pesti.
Eliza Orzeszko je izdala povest v treh zvezkih „Nad Niemnem" (Varšava, Ge-bether in Wolf). Kritika hvali to delo, da je najboljše izmed vseh, ki so prišla v zadnjih dveh letih na svetlo.                                                                                            F. H.
K nazivu: »Narobe Katon«. V »Ljublj. Zvonu« IX. 44:. pravi L. Pintar: »Do-sedaj so mislili, kakor je videti, razlagalci Prešernovega napisa na Stanka Vraza pri tem citatu na starejšega Katona. V tem zmislu n. pr. je pisal 1. 1885. Andrej Feltonja (Kres
Listek,
S"
V. pag. 472.) v opombi« : . . . (Navaja besede iz dotičnega spisa). — Iz tega bi morebiti kdo sodil, da sem baš jaz prvi razlagal omenjeni napis tako, kakor je iz »Kresa« navedeno v »Ljublj. Zvonu« 1, c. A temu ni tako. Nego že hrvaški pisatelj, Ivan Za h ar, govoril je leta 1871. »u predavanju namienjenu krasnomu spolu« o tem tako-le : »Vraz ih (pesnikov slovenskih) nije hotio sliediti u tom, da slovenski piše, nego je volio naučiti današnji hrvatski književni jezik, pa u njem odpremiti u sviet krasne plodove svoga duha. Zato ga je Prešern prozvao obratnim Katonom. Kato bijaše Rimljanin, strog i tvrd; videči, kako se izobraženi jezik grčki uvodi v Rimu, opirao se tomu od sve duše, držeči se strogo svoga materinskoga jezika latinskoga. Ona j dakle naziv znači: kako god se je Kato nepomično držao svoga jezika, tako je Vraz lahko od njega odustao.« Gl. »Vienac III. br. 43!
To tolmačenje sem jaz pač vzprejel v svoj sestavek o Stanku Vrazu, ki sem ga bil napisal za nekdanjo »Zoro« (v Mariboru) hrvaški; a urednik, prof. Janko Pajk, kateri je moj spis za isti list poslovenil, razširil je ono razlago v besede, kakor se čitajo v »Zori« leta 1876. str. 340. in potem zopet v »Kresu« 1. 1885. 1. c, kjer sem povzel upravo Pajkove izraze s sklepom Zaharjevim. (Po čegavi krivnji li je tedaj tam izostal *vir«, tega se sedaj več ne spominjam). Toliko v pojasnitev — ako bi bilo vredno, stvar priobčiti — da bode vsakemu svoje.                                                      A. Fekonja.
Lehrplane fiir die Volksschulen des Kiistenlandes in deutscher, italienischer, slovenischer und kroatischer Sprache. Tako se zove 286 stranij v osmerki obsezajoča knjiga, kojo je izdal c kr. dež. šolski svet primorski po odloku predsedništva visoko-istega z dne" IO. avgusta i8b8. 1 , št. 7307 ex 1887. — Velja vezana 70 kr. pri c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaji. Vsebina teh učnih načrtov je ta: A. 1.) Učni načrt za nerazdeljene jednorazredne ljudske šole. 2.) Razdelitev uka po urah na teden v nerazdeljenih jednorazrednih ljudskih šolah. 3.) Učni predmeti. — B. 1.) Učni načrt za razdeljene jednorazredne ljudske šole. 2.) Razdelitev uka po urah na teden v razdeljenih jednorazrednih ljudskih šolah. 3.) Učni predmeti. — C. 1.) Učni načrt za nerazdeljene dvorazredne ljudske šole. 2.) Učni predmeti. — D. 1.) Učni načrt za dvorazredne ljudske šole, v katerih je vsak razred razdeljen v dve skupini. 2.) Učni predmeti. — E. 1.) Učni načrt za trirazredne ljudske šole. 2.) Učni predmeti. — F. 1.) Učni načrt za četerorazredue ljudske šole. 2.) Učni predmeti. — G. 1 ) Učni načrt za peterorazredne ljudske šole. 2.) Učni predmeti. — H. I ) Učni načrt za šestrazredne ljudske šole. 2.) Učni predmeti. — /. 1.) Učni načrt za drugi jezik v ljudskih šolah. 2.) Učni načrt. —J. 1.) Dodatek. Urniki za jedno- in dvorazredne, v dve skupini razdeljene ljudske šole, v katerih so učenci dveh narodnostij. 2.) Urnik za jednorazredno, v dve skupini razdeljeno ljudsko šolo, v kateri so učenci dveh narodnostij, A in B. 3.) Učni red za jednorazredno nerazdeljeno ljudsko šolo, v koji so učenci dveh ndrodnostij, A in B. 4) Urnik za dvorazredno ljudsko šolo, v koji je vsak razred razdeljen v dve skupini, in v koji so učenci dveh ndrodnostij, A in B. — K. 1.) Učni načrt za nadaljevalne šole. a) Določbe glede" osnove kmetijskih nadaljevalnih šol v Primorji. b) Učni red za kmetijske nadaljevalne šole prve vrste, c) Učni red za kmetijske nadaljevalne šole druge vrste, d) Razdelitev učiva, e) Obseg uka na kmetijskih nadaljevalnih šolah prve vrste, f) Učila, g) Dolžnost obiskovati nadaljevalne šole. h) Učitelji, i) Ravnateljstvo, j) Ustanova nadaljevalnih tečajev, k) Stroški za te šole. 1) Nadzorovanje nadaljevalnih šol. —L. 1.) Občne nadaljevalne šole.—Končno se nahaja naslednja opomnja: »Pojasnila, kako naj učitelj postopa pri pouku, priobčijo se v posebnem zvezku.«  — (To se nahaja še v načrtih I.   1878.)
Ti učni načrti se ne razlikujejo dosti   od onih,   koje  je   vis. c. kr. deželni   šolski svet   primorski   izdal   z   razpisom   dne*  10. avgusta  1878. 1. br. 5332/VII     Kaj in kakd,