košenina pmcana v gotomnj
HariDonM
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 81
Maribor, sobota 11. aprila 1931
»FUTRA
«
zha a razun nedei|e n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem ček. zav v Ljubljani it. 11.409 t/eua mesečno preie-nan v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarlfu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Zagrebški velesejem
25. IV. - 4. V. 1931 Vlil. SALON AVTOMOBILOV
motornih koles, koles in pribora
XV. SPECI3ALN1 GOSPODARSKI SEDEM
(strojev, gnojit, poticbšfrn) PERUTNINE IN KUNCEV
(samo od 25. — £8. iV.)
RAZSTAVA HOLANDSKEGA CVčTJA TURISTIKE In ŠPORTNIH POTREBŠČIN HIGOtNE.
Z legitimacijo zagreDškega velesejma nabavljeno pied odhohom, brezplačen poviatek na železnicah In paiooiodih, višji iaiied za ceno nižjega. XV
Trst
Trst je bil dolga stoletja docela brezpomembno mesto. V njem so živeli ribiči, trgovci, obrtniki in kmeti, ki so orali in sejali vse tam, koder se danes dvigajo palače novega mesta. V njem je bilo nekaj starih italijanskih rodbin, ki so se razvile iz prvotnih rimskih naseljencev in ki so se skoraj izključno ba-vile s trgovino, obrtjo in pomorstvom, večino pa so tvorili Slovenci. Posebno vsa okolica h bila vedno čisto slovenska. ’eliko pomorsko mesto za severni Ja-nra” so bile takrat Benetke, pa celo mala [rha ie pomenila skoraj več kakor Trst. dei t6 pričel razviiati’ se ima zahvaliti ,tvu, da je bivša Avstrija potrebovala 0Je lastno izhodišče na morje in ga zato umetno dvignila in preuredila v vetovno pomembno luko. Vendar bi se ajbrže ne bil tako naglo dvigal, kakor je, če ne bi bila Avstrija izgubila se-verno-italijanskih pokrajin.
Iz mesta s 7500 prebivalci se je tedaj
x/ .,v 1e”e(^sa,rn^m stoletju dvignil do števila 150.000, dočtrn. je ob izbruhu svetovne voine živelo v njem že nrokr,
225.000	ljudi. Zaslužek so nS nri JSS
ladjedelnici, štirih velikihnaŠ'1arP”,vellk‘ družbah in številnih manjših nri ? ni, obrti, razvijajoči se S5,Pr gospodarskem oziru so dajale Trst > mah vse avstrijske dežele gori do Ga' licue in celo Bukovine, v populacijsko™ pa je bil pritok trostranski. Največ je prj_ hajalo tja Slovencev iz vseh delov Pri. morske, pa tudi iz Kranjske, Koroške in štajerske, h katerim moramo prišteti še Strske Hrvate. Italijanski živelj se je Prise|jevai ;z italijanskih obrežnih mest ^ r® in deloma iz Furlanije, pretežno pa z stare kraljevine Italijs, saj je bilo »re-
S,	lcolov«, t. j. priseljencev iz Italije v lrstu najmanj 30.000. Tretji pritok je Ril ^merjen v Trst iz vseh ostalih avstrijskih dežel in iz Ogrske, posebno pa Se iz a|macije. Tako so poleg Slovencev in ahjanov kot prvobitnih prebivalcev na5tajale tudi hrvaško-dalmatin-ne, češke, poljske in druge na-n*. os ne skupine, da ostalih maloštevilnih tujcev ne štejemo.
v2m. paYje Mdi že dan odgovor na prasanje: čigav je bil Trst do italijanske
Preokret v zadevi Kanclerjevega umora?
NOVE ARETACIJE V ZVEZI Z IZJAVAMI MOHORKA.
M a r i b o r, 11. aprila.
Včeraj so orožniki pripeljali v Maribor in oddali v preiskovalne zapore okrožnega sodišča, na odredbo državnega pravdnlštva, Ano Kovač, mater Ru-dolfa Kovača, ki je bil lani 17. aprila obsojen na 14 let težke ječe radi roparskega napada, katerega je dne 24. sept. 1929 izvršil skupno s pozneje pobeglim Mohorkom na cesti med železniško postajo Sv. Lovrenc na Pohorju in Devico Marijo v Puščavi na posestnika Jakoba Črešnika in Jakoba Vicmana, ter radi roparskega umora kmeta Rudolfa Kanclerja dne 8. oktobra 1929 na poti iz Kamnice proti Sv. Križu.
Obenem je bil aretiran in oddan v preiskovalni zapor tudi njen sin Anton Kovač, Rudolfov brat, ki je bil že svoj čas osumljen sokrivde na Kanclerjevem umoru, vendar pa je bila takrat preiskava proti njemu ustavljena.
Sedaj je Mohorko pri nadaljnjih zaslišanjih izpovedal, da je Ana Kovač na-
jela dva človeka, ki bi naj ubila neko pričo, katera je v procesu radi Kanclerjevega umora slabo izpovedala za njenega sina Rudolfa.
Glede umora kmeta Kanclerja pa je Mohorko Izpovedal, da Rudolf Kovač ni ubil Kanclerja, ampak neki tretji, koje-ga ime se za enkrat v interesu preiska-ve drži tajno. Anton Kovač pa je pripravil načrt za Kanclerjev umor In sekire. Ko so pa Mohorko, Rudolf Kovač in oni tretji prišli na lice mesta v Šobru, so videli, da vodite tam dve poti. Da jim Kancler ne bi ušel, sta se Mohorko in Rudolf Kovač postavila na eno, oni tretji pa na drugo pot. Dogovorili so se, da bo zažvižgal oni, po katerega poti bo Kancler prišel. Ko sta Mohorko in Kovač začula žvižg tretjega soudeleženca, sta stekla tja, toda med tem je tretji že bil opravil s Kanclerjem, ki je ležal na poti z razbito glavo.
Anton Kovač je bil sedaj aretiran radi priprav Kanclerjevega umora. Pravi
morilec Kanclerja je še za enkrat v svobodi, vendar so tudi njemu že za petami in je verjetno, da ga bodo prav kmalu izsledili. Z njegovo aretacijo — tudi ta tretji Je bil že svoj čas osumljen sokrivde, pa je, kakor Anton Kovač, tudi dokazal alibi — bo prišla zadeva Kanclerjevega umora, radi katerega je bil kot glavni krivec obsojen Rudolf Kovač, v novo fazo. Konfrontacija Antona Kovača in onega tretjega z Mohorkom bo vsekakor dramatična.
Nadaljnjih aretacij, razen one pravega morilca Kanclerjevega, ne bo.
Vesti nekaterih listov, da bi bil Mohorko pred časom ubil svojo mater in jo položil na tračnice pri Špilju, da bi zabrisal umor, so se izkazale kot puste kombinacije prevroče fantazije. Kajti od občinskega urada v Zgornji Polj-skavl je prišlo danes obvestilo, da je Mohorkova mati umrla tam koncem decembra 1930 naravne smrti
Akutni problemi Srednje
Evrope
IZJAVA ČEŠKOSLOVAŠKEGA MINISTRA. — BERLINSKA »KREUZZLITUNG« O SO-DELOVANJU NEMČIJE IN ITALIJE. — GRŠKI ZUNANJI MINISTER ZA BALKANSKO CARINSKO UNIJO.
PRAGA, 11. aprila. Poljedelski minister Bradač ie na zborovanju kmetijske družbe imel znamenit govor, v katerem se ie bavil z dunajskim carinskim paktom in pariškim predlogom za blok Francije, Belgije, Poljske in Male antante. Minister Bradač je izjavil, da bi Češkoslovaška v tak blok ne mogla stopiti, ker ne bi bilo v njenem interesu, če bi se pretesno vezala s temi državami. Kulturno stanje rumunskega, jugoslovenskega in poljskega kmeta je mnogo nižje nego češkoslovaškega, zato bi bila takšna zveza njemu na škodo. Ako bi pa ne bilo drugega izhoda, bi ČSR stopila tudi v ta blok.
BERLIN, 11. aprila. »Kreuzzeitung« se bavi v daljšem članku z odnošaji med Nemčijo in Italijo in pravi med drugim: Nemčija nima posebnega razloga, kazati veliko nagnjenje do Italije. Toda Nemčiia, ki ima malo prijateljev, mora misliti na zbližanje z Italijo in je ne sme motiti francosko-italijanski pomorski pakt. $ed Parizom In Rimom je še toliko spornih točk. da bo Italija morala iskati zaslombe v drugi močni državi. Zaenkrat se zdi, da je to Anglija. Toda pot iz Rima v Lon-
don vodi čez Pariz, druga manj nevarna in bolj naravna čez Berlin. Italija si mora zasi-gurati obe poti. Nesmiselno bi bilo sklepati z Italijo zveze za slučaj vojne. Italiji gotovo ne diši francoska vojaška hegemonija v Evropi, pa tudi Nemčija ne more voditi protiitalijanske politike. Za Italijo, za Mussolinija in za fašizem je življensko vprašanje, da se dvigne Italija od velesile druge vrste v velesilo prve vrste, do svetovne moči. Tu pa zadeva vedno in povsod ob Francijo. Baš tu pa je možnost za tesnejše sodelovanje Nemčije in Italije.
ATENE, 11. aprila. Grški zunanji minister Mihalakopulos je izjavil, da ostanejo gospodarski odnošaji med Francijo in Grško kljub težkočam pri razpravah o uvozu grških vin v Francijo, normalni. Uvoz in izvoz med obema državama bo v bodoče urejen na podlagi splošnega tarifa. Grški zunanji minister je pri tej priliki tudi naglasil, da bi bila Grška pripravljena stopiti v carinsko unijo z ostalimi balkanskimi državami, vendar v tem pogledu dosedaj še nikdo ni stavil konkretnih predlogov.
Sokolska društva oproščena poštnih pristojbin.
Kralj je podpisal in proglasil zakoni, po katerem so Sokolski Savez in vse njegove edinice (župe, društva in čete) oproščene plačevanja taks za navadne (nepriporočene) pisemske pošiljke (pisma, tiskovine, blagovne vzorce in poslovne dopisnice) v medsebojnem uradnem dopisovanju in v dopisovanju z državnimi in samoupravnimi oblastmi.
Ker je hotel rešiti živino Iz gorečega hleva
svojega gospodarja, se je ponesrečil pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 281etni viničar Alojzij Šalamun. Nemirna živina pa ga je tako obrcala, da je padel pod goreče trame. Pri tem je dobil opekline na glavi, obrazu in obeh rokah. Sinoči je bil ponesrečenec prepeljan z reševalnim avtom v splošno bolnico.
Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj
popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Josefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ter brez neprijetnih občutkov in posledic proinptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
okupacije? Reasumirati moramo samo sledeča dejstva: 1. pred razvojem v vele uko je imel Trst z okolico slovensko venili0 'av..po*°^ai veleluke ga je dvig-sn h jiS*ri)a’ naivečji del doseljencev
4	* e s,lovenske in hrvaške dežele;
ip ?iuAiSrefno’ ^ar se Prehrane itd., nietrnvn m? slovenske okolice in 5. vsa nien	tesn°	do samega notra-
komn-ikt^ i1C bila skorai izključno in kompaktno slovenska. Trst je bil tedaj
tSSS, S«fVHe"Sf‘ lnu avstfijski, dočim mu Italija m dajala absolutno nobenega zaslužka, ampak ga je samo izkoriščala s tem, da je vanj pošiljala na delo svoje brezposelne ljudi vse od Sicilije pa do Benetk. Toda ti priseljenci so bili dvakratni tujci: po poreklu in po prvotnem državljanstvu.
Kljub teinu si je Italija 1. 1918. Trst prisvojila, ga okupirala in potem anektirala.
S	tem mu je, posebno še ko je onemogočila svoboden razvoj avtohtonemu slovenskemu življu, izpodrezala vse živ-Ijenske dotoke. Oropala ga je naravnega slovenskega in sploh srednjeevropskega zaledja, oropala funkcije slovenskega trgovskega, političnega in kulturnega središča slovenskega zaledja in poslanstva, ki bi mu tako pripadalo. Vssga tega, kar mu je vzela, mu ni mogla dati, ker zanjo ni nutdar pomenil, ne pomeni in ne bo po menil nič drugega kakor samo strateško in politično oporišče. Gospodarsko in kul turno ga ne potrebuje, ker ima dovolj drugih starih mest.
Posledica je bila, da je Trst kot italijansko mesto zašel v težko krizo, iz
katere^ ni nobenega izhoda. Ker ni več izhodišče zaledja, ne več središče slovenske zaledne zemlje in ne več kulturni center, je morala kmalu propasti vsa inicijativa. Gospodarska kriza pa je na drugi strani tirala v propast ladjedelnico, paroplovne družbe, denarne zavode, trgovino in obrt. Mimo tega so zasedli vsa mesta, ki sploh še nudijo kakšno eksistenco, izključno povojni priseljenci iz starih pokrajin kraljevine. Slovenci so se morali v veliki meri izseliti, stari domači Italijani so deloma odšli drugam ali pa životarijo in sanjajo o lepih starih časih, ko še niso bili »odrešeni«, kakor so danes. Izhoda iz vsega tega pa ni. Trst je za Italijo plen, ki ji ie obtičal v grlu in jo — davi.
r Stran 2.
MarTbnrskT VEČER N T K JuTra'
V	M'a r i Bo r uVSnc 117 IV. 193 H
BBHBBBBHHBKBBHHBBHMBHaBBHBBi 1
Mariborski in dneoni drobiš
Qr. (Tlurkou uečer u mariboru
Krepka četa kulturnih Mariborčanov se }e zbrala na dr. Murkovem večeru zgodovinarjev. Prostore je krasila velika slavljenčeva slika, poleg katere sta zavzela svoje mesto predsednik g. dr. Kovačič in slavnostni govornik g. dr. Kotnik. V retorično in slavnostno izklesanih besedah je otvoril predsednik proslavo, prikazal prof. Murka kot moža izrednih sposobnosti, volje in delavnosti, čegar 70letnico praznuje letos ves kulturni svet. Z rezultati svojega dela je postal prof. Murko najlepši in idealni vzgled naše mlade generacije. Jubilantu je nato zbor odposlal brzojavni pozdrav in čestitke. Slavnostni govornik dr. Kotnik je v stilistično, metodično in vsebinsko vzorno zasnovanem referatu vsestransko razkril življenje, znanstveno in javno delovanje slavljenca. Kot nekdanji slavljenčev dijak je podal nazorno sliko slavista, narodopisca, publicista in organizatorja, poleg tega pa tudi kot družabnika in socijalno globoko čutečega moža. Zgodovinsko društvo v Mariboru, ki je večer organiziralo, je izvršilo zelo potrebno nalogo, da je ponovno predstavilo mariborski kulturni javnosti velikana duha Slovenca, Jugoslovana in Slovana.
Predauonje o položaju u naši tekstilni industriji
se je vršilo sinoči pod okriljem JČ-lige v lovski dvorani hotela Orel, ki so jo napolnili poslušalci iz vseh slojev prebivalstva. Predsednik dr. Reisman je otvoril večer z zahvalo za mnogobroj-no udeležbo, ki je dokaz velikega zanimanja za aktualna gospodarska vprašanja. Mariborčani, ki pred vojno sploh niso imeli tekstilne industrije, so na tem vprašanju tembolj zainteresirani. Predavatelj, tajnik Delavske zbornice g. Uratnik, je iznesel uvodoma statistiko tekstilne industrije v Jugoslaviji, ki je je v Sloveniji 54%, na Hrvatskem 24%, ostalih 22% pa je v ostalih delih države. V Sloveniji smo imeli že pred vojno nekaj te industrije (4 tovarne s krog 1000 delavci), po vojni pa sta zlasti Maribor in Kranj postala velika centra te industrije, pridružilo se je še Kočevje, Jarše Ud. V premoči je industrija, ki je last češkoslovaških državljanov. V vsej tekstilni industriji v Sloveniji je zaposlenih danes krog 11.275 delavcev. Domača produkcija raste, inozemski uvoz pada- Tkalna industrija je svojo produkcijo od 1. 1922 podvojila. Konzum platna v naši državi je povprečno 32.000 ton na leto. Danes pridelujemo v naši državi že 64% te množine. Carinska zaščita je tako velika, da znaša tretjino vrednosti izdelave tkanine (vrednost tkanine
1,800.000	Din, carina 600.000 Din). Po mnenju predavatelja se carinska zaščita zelo izkorišča. Tekstilna industrija daje delavstvu krog 120 milijonov letno zaslužka, zaslužijo pa posredno tudi druge industrije. Predavatelj je razpravljal še v položaju delavstva v posameznih tekstilnih podjetjih in je konstatiral, da so mezde pri nas na prilično isti višini kakor v Italiji, nekaj slabše ko v CSR, dočim so mezde v Nemčiji in ostalih zapadnih državah višje. Glede zahteve po plačilu nadur, ki je po zakonu polno upravičena, je bil predavatelj mnenja, da delavstvo ne bo gnalo stvari na ostrino noža, in je izrekel željo, da bi se spor čimprej likvidiral ter se ustvarili znosni odnošaji med industrijo in delavstvom. Poslušalci so vzeli predavanje z odobravanjem na znanje. Predsednik dr. Relsman je zaključil večer s konstatacijo, da ima vseh 6 tekstilnih industrij v Mariboru samo na hipotekah krog 20 milijonov Din iz naših — mariborskih in zagrebških — denarnih zavodov in žive torej od našega kapitala, kljub temu n se skušajo nekatere etablirati tu kot nemške kolonije, imajo nemške tiskovine, nemške izplačilne listke, ena Ima celo uradništvo samo nemško in nevešče našega jezika. V tem pogledu treba odločne remedure.
Pooeiin srajce
&	Din 85.1. Babič, Gosposka ul. 24. 970
Cerinšek luan — 60 letnik
Pogrebno društvo v Krčevini pripravlja za današnji večer izredno slavje: 60letnico svojega zaslužnega predsednika g. Ivana C e-r i n š k a. Rojen 13. aprila 1871 v Pobrežju je preživel otroška leta v Sp. Sv. Kungoii in v Kamnici, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Z 18. letom je vstopil v službo bivše južne železnice, dokler ga 1. 1894. niso pozvali v vojake. Služil je pri tirolskih strelcih ter napredoval do četovodje. Po dosluženi vojaški dolžnosti je bil 1. 1897. sprejet v delavnico južne železnice kot skobljar. Sam pripoveduje: »Narodna zavednost se mi je vzbudila že v ljudski šoli. V vojaški službi sem vselej brez bojazni povdarjal svojo narodnost in užival kljub temu spoštovanje. V Mariboru sem imel priliko seznaniti se in občevati v narodnih društvih z našimi zaslužnimi voditelji: dr. Rosino, dr. Pipušem, dr. Medvedom, dr. Sernecem, ravnateljem Schreinerjem, dr. Pivkom, dr. Poljancem, Kejžarjem in drugimi. Le-ti so me vzgojili in izoblikovali v izrazitega narodnega demokrata; kot soustanovitelj stavbene zadruge »Dom« sem deloval na to, da so si mogli moji tovariši — delavci graditi lastne hiše. Prva ie bila 2abkarjeva v Krčevini nad Tremi ribniki. Pozneje smo ustanovili Zvezo jugoslov. železničarjev, pri kateri sem bil do izbruha svetovne vojne odbornik in podpredsednik. Kot odbornik sem deloval tudi v podružnici Ciril-Metodove-družbe. Dolga leta smo se borili za slovensko šolo v Mariboru. Ko je bilo 1. 1910. ljudsko štetje, sem se kljub opasnosti za lastno osebo trudil, da se je moglo ugotoviti resnično število Slovencev v Mariboru. Ko smo 1. 1914. šli od odborove seje Ciril-Metodove podružnice, so nas dejanski napadli nemški dijaki; razgnal jih je častnik-Slovenec z golo sabljo. Tudi v vojnem času sem ostal kot zaveden Slovenec dosleden, dasi sem moral radi tega mnogo pretrpeti. Nekoč so me hoteli izročiti celo vojnemu sodišču. O pravem času sem pa sežgal vse svoje zapiske o narodnem delu; tako niso pri meni našli nobenega obtežilnega materijala.
Po prevratu so nemški in nemčurski klevetniki dosegli, da sem bil odpuščen iz službe v delavnici južne železnice. Po zaslugi načelnika Dolkovskega pa me je »Delavski svet* kmalu postavil nazaj v službo. Ob času sabotaže v delavnicah sem neutrudno nakladal v kurilnici premog, da so ostali stroji v obratu. To je bilo precej nevarno, ker so Nemci ogrožali naše življenje. L. 1924. sem bil izvoljen v občinski odbor v Krčevini. Opetovano sem bil priča, kako skromni in žalostni so vsled pomanjkanja sredstev pogrebi železničarjev in drugih ljudi iz nižjih slojev. Iz lastne inicijative sem sestavil pravila ter 1. 1925. ustanovil pogrebno društvo v Krčevini. Pristopivši člani, ki jih je bilo že prvo leto 280, so me takrat in potem vsako leto izvolili predsednikom. Ob petletnici društva so me počastili s častnim članstvom. Število članov je do danes naraslo že na 760. Prva leta je društvo nakazovalo za pogrebe po 1000 Din, tačas pa se vršijo že pogrebi IV. razreda, ki stanejo po J950 Din. Vsakega pogreba se udeležim osebno in imam tudi poslovilne govore ob grobu. Tekom 5 let je naše društvo prigospodarilo toliko, da si je lani kupilo društveni dom, t. j. hišo št. 92 v Krčevini. Temu dobodelncmu društvu hočem ostati zvest do konca življenja.«
Vrlemu in naprednemu narodnjaku g. Ce-rinšku želimo ob 601etnici njegovega rojstva, naj ostane čil, zdrav in delaven še mnoga leta!
Popelln pižame
a Din 125. I. Babič, Gosposka 24. 968
Pravoslavni naši bratje
praznujejo jutri veliki praznik Vstajenja. Sretan Uskrs želita vsem redakcija in uprava »Večernika«.
Himen.
V	Nišu sta se poročila v četrtek Slovenca g. Jože Ostrovška in Milica Schaup, oba nameščena na drž. gimnaziji v Vranju. Bilo srečno!
Program parkkoncerta godbe 45. ;?ešad. puka
na dan 12. aprila od 11. do 12. ure. 1. Ci-žek: Svečani marš »Cara Dušana«, 2. Thomas: uvertura iz opere »Hamlet«, 3. Smetana: potpuri iz opere »Prodana nevesta«, 4. Gounod: fantazija iz opere »Faust«, 5. Mokranjac: »VIII. rukovet«,
6.	Vačkar: »Oslobodjenje«, marš.
Koncert ge Paule Lousetoue
Koncertni biro mariborske Glasbene Matice nam je v letošnji sezoni aranžiral med drugim tudi dva izrazita umetniška večera: pred meseci koncert violinista Manena, sinoči pa pevski večer naše priljubljene koncertne in operne pevke ge Pavle Lovšetove, ki nam je topot predstavila tudi svojo gojenko, hčerko gdč. Maido. Spored koncerta, ki nam ostane radi visoke umetniške stopnje še dolgo v spominu, je obsegal pesmi Smetane, Čajkovskega, V. Novaka, Kienzla, J. Marxa, Gliere-a in Schuberta; operne arije Verdija in Thomasa; koloraturno sliko s temo in variacijami na vse vokale od H. Procha in mladinske pesmi Hamiltona, Blecha in Curra-na. Namesto Leroux-ove romance je bila vstavljena v program Osterčeva »Mornarska pesem«, ki nas je s svojo smelo moderno usmerjenostjo v tem okvirju sporeda za kratek čas spravila iz ravnotežja. Skladba je tudi občinstvu očividno ugajala, kar me prepričuje, da zamore še tako trd modernizem z dobro interpretacijo seči tudi glasbenemu lajiku v dušo. Program je bil torej zelo pester in nas je vodil od najpohlevnej-še trodelne pesmi do najbravuroznejše glasovne kolorature.
Ga Lovšetova nas že leta in leta opaja s svojim očarljivim glasom, ki je še vedno tako svež in kristalno čist kot je bil v začetku njenih prvih nastopov. Prožnost glasu, jasna Vokalizacija, velika tehnika in sploh visoko kultuviran glas, daje pevki vse možnosti, da se s tehničnimi sredstvi, ki jih izčrpno obvlada, z lahkoto poglobi v vsebino pesmi in da poda pesem z globoko pojmovano deklamacijo kot umetniško celoto. V tem tiči veličina umetnice, ki ji pri nas nimamo enake. Iznenadila pa nas je njena hčerka gdč- Maida, katero smo slišali v Mariboru sinoči prvič. Predstavila se nam je še zelo mlada pevka s Schubertovim »Radovednežem«, Verdijevim spevom paža iz opere »Ples v maskah« in Prochovimi koloraturnimi variacijami na vse vokale. Ob Schubertu še malce zbegana se je v poslednjih dveh bravurnih skladbah mlada pevka smelo zagnala v tajne pevske tehnike in nas naravnost očarala s svojim prekrasnim, še malo plahim in otroškim, toda do skrajnosti izvežbanim glasom, ki obeta postati v bližnji bodočnosti vredna naslednica svoje matere. Z nastopom svoje hčerke je ga. Lovšetova pokazala tudi svoje prvovrstne pevske pedagoške zmožnosti, s katerimi je svojo hčer v tako z>godnji mladosti vzgojila do takšne pevske višine. Ga. Lovšetova in njena hčerka sta bili za vsako točko nagrajeni z velikim aplavzom — morali sta več točk ponavljati in eno dodati.
Pevki je spremljal naš dober znanec, odličen pianist, ikonservatorist g. M. Li-povšček z izrazitim glasbenim razumevanjem in dovršeno tehniko.
Čudim se mariborskemu občinstvu, ki napolni dvorane ob manjvrednih glasbenih prireditvah, da ni našlo razumevanja za tak koncert, ki se je moral v Ljubljani ponavljati. Karol Pahor.
Koncert Balabana
V	pondeljek bomo imeli priliko, slišati v veliki kazinski dvorani priznanega ruskega baritonista, Aleksandra Balabana, ki je angažiran kot prvi baritonist opere v Gradcu. Poprej je bil v isti zaposlenosti v Ljubljani in v Beogradu. V sezoni 1922/23, ko se je pod Mitrovičem izvršil velik razmah naše opere, smo ga slišali tudi na našem odru in sicer v vlogi Valentina v »Faustu«. Takratnoi poročilo pravi:	»Že	njegova	nastopna
arija v 2. sliki je povzročila buren aplavz pri odprti sceni ter dokazala, da imamo pred seboj mojstra velikih umetniških kvalitet in ki zamore izredno uplivati na poslušalce. Scena umirajočega Valentina v 5. sliki pa je bila uprav klasično dovršena ter'je učinkovala pretresljivo. Vsak opis je tukaj nedostaten; kaj takega je treba videti.«
Balabanov tokratni nastop obsega se-rijozen program in pričakujemo spet pr-vovrstni umetniški užitek. H. D.
Kravate
EXNO
h=s== Grajski:
Od petka dalje:
NJENO VELIČANSTVO LJUBAV.
Najlepši film te sezone. Katica von Nagy, Franc Lederer.
Union: s== ■ ■
Od petka dalje 100% zvočni velefilm v nemškem jeziku:
LETALCI (Nasprotniki nad oblaki.)
Triumf avijatike.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 1?„ 19. In 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
V soboto in nedeljo dvojni spored: Na nočni straži. Leteči covbov.
Smrtna kosa.
Davi je umrl na Zrkovski cesti 3 v Pobrežju mestni stavbeni mojster Jakob Sonnemvald, star 63 let.
Ljudsko štetje.
Mestno načelstvo v Mariboru poziva vse one, ki niso dobili popisnic za ljudsko štetje, ali pri katerih popisovalci niso popisali, da to do torka 14. aprila javijo mestnemu popisnemu odboru v telovadnici dekliške šole na Slomškovem trgu, palača Mestne hranilnice, vhod pri glavnih vratih na Slomškovem trgu.
Ljudska univerza v Mariboru.
Vodilni umetnostni zgodovinar univ. profesor dr. Strzygowski bo predaval v petek 17. aprila o častitvi Jezusa Krista v krščanski umetnosti, v pondeljek 20. aprila pa o častitvi Marije v krščanski umetnosti. Mnogo skioptičnih slik! Predprodaja vstopnic od srede 15. aprila pri ge Brišnik in g. Hoferju.
Simultanska produkcija šahovskega velemojstra Spiehnanna, ki je bila napovedana za 13. t. m., se bo iz tehničnih vzrokov vršila šele meseca maja, istočasno z mariborsko etapo matcha Spielmann—Pirc. Velemojster Spielmann pride jutri, v nedeljo kot gost Mariborskega šahovskega kluba za nekaj ur v Maribor, da se dogovori giede podrobnosti svojega matcha z g* 1 Pircem.
Perilo po meri
1. Babič, Gosposka ulica 24.____96?
Blagoslovitev motorne brizgalne v Kam' niči.
Dne 3. maja se bo vršila v Kamnici blagoslovitev nove motorne brizgalna gasilnega društva. Po blagoslovitvi so bo vršila veselica na Mariborskem otoku-
Cercle fran?ais.
Francoski pouk v otroškem vrtcu Cankarjevi ulici 5 se bo zopet začel V pondeljek, dne 13. aprila. — Odbor opozarja člane francoskega krožka, da bo pel operni bariton graške opere, A. Ba-laban, v pondeljek, dne 13- t. m. v veliki kazinski dvorani med drugimi tudi francoske pesmi in jih vabi k prav številnemu obisku tega koncerta.
Om danes in do 30. t. m. se nudi vsakemu ugodna prilika, da ptf nakupu raznih pisarniških, šolskih in drugih papirnatih potrebščin, kakor pri slikah, muzikalijah in knjigah dobi od normalnih cen 20% popusta in to le vsled nujnega zmanjšanja prevelike za-loge. Veletrgovec V. Weixl.
/8UIE-(Milil
Kavarna,Evropa?!
Hotel Halbwidl.
Danes, sobota, družinski večerni kofl' cert, v nedeljo jutranji in večerni kol*' cert. Brez povišanja cen.
Dežniki, usnjeni izdelki najcenejše pri Favai, Gosposka 15, leg Ilgerja.
Velika kavarna.	_
Palais de Danse prvovrstne kabare
najceneje pri I. Babič, Gosposka ulica I št. 24.	969	ne	predstave.
VMariboru, dne 11. IV. 1931.
Mariborski VEČERNIK Jutra
Stran 3.
Zdravstvo
Spolno dozorevanje
V	otročji dobi se nahajajo mnoge človeške žleze v stadiju mirovanja. Dozorevanje ali puberteta jih vzbudi k rasti in draži k razvoju. Ko dozorijo in svoje funkcije harmonično postopoma razvijejo, postane deček - mladenič, deklica -mladenka. Nič ni čudnega, da je združen ta pojav s krizami, dokler se posamezni organi med seboj ne izravnajo. To dozorevanje začne v 13.—14. letu in konča v 17.—18. letu. Razlikujemo tri dobe tega boja, ko nadvladuje sedaj ena, sedaj druga žleza. V prvo dobo spada zvišano de iovanje žleze ščitnice (glandula thyreo-idea), ki povzroča izvanredno rast v višino in močno presnavljanje. Je to vsaki materi dobro znana doba otrokovega življenja, ko je otroku obleka vedno prekratka, črevlji vedno premajhni. Tej dobi sledi doba borbe med žlezo ščitnico in kličnimi žlezami, pojavijo se nove žleze •v področju presnavljanja. Je to doba največje telesne in duševne neurejenosti. Fzpremeni se glas, poteze obraza postanejo bolj ostre, otročje linije koščene in mišičnate. Vsaj pri dečkih je tako! Pri deklicah pa postanejo poteze bolj nežne, ženske. Pri obeh spolih pa je kretanje sedaj nerodno, negracijozno, neobvladano ih zavzamejo spolne žleze svoj končne /eljavni njim pripadajoči pomen v življenju posameznika: individium je izoblikovan.
Roko v roki s temi telesnimi spremembami, morda še bolj tipično, se vrše duševne izpremembe. Otroci so nenadoma od dne do dne bolj nerodni, celo v straneh, ki so jih sicer najboljše obvladali. Nato sledi doba nemira in nepokoja, prehod igrajočega se otroka k resnosti odraslega. Velikega pomena je, da je doba dozorelosti pri obeh spolih različna. Deklice se povprečno že več let bavijo z' osebnimi problemi in ljubezenskimi vprašanu, dočim se še dečki pridno uči-jo. Vsekakor je važno, poznati tudi te •krize > polnega dozorevanja ravno tako, kakor tzv. razvojne bolezni. Marsikate-otroške tragedije bi ne bilo in marsikak samomor učencev bi se ne’ bil izvršil, če bi rtariši in učitelji vodili račune o teh odoošajih.
Negoucmje obraza
^ Negovaipe kože, posebno kože obraza ie del splošne telesne higijene in telesne kulture. Postaviti pravila, ki bi veljala za vsakega posameznika,- je nemogoče, ker ne moremo negovati vsake kože na način. Vsekakor pa lahko damo ne-jn01*fo smernic: Kdor gre spat s pudrom ‘Revnim prahom, naj se ne čudi, če i nečisto kožo, in kdor se zjutraj pu-ra neumit, ne sme pričakovati svežega 'zgleda. Samoposebi umevno je čistota Predpogoj vsakega negovanja obraza, ne me pa je vsakdo izvajati z istimi sred-tvi. Ljudje, ki imajo nežno in občutljivo ozo, morajo pomisliti, da jim lahko milo kozo obraza draži,- za te je bolje, da se
\vodo’ v K°tovih slučajih celo samo skuhano vodo ali pa dežev-
s££it? rt!? Zel° mastna< lahko po-
v“ iemve6 si™	E,1™'0 2
Umivanju s,odi tald Ko se je koza ze umirila, jo drJ^wa-topotično vodo (»Lotion adstri»««\ v Nato namažeš obraz s tanko nlief)
Silne kreme in napudrašZvečer 1° *SU’ ba šminko in puder odstraniti in masirati. Cres noč bodi koša rnsta lepotičja naj izginejo. —	’
Hlariborsko gledališče
REPERTOAR:
S°bota, 11. aprila ob 20. uri »Cirkuška Princema«. Kuponi.
Nedelja, 12, aprila ob 15. uri »Gospa rninistrovka«. Kmetska predstava. — Ob 20. uri »Odgodena noč«. Zadnjič. Lene od Din 12.- do Din 2.-. Pondeljek, 13. aprila. Zaprto.
.m ’ U apri,a ob 20. uri »Leseni ko-p'Vab- C- Premiiera.
t m ul»/an,ia<15ni šo,i v nedeljo, 12. Prihodiii-f nC’^ sem mijno zadržan. 19 t m Jr,e avanla bodo v nedeljo,
- Jože Kov!™ P°lnoštevilne udeIežbe-
Pomlad zahteva skrbno nego kože
NIVEA-CBET NIVEA' OLJE
W.7
olje za kožo} in masažo (
Oboje varuje Vaš t kožo proti vetru in slabemu vremenu, ker ie koža radi tople zimske obleke postala mehka in zeio občutljiva. Oboje vsebuje edino svojevrste sestavino Euccrit. Nivea-Crema prodre globoko v kožo, ne da bi ostavila na površini blesk in varuje Vašo kožo učinkovito in trajno. Nadomestiti ne morete Nivea-Creme niti z nai-dražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobena, ki bi vsebovala EUCERIT. Škatlje po Din
5.—, 10,— in 22.—, tube po Din 9.— in 14.—.
Proizvaja v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. z o. j., Maribor, Gregorčičeva 24
S filmsko kamero v Taisi
ODKRIT NAROD, KI ŠTEJE 1300 DUŠ.
Na daljnem vzhodu, ob obalah Japan-skega morja, severno od Vladivostoka,
v	ozemlju, čez katero teče reka Amur s svojimi pritoki, se razteza še nepre-iskan in neprodoren pragozd: Taiga. Pred nedavnim se je posrečilo znanstve-no-kinematografski 'ekspediciji, da je glo boko v pragozdu odkrila doslej še neznan narod »Ude«. Ta narod šteje komaj prilično 1300 duš in je živel doslej popolnoma ločen od ostalega sveta. Da bi proučila in za zgodovinsko znanost ugotovila življenski način in šege tega naroda, je sovjetska vlada poslala tja filmsko ekspedicijo. Film, ki ga je'posnela ekspedicija, se zdi kakor pravljica iz pradavnih dni.
V	taboru tega naroda živi vsaka rodbina svoje posebno življenje, vsi pa so si vljudni, prijazni in prijetni sosedje. Vsak član tega naroda deli vse s svojim sosedom: ribo, ki jo je ujel, jelena ki ga. je ubil, moko itd« »Ude« živijo v kočah iz drevesne skorje. Mož se bavi izključno z lovom in ribištvom, žene pa opravljajo hišna in vsa druga dela, ki veljajo kot nevredna, in ponižujoča' za moža. Glavno živilo naroda »Ude« je riba »jukola«; S to ribo pa se hranijo tudi psi, ki narodu zelo dobro služijo. »Ude« se bavi z ribištvom zvečine poleti, ker mora rodbino in pse za celo leto preskrbeti s posušenimi ribami.
Lov na divjačino otvarjajo Udejevci z verskimi obredi šamanov (čarovnikov), z njihovimi plesi, v svrho sprave dobrih in zlih duhov. Šaman se. omami z dimom in močnimi alkoholnimi pijačami ter pride v »sveto ekstazo«. Slavnost traja vso noč in zjutraj je odhod na lov. Ako mož v Taigi ubije mrjasca, pride to sporočit svoji ženi. Ta gre rado-voljno na mesto, kjer leži ubita žival, in jo spravi v primitivnem čolnu v taborišče. Največja strast lovcev naroda »Ude« je lov na medvede. Po njihovi ve-
ri biva v truplu mdveda duša njihovega prednika. Drzni lovec zasleduje medveda, oborožen samo s kopjem, tako dolgo, da se žival vsled zabodov zgrudi. Z velikim pompom se vrši nato slovesnost pojedini medvedje glave, to je onega dela medvedjega telesa, ki je bil »bivališče« mogočnih duhov velikih pradedov. Srečni lovec pomoli svojemu zetu častno službo, da razdeli medvedjo glavo. Toda etiketa zahteva, da ta ponudbo kot nevreden najprej odkloni in se šele po daljšem prigovarjanju uda. Ko so med vedjo glavo do zadnjega koščka snedli, se smejo tudi žene udeležiti slavnosti.
Poroka pri tem narodu se vrši brez velikih ceremonij. Ženin obišče s svojimi sorodniki rodbino svoje izvoljenke in babica izvrši poroko. Več skrbi prizadeva porod. Že nekaj dni pred porodom zgradi mož svoji noseči ženi kočo, v kateri se ona nastani. Žene ji prinašajo hrano, vendar pa ne smejo prestopiti praga koče in niti mož ne sme obiskati svoje žene. Mati preživi z otrokom še prvih deset dni v tej koči, nato ga pa prenese v skupno kočo.
Otroke navajajo že v nežni mladosti na boj s surovo naravo. Otroci s sedem do osem leti že pomagajo očetu pri lovu in ribištvu.
Tekom zadnjih let so postajali odnošaji naroda »Ude« z zunanjim svetom vedno tesnejši. V ruskih trgovinah zamenjava svoje izdelke za orožje, živila in poljedelsko orodje, namesto jurt (koč iz drevesne skorje) pričenja že graditi stalne hiše, ker hoče stanovati »kakor Rusi«. Ob spodnjih tokih rek, kjer je vpliv ruske kulture že znaten, izgubljajo tudi šamani na svoji moči in plešeio svoje čarovniške plese le še po naročilu in za kratek čas. Tako prodira počasi civilizacija v pragozdove Usurskega ozemlja in idila sedanjosti bo kmalu bajka preteklosti.
Turški metuzalerni
Znameniti. starec Zaro Aga, ki je že dopolnil 156 let, je že 6 mesecev v Ameriki, kjer ga kažejo javnosti kot čudo. Kadar si bo nabral dovolj denarja, se bo vrnil v Carigrad, kjer živi že nad 100 let. Pred kratkim pa so odkrili stoosemintri-desetletnega starca Hadži Ahmed ago, ki je po poklicu pastir in še zelo čil za svoja leta. Pravi, da je prišel v Carigrad še kot »majhno dete«, Čeravno je takrat imel že 68 let. V Carigradu živi že 70 let. Kot mladenič se je udeleževal mnogih bitk proti Srbiji, Črni gori, Grčiji. Bil se je v bitkah pri Plevni, Sebastopo-lu, Beogradu, v Dobrudži, Šumenu in v mnogih drugih. Ko je dal sultan Mehmed poubiti janičarje, je on bil v Kavkazu, *Der je bila takrat vojna z Rusijo. Odtam vV? V ^arigrad pripeljal sultan Agis. J l.*6 Pc> v*"sti vse sultane: Murata, , a* Rešeda, Vahdetina in Medžida. Rn ^Ved"°’ ker n™ ie to veliko veselje, štiri*!! °ženien »n ie imel 13 otrok, se ie n*!e «n !Vsi °tr°ci so pomrli. Petič
S	teM S’ ko, ie bil star 128 let ip ima
kor Zarn A0n deset let starega sina. Ka-
aga „ krLA*a’>!<0 tudi Hadži Ahnied pbač a kL T .zivljen>« m’ Pil alkoholnih fP snnfn ^ Samo leto. Bavil se dai 14 s s^PJimn kozami in jih ima seda lahko vS d0biva tol5ko Itl!eka’ da lahko vzdrzuje svojo »družino«. To
‘'i'3rag'naJstareiši Človek v Turčiji, I h06/!'1 na svetu, in .lahko se zgodi, da bo tudi on šel v Ameriko in se tam kazal kot znamenitost kakor *mvv še starejši rojafc-
Stanouanjhsi oderuhi u starem ueku
Stanovanjska beda je ena izmed glavnih skrbi povojnega gospodarstva. To pereče vprašanje je še vedno stalno na dnevnem redu. Sicer se precej gradi, vendar pa so najemnine v novih hišah povprečno previsoke, tako da jih mali ljudje ne morejo plačevati. Vendar pa stanovanjska beda ni — kakor se to če-sto domneva — samo pojav današnje moderne dobe. Poznali so jo tudi že v starem veku. Dokaz temu so stanovanjce prilike, ki so zavladale v starem Rimu v dobi razcveta* rimskega svetov-nega^gospodarstva. Vse, kar je pripadalo k visnrn krogom, k trgovskemu svetu, je privlačil razmah mesta v Rim. Vsak trgovec je moral svojo hišo postaviti v ™’ v sredini mesta, kjer se je osredotočalo trgovsko življenje. Mesto je bilo, kakor vsa mesta takratne dobe, obdano z zidom proti vpadom sovražnikov. S tem so bile možnosti njegovega razširjenja omejene na najmanjšo mero, in zato so špekulanti ceno zemljišč v mestu poganjali do neizmerne višine. Tudi vsak najmanjši in najprimitivnejši prostor se je izrabil za stanovanjske in trgovske namene. Nastanitev prebivalstva je bila 3ko gosta, da število takratnih prebivalcev na četvorni meter ni nič zaostajalo za številom najbolj gosto obljudenih prostorov v naših velemestih. Lahko ci predstavljamo, kakšne posledice je ob takratnih higijenricih prilikah imelo to te-
S,«.'Vn«o	ned'’°™	»»*>
Spočetka so v Rimu gradili pred vrto-
vi	samo enonadstropne hiše, v katerih je navadno stanovala po ena rodbina. Ko je mesto postajalo vedno bolj središče svetovne trgovine in so stalno prihajali vedno novi ljudje, ni bilo mogoče si več dovoljevati tega luksusa. Zato so se odločili za gradnjo višjih hiš in nastajale so hiše s tremi nadstropji. Gradili so seveda zvečine jk> zastarelem načinu: ozke ulice, na ozkem prostoru visoke stavbe, v katerih so bile najemnine razmeroma baš tako visoke, kakor danes. Špekulanti in najemninski oderuhi so izkoriščali nujno potrebo delovnega prebivalstva, ki je moralo, radi pomanjkanja prometnih sredstev, stanovati v območju mesta, dočim so si luksus, stanovati izven Rima, mogli privoščiti samo najbogatejši, ki so nekoliko kilometrov pred Rimom imeli krasne vile s celo kopo služinčadi in konju
Spekulacija z zemljišči in oderuške najemnine so končno dosegle takšno višino, da je sam Julij Cezar moral proti temu nastopiti s silo. Saj so celo najupliv-nejše osebnosti imele iz kupčevanja z zemljišči svoje koristi. Julij Cezar je odredil znižanje najemnin in je določil tudi, da se je moral vsakdo, kdor bi prekoračil določeno višino najemnin, odreči za celo leto plačilu najemnine. Ta način stanovanjskega gospodarstva je trajal v Rimu tudi še za vlade cesarja Avgusta.
Uelifc razmah elektrifikacije u T5R
Od osnovanja Češkoslovaške je posvečena v državi velika pažnja razširjenju električnega omrežja. Ministrstvo javnih del postopa v tem sistematično in se trudi, z vnaprej določenim načrtom elektrifikacije zajeti vse občine. Od skupnega števila 15,000 občin je bilo preskrbljenih z električnim tokom leta 1924. približno 4,500 občin, t. j. okrog tretjina. To so bile večinoma občine v bližini velikih mest. Od tega časa se vršijo elektrifikacijska dela s forsiranim tempom ter so večjidel zvezana z melioracijskimi deli. Dobljena vodna energija se uporablja za elektrifikacijo s pomočjo velikih električnih central, katerih je v Češkoslovaški precej na novo zgrajenih. Iz poslednje statistike električne mreže lahko razvidimo, kakšen uspeh je bil dosežen od 1. 1924. L. 1930. je razsvetljevala električna energija že 8.400 občin, torej približno polovico vseh češkoslovaških občin. Ostane za elektrificira-nje torej še 7.000 občin, kar bo izvršeno v nekaj letih, če ne bodo napoti naravne zapreke. V pogledu poedinih pokrajin Češkoslovaške stojita v tem pogledu na prvem mestu Moravska in Slezija, ki imata najgostejšo električno mrežo’ in, kjer bodo elektrificirane tekom dveh let vse občine. Češka je preskrbljena z električno strujo za 70%, Slovaška o-Krog 70%, dočim ima Podkarpatska Rusija samo eno četrtino občin z elektri-eno energijo. To so večinoma občine, ki so zelo oddaljene od produktivnih centrov, tako da bi imela uvedba električnega toka kaj majhen materijalnl efekt. Pa bas Slovaška in Podkarpatska Rosija imata največje rezerve vodnih energij m gresta v tem pogledu nasproti vdiki bodočnosti.
Ce voziš 160 kilometrov na uro...
Svetovni rekorder Sir Malcolm Campbell se je minuli pondeljek udeležil auto mobilske dirke na dirkališču v Brooklam du. Ko je vozif z več kot 160 km na uro se je Campbeilu zlomil v rokah volar in voz se je na dirkališču večkrat zek nevarno zasukal Končno se je vozaču posrečile voztk- ustaviti. Priznal pa je. * š>5 nikear v življenju ni doživel take neprijetnih hipov, kakor takrat
Stran A.
Mariporsk! 'V C C E R N i K .Jutra
? M a r i o o r i, dne lx. iv. 193i
——i Ul I)   .vra»HsosKra3Bar.;."iMl^-'gf
Spori
Šport v nedeljo.
Ob 10. na igrišču SK Raplda: prvenstvena nogometna tekma SK Rapid:SK Svoboda.
Ob 14. na Igrišču ISSK Maribor: prvenstvena nogometna tekma SK Železničar rezerva :ISSK Maribor rezerva.
Ob 15.30 na igrišču ISSK Maribor: prvenstvena nogometna tekma ISSK Maribor I:SK Železničar I.
Slovenski plavači na Dunaju.
Danes in jutri se vrši na Dunaju mednarodni plavalni meeting WAC-a, na katerem startata tudi dva slovenska pla-vača in sicer Nada Lampretova na 100 m hrbtno in sprint ter Uršič na 100 m sprint.
Železničar: Maribor.
Sledeči igralci bodo odločili vprašanje letošnjega prvenstva:
Železničar: Bišof, Konrad I, Wagner, Ronjak, Frangeš, Antoličič, Kohout, Efferl, Pezdiček, Pavlin, Konrad II.
Maribor:	Koren, Bertoncelj, _Pliber-
šek, Petan, Božo, Konič, Hreščak, Tonček, Pepček, Kirbiš, Kavka.
Sodnik g. Cimperman iz Ljubljane.
Tekma bo v splošnem borba boljše napadalne vrste proti boljši obrambi in narobe. Kakšen bo izid tega srečanja? Ne vemo, na vsak način pa pričakujemo fair igro in pri tej priliki tudi apeliramo na gotov del publike, da s svojim nesportskim obnašanjem, ki smo ga opazili ob takih prilikah, svoje nekulture vsaj ne kaže na zunaj. Tekma se vrši ob pol 16. uri na igrišču SK Maribora. Predtekmo odigrajo rezerve. Pri tej priliki nastopi znani športnik g. Evgen Bergant tristotič za barve ISSK Maribora. Tudi naše iskrene čestitke.
Urnik labko-atletskega tečaja.
Sobota 11. aprila ob 9.30. trening za dame, ob 16. trening za gospode (speci-jalen), ob 17. trening za gospode (splošen). — Nedelja 12. aprila ob 9. trening za gospode (splošen). — Pondeljek 13. aprila ob 9.30. trening za dame, ob 16. trening za gospode (specijalen), ob 17. trening za gospode (splošen). — Torek 14. aprila ob 9.30 trening za dame, ob
16. trening za gospode (specijalen), ob
17. trening za gospode (splošen). — Sreda 15. aprila ob 9.30 trening za dame, ob 16. trening za gospode (specijalen), ob 17. trening za gospode (splošen). Vsi treningi se vršijo na igrišču SK Rapi-da. Vabi se k obilni udeležbi.
Hašk v Češkoslovaški.
Hašk je sinoči odpotoval na turnejo na Češkoslovaško. Jutri bo igral z reprezentanco Plzna, v sredo s Slavijo v Pragi in v petek v Toplicah s TK Te-plitzer.
Skaothem
Bratje!
Bliža se dan sv. Jurija, našega patro-na. Zato opozarjamo edinice, da se pripravijo na primerno proslavo Jurjevega dne in sicer z izletom, ob slabem vremenu pa s proslavo v zaprtem prostoru. Če greste na izlet, naj stori po možnosti vsaka edinica kako večje dobro delo, kajti po teh dobrih delih nas bo javnost spoznala. — Opozarjamo že sedaj na to, da bo proslava Jurjevega dne tudi v radiju, ki jo bodo izvajali naši skavti.
Priprava za sestanek roverov v Kan-derstegu.
Že lani poleti so začeli švicarski skavti pripravljati taborni prostor in skavtski dom. Gradijo ceste, vodovode, pripravljajo ognjišča in druge taborne naprave, da se bo lahko sestanek nemoteno vršil- Iz SOS-fonda je bila določena velika vsota, ki naj omogoči brezhibno funkcijoniranje predpriprav. — Dom v Kanderstegu za časa sestanka roverov ne bo na razpolago potujočim skavtom kot zavetišče.
Sodniška sekcija ZNS, službeno.
Delegirajo se k tekmam dne 12. t. m. r Mariboru: SK Rapid:SK Svoboda g. fesnaver; ISSK Maribor rez.:SK Želez-ličar rez. g. Nemec in ISSK Maribor I: >K Železničar I g. Cimperman (Ljublja-ia). Poverjenik.
Mednarodnega vodniškega tečaja v Gillvvellparku so se udeležili delegati iz Angleške, iz Avstrije, Nemčije, Armenije, Egipta, Holandske, Siama, Francije, Belgije, Združenih držav ameriških, Finske, Švedske, Češkoslovaške, Estonske, Madžarske, Švice, Norveške in Danske. Zal, da ne vidimo med temi tudi delegatov iz Jugoslavije, vendar upamo, da bo naš pokret našel kmalu toliko razumevanja, da bo država nudila vsaj toliko podpore, da bo vsaj nekaj naših skavtov moglo na ta vodniški tečaj v Gilhvellpark.
Mednarodni komitee je imel s vol o sejo koncem julija v Kanderstegu. Udeležili so se je lord Baden-Povvell, major Bonstetten (Švica), pater Jacobs (Belgija), major Lieberath (Šved-
ska), grof Marty (Francija), Mr. Schiit (U.S.A.), grof Teleki (Madžarska) in ravnatelj mednarodnega biroja v Londonu, Mr. Martin. Ostali člani komiteja so bili ali zadržani po službi ali bolezni.
V	ospredju sta bila konferenca na Dunaju in sestanek v Kanderstegu. Mr. Martin je nadalje poročal o stanju skavtskega pokreta na Japonskem, v Mehiki, Kolumbiji in Siriji. — Skavti v Guate-niali so bili sprejeti v zvezo. — Grof Teleki je poročal o stanju skavtov v Nemčiji in komite je z zadovoljstvom vzel na znanje stremljenje, da bi se ustanovila na podlagi mednarodnih zahtev enotna zveza. — Ravnatelj mednarodnega biroja je nadalje poročal, da je že v 24 državah zaščiten kroj in znak skavtov in da se dela na to, da se zgodi to še v ostalih državah. Vprašanje manjšine bo rešila konferenca na Dunaju.
I. in 2. četa skavtov!
Za nedeljo napovedani izlet obeh čet se preloži na pondeljek, 13. t. m. ob 8. Kroj obvezen! V slučaju slabega vremena sestanek. — Četovodji.
Kako se ženi filmski zuezdnik
Niti v Ameriki ni običajna stvar, samega sebe postaviti na prodaj. Tudi v zemlji dolarjev so meje, katerih ni baš lahko prekoračiti. Zato ni čudno, da je vzbudila silno senzacijo samoprodaja filmskega zvezdnika Francisa Bushmana, ki živi v Čikagu. Zdi se, da mu kljub njegovi filmski slavi ne padajo baš dolarji v žep. Karkoli ga je že pripravilo do tega, da se je ponudil za prodajo, Bushman je dosegel v tem času tolikšno popularnost, da je zelo verjetno, da se bo kmalu našlo večje število naslednikov, ki bodo postavili svojo cenjeno osebo na dolarsko vago, kakor je to storil njihov predhodnik in učitelj. Bushman je torej objavil z veliko reklamo, da je pripravljen poročiti katerokoli vdovo, brez ozira na to, koliko mož je imela prej in koliko je stara. Vzel bi pa tudi vsako staro devico, čeprav je že dovršila šestdeseto leto. Seveda je stavil za vsako pogoj, da mu financijelno omogoči živeti tako u-dobno, kakor ie bil doslej navajen. Ta reklama še ni dodobra izšla v čikaških časopisih, in že so ga obsipale vdove in stare device, nudeč mu svoje srce. Ja-vilo se je večje število »plemenitih« duš, kakor so se same označile, ki ponujajo svoje prijateljstvo in ga prepričujejo, kako čutijo, da bi ga mogle osrečiti. 33 kandidatinj je .dalo dosedaj Bushmanu poleg svojega srca tudi svoje imetje na
razpolago. Vendar se Bushman še ni odločil. Reporterjem čikaških . časopisov je izjavil, da mora biti radi velikega števila ponudb, ki lili sprejema, malo bolj izbirčen in zato ne bo tako kmalu zaključil samoprodaje. Poleg številnih pisem pa ga oblega dnevno osebno velika masa žen, dasi Bushman ni več mlad in se je že loči! od filmske igralke De-verley Dayne, s katero je nastopil pred davnim časom v filmu »Romeo in Julija«. Jasno je, da je največje število teh kandidatinj prekoračilo štirideseto leto, pa tudi Bushman sam je že blizu.petdesetih. Od dosedanjih kandidatinj, ki so mu ponudile poleg ljubezni tudi svoj imetek, je izbral Bushman tri za končno tekmovanje. Vsaka kandidatinja mora imeti poleg krstnega lista in imovinskega izkaza tudi dokumente o prejšnjem življenju ter mora poslati ženinu sliko, ne nad mesec dni staro. Bushman je izjavil novinarjem, da bodo prišle v končno tekmovanje le one kandidatinje, ki imajo vsaj 200 tisoč dolarjev, ker je to minimum, ki ga je določil za doto svoje žene. Od vseh kandidatinj, ki so poslale sliko, je samo ena kolikor toliko lepa, pa nima denarja. Namesto zlata je ponudila Bushmanu svojo idealno ljubezen, katera je, kakor piše, gotovo več vredna kot dolarji, ki jih bo itak v kratkem potrošil. Bushman seveda ni tega mnenja. Odgovoril ji je, da ceni njeno žrtev v obliki idealne ljubezni, vendar pa so mu potrebni dolarji, da obdrži svoje stališče v javnem življenju.
Katero mesto na suetu ima najueč telefonou?
Rekord ima vsekakor San Francisco, kjer pride na sto prebivalcev 34 telefonov. Sledi mu Stockholm s 30, Newyork s 27, Oslo s 17, Kodanj s 16, Zurich s 15.5, Helsingsfors s 13, Pariz s 12.5 telefoni na ICO prebivalcev. Tem slede Berlin, London, Bruselj, Dunaj, Budimpešta, Praga, Rim in Madrid. Glede sorazmernega števila telefonov v posa- / meznih državah imajo naravno zopet; Združene države rekord s 16.2 telefoni na 100 prebivalcev. Sledi Kanada z 13.8, Nova Zelandija z 10.2, Danska z 9.5, Švedska z 9, Avstralija z 7.6, Norveška z 6-4, Švica z 6.1, Nemčija z 4.4.
Bolnik.
Zdravnik: Vi morate izpiti vsako
jutro čašo vode.
Bolnik: Saj to že delam, samo da v zavodu, kjer stanujem, imenujejo to — kavo.
Prihaia čas. ko ie treba obleke kemično čistiti in barvati. Najlepše in najhitreje izvršuje samo
-TRIUMF*4, PAVEL NEDOG, MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 33
Pobarva obleke za žalno dobo v 24 arah
RAZLAGOVA ULICA 22
|L Zevacco*
senci
Zgodovinski roiuaa,
110
Ta klet, istotako dokaj prostorna, je bila parketi-rana in urejena za jako udobno sobo. Svez zrak je dovajal vanjo nekakšen dimnik, ki se je koncaval na
strehi hiše.	,	.	.
»Ali mislite, da vas pridejo semkaj iskat.« je vprašala Magdalena nasmehnivši se iznova.
»Prav imate, milostna, in tisočkrat se zahvaljujem svoji neznani dobrotnici. Tu bomo popolnoma varni.«
»Jaz sama sem dala zgraditi in urediti to klet, in tudi vrata v sodu sem izumila sama.«
»Nerodno mi je vas izpraševati madam; a priznati moram, da me dela vse to, kar pripovedujete, presneto radovednega...«	,	„
»Stvar je jr ko enostavna. To hišo mi je podani nekdo... nekdo, ki mi je bil jako drag. •.«
In zoper tistega nekoga ste izumili vse te varnostne priprave? «
»O ne... zoper nekoga drugega, ki je imel morda pravico do mene, in ki sem se ga morala čuvati od dne, ko mi je bila ta hiša darovana.«
Ragastan se je naklonil, sluteč, da mora tičati straš nja slutnja sovraštva in ljubezni za molčečnostjo te zagonetne gostiteljice.
Magdalena je bila sklonila glavo, kakor pogreznjena v mučna premišljevanja.
Toda kmalu jo je dvignila in dejala:
»Takrat se mi ni sanjalo, da utegne biti to zavetje nekega dne tako koristno; a naj bo kakorkoli, srečna sem, da vam ga morem ponuditi. Le to je, da bom morala prositi tudi jaz vas gostoljubja, dokler bo trajal nemili poset...«
»Tu smo pri vas, madam,« je rekel Ragastan, »in mi sprejemamo vaše gostoljubje, ne pa, da bi vam ga dajali-«
To rekši, je Ragastan namignil Spadakapi, da naj ostane pri neznanki in ji druguje, sam pa je odšel iz kleti.
Vrnil se je čez deset minut v družbi Beatrice in Žilete.
Beatrice je stopila k Magdaleni.
»Gospa,« je dejala z blagozvočnim glasom, ki ji je dajal tolik čar, »vitez, moj soprog, mi je povedal, kako neizmerno hvalo vam dolgujemo. Ali hočete, da postaneva prijateljici in ali dovolite, da vas poljubim?«
Ob teh besedah pa je prebledela neznanka kakor zid in se umeJknila z gesto očividne groze.
Beatrice je osupnila.
»Oprostite mi, gospa,« je izpregovorila Magdalena naposled s tesnobnim glasom. »Nisem vredna vašega prijateljstva, ki mi ga ponujate^ tako plemenito... Ne, nisem ga vredna... Ne izprašujte me, rotim vas... Smatrajte me rajše za svojo ponižno deklo... Toda, bodite prepričani, da ne pozabim nikoli milobe glasu ...
.
nikoli!«
»Uboga žnska,« je zamrmrala Beatrice. »Kako je morala trpeti!«
Magdalena ni slišala teh besed; pravkar je zapirala skrivališče s pomočjo zapaha, ki je bil pripravljen v notranjosti soda.
Nato se je vrniia v sobo ali bolje rečeno klet, sedla v stran od drugih ter skrila obraz med rokami, kakor da se hoče popolnoma osamiti. Tudi med ostalimi je zavladalo molčanje.
Žileta je bila bleda, a trdna.-
Ragastan je ogledoval za vsak slučaj samokresa, ki ju je bil prinesel Spadakapa s seboj, ter ju nabasal.
»So že tu!« je rekla Magdalena Feronova. »Zdar naj se nihče izmed vas ne gane, nihče naj ne izprego* vori. Ugasnite svečo! En sam žarek luči lahko izda na« še skrivališče.«
Ragastan je upihnil voščenico.
Storila se je črna tema.
Ragastan je čakal pred vhodom. V desnici meč, v levici nabito pištolo... Pokanje vlomljenih vrat I® hrupno korakanje ljudi, ki so bili vdrli v hišo, mu je P^ vedalo zdajci, kaj se godi.
Glasovi so se približali.
Zasledovalci so prihajali v klet.
Začele so se sekunde strašne tesnobe. Beatrice i® Zileta sta se držali za roke...
Nato je začel hrup po malem pojemati.
Klet se je izpraznila.
»Oteti smo,« je rekla Magdalena Feronova mir
v MariDoru, dne 4 TV. 1931.
Mariborski V £ C E R N IK Jutra
V	M a r I b o r u, dne 11. IV. 1931.
hhii iiimii iiiiiiin1 iiiiiB—imi iiTi mirni tt iiTinii—
tt jpfo n ■ čisti kemično vso damsko in moško garderobo
«11 li»lil » je najboljša pralnica ovratnikov
Centrala: Frankopanova 9 Telefon 2480 Podružnica: Vetrinjska 7
Učiteljico
glasovirja in nemščine, ki bi hotela poučevati gospoda, iščem. Naslov v upravi Večernika.	1020
Gospoda sprejmem
v sobo po dogovoru. Vodnikova ulica 5, Studenci.	1024
Krasen trgovski lokal
z lepim dvosobnim stanovanjem radi preselitve takoj poceni oddam. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Redka priložnost«.	1023
Vsa zavarovanja
sprejema in daje pojasnila za ista zavarovalnica in pozavarovalnica Rosi-ja-Fonsier, zastop. Maribor, Vetrinjska ulica 5. Sprejme se več agilnih zastopnikov.	990
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, oddam s 1. majem boljši mirni stranki. Melje, Erjavčeva ulica 10.	1027
Prodam voz	
in konjsko opremo. Naslov v	upravi
Večernika.	1028
Novo spalnico	
iz črešnjevega lesa, politirano, prodam	
po nizki ceni- Naslov v upravi Večer-	
nika.	1029
Lepa spalna soba	
iz mehkega lesa čisto poceni na pro-	
daj. Vodnikov trg 3, Jug.	1030
Vinotoč	
Schwinger, Počehova odprt!	1034
Divane,	
madrace, žaluzije, rolete, tapetnik No-	
vak, Slovenska ulica 24.	1035
Pozor!
Prodam nov paviljon za 9 družin čebel, ena družina je že notri, nov stroj za trčenje medu in 17 praznih košov za Din 2000. Maribor, Betnavska c. 1.
1036
Išče se družabnik
za izdelovanje štampiljk. Potreben kapital 10.000 Din in sodelovanje. Ponudbe pod »Štampiljke na upravo lista.
Lep lokal
na prometni cesti v Mariboru s trafiko oddam. Ponudbe pod »Lokal« na upravo »Večernika«.	1041
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama oddam s ^ aprilom. Sodna ulica 16/11, vrata ____________________________________ 1040
Stanovanje,
veliko sobo s štedilnikom v novi hi-^i, takoj oddam. Pobrežje, Zrkovska šesta 32.	1045
Ugodno na prodaj.
Prodam 10 minut od glavnega kolodvora enonadstropno hišo z 8 sobami, 4 kuhinje, 4 shrambe z verando in balkonom, klet kakor tudi 4 drvarnice, zraven vrt za zelenjavo. Hiša je nova ter še ni popolnoma dogotovljena ter je 12 let davka prosta. Na prodaj je radi preselitve za 145.000 Din. Din 20.000 je vknjiženega. Resni reflek-tanti naj se pismeno zglasijo pri Francu Kacu, trgovcu z Zgornji Bistrici, pošta Slov. Bistrica.	1018
Otroški voziček
prodam. Kurilniška ul- 3.
1000
Veliko skladišče
v centru mesta oddam takoj v najem. Gosposka ulica 1 l/I-	1022
Dvosobno stanovanje
oddam boljši mirni stranki z 1. majem. Betnavska cesta št. 23.	993
Sobo,
veliko, nasproti glavnega kolodvora, oddam. Vprašati Koroščeva ulica 54/11 levo.	  986
Oddam sobo,
zračno in čisto boljši osebi. Linhartova ulica 4, pritličje desno.________________995
Preprosto opremljeno sobo
oddam. Vojašniški trg 8 I, druga vrata.	998
Gostilna Božič,
Sv. Peter, toči od danes naprej pivo iz sodčka liter po Din 8.—, vrček Din 4.—. Najboljša vina in jedila na razpolago. Se priporoča gostilničar.
1021
Pristna narodna noša
na prodaj. Prešernova ulica 24/11, levo.	1026
Kriza rešena!
Navodila brezposelnim, sploh pomoči potrebujočim daje »Marstan«, speci-jalni oddelek, Maribor, Koroška cesta 10.	1025
Pohištvo,
spalnico novo, kompletno z moderno psiho in oval ogledalom, otomano novo za Din 550.—, kuhinjsko pohištvo novo, belobarvano komrfietno za Din 1300, dve omari, 1 pisalna miza, 1 otroška postelja z vlogo blazino za Din 250, kuhinjska kredenca, lepa nova Din 580 in patent, fotelj novi, moderni za spati in drugo pohištvo radi družinskih razmer ceneno na prodaj. Na ogled iz prijaznosti v skladišču Vojašniški trg 1 dnevno od 15. do 17. ure.	1002
Ne dražje,
temveč ceneje točim od sedaj naprej pristna domača vina, literček po Din 12, 14 in 16, preko ulice Din 2 ceneje. Vsi oni, ki si hočejo privoščiti res pristno in dobro kapljico, naj ne zamudijo te ugodne prilike in pohitijo v gostilno Kos, Cvetlična ulica 11. Abonenti dobijo obed in večerjo brez kruha za borih Din 12.— in sicer prvovrstno domačo hrano. Z mrzlimi in toplimi jedili postrežem svojim gostom lahko ob vsakem času. Za obilen obisk se priporoča Ivan Kos, gostilničar. 1032
Flamenga
Crepe-satln
Crepe-de-chln
Crepe-georgette
Crepe-mongole
Crepe-suede
Crepe-fallle
Crepe-marochln
Crepe-ieanette
Foular
Brokat
Angleški In češki Kamgarnl od Din ISO.— naprei
Čisto volneni Trenchcoatl od Din 1200.— naprei
Hubertus-plaščl Iz line vel-blodie dlake, tudi v Trench-coatlazonl
UGODNE CENE1
PLAČILNE OLAJŠAVE!
L. ORNIK • MARIBOR
KOROŠKA CESTA 9
kosmetika in negovanje kože.
največje važnosti je, da ste milostljiva v vseh novitetah na polju znanstvene kozmetike in negovanja kože poučeni, naša kosmetičarka ima dnevno do nadaljnjega brezplačne ure za posvetovanje, tudi na pismena vprašanja se odgovori, ako priložite znamko za odgovor, specijalni salon za kos-metiko, trajno kodranje in barvanje e. mareš, maribor, gosposka ulica 27.
Vrtnice,
nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60.— ln 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunije, salvije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja 1 drug, velevrtnarstvo, Koroščeva ulica 44.	1016
Marelice in.breskve,
bogato rodne vrste, garantirane, kupite samo pri Roth, Maribor, Stritarjeva ulica 3.	1003
Sadna drevesa
škropi proti rastlinskim in živalskim zajedavcem Roth, Maribor, Stritarje-ul. 3.	1004
Bučno olje
dobro in vedno sveže priporoča cenj. trgovcem F. Hochmiiller, Maribor, tovarna bučnega olja, Taborska ulfca št. 7.	1005.
Otroški voziček,
dobro ohranjen poceni prodam. Pobrežje, Stržunova ul. 8.	1007
Samostojno pomočnico
sprejme takoj atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	1011
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, oddam takoj. Vprašati v Betnavski ulici št. 76.	1044
Dva poštena mladeniča
sprejmem na hrano in stanovanje. Nobenega posebnega vhoda. Loška cesta 5/1, vrata 7.	1046
lUaii I
Sekcija damskih frizerjev mariborska zadruge brivcev obvešča p. n. dame iz Maribora in okolice, da so podpisani določil, sporazumno sledečo, za vse enotno ceno (tarifo) in sicer
11
Vsa postranska, h kodramu pripadajoča dela. kakor umivanje glave in vodno onduliranje se zaračunajo posebej. Ta enotna c«na stopi v veljavo s I. aprilom 1931.
MARIBOR, dne ol. marca 1931.
* Dobaj Štefan, s. r.	Maly	Viljem,	s. r.
Fettlch-Frankheim Marija, s. r. Mareš Emil, s r. Flleger Anton, s. r.
Juratlč Drago, s. r.
Kruli Ferdo, s. r.
Kosem Ferdo, s. r Kožuh Karl, s. r-Lah Ivan, s. r. l-eben Poldi. s. r.
905
Mraklč Adolf. s. r. Paradiž Ivan, s. r. Požar Marica, s. r. Rledel Drago, s. r. Škrabi Mlel, s. r. Spltzer Mery, s. r. Tautz Rihard, s. r.
Inserirajte
v
..Veterniku
»t
Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovrat-nike tako lepo, da izgledajo kot novi? Presadite vaše cvetlice!
Presadite spomdadi vaše cvetlice. Kompostno zemljo dobite v vrtnariji
 Ivana Jemeca, Prešernova ulica. 897
Hitro popravilo ur, ceneno in točno z 1—5letnim jamstvom pri tvrdki A. Sto-iec, Maribor, Jurčičeva ulica St. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Vrtnice,
10 nizkih v krasnih barvah samo Din 60.— dobite v vrtnariji Ivana Jemeca, Prešernova ulica.	898
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	x
Gospoda
sprejmem takoj kot sostanovalca na hrano in stanovanje. Tattenbachova ulica 20, pritličje, levo.	1009
Sanatorii v Mariboru
Gosposka uL 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja:
primarij dr.Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij ie najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran. kostnih in sklepnih vnetij: tcnlz?' torjem za elektriziranie po poškodbah in ohlapelosti čreves: diatermijo za elck trlčno pregrevanje in električno izžiga nje:	žarnico »hala« za revmatična in
druga boleča vnetja:	>enterocIeaner»-
iem za notranje črevesne kopeli pri za-neki. napihovanju in za splošni telesni ijodvlg. Dnevna oskrba prvi razred Din ~	120.-. drugi razred 80... tretji razr. 60,-
■"P
RAZGLAS.
V restavraciji Emeršič, Aleksandrova cesta 18 se točijo od danes naprej prima štajerska bela in rdeča vina liter po Dinar 12.-. Dnevno sveže pivo v sodčkih in steklenicah. Ni potreba povdarjati, da se za-iu rknje in obeduje v gornji restavraciji najbolje. Za obilen obisk se priporoča
1038	restavrater.
Stran 6-
MarJhnrsU VFČFPNTK Jutra
VMariboru, dne 11. IV. 1931'.
Za pomlad samo poičevlje.
VMa 2651-05
Prodajamo iih iz boksa in laka za Isto ceno. Omogočite svoji de-ci, da sc jim nožiče normalno razvijajo.
Običajno »beba« noče, da ima iste čevlje, kakor jih imajo bratje. Radi tega smo ta čevelj okrasili.
V&ki 1937-22
Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu, potrebujete za pomlad lahke čevlje. Evo jih z vzdržljivim gumijastim podplatom za neverjetno nizko ceno.
Vrsta 6627-OS
Elegantni udoben čevelj za boljšega gospoda. Sportisti na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevlja te oblike. Nr. 192.
Vrsta 6637-11
Ako nositi obleko iz angleške tkanine, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja. Izdelan je iz najboljšega boksa, a okrašen z okusnimi luknjicami.
V nedeljo, dne 12. aprila 1931 se bo vršila
odhodnica tambursSkega glat-benega odseka „DRAVA“
v gostilni Tomi« V Pekrah. Svirala bo tudi pe-kerska godba. Za obilen obisk se priporoča gostilničar.
/Z<?	■'*>
T. SOKLIČ
\Z- Maribor ^*ndro^
zastopniki se sprejmejo
Modne novosti
za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini
ANTON PAS
slovenska ulica
Zahtevaite oovsod „Večernik‘
Viin'
KARO ČEVLJI
, •
jo znamka za te vremensko trpežni, elegantni, ceneni.
♦
Koroška cesta 19.
Prešiča pečenega
na ražnju dobite v nedeljo, dne 14. aprila samo v
gostilni Pavešič, Kamnica
(Samo ob lepem vremenu).
iVtuA/
od
Človek ne velja
nič, če se ne zna sam uveljaviti. Tudi svojo zunanjost ne sme zanemariti. Pred vsem ne sme nositi čevljev z izhojenimi petami
Zato so tudi PALMA-podpetniki tako priljubljeni v vseh kulturnih državah, ker so elegantni In trajnejši o. kožnih pet. Ne radi luksuza, temveč iz ozirov prevdarnosti in varčnosti se nosijo čevlji
samo s
PALMA gumi podoetivki. Domači proizvod
E
J ■ .sf«
V dvanajstem letu Zlatica igračke.
medvedke, punčke, psičke in m mačke oblačila je sama — in fe zanje imela dnevno prav veliko nranje.
\\
I
Po zgledu mamice 'je Hčerka nrala pri delu se veselo le smehllala: glej. Zlatorog se krasno uvellavi, . v perilu madeže prav vse odpravi.
Oj zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse le tcrpentinsko milo Zlatorog!
'(Nadaljevanje sledi.)
1
fedaja KunaordJ »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja la urednik; FKAN
BROZOVIČ v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik S1ANKU DETELA jr Mariboru.