0 prenaredbi srenjskih zadev. VI. Rado se nam od neke strani očita, da smo ,,fevdalci". Če pa, kakor je to storil ,,Gospodarjgyu vrednik lansko jesen, liberalnega gospodiča vprašaš, kaj da si pod fevdalstvom misli, bo obmolknol, bodisi da ne ve, kar beseda v sebi ima, ali se pa sramuje očitati komu stvari, s kterimi le hudobni in lažljivi hujskalci nevedue Ijudi plašijo in slepijo. —• Pri tem, da odkrivamo ljudem hude rane novih srenjskib. razmer; nimamo pvikritih oči, da ne bi vidili innogih napak v prejšnih napravah. Držimo se pa modrega ravnila: Zavreči, karje slabo,pridržati pa, kar je očitno dobro in koristno. V tem in nijednem drugem smislu smo ,,konservativci", in to bi moral biti vsak, kdor se ne drži napčnega načela: Podreti vse, kar je nekdaj bilo, naj je še tako dobro in koristno, in to le zato, ker je n e k d aj b 11 o ! Mi ne zagovarjamo nekdanje podložnosti, onega fevdalstva, po kterem je kmet sužnik bil samovoljuemu grajščaku. 0 tej podložnosti pa ui več govoriti, ker je za vselej odpravljena in se ue more nikdar več povrnoti. In če so bili ob poslednjih volitvah šuntarji, ki so slovenskega kmeta proti konservativno - narodui stranki s tein bujskali, da hoče ona nekdanjo tlako in desetino zopet rpeljati ter so ljudje zapeljivcem na limanice šli; se mora človek za glavo prijeti in vprašati, ali je mogoče, da se tolika neumnost še tiska in jarno govori, in da je bedakov, ki to verujejo? Nepristojno ia nadležno je bilo pri stari napravi tudi to; da niso bili za pravosodje določeni sodnijski okraji, ter so ljudje eue politiške gosposke spadali v nekterih okrajih pod drugo sodnijsko gosposko, kar je daljnih, nepotrebnih potov ljudem prizadevalo. — Kar se še očita prejšnim razmeram, se moia pripisovati splošnjemu absolutizmu ali samovolji, ter so bili vsi avstrijski narodi v enakej stiski nesvobodni. Še zdaj se pa stareji ljudje, ki so si zadosti skusili nove nsvobode", radi spominjajo, kako prosto in cen6 da je bilo uradovanje svoje doi. Ko bi se bile po odpravljeni zvezi podloštva, po odpravljeai desetini in tlaki obstoječe uradnije v cesarske spremenile, ter bi se bilo s č a s o m a vse popravilo in prenaredilo, kar se novim razmeram ni več prilegalo, koliko strašanskih stroškov in napak bi se bilo Ijudstvu in državi sami prihranilo! Toda liberalizem ne pozna potrpljivosti, polagoma in previdno postopati mu ni mogooe. Njegovi pokončevalnosti so se morale podati vse naprave, ktere je stvarila dolgoletna skušnja in živa potreba, ki so tudi skoz in skoz kot porabne in koristne se skazale. — Pred vsem se je skusila učilišna teorija: ,,Pravosodje se naj loči od uprave", v kterej stvari še do denes vsi pravdoslovci niso enih misli, ktera pa za ljudstvo na kmetih in za nižje sodaje stopnje nikakor ne sodi. Vsled ločenja pravosodja od uprave so se vzele ljudstvu bližnje gosposke in ustvarile mnoge nnve in za te napravile neprimerno obsirne okrajine. Tako so Ijudje bili primorani delati milje in milje daljne poti in velike stroške, za navržek še pa imajo zgubo časa in zaostale dela doma. Ves gmotni dobiček kakor tudi dobrota naglega in cenega pravnega varstva pripada le mestom in nekterim trgom, kder so gosposke na kupu skupej, kamor toraj ku;etijsko ljudstvo nositi mora svoj denar, ki ga troši po krčmah. V oddaljenih krajih so pa prebivalci okraja brez pomoči in pravne obrambe; le % navidezno pravico ,,krajne policije" bi si naj sfomi pomagali! Pomagaj si, če si moreš! In pomoči ni kljubu temu; da se je mnogim srenjam samostalnost vzela ter so se v novo, večjo nkrajno" srenjo zložile. Z enako naglico so se postave kovale, druga za drugo. Iu ker se v naglici na vse pomisliti ne more, se popravljajo in krpajo v enomer prenagljene postave in z novimi zamenjavajo, tako da postav, postavuih dodatkov ni ne konca ne kraja. — Čeravno so ljudske razmere priproste in prvotne ostale, kakoršne so bile, so vendar pomnožili advokate in vpeljali notarjev, kterih bi ljudstvo pri svojih uraduijskih opravilih čisto lehko pogrešalo. Da ne omenimo mnogih drugih, kmetijskim srenjam silno škodljivih postav, kakor one o prosti ženitvi, o prosti razdelitvi zemljišča itd., vzamemo tukaj le še v misel, kako da se kmetski stan — v imenu višje purgarske inteligencije — pri vseh volitvah v umetno napleteno manjšino stavlja. Kmetske občine smejo voliti zastopnikov v okr. odbor, v deželni zbor, po najnovejši volilni postavi bodo naravnoč volile še v drž. zbor; ali po premedenih volilnik postavab ni Ijudstvu mogoče, po številu duš in po znesku davka primernega števila zastopnikov si pridobiti! — Ko so se tako vse razniere javnega življenja zamotale in vec menj pokazile, se je slednjič še podpihal nemir med državo in cerkvijo, med cerkvijo in šolo, ter je povsod razdvoj, ujedanje in splošna nevolja.