Bohova. Preteklo nedeljo je umrla, večkrat preividena 6 sv. zakramenti, najstarejša posestnica v Boliovi Marija Čiček, roj. Frangeš, doma iz Spodnje Polskave. Bila je v 82. letu. Nad 5?2 let je gospodiinjila na Bohovi, kjer je doživela tudi svojo zlato poroko s -še živečim enakostarim možem štefanom. Velike trume znancev od blizu' in daleC so jo prišle kiopit in jemat slovo od matere. Tudi: pogreba, ki ga j; vodil č\ g. dekan Sagaj, se je poleg sorodnikov udeležilo lepo število faranov in domačih gasiloe-v, ki &o nosili krasne vence in šopke zadnjili jesenskih rož. Hočki pevci so ji zapeli v slovo dve žalovstčnki »Vigred« in »Blagor mu«. Njene zadnje besede na smrtni postelji so bile: »Kdor svoje dolžnosti izpolni, lahko epi.« Dobra mamica, pocivaj po dolgoletnem delu in trpljenju v blaženem pokoju in miru! Ptujska gora. Dne 17. t. ni. je zažgala zlobna poa:!galčeva roka klet in preso spoštova-: mega in uglednega p-se.stn.ika na Ptujski gori g. Franca Sagadina. Vrli, šele pred dvema mesecema ustanovljeni požarni brambi na Ptujski gori, ki je bila s svojim vnetim in požrtvovalnim predsednikom g. Mesaričein, čeravno ponoči, takoj na licu četrt ure oddaIjenega mesta, se je zahvaliti, da je ves s.pr>c\ nji del lesene stavbe s prešo še ostal ter <la se je rešilo -iz lesenih prostorov prav vse vino, jabolčnica, vsa posoda, sadni mlin in sploh vse, kar je bilo v kleti, v skupni vrednosti nad 12.000 Din. Naši vse hvale in časti vredni gasilci so torej po takem svojo prvo skušnjo prestali z izvrstnim in odličnim uspehom ter so že takoj prvič pokazali, kaj je vredna dobra, agilna požarna bramba, četudi še brez brizgalne. Prisrčna hvala pa gre seveda tudi našim marljivim, neutiudljivim ptujskogorskim gg. orožnikcm, ki so v tako lepi slogi s požarno brambo omejili požar, tembolj, ker je bil pogorelec zavarovan le za borih 2000 Din. Novoustanovljeni, podpore potrebni in mladi pcžarni brambi na Ptujski gori pa iz srca častilamo na tako lepem prvem uapehu ter želimo, da bi se našlo veiiko blagodušnih dobrotnikov, ki bi to novo prepotrebno društvo v nasem starcslavnem trgu z vso vnorao in močjo podprli ter tako omogoeili, da bi s! V.amoglo to prekoristno društvo čimprej nabaviti tudi potrebno brizgalno. Uog pomozi! Mala Nedeija. Žalostno so za.poli zvonovi v zvoniku farne cerkve, ko je šla po vsej župniji in tudi izven nje prav tužna vest, da starega očanca Miikla ni več med živimi. Umrl je mož, res torenjak od pete do glave, namreč korenjak v pravem krščanskem smislu. Xi. ga. več med nami dobrega očeta Mikla Juri.ja, bivšega kmeta iz Drakovc; v visoki starcsti 78 kt se je na posledčcnh hripe poslovil iz te solzne doline in sicer malo pred emrtjo previden s tolažili .sv. vere. Mcž zasluži, da i.e mu postavi tucl: v .»¦Slovenskem gospodarju« skromen spomin, saj niu je bil dolga leta do svoje visoke starosti zvest prijatelj m marljiv bralec. Samo dobro knjige in ča.sop:si so našli prostor v njegovi vzorni kršeanski liiSi. V svoji družinj, kjer sta imela z ženo Lizo devet otrok, je vladala prava vzajcmnost 6n med_>ebojna ljubszsn. Petenni še živeCim otrokom je polcig krščanske vzgoj3 prc-.krbel prav lepe domovs, Ilčer Anfon.i.jo jo celo šolal za poštno uradnico in je sedaj soproga uglednega trgovca g. Jakoba Čuček pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah. V njegovi hiši so našli 9'iromaki in reveži pravo umevanje in tudi dejansko pomoč. Da je hil pravi vzor kristjan in mož, svedoči, ker je dal predlanskim v spomin 19001etnice Zveličarjeve smrtii zgraditi v bližini doma v Drakovcih prav lično kapelico. Poseben častilac je bil Marije Pomočnice in sv. Klementa Hofbauer iz Dunaja, čigar kipa je dal postaviti tudi v kapelico. Dnevno po ure in ure je p&kojtii premolii.1 v kapeli; poleti sedeč na stopnicah, v hladnem vremenu pa si je dal postaviti stol noter v kapelico. Veliko je blagopokojni Mikl skusl. v življenju. Daleč po vsej okolici in Slovenski štaj-erski je bil poznan kot pošten in soliden živiinotržec in trgovec z vinom; .estokrat je izvažal živino celo v Švico in v druge daljne lcraje. Tudi za splošen dobrobit domačega kraja je mnogo dobrsga stonU. O tem priča vzorno 121etno županovanje; d lgoletno odborništvo občine, raznih organizacij in tudi cerkveno-konkurenCnega odbr.ra. Na lastno spodbudo, zlasti pa večinoma po njegovi pobudi in initervenciji je pri bivšem c. kr. namestništvu v Gradcu dosegel, da se je zgradila tudi pod njeigovim vodstvom krasna lepa cesta iz Bučkovec k farni cerkvi Male Nedelje. G. inž. Ljupša mu je v imenu občine zaklical v pcslovilnem govoru ob odprtem grobu: »Ime Mikl bo z zlatimi črkami zapisano v domači občinski kraniki:.« Veselo je bilo v njegovi diiižbi, saj je bil vedno vedrega značaja, vedno dostopen za šaljivo besedo. Pred dvema letoma je obhajal prav slovesno s še živečo dobro in skrbno žeino Lizo v krogn vseh svojih otrok in vriukov zlato poroko. Kako fe b:l vsesplošno pr.iljubljen, je pričal izrcdno lep pogreb v nedeljo dne 18. novembra. S štirimi konji so peljali mrtvaški. voz s kreto pokojnega .Turij-i k cerkvi k pozin. sv. maši. Po sv. opraviJu pa se je nato razvil velik pogrebni sprevod na pokopališče, kakršnih že dolgo ni bilo pri Mali Nedelji. Naj mu ljubi Jezus na pr.šnjo Marije Pomočnice in sv. Klernenta da veiV|no placilo pri sebi v nebeaih! Vssm žalujočim pa naše iskreno eožalje! Sv. Jniij ob Ščavmc). V neileljo dne 18. nov. r_mo sprcmili k poslednjemu počitku daleč liankrog spoštovanega posestnika Jnžefn T.api-ja, kateremu je dobri Bog, ii je iplaSnik yaeh d brih del, naklonjil lepo starost 82 let. Blagl p(j kojnik je bil prava kmečka korenina in je sa tri tedne ipred odpoklicem v večnost zbali Ranjki ja bii vseskozi krščansko mislftč gospd^ dar, kateremu je bil »Slovenski gospodar« d<| zadnjega zvesti prijatelj. Kat tak Je bil tud| vzoren katoličan, odloCen bojevnik za katoli? ška verska načela ter naravnost vzgJeden telf praktičen katoli.an, ki ni od rane mladasH d* častitljive starosti zanemarjal svojih verskitf dolžnasti. Bodi blagemu pokojmi.ku na onem svetu plačilo za vse dobro, kar je storil svojemu bližnjemu, žalujoči se naj tolažijo s tem, da jo. odšel k Bogu po najletpše plačilo. Naj pooiva *f miru božjem! i Hczkrižje pri Ljutomeru. Balj poredkoma sa oglašamo v »Slovenskem gospodarju«, ker tn pri nas posebnih novic v jesenskih in zimskih' čag:li ni. Storili smo pa zares veliko in že davno zaželjeino delo. To jesen smo namrefi dogotovili naše novo pokopališoe z mrtvašnico vred, ki bo služilo za naše i okoliški vasi in bregove kot posmrtni dom. Torej v teh* težlcih časih se gibljemo in uspevamo kl.jub' oviram, ki so nam jih delaLt nekaterniki, ki bi se radi dali pokopati na štrigovskem žup-. nijskem pokopališCu, ka-tero je od nas oddaljeno 0—7 km. Naša prošnja za ustanoviiev fibijalnega pokopališča je bila vložena . l!);>0, ter se zahvaljujemo pristojnim upravnim in cerkveaiim oblastem, ki so naši pi-ošnji na vse zadnje ustregla in vse ovire kot neutenielje-ne zavrrj.la, rpoštevajoč v?e naše razloge, ki smo jih v naši prošnji pcdali. To poknpališče bo služilo za pokopavanje mrtvih iz va-> 3i Vešt-ica, Razkržje, Šafarsko in Gibina ter okolišnih bregov: Globoke. GloboCk.ga bretja, Šprinca, Razkrižkog brega, ŠafaršCaka in Gibinščnka. — Pozdravljen naš vrli »Slovenski gospodar« za katerega pnklno agitiramn po v.=ej nknlici! Središče. Zivljenjski jubilej gospe Franci§ke Robič. V itorek dne 27. novembra je p.aznovala svojo TOletnico gospa Frančiška Robie, trgovka v Središču. Dasi skci-aj skrcta, tiha in skromna, j.e. po svoji dobrosrčnosti znana daleč čez meje središke župnije. Njeno ¦ime je s hvaležnostjo zapisano v srcih neštetih' Srediiščanov in okoličanov. Število onili, onih, ki jim je Rotečeva gospa kumovala, bodisi pri krstu ali pri birmi, je. veliko, kakor je velko številio tudi tistih, ki so na drugi naein bili deležni njene dobrote. Vse prosvetne, ¦verske in narodne organizacije v fari jo š.ejejo med svoje prve podpornice. Cerkev in rcvezi, to ,je bilo zniiraj polje njenega udejstvovanja. Rodila se je naša jubilantka dne 27. novembra 1864 v Ormožu, v' družini Gessner. Po kcnčanem šokinju je vstopila v službo k pošti in kot taka službovala v Velenju, Gornjemgradu in v Ljutonicru, dokler se ni leta 1890 poročila z uglednim sred:;.kim trgovccm g. Maksom Robič. V šrečnem zakonu ji je Bcg podaril dva sinova, ka.ecih eden, g. Maks ,je profcsor na ueitelj;iš.u v Ljubljani, drugi, g. Franjo, pa vcdiL znano trgovino v Središču, kjer z VoO pridnostjo pomaga tudi stara gospa. Prva pokonci, zadnja k poeitku, je. s svojo prirojejio pridnostjo povsod navzoča, tako v trgovini kot v gospcdinjstvu. Vkljub vsem težavam, ki jih »vljenje prinaša in ki tudi njej niso bile prizanešeue, je zmiraj vesela in dobre volje. Pač ve, kje je vir tolažbe, in zato hocli tako rada in pogosto v cerkev. Poleg mateunske skrbi za dru/.ino, kjer deli enako Ijubezen med sinove, einahe in vnuke, pa ji je menda najdražji tisti kotiček na našem pokopališeu, kjeir sniva večni sen od leta 192G njen dragč. mož. Xi ga menda pogreba v Sretdib-:u, za katerim bi ne stopala Robičeva go- spa in ob lej priliki pokramljala z rožicami, ki pokiivajo gomilo njenega moža. Čestitkam številnih hvaležnih prijateljev in znancev dodajemo z vročo željo: »Xaj ji Ijubi Bog podeli, da bi nas v zdiravju in zadovoljaosto s svojo navzočnostjo osrečevala do skrajnili mej človeškega življenja.« Bog _o živi! Sv. Jurij ob južni žel. V dneh 6., 7. in 8. decembra se bo višila duhovna obnova za fante in može v farni cerkvi. Ti dnevi naj bodo nekak oddih za telo in posvečeni skrbi za dušo. Znan mlaclliialjub nam bo v evojih govorih pokazal, kje je rešHev iiz današnjih zmed in zmot. Vsi dobri fantje in možje, pridite _v_ yelikem št&vilu! Sv. Rupert nad Laškim. Xesre.na pono.na ženina: edeu v ječo, drugi v grob. V noči 18. novembra sta se sestala pri Sv. P.etru na Vrliu dva fanta: eden iz laške župnije, drug.L iz lenartske. Kmalu se je začel prepir radj dekleta. Ko so glasna na&protnika odpravili iz liiše, se je v rokah enega zabliskal nož, par udarcev in diiugii fant se je, smrtno ranjen na glavi, zvrnil na tha ter kmalu izdihnil. Xjegovo t.ruplo_ so drugi dan prepeljali v Laško. — V čelrtek dhe. 22 .novembra je umrl v Malibi:.zi posestmk. Mihael Piivšek, po domače: Statenžek. Po dolgem ti-plj.mju ga je Bog poklical v boljšo večnost: Xaj v miru potiva! Šmartno ob Paki. Pii nas je bilo veliko pričakovaitja v zadnjili tednih. P.ričakovaJo se jp, da.bo začela voda teči nazaj proti bregu. Nekdo je bil pii na.3, -ki je vedel to naprcj povedati. Sedaj je prišel čas, da bi se moralo gotovo zgod/:>ti, če je bilo prav napovedano. Ako je imel kdo to upanje, je lmdo prevaran. Xaj gleda vodo, kakor dolgo hoče in z jezo, kolikor je iina, voda noče nazaj, naj bi tudi hudo bilo komu. Ko bi jeziki vodo obračali, b: šlo hitro. Veliko moei bi že moral imeti, kdor bi jo hotel samo zaustaviti; za nekaj casa to že gre, za vedno je ne more zadrževati največji jez. Da bi vodo obrnil, takega mogočnjaka nimamo pri nas. Kam bi ž njo in kaj bi biio iz.nas! Tako pa ni nič hudega ia ni to nikomur v žalost kot onemu, ki bi vodo racl obračal. Kakor pravica, ima tudi yoJa svojo pot, ki gre od zgoraj- navzdol. Pišcce. Preskarjeve mame ni več. Pretekli teden smo jih pokopali. — Na prijaznem hribčku, ;>Knezov hrib« imenovan, se dviga ponoscn Preskarjcv dom. Ponosno ec ozira čez Globoko Ija proti Brcžičam. Ni velik, a poln srcčc in zadovoljstva je bil še pred kratkim. Saj je v njem vladala ljubczen, sloga in zastopstvo. Kje bi našli vzornejso družino, kakor je bila Preskarjeva? MoE in žena sta vedela, da morata biti en duh v dveh telesih. Toda ludi otroci so se zavedali v polni meri, kaj le pravi: »Spoštuj očeta in matcr« ... Ni bilo slišati slabe besede ali prepira v tej hiši, ni M.o-Ju slabc knjige, ne slabega časopisa. Bogu pa so 8ejali vse, kar je božjega. In nebo je rosilo obilca blagoslov na vse. Ali kako so vsi ljubili svojo drago mamo! Saj jc to tudi zaslužila, ko je tako skrbela za vje. Ko ni mogla več prenašati vslcd bolezni težc dceva, je doma počivala. Kaj počivala? Njene roke so drobile jagodo za jagodo rožnega venca. Zdaj za dobrega, skrbnega°moža, zdaj za tcga ali oncga sina, zdaj za .o ali ono hčcr, zdaj za vse skupaj. .. Najvcč jagod pa je zdrsclo skozi njene prste za Ivana študcnta, sedanjega pripravnika za upravno službo na srezkem načclstvu na Hvaru ob sinjem Jadranu. Ta ji jc bil najbolj pri srcu. Kdo ji bo to zameril? Materino srce namrcč čuti nevarnost, ki preti otroku v tujcm, mrzlem svetu. In njene prošnje niso bile zastonj. Zvest ji je ostal Ivan, zvest veri v Boga \'semogočnega. In ko so mu sinji valovi morja oznanili, da ne bije vcč zanj tako drago srce ljube mamice, je prihitel, da pololaži potrtega in žalujočega očeta, bratc in sestre ter se poslovi od drage mamice in jo še vidi vsaj mrtvo, ko mu žive ni bilo več mogoče. —¦ 71 jeseni je bilo Preskarjevi mami. Zadnja jih je pobrala. Ko smo se zbrali ob njihovcm odprtem jSrobu, ne žalujejo samo domači, ampak tudi nebroj revežev, ki jira je njihova dobrotna roka tolikokrat rezala kruh. Vse nas pa tolaii zavest, da Že uživajo pri Bogu, ki so ga nekaj dni pred smrtjo sprcjeli kot popotnico v svoje srce, vcčno plačilo za vse trude in razočaranja v tej solzni dolini. Upamo pa, da se nekoč srečno snidemo nad zvezdami. To bodi tudi opora in tolažba obilna za skrušenega moža in otroke. Vi pa, draga Preskarjeva mama, prosite Vsemogočnega za nas vse, da nam bo prizanesel s preizkušnjami! Spavajte sladko na dvoru miru do svidenja ! Pišece. Naš Fricl je začel študirati. Vinček pije in šiudira. Pravi, da mu vinski duhovi pomagajo do izvirnih misli. In je pogruntal. V Butalah imajo Solo. V Pišecah dve: oziroma eno v Pišecah, drugo v Globokem. V Butalah tudi katehet poučuje vcrouk, kakor v Pišecah. In sedaj. V Butalah imajo šolskega slugo, ki je zvršil 4 gimnazije in napravil malo maturo. V Pišecah imamo šolskega slujjo ozircma dva, a brez male mature. Kolosalno! Toda sedaj se je prijel Fricl za glavo. V Butalah dobi katehet za svoj trud lepo nagrado, večjo ko sluga za pometanje. V Pišecah dobita oba sluga 3000 Din nagrade na leto (šolsko leto namreč), katehet pa v obeh šolah, ki je ena več ko 6 kra od cerkve oddaljena in je ena šest, druga petrazredna ter poučuje v vsakem razredu tedensko dve uri verouk. rcci in piši 2000 Din.