j(

I
Leto IV.
V LJubljani, sine 12, januarja 1928
Star slovenski pregovor, katerega so se posluževali naši pobožni dedje, da je z duhovščino pač tako, kakor s soljo, ki je neobhodno potrebna, ako jd pa rabimo preveč, pa škoduje, se menda ni nikjer tako uresničil, kakor v veliki, na vseh prirodnih zakladih bogati Španiji.
Našemu narodu je Španija znana le iz romanja v Kompostele, drugače pa nismo imeli nikdar nikakih vezi s Španci. Španija, katera meji na nam dobro znano zelo kulturno Francijo, je še dandanes zelo nazadnjaška in kar ne more Izbrisati sledi svoje temne preteklosti
V Španiji, ki je igrala v svetovni zgodovini, posebno v srednjem veku in v novejši dobi izredno važno vlogo, najlažje opazujemo, kaj se zgodi z deželo, kjer prekorači verska strpnost svojo mejo in kjer ljudje ne poj-mijo lepih Kristovih naukov, nego jih izkoriščajo slepo v svojo osebno korist.	r-::, .
Najbolj cveteča je bila Španija pod vlado Mairrov, to so bili Afričani, ki so prišli početkom osmega stoletja na Pirenejski polotok, kjer se razprostira špansko kraljestvo in so premagali tamošnje prebivalce. Gospodovali so nekaj stoletij in dvignili v deželi industrijo, poljedelstvo in umetnost. Izkopali so velike vodovode in kanale, ki so napajali razne drugače nerodovitne pokrajine. Kmalu so se jeli pojavljati zopet Evropejci, pritiskajoči od severovzhoda, ki so se dolgo borili proti Maurom s pretvezo, da se borijo za sveto vero. Ko so tekom več stoletij premagali afriške priseljence, so se v imenu krščanstva silno maščevali. Pravtako kakor z Mau-ri so postopali krščanski Španci tudi z ostalimi dru-goverci. Najhujše so divjali za časa najbolj nečastne človeške dobe, strašne inkvizicije. Od L 1481 do 1498 so pod vodstvom dominikanskega prijorja Tomaža Torquemeda požgali na grmadah 8800 ljudi. Najhujša grozodejstva so se vršila pod vlado Habsbur-žanov, ki so precej dolgo sedeli na španskem prestolu. V španski inkviziciji je igral precej važno vlogo tudi sv. Ignacij, nazvan Ignacij Loyola, kateri pa je bil kljub njegovi verski prena-
Črnine razmere v Španiji
Bikoborec v veliki nevarnosti.
petosti obsojen radi sumnje čarodej-stva. Pod takimi razmerami torej dežela ni mogla napredovati.
Od tedaj, ko so bili premagani Mauri, sta vladali v Španiji cerkvena in pa posvetna gospoda, ki si nista prišli skoraj nikoli v nasprotstva. Trpelo je ubogo, posebno kmečko ljudstvo, ki se je udak> v božjo voljo. Dočim sta kmet in delavec stradala, je obojna gospoda živela lepo življenje.
Med najsvečanejše zabave Špancev so spadale bikoborbe, ki so se kljub nevarnostim za ljudi in strašnemu trpinčenju živali obdržale še do dandanes. Kakor z ljudmi, katerih so toliko tisočev požgali, niso imeli usmiljenja, tako nimajo sočutja z živalmi
Bikoborbe so uprizarjali že stari Grki in tudi Rimljani. Kljub temu, da so jih prepovedovali nekateri cesarji in papeži, pa so se obdržale še do dandanes v Španiji. Uprizarjajo jih pri vsih večjih prireditvah, katerim prisostvujejo razni mogotci. Za prireditev potrebne živali rede in pasejo po visokih planinah. Navadno so to manjši ali drugače zelo močni biki s precej dolgim rogovjem. V velikih cirkusih, večinoma zidanih iz kamenja, se zberejo velikanske množice ljudi in sicer na krajih, kjer niso naj-manje izpostavljeni nevarnosti, da jih napade razjarjena žival. Na igrišču se pojavijo prvi jezdeci, na slabejših konjičih, oboroženi s sulicami; za njimi prihajajo pešci, v rokah noseč dolge rdeče šer-pe in kot zadnji pride glavni borilec, z mečem v roki. Ta ima nalogo usmrtiti podivjanega bika. Na to odprejo kletke in pričnejo bike dražiti z rdeče barvanimi predmeti ter zbadati s sulicami. Bik se prične zaletavati, borilci pa se mu spretno izogibljejo, da jih ne nasadi na roge. Ako bik noče podivjati, ga zbadajo še z raznimi drugimi predmeti in mu zažgejo na. kožo obešene palice, napolnjene s smodnikom, dokler končno Ie ne pobesni. Tembolj divja uboga žival, tem večji je užitek gledalcev. Ko prične omagovati ranjena žival, na-usmrti. Skoraj vsako leto se dogodi, da vpričo velike množice bik umori svojega nasorotnika.
Značilen trg v španskem mestu.
Smučarji v zimski priredi.
Spodaj:
Zastopniki akademske zveze «Pobrati nstva« ob priliki zborovanja v Ljubljani.
Igralci prosvetnega krožka «Zore» v Grlincih v Prek. iniirta, U se pod vodstvom šolskega upravitelja Fr. Zupančiča krasno in uspešno razvija.
Desno:
]/vršni odbor Mednarodne dijaške konfederacije, ki je zborovala v Ljubljani. V spodnji vrsti sede od leve na desno: zastopnik Danske, ki je podpredsednik; tajnica konfederacije, ki je Angležinja; predsednik Maltini iz Italije; L Zivančevtč iz Beograda; podpredsednik Pale-iček iz Češkoslovaške-, zadaj stoje: Vlado Šenk, za-atopirik naših dijakov; tajnik predsednika iz Italije; podpredsednik iz Francije; dr. Bačar Andrej, pomožni tajnik; zastopnik Madžarov; zastopnik francoski) dijakov; Mflutin Stevanovifč iz Beograda in glavni tajnik •Požaaisfcjr. Oglodali so si tivdi Gorenjsko z Btedom ,.in nlh lepote niso mo-ffti pre bvafitL
Pogled na Smrečje nad Podlipo v zimski krasoti.
Desno:
Dr. Anton Rogina je imenovan za novega predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Rojen je bil leta 1862. v Podgorju pri Slovenjgradcu, služboval je pa na Vrhniki, V Kranjski gori, Novem mestu in Gradcu, po prevratu pa v Ljubljani, kjer si je stekel
velike zasluge za naše pravosodje.
Levo:
Marija GraSselli-jeva, prva slovenska županja mesta Ljubljane, je minuli teden umrla v visoki starosti 83 let. Bila je vzorna slovenska žena, doma iz Kranja in ugledne Krisperjeve rodbine, in tiha spremljevalka velikega dela svojega soproga, bivšega župana Petra Gras-sellija.
r
France Marolt, Strnišin tatinski pajdaš, ki je z njim kradel posebno kolesa pa tudi konje. Sedaj sedita pri dež. sodišču v Ljubljani.
Strašne povcdnji so m Angleškem v Londonu in okolici napravile neprecenljivo škodo. Na sliki vidimo, kako visoko so bile poplavljene ulice, da se iz nje komaj še vidi cestna svetiljka.
Peter Strniša, ki je z Marokom kradel po Ljubljani, kar sta dosegla, in potem prodajala Ukradene stvari po Gorenjskem.
Primo de Rivera, ki, kakor Mu-solini v Italiji nasilno vlada v Španiji.
Španec sv. Ignacij z Lcyola, ki je
ustanovil jezuitski red
Desno:
Podstavek enega izmed antenskih stolpov radiooddajne postaje, ki jo grade v Domžalah. Stolp je ves železen, tehta 66.000 kg in je 120 m visok, a stoji, kalkor vidimo na sliki, le na enem podstavku, ki ga nadomeste s štirimi porcelanastimi stebriči.
Levo:
Španski velikaš iz dobe, ko je bila Španija na višku svoje moči in slave.
Posestnik Tone Bolinar iz Pod-lipe pri Izlakah, ki so ga Ubili fantje Jože in Tone Kuhar in delavec Senekar iz Št. Jurja in sta bila obsojena prva dva na po eno leto, tretji pa na 10 mesecev težke ječe s poostrenjem, ker so mu zadali 17 obodljajev z noži. Za ta zverinski zločin pač nizka kazen!

Velika eksplozija v Berlinu, ki je uničila štirinadstropno hišo in je zahtevala mnogo človeških žrtev.
Desno:
Kaj smatrajo črnci za najboljše jedi? Zgoraj prodajalec merjascev na Borneu, največjem otoku sveta. Na desni vidimo črnca, ki tolče riž v lesene koritu kakor v stopah. Spodaj ipa zamorci peko — psa.
Slikar, ki se ne boji mraza. V St Mo-
ritzu (Švica) vzbuja splošno pozornost in občudovanje neki londonski slikar, ki je tako malo občutljiv za mraz, da se na prostem kreta v športnem dresu, kakor ga prikazuje naša slika.