Izbe)«* izvzc \ siškcga Št. st. -au t gotgfiBi (mm ciTOtg m li hm • -'^gl-* dan zjutraj. Uredni* !* Dopisi na) se pošiljajo pisma se ne*7 rokopisi se ne vračajo. — ^s«aik: Prof. F. Peric." ^. V" wna Bdinost. — Tisk tiskarne Edinost Naročnina znaša sa mesec tCfai^^fi i L 19.50, pol leta L 32.— in celo leto L 60.— Za inoee-jistvo mes^^Siir več. — Telefon uredništva in uprave 5t. 11-57. o Doto So avgusta 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX EDINOST Posamezne Številke v Trsta in okolici po 70 cent. — Oglasi se račnnajo v Hrokosti cm kolone <72 sum.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih i mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — naročnina in reklamacije se poSiljaJo izključno oprav* Edinosti, v Trsta, alka sv. FrančiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in narave U-fif. I iredentistični in izdajalski načrti naše narodne manjšine. Lstotako pa, kakor so trditve, češ, da Avstrija ni mogla drugače in da je bila prisiljena k ultimatu Srbiji, hinavske in lažnjive: istotako so povsem neosnovana vsa očitanja in podtikanja, ki naj bi opravičila vse postopanje proti našemu življu v Italiji. Ko bi vsi tisti, ki izvajajo in ki branijo tako krivično manjšinsko politiko napram Slovanom v Italiji, hoteli le položiti roko na srce in odgovoriti po svoji vesti na vprašanje: kako bi bilo nam in kako bi postopali mi, če bi se nahajali v položaja slovanske narodne manjšine?! Kako bi bilo njim, če bi bili priključeni Izprašajte — sebe! Dne 28. julija tega leta je poteklo deset let od začetka svetovne vojne. V tej de-c ini dobi, posebno pa v povojnih letih, ie nagromadila literatura, da bi polnila .. knjižnice, ob vprašanju: kdo je zakri-v:T to neizmerno nesrečo, ki je prišla nad coveštvo?! Brsiitelji osrednjih vlasti, posebno pa direktni krivci, v diplomatski in vojaški uniformi, pretakajo potoke črnite, da bi dokazali, da vsa in izključna krivda je bila na strani Srbije. , . , V to prerekanje je posegel sedaj (v cPrager Presse») dr. Milovan Grba s kaj zanimivo razpravo. Pisec ugotavlja, da na vprašanje, kdo je kriv, more temeljita in objektivna preiskava odgovoriti edino le to. da so si bosanski emigranti znali v Beogradu preskrbeti bombe in samokres. To pa nikakor ne zadošča za dokaz, da je Srbija hotela in izzvala svetovno vojno. V podkrepitev te svoje trditve navaja dr. Grba analogen primer iz zgodovine. V letu 1658. je bilo, ko je Italijan Felice Orsmi izvršil atentat na Napoleona III. In to s peklenskim strojem, ki ga je prinesel s seboj iz Anglije. Radi tega pa ni nikdo obdolževal Anglije in tudi Napoleonu ni prišlo na misel, da bi poslal Veliki Britaniji kak ultimatum. Tudi Mazzini in Ledru-Rollin sta že v letu 1857. snovala zaroto proti francoskemu cesarju. Mazzini je bil obsojen v kontumacu v dosmrtno pregnanstvo. To pa ni oviralo ne Italije, ne Evrope, da ne bi Mazzinija — poleg Cavourja, Garibaldija in Viktorja Emanuela — slavili kot enega utemeljiteljev edinstva Italije. Je-li potem — vprašuje dr. Grba — kako čudo, če so si oni srbski mladeniči zaželeli lavorike po primeru Orsinija in Mazzinija, žrtvujoč slavno sami sebe in vedoč, da jim je vsled tuberkuloze usojena prezgodnja smrt?! Med tistimi, ki valijo vso krivdo na Srbijo in perejo sami sebe, je tudi bivši avstrijski feldmaršal Conrad Hotzendorf. V svojih ^Znamenitostih* navaja razne akte, ki naj bi dokazali, da Avstrija ni mogla drugače, nego da je poslala Srbiji tisti usodni ultimatum. Dunajska «Arbeiter-ZeUung > odgovarja sedaj Conradu, da so vsi njegovi dokumenti «bledi in praznih. Pri tem se tudi socialistično glasilo sklicuje na zgodovinski primer. Oberdan je hotel umoriti cesarja Frana Josipa. Niko-mr.t pa ni prišlo na misel, da bi hotel Italijo proglašati za odgovorno za to. Nasprotno: Italija je postala pozneje zaveznica Avstrije! Samo glede enega dokumenta Conrado-,-ega priznava «Arbeiter-Zeitung», da ima «barvo in vsebino*. To je pismo nekega . . bančnega uradnika v Sarajevu — gobez- Nato ,e ministrski svet razpravljal o daća in domišljavca —, ki mu je pisal da [nacrtu za odlok-zakon za novo ureditev Srbi prepevajo iredentične pesmi in da državne milice, kateri ,e bil po izčrpni državna oblastva nič ne opažajo. S takimi | proučitvi odobren. in ^Učnimi dokumenti — avičuje Conrad S tem od okom-zakonom postane milica sestaven del oboroženih državnih sil. Njem člani morajo priseči zvestobo kralju in so podvrženi istim disciplinarnim in kazenskim določbam, kakor člani kr. vojske. Državna milica bo urejena tako-le: gene- naredbo, da morajo izdajati svoja glasila tudi v neitalijanskem jeziku? Zavihral bi bil med njimi vihar ogorčenja in protestov. In mi, ki nas obsipljejo z najhujšimi očitanji, mi bi bili odkrito priznali, da je njihovo ogorčenje popolnoma opravičeno — ne glede na to, da so bili naši nasprotniki in ne glede na to, da so bili manjšina v državi in deželi. Storili bi bili to v svoji udanosti do prav tistega načela pravice in svobode, t katerega imenu zahtevamo tudi mi pravico m svobodo za našo narodno manjšino! Vprašamo nadalje naše sodeželane italijanske narodnosti, ali ne bi tudi oni poizkusili vsa zakonita sredstva in poti, če bi k drugorodni državi'in če bi jim ta zapi-1 njihovemu gospodarstvu grozila slična tjerala, ali raznarodovala ljudsko šolo in pre- varnost, kakor grozi sedaj našemu pode-ganjala ali izganjala kulturne delavce? želskemu ljudstvu vsled dekreta ki ome-Gotovo bi — in s polno pravico — klicali \ juje lastninsko pravdo m razpolaganje z v svet, da je to atentat na njihovo kulturo! imetjem?! tako brambo v greh in vidijo v nji znake uradov, gotovo "bi — istotako opravičenoj z?ih namenov proti državi in proti — Naj se le spominjajo, kako so nabirali prispevke za snovanje italijanskih šol celo tudi v slovanskih krajih! Če bi jim izgnali njihov jezik iz vseh *dov, gotovo bi — istotako opravičeno ? - . _ . . . . . . „„„ označili to kot najljutejšo krivico, kot Javnemu redu! Obtožujejo m obsojajo nas zanikanje najelementarnejših pravic vsa- keF T r?au51 g**™ Prfv isto, kar bi kega naroda! Naj se le zamislijo v zgodo- j«» > C° * * naha3ah V naSem vino italijanske manjšine v bivši Avstriji,; ko se niso borili le za polno pravico last-' /f. . - % .. - - * i ^ nega jezika v vseh državnih uradih, marveč na>skl ,hst ?a naslov bivšega avstrijskega so vodili znano ljuto borbo za pooolno! generala: ce hočeš biti pravičen napram poitalijančenje sodnij kljub dejstvu da So in če nočeš izrekati krivične sodbe bili oni manjšina v deželi! I? dejanjih, vpraša, svojo lastno ve>t {izprašaj samega sebe, kak In bil sam, ce Naj se spominjajo, s kakim ogorčenjem frf na njihovem mestni Kajti proti vsa-so protestirali in označali avstrijski režim kemu najelementarnejšemu razumevanju kot krvniški, ko je hote! njihove politične pojma svobode, pravice in pravičnosti je, in socijalne organizacije kakorsibodi ovi-. če naj bi bilo to, kar je pri meni samem rati v njihovem delovanju! Borbo za pra- prav, pravilno in celo plemenito, pri drugih vico in veljavo svojega jezika in narodne-1 krivično, nedopustno in celo zločin! Naši ga uveljavljanja, so označali kot vzvišeno, sodeželani drage narodnosti naj torej, ko i». ____t_•____* Popolarski «Popolo» kritizira predvsem oso mesto v Mussolinijevem pismu, kjer se ministrski predsednik primerja s Herriotom in Mac Donaldom. Mussolintju se zdi čudno — piše »Popolo* da se od njega zahteva, naj n« bo več načelnik fašistovske stranke ter opozarja na dejstvo, da je v Franciji Herriot načelnik radikalno-socialistične stranke in v Angliji MacDonald načelnik delavske stranke. Ministrskemu predsedniku se lahko enostavno odgovori, da sta Herriot in MacDonald načelnika dveh navadnih strank in ne kake oborožene stranke-armade. Herriot in MacDonald nimata v programu, da ostaneta na vladi tudi proti volji vseh Francozov ali v$eh Angležev, Njuni vladi sta zakoniti. Herriot in MacDonald sta na vladi, da se zakoni njunih dežel izvajajo in spoštujejo, in ne vladata v imenu kake oborožene stranke proti vsem ostalim državljanom. Razprave o normalizaciji se pojavljajo tudi v samem fašistovskem taboru. Struja, ki ne odobrava Farinacci-jeve politike skrajnih sredstev, je v svojih nazorih precej naklonjena upravičenim zahtevam zmernih kritikov izven fa-šistovske stranke. Fašistoski poslanec Bottai objavlja v reviji «Critica fascista» Članek proti zagovornikom Jernejevih noči in drugih sličnih stvari. Člankar pripominja, da se je v kratki dobi poldrugega meseca izvršila globoka sprememba v naziranju italijanskega naroda. Ako se je igrala leta 1920., kakor je rekel Musso-iini, tragedija strahu s socijalistično stranko \t i-i • • __• An I kot glavnim igralcem, leta 1922 tragedija juna- Veliko m jasno resnico ,e povedal du- ityaf glavni fgralec ^ ({ašistovska) stran- ka, imamo v letu 1924 tragedijo nezaupanja z Ali bi oni z vso odločnostjo nastopali v obrambo vsake svoje etične dobrine in materijalne koristi. Nam pa štejejo vsako sveto in posvečeno po neminljivem načelu narodne pravičnosti in svobode. Kako bi bilo njim, če bi bila vlada izdala sodijo o naši narodni manjšini, njenih pritožbah in zahtevah, izprašajo — sebe in svojo vestH MINISTRSKI SVET Za zakonski predlog glede listov In ureditev milice RIM, 1. Na današnji seji ministrskega sveta je on. Mussolini poročal najprej o poteku londonske konference, nakar je podal notranji minister sliko sedanjega notranjega položaja. Po kratki razpravi je bila notranjemu ministru in ministru za pravosodje poverjena naloga, da izdelata zakonski predlog o listih. Ta zakonski predlog bo tvoril del skupine ukrepov, ki bodo šli za tem, da ugotovijo z organični-mi določbami pravice državne suverenosti To je pismo nekega!"1 da uredijo poslovanje ustave. ultimatum Srbiji in zahtevo, da mora ta poslednja brezpogojno sprejeti vse pogoje, ki jih stavlja ultimatum. Gospod feldmar-šal je morda mislil — piše dunajski list —-da bi za Srbijo, če bi ugodila taki zahtevi, to ne pomenilo samoponižanja, odreke svoji suverenosti, marveč, da bi Srbija izpolnila s tem le nravstveno dolžnost, ki se ji ne sme odtegniti, če noče vzeti nase odija vojne! Potem pa dostavlja «Arbeiter-Zeitung» sledeče na naslov Conrada: « Menda boste vedeli, da je v slučajih sporov toliko vojskovodji, kolikor vodilnemu državniku v dolžnost, da si v vsakem položaju stavlja vprašanje: «Kaj stori, kaj more in kaj bi moral storiti nasprotnik, kako postopanje morem jaz že v naprej pričakovati od njegove strani? Zaključni člen tega splošnega vprašanja je poseben in se glasi: «Kako bi jaz sam postopal, če bi bil na mestu nasprotnika?! Ali morete po svoji vesti trditi, da bi brezpogojno ralno poveljstvo, 12 poveljstev con, tri poveljstva autonomne skupine legij, 95 le-gijskih poveljstev; vsaka legija bo obstojala iz 3-5 kohort; kohorta bo štela po 3 centurije in vsaka centurija po tri mani-pule. Generalni poveljnik ter poveljniki con, autonomnih skupin in legij ter njim dodeljeni častniki in moštvo so vedno v službi; vsi drugi častniki in četniki se smatrajo normalno kot na dopustu. Ti poslednji imajo pravico do plače le za dni, ko so poklicani pod orožje. Stroški za poslovanje milice grejo na račun proračuna ministrskega predsedništva. Ta ukaz bo predložen parlamentu, da ga spremeni v zakon. • Končno je ministrski svet ratificiral an-gleško-italijanski dogovor o odstopitvi Ju-balanda Italiji, nakar je bila seja ob 12.45 zaključena. Poslanec Dl Cesarč o razmerju med fašizmom In opozicijo Fašizem in srednje stranke MESSINA, 1. Na včerajšnji seji mesin-ske demokratske zveze je imel demokratski poslanec in bivši poštni minister v prvem Mussolinijevem ministrstvu važen političen govor. Omenil je najprej umor poslanca Matteottija ter je govoril potem obširno o fašizmu. Rekel je, da je zgradba, ki je bila zgrajena z nenavadno naglico, naenkrat pokazala velike razpoke. Pročelje je sicer lepo, toda poslopje je zelo nestalno. V nadaljevanju je pozival k or- sprejetje takega ultimatuma po svojem ganizaciji, da se ne bo zgodilo to, s čimer čustvovanju in svojih naziranjih o vojaški fašizem toliko straši Italijo, namreč s stra- časti smatrali za možno? Ali morete trditi s čisto vestjo, da bi vi, če bi bili v položaju odgovornega srbskega vojskovodje, riskirali tako ^veleslavno pogubo«?! Ali morete trditi s čisto vestjo, da ne bi, če bi bili v položaju odgovornega srbskega vojskovodje, tudi vi prosili sočutja pri vlastih in da ne bi se zatekli pod peroti Rusije? Zalo prehajajo vse vaše « znamenitosti* v zgodovino le kot dokument najnerodnej-šega hinavstva». S to svojo aprostrofo je «Arbeiter-Zei-tung» zagrabila Conrada-Hotzendorfa za grlo in ga pritisnila ob zid, kajti na to apostrofo ne more dati poštenega odgovora, ako noče biti lažnjivec v generalski uniformi. Ta poziv dunajskega lista na naslov bivšega avstrijskega vojskovodje z ozirom na dogodke v velikem času je pa tudi dragocen dokument z ozirom na težki položaj naše narodne manjšine v nje novi državni pripadnosti ravno vsled onih velikih zgodovinskih dogodkov. Tudi mi se moramo braniti pred najhujšimi očitki in podtikanji. Obtožujejo nas, da smo nelojalni državljani, razdevalen in nevaren element, ki mu ne gre nikaka vera in zato da so opravičene vse stroge mere proti našemu ljudstvu. V vsaki naši zahtevi, naj se kroji pravica tudi nam enako kakor vsem drugim državljanom, naj se nam dopuščajo možnosti samosvojega življenja in Kulturnega razvoja, se hoče videti znake upornosti, zavratnosti in pripravljenosti za izdajstvo na državi. Vsaka naša zahteva po enaki pravici in narodni svobodi je po šilom boljševizma, ki bi nastopil, ako bi fašistovska vlada padla. Nato je govornik razpravljal o namenih fašistov, da bi razdelili Italijo v narod "in nenarod. Narod bi bil fašizem, nenarod pa opozicija. Di Cesaro je izjavil, da je to razlikovanje prava zločinska hinavščina. V nadaljevanju je govornik naglašal, da na-perja fašistovska vlada svoje nasprotstvo predvsem proti srednjim strankam, posebno pa proti demokratski stranki. Nato je naštel razne zasluge svoje stranke, rekoč, da je demokratska stranka vzdrževala iredentizem, da je skrbela za , moralno povzdigo ljudstva ter priborila Italiji one kolonije, s katerimi se danes lahko že ponaša. Nadalje je naglasil, da je ta stranka hotela tudi udeležbo Italije v svetovni vojni. Razumljivo je — je izjavil govornik — da se fašisti spričo teh dejstev zaganjajo predvsem proti demokraciji in drugim srednjim strankam, ki imajo tudi svoje zasluge. Dokler obstojajo te stranke, ne bo mogel fašizem neovirano vladati in groziti z izbero: ali fašizem ali boljševizem, izsiljujoč s tem pristanek narodnih in patrijotičnih sil. Toda dežela mora vedeti ,— je nadaljeval govornik — da obstojajo poleg fašizma tudi druge sile, preizkušene v patrijotizmu, ki so pripravljene braniti red, kateri sloni na moralnosti, pravici in svobodi. Ko opozicije zahtevajo, da se mora napraviti o umoru poslanca Matteottija popolna luč, postopa v tem po narekovanju najglobljega moralnega čuta italijanskega naroda. Če pa vlada hoče po-tvarjati to prizadevanje, ne dela drugega njihovem kulisa, za katero se skrivajo — s tem, razen to, da brani fašizem proti narodu. Zastonj je očitati — je zaključil govornik — da se hočejo opozicije polastiti vlade. Opozicife so izjavile, da nočejo vlade, da nočejo oblasti, nočejo vladanja, temveč hočejo samo pravico. MnuiMen m pni. Iminatija le povzroflto mve polemika s normalizaciji RIM, 1. Listi se obširno 4»avijo z Mussoiini-jevhn pismom posL Arpmatiju povodom faši-stovskega shoda, ki «e vrši danes v Bologni. Posebno razpravljajo o onem mestu v pismu, kjer Mussolini naglaša, da mu nihče noče povedati, kaj je pravzaprav treba misliti z besedo normalizacija: Liberalni «Gk>rna!e d'Italia > je objavil daljši članek, v katerem podaje natančno definicijo tega, kar si dežela misli, ko zahteva normalizacijo. Dežela — pravi liberalno glasilo — misli s tem, da se mora ustvariti-ozračje, v katerem bodo lahko vsi italijanski državljani svobodno in vedro živeli v okviru zakona, ne da bi jih nadlegovali ne mafhni ne veliki fašistovski rasi, ne da bi jih motile vsak hip grožnje z novimi pohodi, vstajami, sveto-jernejskimi noč mi in podobnimi stvarmi. Normalizacija pomeni napraviti državo tako močno in obenem tako pravično, da preneha pritisk ene stranke na škodo vseh drugih. Normalizacija pomeni vokviriti narodno milico v sestav oborožene sile države, tako da bo služila za posadko vseh narodnih idealov in ne samo koristim ene stranke. Normalizacija pomeni končno, kakor pravi resolucija bojevnikov, ločitev med vlado in stranko v tem smislu, da bo vlada ščitila državne interese in ne le interese ene stranke, tako da bodo imeli vsi državljani v vladi zaščito svojih pravic ter da ne bodo videti v njej le orodja vladajoče stranke. Demokratski «Mondo» pravi, da je mogel Mussolini govoriti v onem smislu o italijanskem risorgiiiieata, kakor se je izrazil v svojem pismu, le če se je hotel šaliti. Medtem ko se vsa Italija dviAt proti klicem «2ivel Dumini* — nadaljuje «Mondo» —'medtem ko celo filo-fašisti protestirajo proti fantovskim shodom, medtem ko bojevniki zahtevajo povratek k tradicijam rnorfimenta, se upa ministrski predsednik vprašati, kaj naj bi bila pravzaprav normalizacija. V nasprotju s sklicevanjem ministrskega predsednika na dejstvo, da so bo-lonjski fašisti imeli 40 mrtvih, naglaša «Mon-do», da so bojevniki spregovorili v imenu 500.000 mrtvih, kateri nišo padli v bratomorni državljanski vojni, temveč v vojni proti sovražniku za zmago domovine in idej, ki so bile v preteklosti in ostanejo tudi v bodočnosti, čast in slava I talij«. italijanskim narodom v glavni ulogL Splošni fašistovski svet bo moral dobro pogledati resnici v obraz, da bo mogel vcepiti stranki smisel in zavest odgovornosti, ki jih je prevzela pred Italijo, ter jo tako vsposobiti za delo, ki ga zahtevajo nove potrebe. Stranica — nadaljuje mladi fašistovski posL — je danes globoko razorana radi nasprotujočih si mnenj glede načina, kako ozdraviti rane zgubljen^ vojne ter udejstviti program fašizma. In če ne bo znal splošni fašistovski svet določiti stranki praktičnih smernic, bo postojala nevarnost razcepitve vedno večja. Vendar nikakor ne mislimo, da je za udej-stvitev naše revolucije potrebno, da se zopet zatečeno k orožju in da izzovemo prelom z vsemi našimi nasprotniki. Verovati v možnost take vse prej kot slavne avanture ne pomeni, imeti kako idejo, ampak biti v duševnem razpoloženju v smislu definicije, ki jo je dal Mussolini o ekstremizmu v svojem govoru v velikem fašistovskem svetu in ki je produkt absolutnega pomanjkanja vsakega pojma o zgodovini in napačne cenitve sil opozicijonalnih strank. Moramo priznati — povdarja fašistovski poslanec — da smo mi povzročili krivdo, ki se sedaj obrača proti nam, in ne naši nasprotniki, da smo mi zagrešili zmote, ki so grozile odvzeti fašistovskemu parlamentu vse njegove idealne značilnosti. Kako naj sedaj zahtevamo, da bodo nasprotniki delali pokoro za naše grehe, ako se ozremo na zakone morale in na železno pest zgodovine. Tisti, ki smatrajo fašizem za seštevek manganela, puške in vislic, se bodo znašli v vsakem slučaju pred zadnjim, nevidnim sovražnikom, kateremu ne bodo mogli nikoli odtrgati glave: pred neizmerno živo delujočo senco nezaupanja, ki leži na srcih Italijanov. _ Strog ukrep milanskega prefekta proti listu «11 sindacato resso*. MILAN, 1. Milanski prefekt je spričo enoglasne pritrditve posvetovalne komisije o tisku posvaril odgovornega urednika lista «11 sindacato rosso», ker da je rečeni list hujskal k razrednemu sovraštvu in z raznimi objavami ogrožal obstoj ustavnih oblasti države. Jugoslovenske parlamentarne skupine pred odločitvijo Radićevci na razpotju - «Kulturbund» zopet vzpostavljen BEOGRAD, 1. (Izv.) Položaj je na splošno neizpremenjen. Sedanja opozic. Ie še na« daljuje z zatrjevanjem, da se nova vlada ne bo mogla držati, ni pa do sedaj podala za to nobenih dokazov. Treba je počakati na seje glavnih odborov posameznih strank. Za najvažnejšo med temi sejami se smatra seja Radićevih poslancev, ki se bo vršila v nedeljo v Zagrebu. Na tej seji se bo odločilo, če bodo radičevci podoi rali vlado v celoti, ali'pa le delno. Sodi se, da bo kakih 40 poslancev HRSS odločno za novo vlado. Nadalje se bodo vršile v nedeljo še seje glavnih odborov demokratske in slovenske mohamedanske stranke ter SLS. Tudi nemški poslanci bodo zborovali in je verjetno, da se bodo izrekli za novo vlado, ker bo «Kulturbund» zooet dovoljen. Zemljeradniki se bodo sestali v pondeljek; sme se trditi, da ne bodo zemljeradniki vstopili v vlado, a da jo bodo podprli, kakor hitro bo ogrožena. Džemijet je zaključil svoj kongres in je njegov razkol postal definitiven. Ferad beg Draga bo šel s svojo skupino z vlado, dočim se je skupina Džemana Zije, katera šteje le 5 poslancev, izrekla za radikale. Splošni položaj se bo pa razčistil še-le začetkom prihodnjega tedna. BEOGRAD, I. (Izv.) Danes se je izvršila seja demokrat, kluba. V splošnem je vladalo v klubu dobro razpoloženje. Slab vtis so napravile pretirane zahteve radi-ćevcev, ki hočejo zase popolno oblast na Hrvatsken^ Sedanja opozicija računa, da pride med vlado in radičevci do ostrih nasprotstev, ki bi mogla ogrožati obstoj sedanje vlade. Veliki župani in državni podtajniki . Temeljite spremembe v diplomatski službi Vesti o premeSčanjn uradnikov brez podlage BEOGRAD, 1. (Izv.) Vprašanje velikih županov ni še bUo rešeno. Tozadevna pogajanja med strankami se nadaljujejo. Imenovanja novih velikih županov se bodo izvršila po prvi ali drugi seji skupščine, to je tedaj, ko se bo izkazalo, ako ima/ vlada v parlamentu večino ali ne. BEOGRAD, t (Izv.) Istočasno z veliki-. mi župani se bodo izvršila imenovanj* državnih podtajnikov, ki se bodo zbrali' izven vrst parlamenta. Opozicija je ostro1 nastopila proti imenovanju neposlancev za državne podtajnike, češ da je to v na-sprotstvu s parlamentarnimi načeli. BEOGRAD, 1. (Izv.) Vsi poslaniki in1 odpravniki poslov so bili pozvani od zunanjega ministra v Beograd. Ker je bilo do' sedaj zunanje ministrstvo domena radikalov, se pričakujejo temeljite spremembe v diplomatski službi. Nasprotno se z ozirom na tozadevne govorice zatrjuje v merodajnih krogih, da se ne bo izvršilo nobeno premeščenje uradnikov, če se ne bo izkazalo to iz službenih ozirov za neobhodno potrebno. Pogajanja z Italijo BEOGRAD, 1. (Izv.) Pogajanja z Italijo se bodo v najkrajšem času zopet pričela, ker je vlada izjavila, da ostane zunanja •politika neizpremenjena. Konzularno konvencijo bo podpisala nova vlada. Nov napad bolgarskih ksmitaftu 6 ubitih, 8 ranjenih STIP, 1. V sredo ob 11. uri dopoldne je zopet upadla trupa bolgarskih koinita-Šev v Vinico. Komitaši so napadli jugoslovenske četnike in ubili četniškega vojvodo Mito Sokolarskega. Na begu so komitaši vrgli štiri bombe ter ubili štiri žene in dva seljaka. Uspelo jim je uiti v gozdove proti bolgarski meji. Na jugoslo-venski strani je bilo poleg imenovanih še osem ranjenih. Ker je bil baš sejem, je nastala v mestu silna panika. To je bila bolgarska osveta za ubitega Miho Panča in obenem prićetek intenzivnejše bolgarske akcije. Cilji bolgarske revolucije Združitev z Jugoslavijo I LJUBLJANA. 1. Današnje «Jutro» poroča iz Beograda: Povodom alarmantnih vesti iz Bolgarije o tamošnjih dogodkih se je obrnil vaš dopisnik na bivšega ministra Kosto Todorova, ki mu je izjavil sledeče: «V Bolgariji se gotovo pripravljajo veliki dogodki; na žalost nimam podrobnih poročil, toda iz bolgarskega časopisja posnemam, da se po vseh srezih vršijo spopadi med kmeti in vladnimi organi. Seljaki so oslabljeni in se- pomikajo v planine. Razmere v Bolgariji so zelo tragične, edini izhod za narod je revolucija. Vlada hoče s provokacijami izzivati nered in s tem uničiti svoje politične nasprotnike, katere naziva komuniste, četudi so ti naj-odličnejši protivniki današnje vlade ze-mljoradniki, ne pa komunisti. Sofijska vlada prikazuje, da se nahaja Bolgarija pred boljševiško opasnostjo in želi, da ubije z enim udarcem dve muhi. Predvsem gre za to, da se zabrišejo v Evropi krvavi zločini bolgarskih generalov in da se balkanski sosedje naženejo na splošno akcijo proti bolgarskim kmetom ter da dobi bolgarska vlada dovoljenje za ojačenje svoje vojske. Istočasno, ko je pričel londonski «Times» kampanjo proti boljševizmu na Balkanu, je zahtevala sofijska vlada od veleposlaniške konference, da bi smela povečati stanje svoje vojske za 6000 mož. Nadalje je izjavil Kosta Todorov, da znači ta revolucija bolgarskega naroda tudi to, da narod razume, da za njega ni svobode, dokler je razdeljen z mejo od bratskega srbskega naroda, in da teži uničiti mejo, da postane tako del velike narodne jugoslovenske države. Bodočnost evropskih narodov in vsega človeštva ni v separatizmu, ampak v ustvarjanju čim večjega in jačjega organizma, kar je con-ditio sine qua (pon za bodoče bratstvo. Pot bolgarske revolucije je ujedinjenje vseh južnih Slovanov, za tem bratski sporazum z vsemi Slovani in končno stvar-jenje mogočnosti za sporazum vseh evropskih plemen. O formi ujedinjenja se g. Todorov ni izjavil, ker zavisi to od svobodnega izraza volje jugoslovenskega in bolgarskega naroda. Zanj je oblika vprašanje drugega reda. _ Novo žlollenje na londonski konferenci Dobri upi francoskega predloga LONDON, 1. Prvi in tretji odbor kon^ ference sta danes pričela proučevati francoski posredovalni predlog. Glede even-i tuelnih novih sankcij proti Nemčiji izgleda, da vprašanje predlaganega razsodišča ne bo povzročilo nikakih težkoč. Med prvim odborom za ugotovitev kršitev od strani Nemčije in med reparacijsko komisijo ne obstojajo nobene razlike v naziranjih. V tretjem odboru pa so angleški strokovnjaki iznesli svoje pomisleke proti francoski formuli, ki predvideva, da mora Nemčija garantirati za dobave svojih državljanov. Angleški strokovnjaki bi želeli, da bi bila Nemčija le obvezna storiti vse, da zajamči izvršitev programa glede stvarnih dajatev. Oba odbora bosta še nocoj nadaljevala svoje delo. LONDON, 1. Prva komisija je danes popoldne soglasno sprejela prvi del fran* coskega predloga, ki ima nastopno besedilo: Naloga reparacijske komisije je, da stori odločitev glede vsakega predloga, glede ugotovitve kake kršitve od nem« €ke strani in siccr ali na podlagi določb od 10* januarja 1920. ali na podlagi Daweso-vega načrta od 9. aprila t. 1. Ako se doseže ta odločitev komisije z večino glasov ima vsak član reparacijske komisije pravico predlagati razsodišče treh članov. Predsednik razsodišča mora biti ameriški državljan. Ako komisija ne bi mogla sočasno določiti predsednika, bo ta član razsodišča imenovan od predsednika stalnega haaškega razsodišča. Jugoslovenska zmaga na veslarsldh tekmah DUBROVNIK, 1. (Izv.) ljen, osebni se vzdržuje s prestopanjem. Proga no jo je sunil s tako silo na ulico, da je starka bo kmalu popravljena. Proslavitev spomina Jat PARIZ, 1. Socialistična stranka in splo&na delavska zveza sta sinoči proslavili deseto obletnico smrti Jauresa. Obred se je izvršil v Trocaderu. Obsežna dvorana je bila nabito polna in nad 2000 oseb ni moglo dobiti prostora. Kot prvi je govoril Leon Blum, poslanec Pariza, nato je povzpel za besedo Jouaux, ki se je poklonil spominu Jauresa v imenu splošne delavske zveze. Govoril je tudi glavni tajnik socijalistične stranke Paul Faure, ki je Eredstavil odposlance delavske internacijonale _ oefceja, bivšega predsednika nemškega dr- IN a današnjih £avnega zbora, italijanskega poslanca Turatiia, veslarskih tekmah, ki so se vršile med angleškega zastopnika Roberta Williamsa, Ja-moštvi jugoslovenske in angleške vojne ponca Louzonyja in končno odposlanca Belgije mornarice, je jugoslovensko moštvo z i Vanderveldeja, ki so v vznešenih besedah pro-lahkoto premagalo Angleže. Angleška! slavili spomin Jauresa, duše internacijonale. Po mornarica je bila v Dubrovniku sijajno---M —~ sprejeta. _ Velike železniška nesr ca na kofevskl progi LJUBLJANA, 1. Tovorni vlak štev. 4561, ki se je včeraj popoldne ob 15.50 uri odpeljal s postaje Cušperk proti Predolam (smer proti Grosupljam), je doletela težika nesreča. V bližini km 8.03 je naenkrat skočilo s tira 8 tovornih vagonov, ki so zropotali čez škarpo in padli približno 20 — 25 metrov globoko. Fri padcu so se seveda povsem razbili. Materijalna škoda je zelo znatna. Vrhu tega pa je nesreča zahtevala še človeško življenje. V službi je bil pomožni sprevodnik Ivan Repan-šek, 35 let star, rodom iz Ihana pri Domžalah. Pri padcu vagonov je prišel pod voz, ki ga je povsem zmečkal. Pri natančnem raziskovanju se je tekom popoldneva dognalo, da nesreče ni kriva proga, kakor se je prvotno domnevalo. Dognalo se je namreč pri preiskovanju razbitkov, da je en obležala. Odurno počenjanje trgovca je vzbudilo med ljudmi, ki so se nabrali pred trgovino splošno ogorčenje. Nekateri so pomagali starki v kočijo ter jo prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima Griljančeva I zlomljeno desno nogo. Reva yt bila sprejeta v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo morala 4 tedne. Becker je bil aretiran. proslavitvi se je ljudska množica mirno razšla Francoska zbornica odobrila amoistijdd načrt. PARIZ, 31. Zbornica je brez razprave in sprememb odobrila amnistijski načr t«r s 346 proti 110 glasovom odobrila prenos zemskih ostankov Jauresa v Pantheon. Seji je prisostvoval tudi regent Etijopije Ras Tafari. Vdeležiteiji nemirov ▼ K rakovu pred mo&tUm VARŠAVA, 1. Kazenska obravnava proti osebam, ki so bile obtožene, da so se vdeiežile izgredov, ki so izbruhnili preteklega novembra Vesti z GoriSkega Soško hidroelektrično podjetje. Pripravljalni odbor za soško hidroelektrično podjetje je vložil, kakor je to predpisano po zakonu, na ministrstvo za javna dela prošnjo za koncesijo izrabljanja soških vodnih sil pri Solkanu. Iz Rima je sedaj došel odgovor, da je višji svet za javna dela ugodno rešil prošnjo pripravljalnega odbora. S podelitvijo te koncesije se je vprašanje soškega hidroelektričnega podjetja znatno približa Lo k ugodni končni rešitvi, od katere pa smo navzlic temu še vedno zelo, zelo daleč, ker velike so še ovire, katere je treba premagati. Iz triaike pokrajine Bor št. Po dolgi mučni bolezni je umrla v pondeljek v tržaški bolnišnica Antonija Hre-ščak p. d. Ludvetova in "v sredo smo jo spremiH k večnemu počitku na domače groblje v Bor-štu. Pred vasjo so čakali na krsto z zemskimi cerkveni .---- v j * .t . _. , t i -__ • t-i i -m — vKuuD aeiavuiKu — rena« množica it^^fiKiST u™, .<^1« „<*<*»«. obte. voz imel močno pokvarjeno kolo, ki je med vožnio na napeti progi končno odpovedalo in je velikanska. vrglo s tira vagen, ta pa je potegnil za seboj j ~ " ~~ še druge. Vodi se preiskava v smeri, kako da Novi sovjetski poslanik ie mogel tako pokvarjen voz ostati v prometu. ■ PEKING, 1. Pekinga. Karakasan je davi predložil Na mestu nesreče je proga na daljavo kakš- svoja poverilna pisma kot poslanik Zveze so-nih 50 m pokvarjena. Tovorni promet je ustav- vjetskih republik. DNEVNE VESTI Športno društvo „Jtdria* Slovesno blagoslovljenje 66 p r a porov v Tolminu Kr. okrajno šolsko nadzorstvo v Tolminu nam je poslalo o tej prireditvi sledeče poročilo: Ljudske šole in meščanska šola tolminskega šolskega okraja so sklenile šolsko leto 1923-24 s slovesnim blagoslavljanjem 66 praporov. Slavnost se je vršila v Tolminu 6. julija t. L na dvorišču ljudske šole, katero je bilo okrašeno z zelenjem in s trobojnicami. Te slavno-sti se je udeležijo nad 100 oseb učiteljskega osobja in približno 1000 šolskih otrok. Prisostvovale so razne oblasti, civilne, cerkvene. vojaške ter mnogo povabljencev, dalje zastopniki nar. bojevnikov, lašja in tolminskega kr. učiteljišča s svojo zastavo. Siavnost se je pričela z blagoslavljaniem zastav po tuk. dekanu mons. Ivanu Rojcu ob zvokih kraljeve koračnice. Na povelje: Pozor! ie šolska mladina pozdravila z rimskim pozdravom nove blagoslovljene zastave. Šolski nadzornik Franc Spazzapan, je v kratkih in lepih besedah podal pomen slavnosti( nato sta dva učenca izročila Dr. Tanzarellu, zastopniku kr. proveditorja, ki službeno zadržan ni prišel k slavnosti, dar 935 L za vojne slepce in 982 L za spomenik Edmondu de Ami-cisu. Zastopnik Dr. Tanzarella se je zahvalil za velikodušni in patrijotični dar, izročil pozdrav proveditorja Dr. Reine in pohvalil patrijotično prireditev. Prisotni so mu živahno aplavdirali. Šolska mladina zapoje nato pod vodstvom ravnatelja E. Kalana, ki je vodil vso slavnost, precizno Leggendo de! Piave ob velikem navdušenju. Nato se postavi šolska mladina in učiteijstvo v veličasten sprevod. Na čelu sprevoda je svirala godba tuk. vojakov planincev, ki jo je blagohotno prepustilo poveljstvo bataljona iz Vi-cenze, tei sta sledila dva učenca, katera sta nosila velik lavorov venec s trakom trobojnice, potem vse zastave, nato Šolska mladina z uči-teljstvom. ki je korakala v lepem redu ter z rimskim pozdravom pozdravljala pri ljudskem vrtu zbrane oblasti. Sprevodu, ki se je pomikal na pokopališče v vojni za domovino padlih vojakov, so se pridružile oblasti in povabljenci. Tu se je na spor menik položil lavorov vcnec z napisom: • Hvaležno spoštovanje ljudskih šol tolminskega okraja.» Glas trobente je dal znamenje za pozor, vse zastave so se priklonile, sledil je trenuten ganljiv molk. H koncu je zaigrala godba Leggendo del Piave in lepa svečanost se je končala. Za nabavo 66 zastav so prispevali z darovi šokki otroci, učiteijstvo in družine tolminskega šolskega okraja. čene v brežansko narodno nošo, so nosile ven« cvetje in sveče ob mrtvaškem vozu. Pev- lu pr v Krakovu, je končala V razsodbi so bili vsi ^ Pok<*mce domači g. župnik, obsojenih radi tatvine in plemtve; bili so obsojeni na zapor od 14 dni do 18 mesecev. Državni pravdnik si je pridržal pravico, da vloži pritožbo pri kasacijskem sodišču. Univerza ▼ Louvainu upepeljena BRUSELJ, 1- Požar je upepelil večji del znamenite univerze v Louvainu (Lowen). Uničeni so tudi kemični laboratoriji. Škoda Železnik Jožica 10.— L in gdč. Cok Irma 5.— L. Srčna hvala! Mesto venca na krsto pok- Avgusta Kompa-ra daruje njegov drug gosp. Ivan Ujčič L 50.— za podružnico «Šol. dr.* pri Sv. Jakobu. Podružnici «£oL dr.» pri Sv. Jakobu daruje I. Store L 1 in I. Novak L 2. Poslano*) IZJAVA. Podpisana Marija Ključar preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla o Vincencu in Antoniji Malalan, 485 Marija Ključar. Za ilanko pod t*m naslovom odgovarja or»d< Bifitvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. Mali oglasi V SREDINI Krasa se proda veleposestvo z velikim poslopjem (v najboljšem stanju) in krasnim vrtom, pripravno za vsako obrt. Kraj je od zdravnikov priporočen letoviščar-jem. Cena ugodna. Naslov pri upravništvu. 977 ski zbor je pel žaiostinke pred vasjo, v cerkvi in na pokopališču. Prevoz je oskrbelo prvo tržaško pogrebno podjetje. Pokojnica je svoje otroke vzgojila v narodnem duhu. Njene hčerke vidimo povsod, kjer je treba delovati za našo stvar, isto velja tudi glede srna. Užaloščenemu soprogu, kakor tudi hčerkam in sinu — naše najiskreneje sožalje, pokojnici pa večm mir v domači zemlji! — DAROVI Ker je bilo cvetje za go. Ano Mikuševo iz sv. Lucije darovano, so poslaE njeni gostje 70 L. svetoivanski podružnici «ŠoL društva*. Srčna hvala.1 Za svetoivansko podruž. Šol- društva darujeta, ker se nista udeležili njene veselice ga POSTREfNICA se sprejme za nekaj ur na dan. Lenas&i Karel, Trst, Via Stoppani 5/1 976 STARE KROGLJE za igro, vporabne za deželo, v dobrem stanju, se prodajo po nizki ceni. Delavsko kons. društvo, Trst, Campo S. Giacomo 5. 975 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 Zlato, srebro, krone, platin, zobovje kupuje Zlatarno Albert Povh i Trst, Via Mazzinl 46 (25 f KRONE, goldinarje, crebro, zobovje, zlato p< najvišjih cenah. Prodajalna dr&gocenautL via Borsa 2, telefon 12—97. 95* fibo kvarijo to! ottruz mozolikl madeži trd niče effeHs buSe eesemi in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbri»hi, ki skrivajo lepoto obraza m škodijo mehkobi kože m ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno t artifelidično vodo «Peartinax*, ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki ;,e na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno antifelidično vodo, ki jo izdeluje lekarna: «Alla Madonna della Salute* Trst, Sv. ,Iakob. Zaloge: Videm, lekarna Filipuzzi, Gorica, lekarna Pontoni Reka, lekarna Catti, Pula, lekarna dr. Rodinis, Via Carducci. (6) priredi v nedeljo 3. avg. t. L ob priliki dirke vrtno veselico na vrtu Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Pri veselici sodeluje godba s Prošeka. Pevske točke bodo proizvajali: Pevsko društvo «Kolo» «I!irija» in svetoivanski pevski zbor. Med programom se bodo razdelila krasna darila posameznim dirkačem in prisodila kupa dnevnika »Edinost* onemu športnemu društvu, katerega člani bodo dosegli največ točk. Obenem se bo vršila tekma v vrečah s tremi nogami. Začetek ob 5. uri popoldne. Društvo državnik oitokojeacev u Trst in Julijsko Krajino bo imelo v nedeljo, 3. avgusta, ob 10. uri v glavni dvorani «Circolo Artistico® v ulici Coroneo št. 15 izvanredni kongres, katerega se morajo udeležiti vsi državni upokojenci, vštevši stari in novoupokojeni železničarji, kakor tudi ponesrečeni Železničarji Julijske Krajine. Dnevni red je zelo važen, zato naj nikdo ne manjka. Borzna poročila. Tuja valuta na tržaškem trgu. oprske krone...... 0*0310 avstrijske krone. . . .....0.082*2 0.0332 češkoslovaške krone . . ......o* 4') 6« KO dinarji ....... ......27.5fi Ž7.-25 leji ......... 10.25 merke........ ___ 23,17 frsn:oskl franki .... ......li»5.75 S17.50 Švicarski franki . . . . ....*• 428. — 4.H0— angleški funti papirnati ......1Q1X» 101. «5 ZLATARNA F. BUDA Trst — Cerso GarlbaldS 35 (PodruiRica Via Scalinata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnirre in ur po najnižjih cenah. (24) slscawL P. dnrlbslfli 2, telet. 3-29 Prip. ur. K temu uradnemu poročilu o bla-gos!ovl,eniu šolskih zastav v Tolminu si dovoljujemo le eno pripombo. Bila je lepa patri-jotična slovesnost in mi seveda nimamo nič proti temu, da se v šoli goji poleg znanja tudi ljubezen do domovine. Vendar pa se nam morajo vzbujati in morala so se vzbujati tudi nav-zočnim slovenskim starišem grenka čustva žalosti pri misli, da je bila na slovenskih tleh naša slovenska šola odpravljena in da je za naše ljudstvo vsaka taka zaključna šolska slavnost ob koncu šolskega leta obenem tudi pogreb enega razreda impozantne zgradbe naših liudskih šol. Lani je odzvonilo prvemu razredu, prihodnje leto bo drugemu itd. Oblastva naj si ne mislijo, da se naše ljudstvo tega ne zaveda. Ako bi torej imel biti zunanji pomen tolminske slovesnosti tudi ta, da je s tem naše ljudstvo in naše učiteijstvo manifestiralo nekako svoje zadovoljstvo s sedanjo šolsko politiko v naših krajih, moramo že opozoriti šolsko oblastvo, da je v hudi zmoti. Naše ljudstvo ne bo nikdar odnehalo od svoje zahteve, da se mu mora njegova šola vrniti istim zakonitim potem, kakor je bila odpravljena. Vsekako pa moramo tudi tu obžalovati, da iz poročila ni razvidno, ali so govorniki upoštevali dejstvo, da je bilo občinstvo pri prireditvi po ogromni veČini slovensko. Ponavljamo pa zopet, da nimamo nič proti temu, da se v šoli goji tudi ljubezen do domovine. Prepričani pa smo, da bi tudi v tem oziru bolje odgovarjala državnim interesom v naših kraiih slovanska šola nego pa poitalijanČene in za slovanske otroke vsled tega neprimerne uči!nice. Druitv M. D. P. — Trat bo imelo v nedeljo, 3. avgusta, ob 10. uri v dvorani DKD pri Sv. Jakobu svoj VII. redni občni zbor. Člani naj se ga vsi in točno ob določeni uri udeleže. Vabljeni so tudi prijatelji društva. Z. M. D. — Trst. Danes seja v navadnih prostorih. — Preds. D. K. N. Tommaseo. Danes sestanek na prostem. Zbirališče ob 4 h pop. pri cerkvi v Roja-nu. V slučaju slabega vremena se vrši v prostorih. — Tajnik. D. K. N. Tommaseo priredi v pondeljek 4. t. m. izlet na Nanos. Odhod z OpČin z vlakom ob 5. uri pop. Peljemo se do Divače. Od tam peš na Nanos. Prehrana iz nahrbtnika. Vožnja tja in nazaj stane 6.80 L. Vsak naj vzame s seboj odejo. Pozivnem Vas, tovariši, da se izleta udeležite vsi brez izjeme in naj ne bo nikogar, ki bi ta dan ostal doma! Zdravo! — Tajnik. __ Iz triaSkesa iivllenla črevesnih zajedavk, ki se večkrat vgnezdijo v otroškem organizmu. Pripomoček, ki uniči takoj gliste, ki nima duha in ni zoprno, ki ima izboren okus ^ je čokoladni bonbon za uničevanje glist AEŠ53IBA* — Dobiva se v vseh lekarnah in stane L 1»—• □ ODDDDOOOOaODPDDD □ □ □□□p □ □ □ □ □ p a □ □ o o o g P o o o O □ a p p p o p p BANC □ Di □ ! p p p □ p; p p J_ C P Avtomobil povozil in usmrtil starega Včeraj popoldne okoli 17. ure se je pripetila na trgu Oberdan strašna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ob omenjeni uri je privozila po trgu Oberdan korijera, ki vrši osebni promet med Trstom in Miramarom in obratno. Korijera, v kateri je sedelo mnogo oseb, je privoziia z navadno brzino do kavarne Fabris in je hotela zaviti ul. Ghega, ko je šofer F. Eisinger, star 25 let, zapazil starega moža, ki je skušal naglo 1 ; □ i iti pTeko ulice, čeprav je bil avtomobil že v njegovi neposredni bližini. Šofer je naglo zavil v stran, a žalibog ni mogel preprečiti nesreče: težki avto je podrl moža na tla in zadnje kolo mu je šlo preko glave. Navzočni ljudje so za hip onemeli spričo groznega prizora. Nesrečnemu možu je biia glava popolnoma zmečkana; možgani pomešani s krvjo, so na široko oškTO-pili cestni tlak. Bilo je ^asno, da je za nesrečnega moža vsaka pomoč zaman, vendar je nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo, odkoder je kmalu potem prihitel zdravnik, ki pa je naravno mogel samo ugotoviti smrt. Orožniki, ki so prihiteli na lice mesta, so našli pri mrtvecu nekatere listine, na podlagi katerih je bil spoznan za 62-letnega delavca Antona Vidan, stanujočega v vasi Bane. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.' Šofer je bil takoj aretiran in odveden na po- Ustanov 1 jena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.00iK— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicolo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZ1A — FIUME — MILANO — ZAR A. Eskomptira trgovske menice. Dale predujme na blago, vrednostne papirje. Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. SprtjMM »togi v Urah In DifiarfUi ter Jih obresftuie najbolje po dogovoru. — Sprejema na vloine knjiiice ter Jih sbros^ie po 4 7. neftio. iD ' o □ D 1 D a □ □□□□□□□□□□□□□□□□□oa pqn □ □□□□□□□□□□□□□□ n p a o o □ o oj licijski komi sari jat v ulici M. K. Imbriani, kjer je bil zaslišan. Nato ]e bil odveden na kvesturo, kjer so ga pridržali v zapora. Nasilen trgovec. Mlekarica Josipma Griljanc« stara 61 let, doma iz Saleža pri* Prošeku, Je včeraj predpoldne stopila v trgovino s slad-ščicami, ki se nahaja na vogalu ulic Mazzini in M. R. Imbriani, da bi kupila nekoliko bombonov za otroke. Starka ni mogla dosti potrošiti, in ker tudi ni imela drobiža, je zahtevala za 30 stotink. Vendar se jI je zdelo, da jih je dobila premalo; radi tega je prosila lastnika trgovine, naj ji da vsaj še enega. To je trgovca, 28-letnega Davida Becker, stanujočega na Corso Garibaldi št. 33, tako ozlovoljilo, da velel starki, naj se pobere iz trgovine. Griljančeva je hotela nekaj ugovarjati, kar je Bečke rja Še bolj razgrelo. Ves razkačen je pograbil palico ter sačel atarko ore t ena ti. Konč- PODLISTEK W. CollUu: £REZ IMENA (»8) Roman. Komaj sem zaprl svoj dnevnik, vstopi nehvaležna punca ter izjavi, da je naša trgov- ne. Jaz sem človek, ki vidi v vsakem položaju | Smrtna tišina, ki je zavladala v jasno svojo pot pred seboj in tu vidim tri mož- bila siedn>ič neznosna, in prekiniti :bcj nosti zase: Prva možnost: Zadovoljiti se navidezno z njenim predlogom, izmenjati naslove in nato skrivaj zasledovati njene kretnje. Druga možnost: Pokazati ji očetovsko skrb in zagroziti, da jo izdam sestri in odvetniku, Če vztraja pri svoji volji. Tretja možnost: Na podlagi mojih dosedanjih odkritij stopiti v prijateljske odnošaje z gospo- ___________________ tij stopili v p ska zveza pri kraju. Ona da potrebuje miru in dom Mihaelom Vanstonejem. ima -druga podjetja v načrtu». Morda bo še i Za sedaj se nagibam k tretji možnosti. Toda naprej mene potrebovala, morda pa se zopet j ta odločitev je tako važna, da se ne smem povrne k igranju. Vsekakor zadostuje, če si prenagliti. Danes imamo devetindvajsetega — izmenjava naslove za slučaj, da bi si hotela prekinil bom dnevnik do pondeljka. dopisovati. Ker me ne mam tako nenadoma 31. maja. Vse možnosti in vsi moji načrti so zapustiti, zato ostane še jutri v nedeljo, v po©- brez vrednosti. deljek zjutraj pa odpotuje. Moji ugovori bi ne izdali nič, to sem vedel, oblasti nad njo nisem" imel nobene, zatorej sem prerofitjeval, katero pot naj i£>erean, da bo za moje interese najbolje. Razume se, da si je napravila globok enim en načrt proti Mihaelu Vanstooeju. Čedna jef mlada, prebrisana in brez predsodkov; denarja ima dovolj za preživljanje m Časa tudi, da iz Prejel sem časopis kakor običajno po zajtrku in med ^družinskimi dogodki* sem bral tole: «29. t. m. je umrl v Brighton Mrhael Vanstone Esqu., poprej v Zurigu, 77 let.» Gospića Vanstone je bila v sobi, ko sem prebral te nepričakovane vrstice. Imela je klobuk na glavi, njeni kovčegi so bili zaprti in nepo-trpežljivo je pričakovala trenotka, ko se popelje na kolodvor. Brez besede sem ji podal vofia slabe strani starca. Brffcone bo napadla j časopis, brez besede je poiskala z očmi mesto, nič hudega slutenega moža z oroijem svojega ki sem ji ga označil, m prebrala vest o smrti spola. Ali je ve*ietoo, da me bo potrebovala Mihaela Vanstoneja. ...... sobi. in i ie sem jo hotel s kakšno pripombo. Z ozirom na svoji: interese sem se dotaknil naših predstav. «Po tem, kar se je zgodiIo.» sem rekel, se mi zdi, da je najbolje, će nadaljujem s predstavami kakor do sedaj?» «Ne,» je odgovorila izpod pajčolana, nadaljevali bomo z mojimi poizvedbami.•-> «Poizvedbe za mrtvim človekom?« «Za njegovim sinom.» «Za gospodom Noelom Vanstonejem? s «Da, za gospodom Noelom Vanstonejem.» "Ker nisem imel pajčolana, da bi si ga potegnil črez obraz, sem se sklonil in pobral časopis. Njena vražja trma me je spravila za trenotek iz ravnovesja. Moral sem šele zbrati svoje misli, predno sem mogel dalje govoriti. <