Naročnina: Za tu-zemstvo: z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60, za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. —	0-
glasi po dogovoru.
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek dopoldne. — Uredništvo Ljubljana, Šelenburgo-va 6/II, — Upravništvo: Maribor, Ruška cesta 7. — Nefrankirana pisma in dopisi brez podpisov se ne sprejemajo.
St. 19.
Ljubljana, četrtek, 20. decembra 1923.
1. leto.
Socialisti in problem oblasti.
Zdi se nam primerno, da spregovorimo v številki, ki jo posvečamo naši komunalni politiki, najprej načelno besedo o vprašanju, ali oziroma kedaj sme prevzeti socialistična stranka vlado v državi in javnopravnih zastopih.
To vprašanje je v raznih oblikah večkrat cepilo socialistične vrste. Tudi pri nas smo šli ob vsaki praktični preizkušnji pri tem vprašanju narazen.
Ali sme prevzeti socialistična stranka vlado v državi? Ali sme zavladati v občinah? Ali sme sodelovati na vladi v koaliciji z drugimi strankami?
Tako se glasijo konkretna vprašanja, ki izhajajo iz zgoraj postavljenega splošnega vprašanja.
Socialistično delavsko gibanje je zraslo iz strokovnih organizacij in ima v njih svojo glavno oporo. StrokovTie organizacije pa so po svojem bistvu organizacije odpora proti vladujočim. Strokovna organizacija pomenja v pod jetjih organizirano opozicijo, podjetnik pa je vlada. Ako osvoji strokovna organizacija podjetje in ga spremeni v zadrueo, je postala sama podjetniška organizacija- Ali more taka sprememba idejo strokovnih organizacij okrepiti? Ali se ne bo izkazalo, da mora biti borba proti izkoriščanju oblasti trajna in da s prevzetjem oblasti po delavski strokovni organizaciji ta borba ni zaključena? Mezdna gibanja in celo stavke v delavskih zadrugah so mogoč in naraven pojav in spravljajo stališče delavske organizacije na vodilnem mestu v težek položaj. To je najgloblji
ni pa se laliko vendarle podpirata. Odtod borba proti in za vladanje, ki pa je rešena v trenotku, ko smo stopili aktivno na politično polje z načelno od-ločitvijo za vladanje. Politična stranka, ki bi bila v vsakem slučaju proti oblasti je nesmisel! Najbolji razlogi proti sodelovanju v vladi pa so tisti, ki veljajo proti prevzetju oblasti sploh, — a taki razlogi bi se ne smeli slišati — v politični stranki.
Če gledamo na stvar tako, potem bomo lahko odgovorili tudi na vprašanje kdaj smemo biti za ministeriali-zem in kedaj ne. To vprašanje ni več načelno, ampak je vprašanje oportuni- !
tete, vprašanje ali so v konkretnem slu j njegov odpor.
dovati. Ne more ji navadno tudi mno-1 go koristiti. So pa slučaji, kjer obvladajo občine tudi precejšnjo dejansko moč kakor n. pr. v Ljubljani, kjer obvladuje mestna občina Mestno hranilnico, ki nomenja za naše razmere veliko denarno koncentracijo, — kar je glavni razlog, da ljubljanski kapitalistični krogi krčevito branijo to pozicijo.
Tu je bilo mogoče soditi, da prevladuje korist škodo, — zato so svoj čas nekateri naši sodrugi tu oblast naravnost lioteli. In rečemo lahko, da jo je hotelo tudi ljubljansko delavstvo, bris-kirano po nasilnih razpustih, komplotih
v	posebne namene skovanih volilnih re dih in političnih metodah, ki so izzivale
čaju večje koristi, ali so večje izgube. Vedno je treba, da daje 'revzetje o-blasti moč, da se težnje delavskih orga nizaH: v njih dnevni borbi za končne cilje podpro. Vprašanje ali vsa oblast ali le del oblasti v koaliciji prihaja pri tem le v toliko v poštev, da so pri delni oblasti v koaliciji nevarnosti večje, da rušijo silneje polet delavskih organizacij in to v trenotku, ko tega poleta tem bolj rabijo, čim dalje so od svojega političnega cilja, od spremembe družabnega reda. S temi očmi gledamo tudi na vprašanje prevzetja vlade v ob činah, temu vladanju v malem.
Prejšnji volilni red, razmerje in medsebojna nasprotja med meščanskimi strankami vodijo socialistično stran ko y slovenskih mestih v položaj, da prihaja lahko celo proti svoji volji v vladno večino, — igra, ki si jo meščan
vzrok, zakaj da je vprašanje oblasti za' ske stranke tem lažje privoščajo, čim delavske organizacije tako kočljivo j bolje vedo, da je delokrog občine skro vprašanje. Oblast daje. Na drugi stra- men in . da jim to ne more škodovati, ni pa jemlje vsaki organizaciji, ki te-1 Oblast v občini poziciji socialistične melji na ideji enakosti in borbe proti stranke na eni strani ravno radi tega izkoriščanju borbeni polet in ruši tako malega delokroga ne more mnogo ško temelje njene moči.
Misilmo pa, da so potegnili zadnje konsekvence iz tega vprašanja le ame-rinkanski sindikati, ki so velika politič- Demokratsko časopisje je pričelo na moč, — a se zavestno branijo na- plesati od samega veselja kankan in stopiti formalno kot politična stranka, j metati polena, psovke, sumničenja na Kakor hitro pa se je delavstvo odloči- občinski svet ljubljanski, ko je izstopil
Z vsem tem mora stranka v Ljubljani računati.
Velika škoda, ki je nastala iz tega je bila ta, da je — v glavnem vsled napačnega poročanja v meščanskem tisku — izgledalo, da se identificira naša stranka s kulturno in državno političnimi gesli bivših koaliranih strank, ki niso socialistična. To je vrglo senco nezaupanja v naše vrste in se je kazalo v razkolih, — ki pa so imeli poleg tega še druge, morda vse važnejše vzroke.
Z izstopom neodvisnih iz koalicije je končana tudi za našo stranko formal na koalicija. Mi smo obvez in ozirov prosti in bomo delali tako, kakor smatramo sami za dobro in prav. Naša taktika se vsakih 14 dni ne bo menjavala. V tem trenotku se niti prav menjati ne da. Cena za soudeležbo na moči je plačana, — sedaj metati kupljen predmet stran, — to zmore le brez glava neodvisna taktika. Zmanjšati ne varnosti te politike na minimum — to je pot, po kateri gredo sedaj vsi ljubljanski socialisti v polnem soglasju.
Ljubljanska občina.
lo, da nastopi kot politična stranka, — in se bori ne samo z moralnimi in ne političnimi, ampak tudi z realnimi političnimi sredstvi, kakor so storili to delavski pokreti v vseh evropskih državah, je tudi vprašanje ali sme prevzeti delavska politična stranka oblast v roke, v načelu rešeno. Kjer more delavska politična stranka dobiti oblast v roke, jo mora tudi sprejeti. Sprejeti v zavesti, da mora vzeti pritem nevarnosti vladanja na vsak način kot nujno zlo v zakup.
Zlo, ki izvira v glavnem iz tega, da gredo pota delavske strokovne in delavske politične organizacije v opoziciji, v borbi za socialistično državo vse-skoz paralelno, če pa pride delavska stranka na vlado, pa se zavijeti poti obeh organizacij deloma v nasprotno smer. S tem mora računati tudi socialistična vlada v socialistični državi, čeprav v manjši meri.
V	državnem obratu in vsem, kar mu je neposredno podrejeno socialistična vlada ne bo nič druzega, kakor gospodar. ki bo vodil gosoodarstvo sicer tudi z vidika interesa svojih delavcev, ki bo pa v glavnem vendarle gospodar — tako da bo potreba po posebni zaščiti njegovih nastavljencev — ostala. V privatna gospodarstva pa bo posegla moč države v prehodni dobi revolucionarno, tu bo stala na strani delavcev,
—	tu bodo šla pota politične delavske stranke na vladi in strokovnih interesov delavcev še tako dolgo paralelno, dokler se vodstvo produkcije ne spremeni v smislu socialističnih načel.
Tako prihajamo do tega, da se delavska organizacija in oblast na eni j strani res izključujeta, — na drugi stra 1
klub neodvisnih iz delovne večine. »Jutro« in »Narod«, ki sta sedaj trobili ene klike, sta klicali na pomoč vlado, policijo in občinstvo kakor majhen o-trok za plotom mamo, če je padel na zadnjico.
In res, to so otroci, še več histerični otroci.
Sedanji občinski svet je bil izvoljen na čisto pozitivnem programu, ki ga o-dobrava velika večina ljubljanskega prebivalstva. Jz tega razloga je več kot naravno, da, če je tudi klub neodvisnih odstopil od programa, ta še ni anuliran in ne more biti anuliran, ker jesocialističen, kakršnega imajo dunajski socialisti. Razloček je le v tem, da imajo tam Socialisti skoro dve tretjini mandatov, dočim jih imajo v ljubljan-
petine. Program sedanje večine je pod laga za delo; po tem programu pa hoče tudi v bodoče delati sedanji občinski svet. Ako so neodvisni odpovedali dogovor, še ni to nikakšen vzrok, da bi tudi neodvisni sami ali pa ostali občinski svetniki zavrgli točke dogovora, to je program, ki so ga menda vsi podpisali v zavesti, da je program dobe*
Kako sfriešno bi bilo, če bi sedanji občinski svet napravil veselje demokratski kliki, in odstopal.
Sedanji občinski svet se ima res bo riti s težavami. Zlasti demokrati ovirajo delo povsod, in žal, da ljubljansko prebivalstvo še premalo stopa tem štiri desetletnim škodljivcem mestne občine na prste.
Kljub vsem oviram, se je odločil so cialistični klub, da bo nadaljeval svojo komunalno politiko, ki gre za splošnimi interesi prebivalstva v tem, da se
skem občinskem svetu samo okolo ene i dvigne mesto iz sedanjega bednega
Delovanje župana In soclallsfitnlh občinskih svetovalcev v Ljubljani.
Z ozirom na izstop občinskih svetnikov NDSJ iz občinske koalicije je „Zveza delovnega ljudstva prenehala obstajati*.
S tem dejstvom pa prihaja tudi socialistični klub v nov položaj. Da se pogovorimo o novih smernicah sklicuje krajevna organizacija SSJ v Ljubljani
SHOD
svojih somišljenikov in volilcev
z naslednjim dnevnim redom:
Občinska politika. PinMt: »ing župan dr. Perič in itčluli mlivalti.
Pri drugi točki dnevnega reda se bodo pa obravnavale razmere o delavskih socialnih zavodih.
se bo viiil«nedeljo, 23. t. m. ob pol 10. url dop. v Mestnem domu.
stanja ter se ustvari podlago za bodoči razvoj mesta.
Ne bomo danes ponavljali in opisovali nalog občine, ker jih čitatelji poznajo in so deloma tudi omenjene v izjavi kluba socialističnih občinskih svet nikov. Tudi ne bomo danes razmotri-vali o vzrokih izstopa neodvisnih, ker bo za to še prilika. Rečemo pa že danes, da je dela v občini dovelj in da nima nihče povoda se temu delu odte-zati, še manj pa da bi imel pravico to storiti takrat, ko ga pliče najnujnejše delo na pozornico.
Končno opozarjamo še enkrat na dunajsko občino. Dunaj je bil že prejšnjo volilno periodo v socialističnih rokah. Vso periodo so dunajski meščanski krogi vodili ljut boj proti soc. u-pravi. Občinski svet je brezobzirno delal po svojem programu, nalagal davščine, snoval mestna podjetja, zidal hiše in naselbine, preskrbljaval prebivalstvo s kurivom in važnejšimi živili, oziroma nakupoval v velikem, da ni na stalo pomanjkanje. Meščansko časopisje je hujskalo. Toda vse hujskarije so bile bob ob steno, zakaj Dunajčan je rekel pred volitvami: socialisti dobro gospodarijo, res smo mnogo morali žrtvovati, toda razmere, ki so danes, so boljše kakor so bile prej. In dunajska občina se je v štirih letih toliko o-pomogla, da bo zidala v sedanji periodi zopet okoli 20.000 stanovanj, ne da bi zviševala davščine. Volilci so te uspehe videli, pa so volili zopet socialistično.
Iz tega zgleda jasno sledi, kako more pametna komunalna politika dvigniti ugled in blagostanje občine, ako je dana možnost, čas in« sredstva za izvedbo problemov, ki služijo tem namenom.
Socialistični klub v ljubljanskem ob činskem svetu se torej ne bo oziral na klevete ne na desno ne na levo, ampak bo skušal tudi v bodoče po svojih močeh delati socialistično komunalno politiko. Zanj bo to garancija, da dela prav in da dela v interesu toliko let za nemarjene pametne komunalne politike.
IZJAVA.
Ob zadnjih volitvah v ljubljanski ob činski svet je zmagala z veliko večino lista »Zveze delovnega ljudstva« na podlagi delovnega programa po načelih socialistične komunalne politike ter s to zmago končno iztrgala vodstvo ljubljanske občine demokratski večini, ki je 40 let vladala občini. Demokratska večina ni imela zmisla za socialni napredek in razvoj mesta. Novi občinski svet je našel v občini prazne blagajne in mnogo nujnega dela, ki bi se bilo lahko izvršilo ob ugodnejih pogojih kakor danes, ako bi bila prejšnja večina na mestu.
Novi občinski svet pa se je lotil dela z vnemo, zavedajoč se, da se da zamujeno, zlasti tudi socialnopolitično delo, oziroma komunalnopolitične probleme izvesti le s požrtvovalnostjo občinstva in občinskega sveta.
Ker pa je iz »Zveze delovnega ljudstva«, to je, od dogovora glede komunalne politike, izstopil klub Neodvisne delavske stranke, je sklenil podpisani klub na svoji seji dne 4. decembra 1923 izjaviti naslednje:
1. Razlogi, ki jih navaja Neodvisna delavska stranka za svoj izstop iz »Zveze delovnega ljudstva« in odlaganje funkcij v odsekih so neutemeljeni.
2. Z izstopom kluba Neodvisne delavske stranke iz »Zveze delovnega ljudstva« je ta zveza razrušena, ker ji odpade pogodnik, ki je sopodpisal delovni program.
3. Občinski klub socialistične stranke smatra, da je program, na katerem so bili njegovi člani izvoljeni, eminentne važnosti za občino in proletari-
jat, zaradi tega vstraja na svojih poverjenih funkcijah, da izvršuje program ustvarjanja.
Zlasti naglaša klub socialistične stranke važnost komunalnih podjetij, službene pragmatike za nameščence, delovnega reda za mestne delavce, zgradbe nove elektrarne, organizacije socialnega oddelka, ustanovitev ljudskih kuhinj, podpiranja revnih šolskih ctrok z učili in obleko, zidavo novih stanovanj itd.
Klub smatra, da bi napravil izdaj-
stvo nad interesi ljubljanskega prebivalstva če bi v trenutku najnujnejšega pozitivnega dela popustil v svojih namerah, zlasti, ker javnost odobrava za-početo delo kljub lažem in frazam, ki jih razširja med občinstvom demokratsko časopisje.
V boiu za pravice proletarijata bo klub zastavil vse sile, da se čimprejc rešijo problemi, ki jih predvideva socialistični komunalni program.
Klub socialističnih občinskih svetnikov v Ljubljani.
Slovenski demokratizem.
Slovenski demokratizem je skrival' čujejo z delnicami. Politika teh najno-v teku desetletij svojo piškavost pod j vejših »demokratov« gre za tem, da o-
najrazličnejšimi imeni slovenstva, slo-vanofilstva, naprednjaštva in demokratizma. Vsakega pol leta se je prekršče-val na ljubo temu ali onemu kolovodij, ker demokratizem, ali če hočbte slovenski liberalizem, v Sloveniji ni tvoril nikdar programatične stranke. Odkar je nastal ta nestvor v slovenskem narodu, ni izvajal konkretne politike, ki bi bila imela le trohico pozitivizma v sebi.
V prvi dobi je bil njega problem farška gonja. Liberalizem ali današnji demokratizem je takrat brskal po fa-rovžih, zabavljal nad farji, ni pa ne kulturno ne gospodarsko delal za splošni napredek prav nič, niti ni skušal vzgojiti v narodu pojmovanja realnega življenja in njega problemov, kar bi bila ena glavnih nalog liberalizma.
Povsem naravno je, da mora tak ne gativni faktor v javnem življenju postati sterilen ter zaiti v nemoralno kli-karsko in spletkarsko pozo, da se u-veljavi, ker nima problemov, ne pozitivnega vidika, s katerega bo združeval svoje sile in se zaradi tega poslužuje sredstev, ki jih porabljajo ali figarji ali pa intelektualno nepopolni elementi.
Liberalizem je imel v razvoju zgodovinsko nalogo. To nam potrjuje evropska zgodovina prejšnjega stoletja, zlasti pa Anglija. Toda naš liberalizem specialno v Sloveniji, se ni nikdar dvig nil nad cmokavzarsko politiko in je za-raditega zadušil vsak zdrav napredek. Dokler je imel ta demokratizem kaj vpliva, je kupčeval politično s frazar-sko antifarško gonjo, ko je pa ta snov zvodenela so v demokratski stranki izgubili vpliv prejšnji voditelji, a na njih mesto so prišli histerični kričači, ki poznajo samo še povojno metodo politike, ta je, da obglavljajo osebe in kup-
psujejo in oblatijo z lažmi in izmišljotinami svoje nasprotnike, zlasti delo socialističnih akcij in ustanov, na drugi strani pa kupujejo delnice, jih na ču den način nacionalizirajo zato, da jih s tem večjim dobičkom zopet prodajajo tujcem.
Ta politika demokratizma je na eni strani osebno sebična, na drugi strani pobalinska, brez vidika v bodočnost. Posledice imamo že itak tu. Ako se bo ta politika nadaljevala, potem bo morala zgodovina o slovenskem demokratizmu pač pisati, da je ta demokratizem najžalostneji pojav v zgodovini slovenskega naroda, ki je razkrajal, u-ničeval in zavajal narod v nemoralno medsebojno klanje brez ciljev in v po-surovelost.
Ta dejstva so se pokazala skoro pri vseh akcijah, ki jih je doslej pričela demokratska žurnalistika.
Naloga socialistične stranke je, da končno napove tem metodam demokratske politike najodločnejši boj v interesu delovnega naroda. Taka stranka ki je brez načel, brez kulturnega in gospodarskega programa, sploh nima pravice do obstoja, zlasti pa ne, ker demoralizira javnost in ogroža vsako pošteno programatično delo s svojim histeričnim kverulantstvom.
To smo morali danes povedati z o-zirom na vse boje, ki jih je vodila ta stranka naiorej med seboj, potem z radikalci, potem proti ljubljanski občini, socialnim zavodom in Delavski zbornici, ker je v detajlu nemogoče odgovarjati na mnoge lažnjive vesti, obrekovanja te žurnalistike.
Slovenski liberalizem je psevdolibe ralizem, ter edino razkrajajoči element v slovenski politiki.
iniciative v rokah, med tem urad zopet nima na razpolago organov za take neposredne rešitve in jih radi preobsežnega delokroga tudi imeti ne more. To je aparat urada zbirokratiziralo in poslovanje otežilo. Po novem predlogu večine Okrožnega urada, ki so ga sestavili teoretiki brez praktičnega vpogleda v stvar in ki ga je sprejela najprej — Trgovska in obrtna zbornica brez sodelovanja delavskih organizacij, pa se morajo povečati sedanje pomanjkljivosti sistema o taki meri, da zato delavski zastopniki ne morejo pre vzeti nobene odgovornosti.
Delavski zastopniki so z obžalovanjem in ogorčenjem ugotovili, da se re šujejo takšna važna vprašanja preko delavskih organizacij, ki so na takih spremembah gotovo v prvi vrsti interesirane. Že s tem se je ustvarila at mosfera, ki gotovo ne koristi stvari sami.
Ves način, kako je začel del me-
lo s 79 uradniki in 40 kontrolorji, od kojih bodo vršili pravo delo le prvi — med tem ko je norma, ki jo postavlja svetovna statistika na 500 zavarovancev en uradnik, — norma, ki pa je naši v reorganizaciji se nahajajoči uradi tudi podrugod, n. pr. v Žagrebu, še niso mogli doseči) in ima naš urad do 78.000 zavarovancev.
Meščanski tisk nam je tudi s hvalevredno odkritostjo povedal, zakaj gre.
Gre pred vsem za to, da se izženejo iz urada vsi uradniki, ki so izšli iz delavskih vrst, in nadomestijo z drugimi, — in sicer samo na podlagi tega dejstva brez prave presoje njih strokovne vsposobljenosti.
V tem oziru je pripomniti, da vkljub vsemu vpoštevanju šolske izobrazbe pobrano osobje s par spričevali ni vedno boljše, kakor nadarjenejše izbrano osobje brez spričeval. Pripomniti je da lje treba, da je baš pri delavskem za-ščanskih časopisov s to reformo, je raz! varovanju poznanje delovskih razmer
ven tega demagoški in nestvaren.
Enketa je zgoraj omenjene nedostat
in čustvovanje z delavstvom važen kva lifikacijski moment, ki zavodu
ke današnje upravne oblike ugotovila, j olajšuje vršenje njegovih nalog. Zato
Za samoupravo občine.
Zbor SSJ v Mariboru dne 9. decembra 1923 napravil je v zadevi nove občinske zakonodaje za mesta in sela sle deče zaključke:	j
Določila ustave glede vseh samoupravnih edinic, predvsem pa glede ob činskih, tako mestnih kakor selskih u-prav, so skrajno reakcionarna in v stanu, potisniti naše upravne razmere daleč v dobo predmarčne revolucije 1848. One vzamejo državljanom stare pravice, na podlagi katerih so se mogle občine razviti.
Samouprava v pravem pomenu besede, kot smo jo poznali pol stoletja, je ukinjena, občine postanejo samo izvr-ševalne edinice državne vlade, in to edinice najnižje vrste. Ker se teh določil v danih razmerah ne da drugače preprečiti kot z revizijo ustave, se izreka zbor za revizijo vseh členov, ki se tičeio samoupravnih edinic, a to na način, da bo samouprava dejanska, a ne
samo na papirju.
II.
Temelj novega zakona o samoupra-
proti strogi občinskega
vali mest, kakor o občinah mora zopet postati načelo: Svobodna občina bodi temelj svobodni državi.
III.
Odločno protestiramo ločitvi mestne uprave od odbora, kakor ga predvideva zakonski osnutek. Nadzorna oblast, ako je potrebna, naj bo glede lastnega delokroga samo višja samoupravna edinica, nikakor ne državne vlasti. Instatucija velikega župana pri mestnih občinah ni samo nepotrebna, temveč je protiustavna ker ubija tisto malo samouprave, kolikor je ustava garantira.
IV.
Zakon naj se ne donese, dokler se ne zasliši faktorjev, ki so najbolj prizadeti — mestne in druge občine.
V.
Naroča se komunalnemu zastopstvu SSJ, da posveča vprašanju občinske za konodaje vso pažnjo in se dosledno in vztrajno bori za naše zahteve, čim večjo svobodo v upravi lastnih občin.
Enketa o bolniškem in nezgodnem zavarovanju
delavcev.
V nedeljo, dne 16. t. m. se je vršila v Ljubljani enketa zaupnikov delavskih organizacij o zavarovanju delavcev. Enketa je bila lepo obiskana. Vsi večji delavski kraji so poslali na njo svoje zastopnike. Tudi povabljeni strokovnjaki iz Osrednjega in okrožnega urada za zavarovanje delavcev so se vabilu odzvali. Enketo je vodil predsednik Strokovne komisije sodr. Franc Svetek.
Natančno poročilo o tej velevažni enketi prinesemo po zapisniku v našem strokovnem glasilu.
ugotovitve te enkete. Na splošno se je ugotovilo, da izvira največ pritožb proti delavskemu zavarovanju od tod, da ni več pravega neposrednega stika med uradom in zavarovanci ter podjetji. Prejšnje poslovalnice so imele na svojem sedežu kontrolorje. Ce se je vrinila v poslovanje pri prijavah in odjavah kaka napaka, se je razjasnila potom kontrolorjev na licu mesta. Tudi pri izplačevanju hranarine je bilo manj napak in manj kritike. Sedaj se je to vkljub temu, da so poslovalnice še o-stale, v toliko na slabše spremenilo, da
Tu se omejimo samo na bistvene i poslovalnice same nimajo več nobene
Ugotovila je, da bi lahko interesenti v Sloveniii resnične nedostatke zavarovanja sami odpravili — ker se v formo uprave Osrednji urad brez največje po trebe ne meša — ako bi imeli vsi le cilj zboljšanja pred očmi in ako ne bi prevladoval na strani protidelavske koalicije nolitični moment, — čeprav se to po krivici nam očita. Tendenca, da se zavarovanje, kolikor mogoče po ceni upravlja, je gotovo hvalevredna, — v kolikor se ne skrivajo za njo slabo premišljeni eksperimenti in politične nakane.
Nihče pa ne more imeti zaupanja v ljudi, ki poročajo o vsem tem namenoma napačno. Govorjenje o 20 do 25 odstotkih upravnih stroškov je, kakor se je ugotovilo, brez stvarne podlage. Enketa je ugotovila, da znašajo upravni stroški v prvi nolovici leta 1923 le 9.4 odstotkov bolniških in nezgodnih prispevkov, 12.5 odstotkov samih bolniških pridevkov pri sedanjih plačah na-stavljenstva, okrog 14.5 odstotkov pa pri projektiranih povišanih plačah.
Kot primer na kak način meče številke sem in tja kritika, naj navedemo, da se računa pri osobju plače za vse one moči, ki so v zavodu potrebne le za časa reorganizacije za trajno obremenitev zavoda, da se računa povpreč na številka zavarovancev s 60.000, med tem ko znaša dejansko število zavarovancev v najslabših zimskih mescih nad 70.000, po leti pa 78.000, da so znašali dejanski bolniški prispevki v prvi polovici t. 1. nad 13 milijonov kron, med tem, ko računa kritika z 21 milijoni pri spevkov in je mnenja, da je treba še to znižati na 18 milijonov!
Tako se prihaja do pretiravanj. Da se ta pretiravanja vkljub našim stvarnim pojasnilom vzdržujejo, to ne kaže na čiste namene, ampak na ogabno politično kombinacijo. Enketa je skrbno prerešetala, kje se dajo predvojne Statistike vporabljati in kje ne, in je ugotovila, da primerjanje sedanjih in predvojnih razmer, kakor so jih prinesla naša glasila, niso prav nič naivna, ampak jasno kažejo, v kolikor je kritika stvarna in v koliko ne.
Glede prispevkov je enketa ugotovila, da so nižji nego odgovarjajoči predvojni prispevki. Te prispevke je smatrati v celem obsegu za del delavskih plač. Poizkus znižati te prispevke je poizkus znižati delavske plače. V takem trenotku je pravica in dolžnost delavskih organizacij, da se upro z vso silo, zlasti če so taka zniževanja stvarno neutemeljena in se jih skuša izvesti preko delavskih organizacij.
Globoko je obžalovati, da stoje pri takem važnem vprašanju nekatere delavske organizacije pasivno ob strani, — ali pa celo nasprotni strani pomagajo.
Enketa je bila mnenja, da morajo prispevki na vsak način ostati. Premišljenim poskusom za izboljšanje in pocenitev upravnega aparata ni nasprotovati. Vendar pa se mora vnorabiti tako nrihranjen denar za zvišanje dajatev in za zboljšanje plač nameščencev, ki so v nižjih kategorijah uprav beraško plačani.
Delavski zastopniki tudi za nesoraz merno velik uradniški aparat niso. Jasno pa jim je, da ne more biti vse v re du, če se skuša izvršiti pri nas vse de-
je nesmiselno tako osobje odpuščati, v kolikor je soosobno.
To se ne pravi, da je treba sistemizirati ravno toliko mest, kolikor je v zavodu danes uradnikov. Kjer in v kolikor se da s časom aparat res zmanjšati, naj se zmanjša. A tudi v tem slučaju naj Osrednji urad te moči tam po rabi, kjer je premalo moči, mesto da jih brez potrebe odpušča in jim izplačuje odškodnine za kršenje pridobljenih pravic, drugod pa nove jemlje.
Lepo uspela enketa je pokazala, da presoja delavstvo položaj stvarno in da bo znalo z mirno odločnostjo preprečiti vse poskuse, da bi se odločevalo v teh važnih zavodih brez pravih delavskih zastopnikov, med katere izdajalcev, ki gredo v zavodu proti delavstvu, in tam tudi pravega delavstva ne zastopajo, ne štejemo.
* * *
Enketa delavskih zaupnikov, tičoča se
zavarovanja delavcev v Sloveniji,
je zavzela po poročilih referentov in po izmenjavi misli v diskusiji glede zavarovanja delavcev v Sloveniji z ozirom na tozadevne reformne poskuse sledeče stališče:
1. Sedanja organizacija Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, daje povod za pritožbe v glavnem zato, ker ne omogoča v dovoljni meri ustmenega neposrednega stika med zavarovanci in delodajalci na eni strani in zavodom na drugi strani in sili, da se vršijo funk cije birokratično.
Od enkete Trg. in obrt. zbornice izde lan reformni predlog, ki ga podpira večina članov ravnateljstva Okrožnega urada, teh resničnih napak ni v stanu odpraviti, ampak jih mora le še povečati.
Enketa je sicer mnenja, da bi se morale vršiti vse reforme previdno in počasi, uvažuje vse razloge zavarovalnih teoretikov in praktikov. Če se pa tega ne da doseči in bi se sililo k naglim odločitvam, naroča enketa delavski delegaciji v Okrožnem uradu, da zastopa z vso odločnostjo predlog za razširjenje delokroga poslovalnic, kakor ga zastopa sodr. Čobal.
2. Enketa je ugotovila, da so prispevki za bolniško zavarovanje normalni, gotovo pa ne višji nego pred vojno. Enketa smatra bolniške prispevke v polnem obsegu za del delavskih plač in vidi v vsakem znižanju teh prispevkov znižanje plač. Razven tega je prišla enketa do zaključka, da bi moralo imeti znižanje prispevkov v sedanjem trenotku za nujno posledico znižanje dajatev ali pa denarne težkoče
zavoda.
3. Enketa ugotavlja, da se razpravlja od kritike problem upravnih stroškov s prozorno tendenco. Vkljub temu smatra enketa razumno štedenje pri upravi za zaželjeni cilj in zavrača z o-gorčenjem očitek, da se pušča voditi delavska delegacija pri svojih pogledih na organizaciio delavskega zavarovanja po osebnih interesih nameščenstva.
4. Vendar enketa ne more preko u-gotovitve, da deli nameščenstvo zavoda za zavarovanje delavcev notorično znano bedo državnih uslužbencev in da je misliti pri eventuelnih prištednjah pri zboljšanju uprave tudi na zboljšanje njih nevzdržnega gmotnega položaja.
O osnovnih pojmih narodnega gospodarstva.
(Bernotu).
Motto:
Le čevlje sodi naj kopitar.
Casi so taki, da mora razlagati človek pod tem geslom tajniku socialistič ne frakcije a b c socializma. Ta tajnik je brez najprimitivnejše narodno-gospo darske, zato tudi brez globlje socialistične izobrazbe. Vkljub temu pa piše cesto z nezaslišano predrznostjo o stva reli, ki jih ne razume. Tako se zaletava tudi v naš uvodnik 17 številke.
Poleg borbe proti izkoriščanju človeka po sočloveku, ki izvira iz narave človeške družbe in je zato vsem preteklim in bodočim dobam lastna, imamo pred seboj v socializmu posebno, v sodobni razvojni stopnji svetovnega gospodarstva utemeljeno gibanje, ki ga mora razumeti vsak, kdor hoče dajati socialističnpm listom res socialistično smer.
V	srednjem veku je gospodaril kmet z ozirom na svoje potrebe. On je po večini trošil vse doma, kar je pridelal. V kolikor pa je bil k izmenjavi prisiljen, so izvrševala to izmenjavo mesta. A ta mesta so za svoje območje še vedno lahko pregledala krogotok od proizvodnje do potrošnje. Tudi obrtnik je delal za potrebo. Seveda je moral pri tem srednjeveški ceh skrbno čuvati, kdo sme začenjati z obrtjo in kaj se sme pridelati. Takrat se ni delalo za trg, ampak za potrebo.
Doba velikih iznajdb je ta primitivni aparat, ki je reguliral gospodarstvo z ozirom na potrebo, razrušila. Tovarna, Darnik, železnica, elektrika, telefon
— vse to se ne da zapreti več v srednjeveško mesto. Vse to išče širših gospodarskih področij in spaja svetove, pri tem pa ni več organizacije, ki bi znala in mogla vse to pregledati. Zato se producira sedaj za trg in ne več za potrebo, zato se gromadi izkoriščanje tuje delavne sile vsaj relativno do prej neznane višine. Tu je treba rešiti podoben problem, kakor so ga rešili za svoje primitivno področje srednjeveški ce hi. To je posebna historična naloga socializma. Kritik naj si prečita na podlagi te razlage še enkrat prvo poglavje Marksovega komunističnega manifesta
— morda bo ta a b c socializma sedaj razumel.
Gospodarstvo po načrtu zahteva vodilno organizacijo, ki te načrte dela. Taka organizacija mora seči tako na široko, da obsega za večino proizvajal nih procesov pot od proizvajanja do potrošnje. Da sega za vse slovenske tovarne in rudnike ta pot daleč preko slovenskih mej — to naši delavci dobro vedo. Ona bi segala preko slovenskih mej — pa naj bi bila Slovenija politično samostojna ali ne. To dejstvo samo odpira pot za politično izkoriščanje in ga mora odpirati, ako ne najdemo mož, ki pojdejo v tej ali oni obliki s svojim duhom in vplivom za svojim produktom v svet, skušajoč obseči nje govo pot od produkta do potrošnje.
Socialist mora hoteti v zadnjih posledicah svetovno državo, ki bo obse-gla vse procese svetovnega gospodarstva. Socialist mora hoteti vsaj velikih političnih in gospodarskih področij, ki bodo obsegla za večino proizvodenj pot od proizvodnje do potrošnje. U-stvariti iz teh držav organe izravnajo-če pravičnosti in smotrenega gospodarstva, — to je naloga socializma. Kdor hoče ostati doma za pečjo — ta obvladuje v važnih vprašanjih 30 odstotkov svojih produktov — o 70 procentih odločajo drugi brez njega. Dokazali smo to za državno gospodarstvo na podlagi sedanjih neposrednih davkov.
Povdarek pa tu ni ležal na posrednih in neposrednih davkih, povdarek celo ni ležal na obliki in obsegu samo-
uprave in državne oblike, — ampak edino na tem, da se pokaže, kolik del naše usode se odloča izven slovenskih mej, kako je zato potrebno, da ne delamo politike vaškega zvonika in hudobnega plemenskega hujskanja, — ampak politiko, ki nam je v stanu prinesti uvaževanje in spoštovanje širšega sveta.
To bomo tudi po uvedbi direktnih in progresivnih davkov, — ki vkljub svojemu velikemu pomenu za socialistično družbo, še niso zdravilo za vse bolezni, še vedno potrebno.
Žitni trgovec v Vojvodini dela velikanske dobičke s tem da odira poleg producenta tudi konsumenta. Tako mu plačuje tudi Slovenija svoj tribut. Vzemimo sedaj, da mora izročiti ta tribut v obliki progresivnega davka kaki vojvodinski državi, ustanovljeni po kleri-kalno-radičevskih ali Bernotovih vzorih, — ali ima to za mednarodno izkoriščanje kak pomen? Ali ni treba mednarodnega izravnanja teh dajatev v skupni socialistični državi? Seveda se da vzeti stvar tudi narobe. Tudi slo ven ski podjetnik dela dobičke, ki se stekajo v njegovo podjetje iz žepov izven-slovenskih konzumentov. Zato stoji, kar smo mi trdili: da so baje točni računi o medsebojnem izkoriščanju prosto igračkanje. Stoji pa tudi, da je tudi pri sistemu progresivnega direktne-: ga obdačenja medsebojno izravnavanje prebitkov potrebno, — kar predpostavlja zopet izravnajočo silo centralne oblasti. Te potrebe se ne da na noben način tajiti. Mi še enkrat povdarja-mo, da gre samo za to spoznanje. Napačno je, če se nam zato očita, da smo zato pristaši centralizma v slabem pomenu besede. Mi smo tozadevno svoje stališče že svoj čas označili, — takrat še z Bernotovim dovoljenjem — prav po domače tako-le: Da pride red v svet, mora biti Bog vsegamogočen. To pa se ne pravi, da mora sam tudi ka šo kuhati. Mi vidimo, da je radi socialistične uredbe družbe močna centralna o blast potrebna. Mi pa tudi vidimo, da bi pomenjala taka centralna oblast neznosen birokratizem in izkoriščanje, ako ne bi dajala mnogo, mnogo svobode, — vso svobodo tam, kjer izravna-joče sile centrale ni treba.
In še eno moramo povedati Bernotu: med posle, ki bodo v socialistični državi nridržani centralni oblasti, bo tudi podeljevanje koncesij za nove tovarne, ker je socialistično gospodarstvo, gospodarstva po načrtu, gospodarstvo z ozirom na potrebo. S tem seveda nočemo trditi, da se more dati tako pravico tudi sedanji meščanski vladi, ki bi jo gotovo izrabljala. Zato upamo, da je tudi ne dobi. Eno je po vsem tem "otovo. Izkoriščanje celokupnega ljudstva in posameznih pokrajin, bo tem večje, v čim večji meri ga bodo zastopali kopitarji, ki jim je vse to španska vas, ki zato na bojno polje niti ne gredo, ki pišejo tako, da morejo računati le na ozek krog občudovalcev njih demagogije. Bernot se spušča na polje klerikalne in Radičeve demagogije in ne polaga nobene važnosti na socializem širšega obzorja. Morda je to res tista strunica, ki jo je ta goslar zmožen igrati. Gotovo pa je, da poje ta strunica proti resnici, proti interesom delavstva in da se bo kruto maščevala nad goslarjem in vsemi, ki mu zapeljani sledijo. Narodni socializem, in vsi slični lažisocializmi in Bernotove zablode se ločijo od pravega socializma po pomanjkanju poznanja gospodarskih pogojev sedanje družbe. Iz tega sledi pomanjkanje socializmu lastnega pogleda v nuinost državnih in mednarodnih vezi.
več in so ga prisilili v ostavko. V takih obupnih razmerah v vladi seveda tudi
garlament ne dela, kakor bi bilo treba, ešil je tri proračunske dvanajstine in šel za praznike domov. Kaj pa bo po Božiču, to bomo videli.
Klerikalci gredo v vlado?
Klerikalci vedno hlepe po vladi in če kedaj niso v vladi in igrajo opozicijonal-ne tigre, delajo to samo za to, da nalove več backov na svoj lim. Z radikalci so od nekdaj v tihem prijateljstvu. Zato jim vlada imenuje škofe po njihovi volji, pa tudi velike župane; davki pa so seveda vedno večji, kajti to klerikalnih fajmo-štrov ne boli. Sedaj jih radikalci zopet vabijo v vlado, ponujajo jim dva ministra in »avtonomijo« Slovenije, klerikalci pa štejejo knofe, kaj bi jim bolj neslo: opozicija — vlada. Res jim bo težka odločitev. Če ostanejo klerikalci v opoziciji, jih bodo volivci zato zapustili, ker jim ničesar ne izbojujejo, če gredo pa v beogradsko vlado (med Srbe)!) jih? bodo pa ljudje zato zapustili, ker so jih klerikalci proti Beogradu in Srbom tako nahujskali. da ne bodo ljudje mogli razumeti, kako so njihovi tigri mogli postati naenkrat ponižne ovčice, ki jedo sol iz Pašičeve roke. Ljudje bodo tudi naenkrat sprevideli, da je klerikalcem avtonomija Slovenije bila samo demagoško geslo, v resnici pa, da jim gre le za moč. Mi smo na tem mestu že večkrat pove- i
dali, da je klerikalna politika na zlomu: karkoli bodo klerikalci napravili, vse jim mora škodovati, kajti demagogija, laž in neodkritosrčnost donašajo le trenutne u spehe v politiki, samo načelna politika rodi uspehe. Take politike pa klerikalci niso nikdar vodili. Pravijo, da bo vprašanje vstopa klerikalcev v vlado rešeno po Božiču. Radovedni smo, kako se bodo odločili, prav lahko ne bo šlo.
ZUNANJE-POLITIČNI PREGLED.
Nemčija in Francoska.
Med Nemčijo in Francosko se začno v kratkem pogajanja glede reparacijske-ga vprašanja in izpraznitve Porurja. Francozi so se ustrašili izida angleških volitev, ker se boje, da bi Angleži njihove politike proti Nemcem ne hoteli več tako podpirati, kakor doslej. Zato bi se rajši Francozi sami z Nemci sporazumeli. Upanje za sporazum sicer ni veliko, vendar pa ni izključeno.
Volitve v Italiji,
Fašisti v Italiji se pripravljajo na državnozborske volitve. Mussolini namerava razputiti parlament, ker je imel zelo močno opozicijo in tudi večina ni faši-stovska. Rad bi pa pri volitvah dosegel fašistovsko večino, kar se mu bo z ozirom na krivičen volilni red tudi morda posrečilo. Vendar pa se že tudi fašisti med seboj kregajo in verjetno je, da tudi Mussolinijeva diktatura v Italiji ne bo večna.
Dnevne vesti.
Mi, konzumi in Anton Kristan. Ker
je Bernotov Naprej izstrelil proti nam že vse smrdljive bombe obrekovanja in la-zumom in Kristanom veselo napreduje. Naj nam »Naprej« verjame, da nas tudi strupeni plini iz te bombe ne bodo zadušili. Anton Kristan ni več v socialističnem pokretu. Mi nanj nimamo vpliva in zato zanj tudi ne odgovarjamo. S kon-zumom je pa stvar druga. Po svojem članstvu je konzum socialistična konzumna organizacija, zato je del našega pokreta. Mi vemo, da je tudi pri konzu-mu marsikatero stvar popraviti in zboljšati, mi vemo tudi to, da se današnje konzumno društvo često ne zaveda ali pa noče zavedati tega, kaj je njegova dolžnost kot vodstva socialistične zadruge; vendar pa smo mnenja, da je naša dolžnost delovati za izboljšanje teh razmer in odpravo nedostatkov v zadrugi sami, ne pa potom nestvarnega časopisnega boja. Pa tudi stvarne kritike o
konzumu se v »Socialistu« ne bomo u-strašili, če bomo videli, da je za ozdravljenje zadružnega pokreta potrebna.
Zveza duševnih delavcev v Sloveniji poziva vse organizacije duševnih delavcev, da se udeležijo ustanovnega občne-
fa zbora dne 30. decembra 1.1. ob 10. uri opoldne v balkonski dvorani vseučilišča v Ljubljani. Njen smoter je moralna in materialna zaščita duševnih delavcev, h kateri se prištevajo vsi oni, ki v svojem življenskem poklicu delujejo pretežno na podlagi svojih intelektuel-nih sposobnosti. Že prijavljene organizacije dobe posebno obvestilo s pravili, one organizacije pa, ki se mislijo še pridružiti, naj se zglase v pisarni Slovenske Matice, da dobe tam pravilna navodila. Dnevni red ustanovnega občnega zbora obsega poročilo pripravljalnega odbora, sprejem pravil, volitev definitivnega odbora (predsednika 10 odbornikov in 3 nadzornike) in slučajnosti.
Dopisi.
LJUBLJANSKO OKROŽJE. Občinski nameščenci in delavci v Ljubljani so bili predmet grdega izkoriščanja od strani »nezavisnežev«. O tem poglavju je napisal »Delavec« glasilo naših strokovnih organizacij naslednjo dobropogodeno notico:
Neodvisni so napravili v zadnjem času več junaštev, za koje bi jih zaslužili po petindvajset. Upropastili so nam za lepo dobo lep rudarski pokret v Trbovljah in izročili rudarje terorju ino-
zemskega kapitala in njegovih domačih priganjačev. Nahujskali so obupane železničarje v Mariboru k obupnim korakom, — in jih pustili potem brez pomoči maščevalnosti premočne reakcije. Samo za las je manjkalo, da nam nisq u-propastili tudi naših Jesenic. Sedaj prihaja tretji junaški in temu enakovreden čin. Neodvisni so organizirali v svojih organizacijah vse ljubljansko mestno de lavstvo in ga spravili v boj na nož z njegovimi po večini demokratskimi urad-
Delavec! Sodrugl Ali sl že naročen no »SOCIALISTA"?
Po času težkih preizkušenj in neprestanih cepljenj, se delavci zopet zbiramo. Moč naših organizacij polagoma raste. Vendar je organizacija brez tiska, kakor vojska brez orožja. Pomagaj nam kovati tudi ti orožje za politično borbo! Naroči si tednik „SOCIALIST". Pomagaj, da se bo mogel list razširiti.
Izreži ta naročilni list in oddaj ga na pošto. Če si sam naročnik, smatraj za svojo dolžnost, da dobiš vsaj še enega naročnika!
Politični
Notranji politični položaj.
P&šičeva vlada se nahaja zopet v krizi, ki je pravzaprav stalna. Njeni zavezniki — Nemci in Turki —- so nezauplji.
vi	in jih mora vlada vedno dobro plačati, da ji ostanejo zvesti. Nemcem je vlada obljubila nekaj šol in hočejo tudi koncesijo za nepotrebno tiskamo v Mariboru, Turkom pa je vlada izplačala 20 milijonov dinarjev »odškodnine«, pa so zopet prijatelji. Dočim vlada za železničarje, invalide, penzijoniste ter državne nastavljence ne more najti niti groša ne
pregled.
knofa, je bil za Turke denar takoj na razpolago .Pa tudi v radikalnem klubu ne gre vse tako, kakor si Pašič želi. Proti nekaterim radikalnim ministrom se je pojavil v klubu odpor in zato so nekateri Hjjpistri demisijonirali. Med drugiim tu di | Velizar Jankovč slaboznan minister železnic, ki ga sicer vse železniške afere niso pripravile za demisijo, ko je pa hotel vse državne dunavske ladje izročiti novemu brodarskemu društvu, v katerem bi vladali njegovi prijatelji, je bilo pa to celo nekaterim radikalcem pre-
	Tiskovina. Uortvoi	Znamka za 50 par
	»SOCIALISTA* MARIBOR	
	Ruška cesta 7.	
prodaja po znižani ceni radi izpraznitve skladišč
Maribor, Meljska cesta 10
nimi predstojniki. Nc po njihovi zaslugi, ! ampak' vsled tega, ker je stala za njimi j socialistična uprava mesta, se je položaj mestnega delavstva v več, kakor v enem oziru zboljšal. Vendar pa socialisti niso mislili, da je bogve kako prav, če se izvede to na tak način, da bi se moralo delavstvo maščevalnosti morebitne poz nejše povrnitve meščanskega režima res bati. Ne tako komunisti. Oni so z neprevidnim hujskanjem poostrili napetosti v mestnih podjetjih do skrajnosti. Ko so to dosegli, so pa rekli: zdaj gremo pa v opozicijo. Posledica tega bo, da se bo na magistratu v doglednem času najbrž spremenil režim. Delavci v mestnih podjetjih pa se naj potem neodvisnim zahvalijo, da so jih tirali najprej v boj na nož, — potem pa izročili na milost in nemilost reakciji. Zato judeževo delo so se pustili pošteno plačati. Tako se bo go dilo vsakemu, kdor ne bo pognal teh gobezdačev tja, kamor spadajo!
Megleni mož. Na zadnjem shodu neodvisnih je razlagal g. dr. Lemež celi dve uri, kaj je vse dosegel v občinskem svetu. Hvalil se je tako, da so poslušalci kar strmeli nad pridobitvami komunistič nega kluba. Kar naenkrat je pa povedal da bo klub izstopil iz občinske večine zato, ker ni mogel ničesar doseči. Poslušalci so se začudeno vpraševali, kedaj je imel Lemež prav: ali prej, ko je govoril o svojih uspehih, ali potem ko je povedal, da se ni moglo ničesar doseči??
CELJSKO OKROŽJE.
Občni zbor. Vse člane krajevne organizacije SSJ v Celju se opozarja, da se v nedeljo dne 23. decembra nadaljuje občni zbor v gostilni Janžek s pričetkom točno ob 9. uri dopoldne. Da se ni mogel občni zbor dovršiti, je krivda ta, ker sta morala sodruga blagajnik in tajnik nujno odpotovati. Opozarja se pa, da sodrugi, kolikor je še čas agitirajo z vsemi silami, da bode vsak član naše stranke krajevne organizacije v Celju na občnem zboru navzoč. Ni res trditev
nekaterih, češ bodo že brez mene tudi opravili, ampak vsak mora biti navzoč, ker danes ni več čas za zabavljanje in drugo, ampak moramo se vreča vsi brez izjeme z vsem silami in z vso eneržijo na delo. Zatorej vsi k nadaljevanju občnega zbora.
Šoštanj. Preteklo nedeljo se je vršil v Šoštanju javen shod, sklican od demokratske stranke. Da so si tukajšnji demo krati od tega shoda mnogo obetali, priča to, da sta se dr. Žerjav in dr. Lipold sama potrudila na ta shod v Šoštanj. Da, in bilo bi šlo mogoče res vse lepo in gladko, da ni v Šoštanju toliko teh presnetih rdečkarjev, ki so zopet zedinjeni vsi v eni stranki pod praporom internacionale. Nad polovico vseh navzočih fta shodu je bilo socialistov, ki se niso mogli premagati, da bi ne dajali duška svojim protestom z medklici. In ko je dr. Žerjav končal se je oglasil k besedi s. Čebular, ki je s svojim govorom uničil demokratom vse nade, da bi mogli kaj naribariti v šoštanjskem vrtincu. Neprijetno je bil dirnjen tudi tukajšnji demokratski štab pri zjutrajšnjem vlaku, ko je pričakoval prihoda ministra n. r. Prikorakali so na peron namreč tudi naši vrli Udarniki v svojih slikovitih novih krojih. Pa ne zato, da bi prišli čestitati in »živijo« kričati izstopivšemu ministru temveč, da se odpeljejo na izlet v Velenje, kjer so še isti dan ustanovli novo edinico UDR. — Zvečer so se zopet »Svobodaši«, zlasti mladina v precejšnje mštevilu zbrali v dvorani »Union« k predavanju in recitacijam iz Cankarjevih del, v spomin petletnice pisateljeve smrti. Pred Cankarjevo zeleno in rde čo ozaljšano podobo je naša mladina z žejno pozornostjo pila iz njegovih knjižnih lepot. Veselilo nas je, videti med navzočimi vsaj dva zastopnika pedagoških krogov, kar z zadoščenjem beležimo.
MARIBORSKO OKROŽJE.
Trinajsta redna seja mestnega občin skega sveta mariborskega se vrši v pe-
tek, dne 28. decembra t. 1. ob 19. uri s sledečim dnevnim redom:	1.	Pročilo
predsedstva, 2. predlogi in vprašanja, 3. poročilo odsekov, 4. predlogi in interpelacije.
Gospodarska stranka v prepiru za zamreženimi okni. Fr. vitez Zagorski, nosilec liste, kandidat brez volilcev, in predsednik svoje stranke brez pristašev je hišno lastnico v Barvarski ulici štev. 3, g. Vesnaver ter razne druge najemnike v ist hiši razžalil. Obsojen je bil v prvi stopnji na pet dni zapora ter je bila 19. t. m. ta razsodba potrjena pri vzklic-ni razpravi od okrožnega sodišča. Vitez Zagorski je vložil tudi proti gospej Vesnaver tožbo radi žaljenja časti, ker mu je baje rekla, da je »norec«. Vesnaver je bila radi tega očitka oproščena. Kot nosilec kandidatne liste se bo sedaj 5 ! dni pripravljal na svoj prihodnji nastop in javni govor volilcem.
PTUJSKA KRONIKA.
Umrl je, (Zakasnelo) Dne 24. novem-i bra je umrl sodrug A. Kristan, kojega 1 je spravila v grob proletarska bolezen I — jetika. Rajnki je bil zvest član strokovne in politične organizacije. Družini pokojnega izrekamo tem potom v imenu stranke iskreno sožalje.
Članom »Svobode«, Novoizvoljeni j odbor poziva vse člane, ki so v zaostan-: ku s prispevki, da iste do dne 15. januarja 1924 poravnajo. Do tega dne sprejema prispevke sodrug Kosi (Kons. dr.)
| in sodrug Komavli, ki dajeta tudi vsa pojasnila glede društvenih zadev. Vsak član naj pri vplačilu prinese s seboj člansko izkaznico. Kdor ne poravnava prispevkov do gori navednega roka, se ga bo brezpogojno črtalo iz društvenega imenika.
Brzojav v Krško. Prismodam v uredništvu »Čuk na pal’ci« — pardon »Na-preja«, sporoča ptujska socialna zaščita, ki sliši na gotovo ime, da se prav dobro počuti. Upa obenem, da je tudi pri pri-I smodah pri navedenem humorističnem
listu vse v redu, razun v — podstrešju, katero pušča! Radi tega pa naj ne bodo v skrbeh, ker je za vsak slučaj za nje že preskrbljeno. Od Krškega do Stenjev ca je namreč en sam korak, v Stenjevcu se pa nahaja imeniten — Narrenhaus. ..!
Župnikova skrb za ljudstvo. V Ptuju imamo župnika, ki mu je ljudski blagor zelo pri srcu. To je pokazal pri neki pridigi med katero je z vso resnostjo raz lagal vernikom, da bi bilo življenje izvrstno, ko bi se delavci in mali ljudje sploh z malim zadovoljili. Ker pa zahtevajo vedno večje plače in skrajšanje delovnega časa, se ne bo svet nikoli poboljšal. Zato priporoča g. župnik, naj se delovno ljudstvo briga bolj za življenje po — smrti, kakor pa za vsakdanje potrebe. Ta recept naj si g. župnik kar sami privoščijo, bodo vsaj vedeli kako vpliva take sorte medicina na — želodec ki ne gre v nebesa!
Iz stranke.
Organizacijam. 1. Pokr. tajništvo SSJ (SPJ) za Slovenijo v Celju, opozarja tem potom vse organizacije, da obračunajo za vse zaostale mesece, do konca tega leta, da bode tajništvo lahko naredilo do konca tega leta ali vsaj takoj po pričetku novega leta blagajniški zaključek. Vse organizacije pa naj natančno vpisujejo na obračunske tiskovine promet znamkic, da jim lahko ob pravem času pošljemo druge, ker znamkice se bodo od novega leta pošiljale vsem organizacijam le glasom ob računov. 2. Vsaka krajevna organizacija Ookalna) mora imeti od novega leta naročen naš list »Socialist«, ker se bodo vse strankine zadeve v Sloveniji pa tudi cele države objavljale le potom »Socialista« in »Volksstimme«, o čemur pa mora biti vsaka krajevna organizacija trajno informirana. Vse številke se morajo shranjevati, tako, da je vedno mogoč pregled za nazaj. Pokret članstva naše stranke pa se bode začel z novim letom mesečno objavljati potom okrožnic, katere dobe vse obstoječe na še krajevne organizacije. — Pokrajinsko tajništvo SSJ (SPJ) za Slovenijo v Celju.
Seja načelstva in nadzorstva SPJ za Slovenijo se bo vršila v nedeljo, 30. t. m. ob 9. uri dopoldne v Celju. Kjer je dnevni red zelo važen, je polnoštevilna udeležba potrebna.
Sirite „SOCIALISTA“!
Naročiltti list.
Pošiljajte „SOCIALISTA* na naslov.
Ime in priimek:_________________________
Poklic:_________________________________
Pošta:__________________________________
Ulica:......
Perilo, klobuke, čepice,
čeuUe,aflmoSe,noT°g^:
terijsko blago, kupite najceneje pri
Jakob Lah, Moi. CM trg 2.
Enkrat
za vselej te priporoča samo veletrgovina]
R.Stenneckl,[elie,
ako hočete res dobro ln poceni kupiti
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvor-niške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh svo modno robo za dame in gospode. - Trgovci	engros-cene.
Kulturni pregled.
VESTNIK »SVOBODE«.
V zadnjem času je »Svoboda«, kot edina delavska organizacija zelo razširila svoj delokrog v vseh industrijskih krajih Slovenije, da tudi preko nje nih meja je že zanesla svojo misel, da le potom izobrazbe more priti delavstvo do zmage.
Kot glavno nalogo si je nadela v letošnjem to, da vse ono' delavstvo, ki da nes še išče izobrazbe v raznih meščanskih društvih izvleče iz njihovih vrst in ga osvobodi njihovega vpliva. Kajti mnogo je še nezavednega delavstva, ki trdi, da je pač vseeno ali se izobrazi pod meščanskim vplivorn ali pa v smislu socialističnih načel v katerem vrši to »Svoboda«. Mnogo jih je pa tudi, se veda od teh, ki še niso v naših vrstah, ki pravijo, da »Svoboda« tudi še ne more zadostovati vsem potrebam delavske izobrazbe. Tem pa lahko mirnim srcem pokažemo naše delovanje v letošnjem letu, katero je razvidno iz statistike podane na zadnjem kongresu »Svobode« 9. decembra t. 1.
V sestavu »Svobode« je delovalo 22 podružnic, ki štejejo skupaj 1844 članov. Svoje kulturno delovanje so te po družnice razdelile po posameznih odsekih, kakor telovadnih, dramatičnih, god benih, knjižničnih (8000 knjig), izobraževalnih, izletnih, abstinenčnih, težko-atletičnih, športnih, kolesarskih in šahovskih odsekih, ki so skrbeli vsak v svojem delokrogu za izobrazbo članstva. Ti odseki so priredili skupaj 77 predavanj, 100 dramskih iger, 8 javnih telovadb, 11 koncertov, 27 izletov v prosto naravo, 12 družabnih večerov za. članstvo, 1 šahovski turnir, 1 dramatič no šolo s 56 predavanji ter še nad 30 raznih drugih prireditev.
Lastnik' in izdajatelj Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo. — Odgovorni urednik Jože Golmajer. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru.