Poštnina plačana v gotovini
ILUSTROVAlil LIST ZA MESTO IN
iednik
Številka 52 Leto vil
Posamezna Številka po
2 Din
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal štev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Liubliana, 31. decembra 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2% dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
ia hm/g- telo-
Od novega leta do novega leta mine 52 tednov in vsak teden izide na tem mestu članek z mojim podpisom. Le včasih gostuje tu še kdo drugi.
In ker sem skoraj v vsaki številki napisal uvodnik, mi je dolžnost, da napišem tudi današnjega — za novo leto.
Spomnim se, da sem pred letom ali dvema na tem mestu napisal, da od novega leta nimamo mnogo pričakovati. Rekel sem, da bo boj za obstanek, boj za zaslužek, sploh boj za življenje tudi v novem letu tako trd kakor doslej.
Moje napovedi so se uresničile. V celoti — na žalost v celoti.
Sicer nisem prerok, toda ker realno gledam življenje in vse vzroke in posledice današnje gospodarske stiske, moram spet napovedati, da bo tudi bodoče leto v znamenju hudih družinskih skrbi, v znamenju težavnih razmer i za posameznika i za celoto.
Vse teorije o konjunkturah, ki pridejo čez noč, so padle v vodo. Morali smo se vživeti v težje načine služenja denarja, morali smo se sprijazniti z mislijo, da se vse naše gospodarsko življenje počasi vrača v stanje, ki bo sicer boljše od sedanjega, a ne dosti boljše.
To spoznanje nam mora biti vodilna misel tudi prihodnje leto. Ž^ zdaj moramo biti pripravljeni na to, da nam v prihodnjem letu v boju za vsakdanji kruh ne bo postlano z rožicami; mnogo, mnogo bomo morali delati in skromno živeti v mejah svojih dohodkov.
Delo, skromnost in poštenost so največje vrline vsakega človeka. Kdor jih je imel doslej, je šel dobro in srečno skozi življenje. In dobro in srečno bo šel tudi v bodoče. Vsak delaven, skromen in pošten človek ve, da s temi svojimi vrlinami ne bo lačen kruha.
Zadovoljstvo in sreča ne prideta od denarja: rode ju složno delo, skromnost in poštenost, sloga v družini in plemenitost značaja.
Zato Vam v novem letu želim iz vsega srca, da bi Vaše delo obrodilo uspeh, da bi v Vaši družini vladala složnost in ljubezen, da bi bil v Vas veliki in sveti čut za pravičnost in poštenost in da bi Vaša čustva vodila plemenitost.
To Vam želim, ker vem, da Vam s tem želim vsega, kar Vam more prinesti sreče.
želim Vam, da bi uprli svoj pogled v bodočnost in ne v preteklost, da pojdete na delo z odprtimi očmi in s čvrsto voljo, ne boječ se zaprek, naj bodo še tolikšne.
Sebi sl želim, da bi moje članke na tem mestu čitali z zanimanjem In da bi vsaj v tem ali onem izmed njih, če ne v vseh, našli misel, ki bo plemenito delovala na Vas in na Vaše življenje.
»Družinskemu tedniku«, ki je nam vsem tako ljub, pa želim mnogo in mnogo prijateljev, iskrenih prijateljev in mnogo novih naročnikov.
Vam vsem želim skratka mnogo sreče in uspehov v 1. 1936!
Haka
Cenj. naročnikom, prijateljem in inserentom želimo mnogo sreče in uspehov v novem letu 1936.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
Hazsrled po svetu
«9
Angleži nat hočete samo ponižati!
Angleška sankcijska politika v italijanskih očeh
ftC
y. o. London, decembra
Osrednji problem, ki se zadnje mesece vrti okoli njega vsa svetovna politika, je napetost med Anglijo in Italijo. Naši bralci ta problem Se poznajo, a škoditi ne more, Se ga še bolj spoznajo. Zato priobčujemo danes zanimivo poročilo dopisnika uglednega angleškega lista »Manchester-Guardiana« o razgovoru, ki ga je imel na vožnji po Italiji z dvema italijanskima sopotnikoma.
Ekspres Rim—Napoli je privozil z zamudo na postajo Gaeto; zadnje čase namreč v Italiji niso tako natančni zastran voznega reda. Tam ga je že čakal vojaški vlak. Glave so pogledale skozi okna: iz naših vagonov osivele in plešaste, iz vojaškega vlaka pa mladi, zagoreli obrazi s skuštranimi črnimi lasmi in belimi zobmi.
»A chi l’Abyssinia?« (čigava je Abesinija?) so zavpili vojaki v en glas; če kdo iz drugega vlaka ni odgovoril: »A noi!« (Naša!), so ga pri priči spoznali za tujca. Ti prostovoljci hočejo zavzeti Abesinijo — ali vsaj mislijo, da hočejo. Kdo ve, kaj bodo mislili, ko bodo v Afriki? Nu, vsaj ta trenutek so polni ognja in navdušenja.
»...tak tako,« sem dejal svojemu sopotniku, »zares vam je potrebna Abesinija? A nekam hitro ste se premislili! še junija je le par vaših
Italijanska kraljica
je prva darovala svoj poročni prstan, da bo Italija laže prestala sankcije in gospodarsko blokado. V zameno za zlati prstan je kraljica dobila jeklenega.
vročekrvnih generalov mislilo na to deželo — danes pa že vsi vprek ne govorite drugega kakor o njenem naravnem bogastvu in o prijetnem podnebju.«
»Da,« ml je pritrdil moj toskanski prijatelj. »Vam Angležem je posebno mnogo do tega, da ne dobimo Abesi-nije v svoje roke; torej mora biti ta dežela že vredna osvojitve.«
»Mar mislite, da bi se je mi sami hoteli polastiti?«
Na vprašanje mi je odgovoril neki prijatelj iz Rima, bister politik:
»Ne, tega ne mislimo. Res je pa, da je naš preprost človek prepričan, da je baš to pravi vzrok vaše sankcijske politike. Jaz pa dobro vem, da to ni poglavitni vzrok.«
»Torej priznate, da nam je res samo do tega, da se vojna konča in da ostane ugled Zveze narodov neokrnjen?«
»O, dragi prijatelj Anglež, nikar tako nedolžno! če bi bilo samo to, zakaj pa niste tega cdkrito povedali že v začetku? Na to nimate odgovora pri roki, se mi zdi. Naj vam pa jaz odgovorim: Angliji ni bilo neljubo, če zaide Mussolini v škripce. Zato ste Angleži zagnali krik in vik šele tedaj, ko se je Mussolini že tako globoko zapletel, da ni mogel več nazaj.«
Smrt iz oblakov Italijanska bombna letala na poletu nad severno Abesinijo
»če vas prav. razumem,« sem začudeno odgovoril, »mislite, da je naš zunanji urad koval zaroto zoper Italijo, Reči hočete, da smo molčali, ko ste pošiljali bataljone za bataljoni v Afriko.«
»Nekaj ste res momljali: sir Eric Drummond (angleški poslanik v Rimu. Op. ured.) se je večkrat oglasil pri duceju in mu govoril o angleških skrben att	uu'uiui, toda Mussolini
je mislil, da so vaše skrbi nekako takšne kakor zastran Mandžurije in Chaca.«
»Razumem! Medtem ko se je Mussolini pripravljal na vojno, smo mu mi vljudno pokazali zobe, tako vljudno, da se mu ni zdelo vredno zmeniti se za to. Potlej, ko bi bii umik zanj že nečasten, smo mu pa mrzlo sporočili, da tepta pakt Zveze narodov in da mi tega ne dovolimo.«
»Natanko tako!« je vzkliknil Rimljan. »Saj sem rekel, da niste tako naivni, kakor se delate.«
»A kakšno korist naj bi Angleži imeli, če ponižajo Mussolinijevo Italijo?«
»Dajte no, saj sami prav tako veste ko mi! Italija je bila zmerom zvest oproda Angliji; to vam je hudo ugajalo, dokler smo se postrani gledali s Francozi in Nemci. Toda 6. januarja se je Italija pobotala s Francijo — in prav tisti dan je angleška politika obrnila jadra proti nam.«
»Jaz pa mislim, da so se vsi naši poslaniki v Rimu zmerom zavzemali za sporazum med Francozi in vami.«
»že res, dragi moj Anglež, trudili ste se, da napravite konec večnim prepirom med nami Latlnci. Le tega si
niste želeli, da bi mi Italijani sklenili s Francozi vojaško, pomorsko in letalsko zvezo, kakor smo jo.«
»Tak res mislite, da stremi angleška sankcijska politika po zmrvitvl Italije kot francoske zaveznice v Sredozemlju?«
»Nu, vendar že slišim iz angleških ust resnico, ki je za nas vse neizpodbitna !«
iPo vašem je torej Foreign Office {angleško zunanje ministrstvo. Op. ur.) ne samo izrabil pakt Zveze narodov za svoje imperialistične cilje, nego mu tudi sploh mar ni, kaj počnete v Abe-siniji. Vsemu našemu početju naj bi bil po tem takem namen, zdrobiti francosko-italijansko zvezo?«
»O, Foreign Office zna dobro izbirati pretveze! Pri vas Angležih je zdaj Zveza narodov v modi — nu, zakaj se ne bi potem sklicevali nanjo?«
Italija in Abesinija
V severni Abesiniji so se šele zdaj začeli pravi boji. Na obeh straneh so imeli v par dneh več izgub kakor prej ves mesec. Boji so neverjetno srditi; medtem ko je v drugih vojnah razmerje med mrtvimi in ranjenimi 1:4, pride v Abesiniji' na 1 ranjenca 10 mrtvih!
Po dosedanjih poročilih Abesinci počasi, a stalno prodirajo. Italijanska letala ne pridejo prav do veljave, ker se vrše po večini boji na nož; 6e bi metala bombe, bi zadela še lastne čete.
Italijani mislijo, da bo vojna trajala dve do tri leta, Abesinci pa računajo celo na 4—8 let!
Sodobni portreti
Anthonv Eden,
najmlajii zunanji minister na svetu
Evropa je v najnovejšem času za-, upala svojo usodo angleškim rokam. In angleško politiko vodi kak teden dni sem mlad, komaj 38 let star mož — najmlajši zunanji minister v Evropi: mister Anthony Eden*.
Ko so člani raznih odborov Zveze narodov predlagali, naj se za italijan-sko-abesinskl spor ustanovi spet nov odbor, ko so svoj predlog utemeljevali s tem, da morajo posebni strokovnjaki presojati o toli važnih stvareh — takrat je vstal angleški minister Anthony Eden m izjavil, da je minil čas za stare birokratske metode; da živimo danes v vse drugačnem tempu ko pred vojno; da v Abesiniji pobijajo ljudi, medtem ko Ženeva samo besediči — skratka, da je treba preiti od teoretskega deklamiranja k dejanjem, da je treba izdati učinkovite ukrepe, da bo vojne v vzhodni Afriki čimpiej konec.
’ • 1 *
Na AngleSkem imajo še stare, običajno skrajšane naslove za ministrske in uradniške čine. Tako je v angleških uradnih poročilih Edenov naslov nekam dolg in skrivnosten:
»The Rt. Hon. Anthony Eden, M. C., J. P., M. P.«
Da je mister Eden »Right Honou-rable« (kratica Rt. Hon.), pomeni, da je član angleške vlade. Da za svojim imenom lahko navede označbo M. C. (Military Cross), pomeni, da je dobil v svetovni vojni vojaški križec. (Bilo mu je šele 18 let, ko je zamenjal knjige za orožje in odšel na francosko fronto; tam si je hitro pridobil častniški čin
20 novih kardinalov
Te dni je papež Pij XI. svečano podelil novim kardinalom plašče in kardinalske klobuke kot zunanji znak kardinalske časti.
in odlikovanje.) Označba J. P. je kratica za mirovnega sodnika (Justice ol the Peace), neko vrsto uradniškega čina, ki je zanj potrebno posebno imenovanje. ni naposled pomeni M. P. (mem-ber of Parliament), da je Eden član spodnje zbornice.
To bi bile tedaj zunanje označbe tega moža. Drugače je o njegovi zunanjosti znano še to, da ima Eden med vsemi Angleži... najboljšega krojača. Kdor le malo pozna angleške razmere, bo takoj vedel, kaj to pomeni. Eden je zmerom ne samo korektno oblečen, nego vprav brezhibno; zato ni čudo, da so ga neki italijanski žurnalisti krstili za modno lutko.
Zasebno je Mr. Eden velik ljubitelj književnosti in umetnosti; posebno se zanima za pohištvo. V njegovi hiši v Londonu je spravljena veledragocena knjižnica francoskih klasikov iz 16. in 17. stoletja. Mnogo del si je bil sam nabral na svojih pogostih potovanjih, večino je pa podedoval po svojih starših. dedih in pradedih, ki so jih nakupovali in zbirali cela tri stoletja.
Mr. Eden je član stare angleške aristokratske rodbine. V Oxfordu in Etonu je študiral klasične in jutrovske jezike, dovršeno obvlada pa tudi moderne jezike, zlasti francoščino in nemščino — prava izjema med Angleži (prav tako kakor njegov prednik sir Samuel Hoare). Piše in govori celo perzijščino in arabščino; ko je Perzija pred nekaj meseci proslavljala tisočletnico svojega največjega pesnika Firduzija, je Eden čital jubilejno izdajo pesnikovih del v izvirniku.
Takšna bi, bila torej slika mistra Edena kot vojaka in politika, esteta in diplomata, »salonskega leva« in ljubitelja umetnosti. Tej sliki je treba dodati le še eno črto, tisto, ki sl brez nje pravega Angleža skoraj ne bi mogli
Izg. idn.
Resnica — in bot
 o------
Nemški napisala
Selima Krenbergerjeva
--------o-------
Gospod in gospa Renard sta sedela drug drugemu nasproti. Imela sta tiho uro. On je kadil, ona je pa brala.
»Ali mi moreš oprostiti, ljubica?« Gospod Renard je s tem nepričakovanim vprašanjem svojo ženo skoraj prestrašil.
»Kaj pa, dragec?«
»Margot,« je dejal gospod Renard skesano, »nezvest sem ti bil.«
Margot je skočila pokonci, toda že trenutek nato se je spet zbrala in sedla.
»Prosim te, ne delaj takih neokusnih dovtipov!«
»Margot, res se' ne šalim. Plavolasa je, vitka in Jeanette ji je ime.« Gospod Ernest je globoko zavzdihnil.
»Jeanette?« je ogorčeno vzkliknila Margot. »Tista plesal-
ka nemara — iz malega kabareta?«
»Da, plesalka je,« je pritrdil gospod Renard.
»Strašno!« je siknila gospa, »torej s tako žensko me varaš, z njo, ki vsakogar usliši.«
»To ne drži, draga!«
»Se to si domišljaj, da si edini... izbrani!«
»Draga, ali bi mar smel sicer upati, da mi boš odpustila? Margot, ker te ljubim, sem se ti izpovedal; kesam se!« Ernest se je približal svoji ženi, toda Margot se ga je otresla in jokaje izdavila:
»Niti trenutka ne ostanem več pri tebi, ločiti se dam!«
»Takšno je torej plačilo za mojo odkritosrčnost? In če bi bil molčal...?« je dejal gospod Renard cinično.
»Ljubše bi mi bilo, da si molčal. še dalje bi ti bila zaupala, in najine ljubezni bi ne kalila takšna pritepenka.«
»Tako torej?« je začudeno odgovoril gospod Renard. »Torej pozabljaš, da me skeli ta nezvestoba, pozabljaš, da se kesam in da me peče vest!«
Gospod Renard se je ponosno vzravnal.
»Možje morajo vsako stvar sami s seboj opraviti, če skočijo čez plot v tuj zelnik, ne smejo kaliti svoje družinske sreče!« je sikala lepa gospa.
Tudi Margot se je ponosno vzravnala.
»Prav imaš, Margot, pametna si, in ker si pametna, mi boš odpustila.«
In gospa Margot mu je odpustila. Gospod Renard jo je objel in ji ponižno poljubil roke.
*
Plesalka Jeanette si je ravno umivala šminko, ko ji je garderoberka javila Renardov obisk.
»Jeanette! Vendar že! Obožujem vas, morate me uslišati!«
»Nikar tako silovito, prijatelj moj; pri zakonskih možeh mora biti človek previden.«
»Svoji ženi sem že vse priznal in ona mi je že odpustila.«
»Odpustila?« se je nasmehnila Jeanette. »Kaj pa prav za prav?«
»Iznevero!«
»Zanimivo! Kakšno iznevero?«
»Nu, iznevero z vami — in že kar vnaprej! Da, Jeanette, prosil sem svojo ženo, da mi oprosti greh z vami, in ker mi ga je, imava torej vso pravico, da sva srečna!« je zmagoslavno dejal gospod Renard.
»Originalno, res originalno!... Samo da mi je vaša žena poslala tole ekspresno pismo.«
Gospod Renard je prebledel, ko je prečital ženino pismo:
»Gospa, hvaležna vam moram biti. Moj mož se mi je z vašo posebno ljubeznivostjo zadolžil. To tolaži mojo vest, zakaj že dalj časa sem mu jaz nezvesta. Zdaj sva bot. Pozdravlja vas vaša Margot R «
»Jeanette,« je hlipnil gospod Renard, »takšne so torej poštene ženske! Hvaležen sem vam, da si zaradi vaše nedostopnosti še nisem nakopal krivde, in da se smem še maščevati za svojo omadeževano čast! Klanjam se!«
Gospod Renard je odhitel domov.
Margot je bila zapeljivo lepa, ko se je njen mož vrnil domov. Oblečena je bila v očarljivo večerno obleko in si je ravno posajala klobuček na glavo.
»Nesramnica! Kam si namenjena?« je zagrmel Renard.
»Prosim te, Ernest! Tak ton?!«
Gospa Margot se je delala ogorčeno in začudeno.
»Na, to pismo si oglej!« In Ernest ji je pomolil pod nos pismo, ki ga je bila pisala Jea-netti.
»Za božji čas, kdo ti je dal to pismo?«
»Jeanette!«
»Jeanette? Torej si bil že spet pri njej? O, jaz sirota, osleparjena!«
Margot se je tresla po vsem telesu
»Ti, osleparjena? Jaz, jaz sem osleparjen, samo jaz! še nikoli te nisem varal z Jea-netto. Samo vnaprej sem te bil prosil odpuščanja... hotel sem grešiti...«
»Lažeš, Ernest!«
»Božjo resnico govorim. Da-
predstavljatl: šport. Tudi tu je Eden vsestranski. Najljubši šport mu Je golf, angleška narodna igra, zraven pa goji tudi tenis, drsanje in smučanje.
Za angleške razmere ni nikaka nenavadnost, da postane človek tega tipa in takih sposobnosti politik. Na Angleškem, v domovini parlamentarizma, je še zmerom navada, da se nadarjeni in bogati oxfardski in etonski študenti* posvete politični karieri. Zato imajo pa ti študenti tudi možnost, da pridejo po končanih študijah še razmerno zelo mladi v parlament. Tako je Eden postal član spodnje (poslanske) zbornice, ko mu je bilo komaj 26 let, s 34 leti je bil pa že zasebni tajnik državnega podtajnika v notranjem ministrstvu. Tri leta nato je napredoval že za varuha tajnega pečata; kot tak je spremljal tedanjega zunanjega ministra Simona na potovanjih v Berlin, Rim in Moskvo. In zdaj, po odstopu sira Samuela Hoara, je napredoval do najuglednejšega in najbolj odgovornosti polnega resora: postal je zunanji minister.
V drugih državah bi se bil Anthony Eden po vsej priliki posvetil umetnostni kritiki, ali bi pa predaval jezikoslovje na univerzi. Na Angleškem, kjer imajo docela drugačne šege in nazore o političnem in socialnem življenju kakor v ostali Evropi, je Eden postal politik.
Bodočnost bo šele pokazala, ali je Anthony Eden zgolj meteor na angleškem političnem nebu, meteor, ki je zasvetil v slepečem sijaju, da se bo hitro spet utrnil v temo — ali se pa za simpatično zunanjostjo mladega in elegantnega politika res skrivajo sposobnosti evropskega državnika velikega formata, državnika, ki bo s svojo politiko zaoral globoke in plodovite brazde na njivi evropske politike.
• Oxford in Eton: dve izmed najuglednejših angleških univerz. V Eton na primer imajo pristop sploh samo aristokratski študentje in posebno pro-težlrani sinovi uglednih in bogatih Staršev.
Kaj nam prinese leto J936?
Vedeževalka nam ne obeta nit dobrega
Kako so se pa letos izpolnile lanske prerokbe?
Vsako leto ob tem času napoči doba prerokov in vedeževalcev. Ljudje bi hoteli vedeti, kaj jim obeta novo leto, njim, njihovim dragim, njihovi domovini — nu, in vedeževalci, ali bolje, vedeževalke jim pač ustrežejo, kakor najbolje vedo in znajo. Seveda če človek pozneje pogleda nazaj in se ustavi pri tej ali oni točki prerokbe, pride te prepogosto do spoznanja, da mnogo in mnogo prerokb ni držalo. A vzlic temu bo drugič spet rad in z zanimanjem prebral take napovedi: mogoče bo pa to pot prerok bolje zadel, kdo ve!
Dobili smo v roke prerokbe slavne francoske vedeževalke gospe Fraye; prinašamo jih kajpada brez obveznosti, prepuščajoč čitateljem, da jim verujejo ali ne. Iz njih smo izpustili le one točke, ki se tičejo izključno francoskih zadev, ker naših bralcev tako ne bi zanimale.
Scialoi« v Ženevi
Italija ni samo ena izmed ustanoviteljic Zveze narodov, nego je bil njen tedanji delegat Scialoja tudi eden izmed glavnih tvorcev pakta Zveze narodov, čigar določbe ee zdaj tako usodno obračajo proti njej sami.
Bilo je kmalu po koncu svetovne vojne; takrat so si italijanski politiki lahko privoščili še kakšno »duhovi' tost«. Tako še danes v Rimu radi pripovedujejo tole anekdoto:
Na neki seji Zveze narodov je neki govornik kar preveč moril svoje poslušalce z dolgoveznim govorom. Scialoja ga je nekaj časa mirno poslušal, a ker njegove govorance še zmerom ni hotelo biti konec, se je naslonil na stolu in počasi... zadremal. Ko je začel smrčati, ga je dregnil njegov sosed in ga prebudil.
»Kaj p& je? Ali mar ne morete spati?« je zamomljal Scialoja pol v snu in spet zaspal.	(1.	w.)
Dva Roosevelta
Mladi Kornelij Roosevelt, vnuk Teodorja Roosevelta, prvega prezidenta tega imena, kar ne more oprostiti svojemu bratrancu Franklinu, da sedi na predsedniškem stolu v Washingtonu.
Te dni ga je policija aretirala skupaj s nekim njegovim tovarišem, ker je la gole objestnosti obstreljeval skozi akno mimo vozeče avtomobile z gnilim sadjem in jajci.
Zadeva je prišla pred sodišče in sodnik je vprašal obtoženca; kako mu Je ime.
»Roosevelt,« je kratko odgovoril Kornelij.
»Kateri Roosevelt?« je hotel vedeti sodnik.
»Oni drugi — za spremembo!...«
Vpliv Neptuna in Marta, obeh naj neprij aznejših in le prevečkrat usodnih planetov, bo še vse prve mesece novega leta hudo tiščal duhove k tlom. Videti je, da se svet pogreza v čedalje večje težave.
Usoda človeštva je podobna nežnemu blagu, ki se trga na vseh koncih.
Doživeli bomo kaj kmalu ogorčene boje med bolj ali manj diktatorskimi vladavinami m demokratskim, to je, po naših pojmih republikanskim režimom. Demokracija bo vsaj pri nas zmagala in ekstremne stranke bodo morale priznati svoj poraz.
Nasilje bo dostikrat dobilo dra-matski značaj in iz del)at se bo kaj rado izcimilo prerekanje in prepir. Umorov, nesreč in nasilnih smrti bo leta 1936 več ko kdajkoli.
Dva atentata bosta vznemirila Evropo in vojna bo grozila, toda do izbruha ne bo prišlo, vsaj na Francoskem ne.
Doživeli bomo silno kritično do bo, ko bo moral vsakdo izmed nas pokazati vse kar zna in prestati marsikatero stisko, živčna depresija, nasledek dosedanje prevelike porabe energije in tvornosti, bo rodila okoliščine, nevarne za duševno in telesno zdravje. Duševne bolezni nam bodo grozile s tisočerimi usodnimi zmedami. Toda francoski zdravniki bodo ustvarili čudeže, da obvarujejo ravnotežje v naši ogroženi življenjski sili; mislim, da bodo prihodnje leto naši učenjaki dognali čudovita odkritja zastran vira in zdravljenja nekaterih duševnih bolezni in raka.
Neka tajna okultistična šola nas uči, da človeštvo v sedanjem veku dozoreva v polnoletnost — podobno kakor dozorevata fant in deklič v zrelega mladeniča in dekle, človeštvo stopa nekako v svoje 21. leto, v starost razumnosti in neodvisnosti, po zaslugi znanja, ki si ga je nabralo v dolgih stoletjih (posebno v zadnjih dveh); z začudenjem začenja zajemati v izvirkih skrivnosti, ki jih je odkrilo. In kakor mladeniča, ki je prestopil prag svoje polnoletnosti, grabi tudi današnje človeštvo brezumna In neukrotljiva želja po neodvisnosti in neobrzdan ponos. Po eni strani od dne do dne bolj naraščajoča prevlada in tiranija strank in strančic, sindikatov in kolektivnosti,
nacionalnih in Internacionalnih. Po drugi strani pa toliko obupneje nastopajoči individualizem, kolikor bolj ga ustavlja nasilje množic: iz tega se poraja nujna potreba po svobodi in uživanju. Zato ta večni konflikt, ko bi vendar neprestani novi izumi m napredek znanosti morali nagniti človeka baš nasprotno k še večji dobroti, pravico-ljubnosti in želji po miru.
Toda materializem je zavzel že preveliko mesto v naših običajih, da bi mogel še dolgo ohraniti svojo nadvlado. Zato ne bo dolgo, ko bo iz njegovih razvalin na novo vstala prerojena ideja duha.
*
Zdaj pa za primero in v uteho poglejmo, kaj je neka druga vedeževalka, madame de Grigny, lani napovedala o dogodkih letošnje-g a leta. Berite in presodite, koliko je zadela! (Priobčeno v pariškem »Jouru« 30. decembra 1934.)
»Kakšno bo leto 1935? Iščem besede, da bi z njo izrazila vse to vrenje, gluho prizadevanje to potrese, ki bodo spremljali leto 1935... leto ognja... Da: ogenj je tista beseda.«
Malo se je zamislila, potem je pa povzela:
»Spomladi bomo za las ušli vojni. To leto bo na Francoskem revolucija. Prvi meseci bodo vsi v znamenju atentata na enega izmed naših najodličnejših politikov, in v znamenju smrti nekega tujega diktatorja, ki ga bo ubil neki fanatik. Tudi veliko žalovanje na angleškem dvoru vidim... Nove finančne škandale... ženske to leto še ne bodo dobile volilne pravice (vedeževalka je imela v mislih Francijo. Op. ured.), zasedle bodo pa ugledna mesta, zlasti pri policiji... Neki francoski učenjak bo izdelal velepomemben aparat za prestrezanje možganskih valov... In potem...«
Vedeževalka je nedoločno mahnila z roko. Poročevalec »Joura« jo je tedaj vprašal (»Jour je desničarski organ. Op. ured.):
»Ali bomo pri nas vendar že učakali ono močno osebnost, ki bo znala vse zbrati okoli sebe, osebnost, ki bo povedla .kvišku Francijo in morda vso Evropo?«
Madame de Grigny je odkimala in določno odgovorila:
»čas še ni dozorel; čakati moramo...«	(j.	r.)
Slučaj — najboljši Sherlock Holmes
Kaj pripoveduje inšpektor Scotland-Varda
n. e. London, decembra
John Layton, znameniti angleški kriminalist in inšpektor Scotland-Yarda, je pred kratkim Izdal knjigo, v kateri popisuje samo tiste kriminalne afere, v katerih je igralo najvažnejšo vlogo golo naključje. Layton pravi, da Je slučaj najboljši Sherlock Holmes. Med drugim popisuje tale nenavadni kriminalni dogodek:
V bližini Johannesburga v Južni Afriki so v kolibi kopačev demantov našli mrliča. Ljudje so ugibali, ali ne gre nemara za nekega angleškega državljana, ki je bil pred štirimi leti prišel v Afriko iskat demantov.
Mrlič je imel znamenje od revolver-skega strela in več skrivnostnih ran po životu. Zdravniki si jih niso znali pojasniti in tudi detektivi so stali pred uganko.
Nekoliko tednov pozneje je pa policija aretirala nekega Francoza, Lance-laina po imenu, klepetavega in temperamentnega moža. V celici policijskega zapora je svojim tovarišem pripovedoval razne fantastične doživljaje; tako se je na primer širokoustil, kako je na lastne oči videl neki ogromen demant.
Ker mu tovariši niso hoteli verjeti, je omenil Francoz Craigestona (tako je bilo onemu Angležu ime), češ da je tudi on videl ta demant. Ta nepremišljena izjava je Lancelaina pokopala, ker je dala policiji ključ za razvozlanje skrivnostnega umora.
Ko so tovariši Lancelaina izdali, ga je policijski komisar takoj zaslišal. Pestil ga je tako dolgo, da je Francoz res priznal svoj zločin.
Craigestone je bil našel veliki demant. Lancelain se je hotel polakom-niti dragocenosti in je Craigestona ustrelil. Videč, da je njegova žrtev zadeta na smrt, je morilec skočil k njemu in mu hotel iztrgati demant — takrat je pa dragulj, ki ga je Anglež ves čas krčevito stiskal v svoji roki, eksplodiral; za njim je ostal le kupček pepela.
Take eksplozije so zelo redke, toda pri izredno velikih dragih kamenih se rade pripete.
Craigestone je umrl. Skrivnostne rane po njegovem životu so izvirale od eksplozije demanta. Sodišče v Johan-
nesburgu je obsodilo Lancelaina, na
dosmrtno ječo.
Ali je Hermina res zapeljala svojega Sefa?
Zgodba o 16 letni nedolžnosti
Pogled na letovišče Garmiseh-Partenkirchen
na Bavarskem, kjer se bo februarja vršila zimska olimpiada.
(z. I.*) Dunaj, konec decembra Hermina je plavolasa, vitka sedemnajstletnica. Njen šef ima že pet let več ko pet križev na grbi, diči se pa z zvenečim naslovom komercialnega svetnika.
Pred letom dni je stopila mlada Hermina, absolventka trgovske šole, k njemu v službo. Razmerje med šefom in mlado uradnico pa ni ostalo dolgo časa samo poslovno. Lepega dne so Herminine tovarišice videle, kako je šef prevažal šestnajstletno Hermino v svojem avtomobilu po mestni okolici. Seveda so začele takoj stikati glave in si namigavale to in ono...
Nenadoma je pa Hermina razdrla to čudno službeno razmerje, zakaj njen odvetnik je vložil pri
obrtnem sodišču tožbo zoper njenega šefa. Tožiteljica terja 500 šilingov zaostale plače; v tožbi trdi, da se ni upala upirati željam vse-gamogočnega šefa.
Gospod komercialni svetnik pa opisuje po svojem zagovorniku zadevo popolnoma drugače. Gospodična Hermina baje kljub svojim šestnajstim letom ni bila tako nedolžen otročiček, kakor trdi v svoji tožbi. Narobe! Imela je poln koš zapeljivosti. Pobarvala si je lase slamnato rumeno — in je celo sama sebe imenovala »plavolasi strup«. V pisarno je prihajala z razklanim krilom, da je moral gospod šef, če se je še tako premagoval, občudovati njene lepe nožiče. Ob vsaki priliki je sadila svojemu predstojniku rožice in se je tako rafinirano vedla, kadar je prinesla pošto na podpis, da bi moral biti gospod šef iz železa, če bi se tem ljubkim zapeljivostim ne vdal. Gospod komercialni svetnik torej trdi, da je postal žrtev Herminine koketnosti.
Herminin zagovornik ga je zavrnil: »Hudo težko je verjeti, da bi se dal 55 let star gospod zapeljati šestnajstletni neizkušeni deklici. Gospodje, postrežem vam lahko s pismom, kjer piše obtoženec Hermini; »Moj dragi češnjev cvet!«
Predsednik sodišča je naposled dosegel, da sta se obe stranki pobotali. Le pri civilnem sodišču teče še tožba za 15.000 šilingov odškodnine za Herminino »moralno škodo«...
Fizika in zakon
j. i.* Budimpešta, decembra
241etna žena fizika Georga B. toži svojega moža za 400 pengov mesečne vzdrževalnine. Mlada gospa, hči premožnega veleposestnika, je preživela svojo mladost neskrbno v Budimpešti in na posestvih svojega bogatega očeta, deloma pa tudi v tujini. Pred letom dni je pa na neki domači veselici spoznala svojega sedanjega štiridesetletnega moža.
Takoj po poroki je mož svoji ženi strogo prepovedal sleherno družabnost, celo obisk kina, zato je pa zahteval, da se posveti študiju — fizike. Hotel je, da bi mu pomagala pri nekem fizikalnem raziskovanju, ki je zanj pomenilo vse na svetu. Naročil ji je cele zaboje
knjie. vsako jutro ji je določil na-
logo in jo sleherni večer izpraševal, da vidi, koliko se je naučila. Mesece in mesece je mlada žena pridno študirala: resno se je trudila, da hi svojemu možu ustregla, toda kaj. kmalu se je v njej oglasila želja, da bi postala možu tudi žena in gospodinja. Ko je pa njen mož lepega dne celo zahteval, naj se vpiše na tehniško visoko šolo, je pobrala svoje stvari in odšla oct njega Ker je premožna, mož ni hotel več skrbeti zanjo.
Sodnik je zdaj čudaškega moža c-bsodil na plačevanje zahtevane \ zdrževalnine, češ da je bila mlada žena prisiljena oditi od njega, ker pač ni mogla slediti njegovemu raziskovalnemu nagonu. Mlada žena, ki je prinesla veliko premoženje za doto, ima pač pravic« do razvedrila; gre ji že spričo njenega gmotnega in družabnega položaja. Ker je pa mož s silo zatiral v svoji ženi njene naravne žen-skotne nagone, je torej po ločitvi po vsej pravici dolžan in obvezan skrbeti zanjo.
Žena ženi ni nevoščljiva, razen kadar gre za obleko, nakit ali moža.
Kaj beremo in slišimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Prezident s 114 otroki
t. n. Pariz, decembra.
Prejšnji teden je umrl general Gomez, predsednik ameriške republike Venezuele. O njegovi smrti so časniki le malo pisali, čeprav je bil velik original in vreden večje pozornosti.
Pokojni prezident se je posebno proslavil z dvema rekordoma, ki ju ne bo izlepa kdo dosegel: bil je nepretrgano sedem in dvajset let diktator in imel je, čeprav je bil samec, sto in štirinajst otrok...
(»Journal«)
N epu še v neprostovoljni prispevek
u. n. Pariz, decembra.
Med dragotinami, ki so jih dobile italijanske oblasti v državni zaklad za boj proti sankcijam, je tudi neki prstan, ki je bil svoj čas... neguševa last.
Pred osmimi leti, ko Haile Selasi še ni bil abesinski cesar, se je zdravil v nekih toplicah blizu Rima. Ko se je poslovil od zdravilišča. je podaril usmiljenki, ki mu je stregla, lep zlat prstan.
Od takrat so se pa časi izpreme-nili in abesinski prstan je romal isto patriotsko pot kakor toliko drugih... italijanskih. (»Journal«)
Dvoumno
š. w. Pariz, decembra.
Ondan so priredili v francoskem parlamentu za poslance intimno predstavo poučnega filma »Nevarnosti nazadovanja porodov«.
Zanimivi film si je ogledalo mnogo parlamentarcev; med njimi je sedel v prvem redu predsednik poslanske zbornice, častitljivi Fer-nand Bouisson.
Po končani predstavi je priljubljeni predsednik vstal in dejal:
»Zdaj. gospodje, pa brž na delo!...«
V mislih je imel kajpada... parlamentarno delo.	(»Intran«)
Malo pred Božičem se je vrnil v domovino in naključje je naneslo, da je prišel v katedralo k polnočnici. Mistika cerkvenih obredov v nabito polni katedrali in verska gorečnost ljudi okoli njega sta ga tako prevzeli, da ni mogel več molčati in se je sam obtožil.
Obresti
g. w. Lenjingrad, dec.
čudna so pota usode...
25 let je tega, ko je predsednik petrograjskega sodišča Suškin obsodil nekega Birnsteina na deset let zapora zaradi revolucionarnega početja.
Te dni je pa predsednik lenjin-grajskega sodišča Birnstein obsodil istega Suškina na 15 let ječe zaradi rovarjenja proti državi.
»In zdaj sva bot,« je rekel Birnstein obsojencu. »Pet let, ki sem vam jih navrgel, je pa za obresti.«
Mcdro in socialno
v. k. Praga, decembra V ponedeljskem listu »Grošu« smo brali, da je praško policijsko ravnateljstvo sklenilo dati oženjenim redarjem prosto na sveti večer, samcem pa na Silvestrovo.
»Moril sem! Primite me!«
y. n. Varšava, decembra
»Moril sem! Primite me! Naj se me Bog usmili!«
Ta krik sredi božične polnocmce je v varšavski katedrali napravil nemajhno razburjenje. Ljudje so izprva mislili, da imajo opravka z norcem, toda kmalu so se lahko prepričali, da so v zmoti. Zdaj so vsi verniki prepričani, da je Bog na sveti večer napravil čudež in prisilil morilca, da se je sam javno obtožil.
Mož, ki je zagnal ta krik, se piše Jakob Namot. živel je petnajst let v čikagu in si pridobil sloves enega izmed najnevarnejših gangstrov.
Ta je res modra!
i.	n. London, decembra.
Velemoder odlok je izdal prezbi-terijski cerkveni poglavar v Skyju v Avstraliji. Tak odlok, da bi se domače živali, če se bodo verniki po njem ravnali, morale ob nedeljah postiti.
Neki skyjski kmet je namreč dobil od svojega cerkvenega poglavarja ferman, da ga je cerkev izključila, češ da je svoje koštrune pasel tudi v nedeljo, na Gospodov dan, in dovolili svoji ženi, da je ta dan nakrmila parutnino.
Modrejše že lep čas nismo brali.
»Moja žena — to je pa druga reč!«
s. o. Stockholm, dec. Stara tradicija je, da pridejo Nobelovi nagrajenci sami v Stockholm, da jim švedski kralj lastno ročno izroči dragoceno nagrado.
Tako sta ondan prišla tudi zakonca Joliot-Curie v švedsko prestolnico. Oba sta bila zelo nervozna; čim bolj se je približeval slavnostni trenutek, tem večji je bil njun nemir. Posebno Joliot je težko premagoval razburjenje. Predsednik švedske akademije znanosti ga je skušal pomiriti: »Nikarite, gospod profesor! Poglejte, koliko mirnejša je vaša go spa! Naj vam bo za zgled!«
Joliot se je po sili nasmehnil: »Vidim — toda moji ženi je lahko, saj so ji Nobelove nagrade že v družini! V moji družini je pa današnji dogodek prvi te vrste.«
(Joliotova žena je hči slavne Curie-Sklodowske, odkriteljice radia in Nobelove nagrajenke.)
(»Dagens Nyhrter«)
Mesto beračev
X r. e. Pešta, decembra Madžarski listi so krstili mesto Miskolcz za »mesto beračev*. V zadnjih enajstih mesecih je namreč Občina mesta Miskolcza izdala svojim meščanom nič manj ko 10.481 ubožnostnih spričeval, če prav ima Miskolcz le 60.000 prebivalcev. Vsak šesti meščan Je torej siromak.
nes bi bila postala moja, toda tvoje pismo...«
»Potlej je vse dobro,« je zmagoslavno vzkliknila Margot. »Hotela sem samo preprečiti tvojo iznevero. Slutila sem resnico; iz gole ljubezni do tebe sem lagala. Zmerom sem ti bila zvesta! Zdaj sva pa res bot!«
Gospod Renard se je ujel v svojo lastno past. Moral je s svojo ženo v neko zabavišče in ves večer se ga je držala ko klop.
*
»Margot, občudujem te,« jo je hvalila Henrietta, njena prijateljica. »To si mu pa res pametno zagodla. Toda kaj bo, če se Ernest vendar spet vrne k Jeanetti?«
»Naj se le, saj sem mu res nezvesta.«
»Kaaj?« se je začudila Henrietta. še tisto uro je stekla k Ernestu, da mu pove skrivnost.
In tako se je zgodilo, da ni Ernest nikoli več obiskal Jea-nette, da je bil sleherno uro zvest svoji ženi in je še za hip ni izpustil izpred oči.
Spet sta sedela gospa in go spod Renard drug drugemu nasproti, spet sta imela tiho uro.
Tokrat je on čital, pa je ona kadila.
»Dragec, ali mi lahko opro stiš?« S tem vprašanjem je prestrašila gospa Margot svojega moža.
»Kaj pa, Margot?«
»Nikoli ti nisem bila nezvesta — samo lagala sem.«
Gospa Margot se je drobno smehljala.
»Ne razumem te,« je negotovo dejal gospod Renard.
»Dragi Ernest, poštena žena sem, ki je zvesta svojemu možu, in laže samo takrat, če Je v sili.«
»Margot!« Gospod Renard je skočil pokoncu. »Najpametnejša, najboljša ženka si na vsem svetu!«
Sproščeno in ves srečen Je poljubil svojo ženo.
Gospa Margot je dokazala, da ženske resnico na gosto sito presejejo, če gre za njihove može, za ljubezen in za zakon.
(T. I.*)
Davek na nahod
š. e. Mexico, decembra Brez šale: mehiška vlada je z naredbo uvedla davek na nahod! Vsi, kateri imajo nahod in kihajo na ulici ali v javnih lokalih, morajo plačati globo; denar se steka kot davčni dohodek v državno blagajno.
Vlada utemeljuje naredbo s tem, da se bo poslej nahod mnogo manj širil, ker bodo nahodneži... ostali doma. Nu, in državni blagajni davek tudi ne bo v škodo. Tako vlada misli, da je zadela dve muhi na en mah.
Plinske maske iz cigaret
Italijansko vojno ministrstvo je naročilo monopolski upravi, da zavitkom cigaret priloži sličice o vseh mogočih nevarnostih, ki groze od letalskih napadov in strupenih plinov. Kadilec, ki zbere vsaj 500 takih podobic, lahko zahteva od države plinsko masko zastonj.
Tako bo italijanski monopol zadel z enim udarcem dve muhi: povečal bo prodajo cigaret in uspešno širil propagando za obrambo pred letalskimi napadi.
Ogenj vpepelit bazar
V angleškem industrijskem mestu Cardiffu je ogenj uničil 5 nadstropno trgovsko hišo. Ker je med požarom eksplodirala zaloga lovskega streliva, se je ogenj razširil s strašno hitrostjo. Slika kaže pročelje zgorelega poslopja.
Nenavadna nesreča
v. w. London, decembra, šele pred kratkim smo pisali o celi vrsti zloveščih naključij, ki so terjala smrtne žrtve. Ena takih žrtev je bila slavna plesalka Izadora Duncan: ko se je peljala z avtomobilom po Nici, se je njen šal zapletel v avtomobilsko kolo in še preden ji je kdo utegnil pomagati, se je nesrečnica zadušila.
Podobna nesreča se je dni pripetila nekemu študentu v plemiškem kolegiju v Etonu. Mladi Filip of Saumarez je v telovadnici plezal po vrvi, ko se mu je pri izvajanju neke akrobacije zapletla vrv okoli vratu in mu ga zadrgnila: bil je mrtev pri priči.
Ulice — otroška igrišča
Novost za londonsko deco
X London, decembra Londonska občina je iznašla neko novost, ki so jo z velikim navdušenjem sprejeli londonski otroci in njihovi roditelji.
Občinska uprava v Londonu je odredila posebne ulice v mestu, ki bodo služile izključno le za otroška igrišča. Po teh ulicah ne smejo voziti ne avtomobili ne vozovi in tudi ne kolesarji. Otroci se lahko nemoteno igrajo na ulici. Nikjer ne bo pretila nevarnost, da bi jih povozil avto.
V teh ulicah so tudi nogometna igrašča, ne manjka pa tudi raznih drugih športnih igrišč. V zimskih
dneh nameravajo napraviti celo drsališče.
Angleški pedagogi mislijo, da bi to reformo kazalo uvesti tudi v drugih angleških mestih (London ni prvo mesto, ki bo imelo to otroško igrišče; v Selfordu na primer jih poznajo že nad deset let). Po izjavi pedagogov je ulica najprimernejši kraj za otroške igre. Otroci se na ulicah najbolje zabavajo; tu so šele v svojem elementu.
Londonska statistika beleži mnogo nesrečnih slučajev, katerih žrtve so postali otroci izpod štirinajst let, ko so se igrali na ulici. Zdaj se te nesreče ne bo treba bati. Roditelji bodo rešeni velikih skrbi, da bi jim otroke povozil avto ali neoprezen kolesar.
Kdo Je dober žurnalist?
n. k. London, decembra
Kako različno odgovarjajo ljudje na to vprašanje, je prav nazorno pokazala debata, ki se je pred kratkim vnela na pobudo nekega londonskega časopisa. Samo strokovna sposobnost, iznajdljivost in temperament še ne napravijo dobrega časnikarja, tudi ne, če na-vržeš dobro pero in zanesljive vire. Potrebna je dokaj zapletena sinteza vseh mogočih sposobnosti in vrlin. Najbolje je pač zadel mož, ki je v tej debati dejal:
»Dober žurnalist je človek, ki zna iz gradiva trivrstične novice izdelati članek, a po možnosti tega ne dela; človek, ki razpolaga z obširnimi podatki, a ve, do kod jih sme izrabiti; človek, ki je temperamenten, kadar pove svoje mnenje, a premišljen pri oblikovanju svojega prepričanja; človek, ki si skuša pridobiti zadovoljstvo svojih bralcev, pri tem pa, če ne gre drugače, vendarle rajši poščegeta njihove instinkte, kakor da bi jih dolgočasil.«
Prestrasten poljub
š. e. London, decembra
Sličica izpred sodišča:
Zagovarjati se mora neki oženjen trgovec iz Slougha, neznatnega mesteca v londonski okolicL Toži ga neko dekle: imeti hoče
25.000 Din odškodnine.
Zakaj?
Bilo je pri predstavi nekega lju-bavnega filma. Slučaj je nanesel, da je tožiteljica dobila sedež zraven trgovca. Med nekim posebno ganljivim prizorom je trgovca premoglo: v temi se je sklonil k deklici, jo strastno objel in tako goreče poljubil, da se je dekletu pocedila kri iz ustnic.
Tožiteljica terja 100 funtov odškodnine za ranjene ustnice.
Sodniki so njeno zahtevo odklonili, pač so pa trgovca zašili na teden dni zapora... zaradi telesne poškodbe.
11 otrok, nagrada in eksekutor
w. k. Pariz, decembra
Francoska akademija si je zadnje čase zadala nalogo, boriti se zoper nazadovanje porodov na Francoskem. Tako je dan pred Božičem podelila zakoncema Ma-rechalovima v Marseillu nagrado
20.000 frankov: gospod in gospa Marechal imata namreč 11 otrok.
Toda srečna nagrajenca se nista dolgo veselila nepričakovanega daru Par ur po izplačilu nagrade Je namreč potrkal na vrata davčni izterjevalec in zaplenil vseh dvajset tisočakov na račun neplačanih davkov.
Za iv* milijona Din
zavarovani zobje
Xp. e. Newyork, decembra.
Mlada hollywoodska filmska zvezda Grace Riggers si je dala pri ameriškem Lloydu zavarovati'svoje izredno lepe zobe za poldrugi milijon dinarjev. Boji se namreč, da bi izgubila službo, če bi se ji kakšen zob pokvaril.
Ker gre za toli visoko zavarovalnino, je zavarovalnica poslala v Hollywood tajnega detektiva, ki se neprestano smuka okoli filmske zvezde in pazi na njene zobe.
Dragotine in patriotizem
w. r. Milan, decembra Več Milančank je doživelo nemilo razočaranje, ko jih je uradnik, ki so mu hotele izročiti svoje zlate verižice in zapestnice domovini v dar, zavrnil, češ:
»Oprostite, gospa, to je samo pozlačeno; država vašega daru ne more rabiti.«
Trije največji milanski dragoti-narji zdaj kolnejo vlado, ker jim je — čeprav nehote — naprtila na vrat tožbe prizadetih dam zaradi sleparij.
Banka Banich
11, Rile Auber, PARIŠ <9e)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija; št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
žvižgajoče knjige
v. k. Newyork, decembra Neka ameriška založba je hotela za božične praznike na svojevrsten način obuditi zanimanje otopelih intelektualcev za knjigo. Vsem teže razumljivim knjigam je dala v platnice vdelati pripravo, ki se sproži, če se lastnik ne dotakne knjige teden dni. Takrat se zasliši žvižg, na hrbtu knjige se pa prikaže tablica z besedama: »Beri me!«
Ko mine leto dni, priprava nič več ne deluje. Najbrže zato ne, ker lastnikovi zakrknjenosti ne bi bila več kos...
Abonirana lepota
Xp. e. Newyork, decembra.
Newyorški kozmetiki so nedavno iznašli novost, ki so se je dame močno razveselile. Uvedli so namreč mesečno naročnino za polepša-nje lica in telesa. Dama, ki plača na mesec 50 dolarjev (2.500 Din), se ima pravico vsak dan polepšati v kozmetičnih salonih. V tej naročnini so vštete tudi morebitne kozmetične operacije. Le za odpravo brazgotin, nastalih zaradi nesreč, kozmetiki ne odgovarjajo; za take reči naročnina ne velja.
Newyorški kozmetiki bodo dobro služili, ker imajo že zdaj več sto naročnikov.
Kajenje dela mrzle prste
s. k. Newyork, dec.
Ameriška zdravnika J. S. Wright in D. Moffat sta opazila, da že ena sama cigareta ohladi prste na rokah in nogah za 1'2 do 3 6" C. Fo njuni sodbi je tej ohladitvi vzrok nikotin. Cigaretni strup povzroča namreč krče v kapilarah, t. j. finih žilicah, ki preprezajo telo. Zaradi krčev v žilicah na koncih prstov zastane krvni obtok v tistih delih človeškega telesa, ki so najdalj« od srca, in zato se ohlade.
Tb dognanje utegne biti tehtna opora zdravnikom, kadar bodo v dvomih, ali naj bolniku prepovedo kajenje ali ne.
Idealen mož
Američanke so izdale pravila, po katerih naj bi se ravnali moški, ki hočejo postati »idealni« možje — idealni v ameriškem smislu. Zato zvene ta pravila za evropske razmere nekoliko smešno, hudo po narobe svetil diše — a kaj hočemo! Morda bi se tudi pri nas obnesla — kaj menite?
Takole se glase ta pravila:
1. Vstani zgodaj in prinesi svoji ženi zajtrk na posteljo.
2. Medtem ko žena ureja svojo jutr-njo toaleto, pojdi na trg in nakupi vse potrebno.
3. Kuhati začni šele takrat, ko je šla žena na izprehod, sicer bi ji kuhinjske »dišave« utegnile škoditi.
4. Služkinje in kuharice si ne moreš privoščiti, ker staneta denar in bi bila žena s tem mnogo prikrajšana pri svojih toaletah.
5. Kosilo naj bo na mizi točno opoldne. Pazi, da ne bodo nežni živci tvoje žene trpeli zaradi zamude!
6. Juhe ne smeš presoliti, sicer ima žena vso pravico, da gre kosit v restavracijo.
7. Ko po kosilu pomivaš posodo, na smeš ropotati, ker bi trušč utegnil tvoji ženi pokvariti popoldanski od-počitek.
8. Ko žena spi, ne smeš stikati po njeni ročni torbici, ne krasti cigaret v njej. Pazi. da se ne navadiš kajenja, ker to je bolj ženska navada.
9. Pojdi zgodaj spat in ne vznemirjaj se, če pride tvoja žena pozno domov. Ne vprašuj je, kje je bila in kaj je počela.
10. Preden zaspiš, glej, da se ne pozabiš zahvaliti Bogu, ker ti je dal tako čudovito, idealno in imenitno žena
(m. e.)
pridržan«.
Paolino prvič knock-out
>s*x+Cm
Dr. Josef Lobe!
Za človeško življenje
Detektivski roman Iz zgodovine medicine. — Drugi del: Slflilda
Simptomi paralize
Kristijanu je šlo za to, da bi speljal pogovor na podobnost » pismom v svojem žepu.
Toda Monz ga ni pustil več do besede.
Sifilitikove »milijonarde«
»Domišljija?« je vzkliknil. »Ravno narobe: za paralitika je vprav to značilno, da so njegove blodnje brez sleherne domišljije 1 Kadar ga prime podjetnost — kaj vam stori? Namesto enega klobuka si jih kupi kar štiri in dvajset. AM hrane kar za cel polk. Ali pa kaj ukrade, brez priprav, brez načrta, samo zato, ker ga je v oči po-ščegetalo. Kje vidite v tem domišljijo? Še norčevo samoveličje je brez iskre domisleka. Celo Nietzsche se prav tako kakor navaden paralitieni pismonoša, povišuje samo v kralja, cesarja, boga. Nekateri se pasejo na številkah, pripovedujejo, da tehtajo tisoč kil, lahko po deset tisoč kil dvignejo, imajo milijone ali — kakor tako radi rekajo — »milijonarde«. Če kaj iznajdejo je vselej ista pesem: predor skozi zemljo na drugi konec, pro-sluli perpetuum mobile, strojček s 6to tisoč kolesi, ki jih je treba samo naviti: vse to je zmerom znova samo dokaz pomanjkljive zmožnosti za presojo množine, velikosti vrednote ali zveznosti — a domišljije nikoli!«
»Spočeika pa, ko je razumnost šele eamo drobec trpela«, je vprašal Kristijan, »tako malo, da okolica tega niti ne opazi: ali se takrat ne stopnjuje duhovna sila, ali takrat ni opažati idej bogastva, pa čeprav 6amo fiksnih idej?«
Mož, ki je pozabil, kje stanuje
»Predvsem niso ideje paralitikov, če smemo to besedo sploh rabiti, nikoli fiksne ideje, temveč nasprotno:	ne-
stalne, bežne. Sleherni ugovor jih utegne obrniti v poljubno amer. Bolnik, ki mi skrajno obupan toži, da je mrtev, da so ga ubili, kar sije od zadovoljnosti, ko dobi novo odejo. O kakšni duhovni živahnosti, kakršno opažamo pri nekaterih norcih, pri pravih paralitikih tudi v začetni stopnji razvoja se govora ni. V najboljšem primeru lahko še nekaj časa na videz brezhibno opravljajo duševno delo — dokler je popolnoma mehanično. Kot častniki lahko še dalje zapovedujejo, pišejo kot zdravniki recepte, ki so jih tisoč ip tisočkrat zapisali, sodijo kot sodniki — vendar se takoj zmedejo, brž ko bi morali samo za las kreniti z navajene, mehanične poti. Videl sem nekoč uradnika, ki je do poslednje minute opravljal svoje pisarniško delo točno ko ura; lepega dne je po uradnih urah odšel iz pisarne in ni našel domov, ker je pozabil kje stanuje; do tistega trenutka, ko so ga izročili v naše varstvo, ni nihče ničesar opazil o njegovi paralizi. A tudi tam, kjer sprememba ne nastopi tako nepričakovano, se ne pokaže v stopnjevanju umske sposobnosti. Spremembe, ki zadenejo razum, zlasti pa značaj, se nikoli ne obrnejo na boljše, pač pa zmerom na slabše: srčno dobri ljudje ne zaradi malenkosti prostaško zdere-jo, še tako natančni ljudje postanejo površni, neolikani, zaspijo v družbi — in to je vse, v čemer se sprememba pokaže.«
Brez ovinkov je segel Kristijan v Eep po pismo.	1
»Saj morajo biti vendar nekakšni ostro otipljivi znaki za prvi začetek, obolelosti...« je dejal za uvod.	|
Usodna zdravniška diagnoza	|
Monz ga je prodirljivo in hudobno pogledal: »To zveni prav tako, kakor da bi mi hoteli pretipati obisti, dragi moj,« se je hreščeče zasmejal. »Pa »e ni6te dobro namerili. Imam že svoje izkušnje na tem polju. Pred nekaj leti je na lepem prišel k meni neki gospod s kmetov, iz Gete, in mi pokazal pismo svojega družinskega zdravnika dr. Miillerja; v njem me je tovariš prosil, naj preiščem njegovega pacienta zastran progresivne paralize in naj pošljem svojo diagnozo kar naravnost njemu, zdravniku kakopak. Napišem mu torej pismo, češ da možakarju ni več rešitve. Dva dni nato dobim osmrtnico dr. Miillerja. Ustrelil- se je. In gospod, ki sem ga bil preiskal, je bil ta dr. Miiller sam, ki se je potuhnil pod krinko pacienta. Ne, ne, dragi filozof, človek postane previden v svoji sodbi po takihle dogodivščinah. Od tistih dob »e prav bojim, da bi komurkoli izdal še tako nedolžne znake njegove bolezni. Če je hipohonder, jih precej kar vse čuti na sebi. Poznal sem takega nevrastenika, ki je produciral vse bolezenske znake, kolikor jih je našel zapisanih v konverzaoijskem leksikonu; celo pa-ralitične govorne motnje je imel, spotikal se je na zlogih, delal je vse napake pri besedah, ki si človek z njimi lomi jezik. Sieer res samo v začetku razgovora. Brž ko je začel tožiti še o drugih znakih, ni več pazil
na govorjenje in bi bil očitno tudi ime Rabindranata Tagora gladko izgovoril.«
Profesor Monz je »pet udaril v svoj neprijetni smeh.
V tistem trenutku je stopilo v pivnico več gospodov; bili so prvi zdravniki, ki so prihajali s seje.
»So že tu, zdaj bo pa zadnji čas, da izginem,« je rekel Monz. »Debate so že same po sebi strašne, kaj šele debate o premletih debatah.;. Ne, hvala lepa, norcev imam doma več ko preveč!«	„
še poslednjič se je hreščeče zasmejal, potem se je pa poslovil in jadrno odšel.
Doktorja Michaelisa Kristijanu ni bilo treba dolgo čakati. V kratkih besedah mu je razodel svojo bojazen in mu dal bratovo pismo v presojo. Pazljivo je stari družinski zdravnik študiral pisanje, zamišljeno je zraven srebal pivo, naposled je pa dejal: »To se kakopak precej zmedeno sliši in za Frica hudo	prenapeto.	Vendar	se
kljub temu nič ne bojim, dragi Kristijan. Takšnole pismo ima lahko tisoč vzrokov, vendar ni, da bi človek kar najhujše	mislil.«
»Ali resno	mislite?«
»Po vsaki	ceni morate	stvari	do
jedra! Jaz bi vam svetoval, da kar koj, še nocojšnjo noč, brzojavite Fri-cu, jutri zarana boste pa prav gotovo že dobili odgovor v pomirjenje, pa se boste svojim nepotrebnim skrbem sami smejali.«
Brzojavka bratu...
Dobrodušne besede starega družinskega zdravnika so Kristijanu dobro dele. Seveda! Da ni sam precej na to mislil! Jutri navsezgodaj bo imel že odgovor in Fric se bo do solz nasmejal, ker ga je njegov »mali brat« — čeprav trenutek samo — imel za neumnega.
Do dobrega potolažen je odšel Kristijan iz Schiinemannove krčme in stekel na brzojavni urad. Vedel je, da^ prenočuje njegov brat v severno-češkem tovarniškem mestecu, kamor zahaja redno po dvakrat na leto, vselej v hotelu »Pri treh princih«, in ravno še o pravem času se je spomnil, da je pripisal na brzojavko ono besedo, ki mu jamči, da ne bodo brzojavke pred jutrom dostavili. Tako vsaj ne bodo Frica sredi noči budili zaradi bratovih nevrasteničnih prividov.
»Tvoje .pismo nerazumljivo, prosim brzojavnega pojasnila,« je brzojavil. —
Kadar smo nekaj storili, zvečine mislimo, da 6e je tudi nekaj zgodilo. Tako je tudi Kristijana, ko je odposlal brzojavko, obšla zavest, da je zdaj stvar nekako uredil, da je zadevi vsaj začasno zabil klin. Skoraj docela pomirjen je odšel s pošte, se odpeljal, ker je postal medtem pošteno truden, z avtomobilom domov, in takoj legel v posteljo.
Skoraj pri priči je trdno in globoko zaspal.
...in odgovor njegovega zdravnika
Iz globokega in trdnega spanja ga ja zbudila zjutraj gospa Žottel z, brzojavko. Toda ni je bil oddal brat, temveč jo je podpisal dr. med., Lange — in takole se je na njej bralo: »Fric Neitsehke nenadoma zbolel 6mrtne nevarnosti ni vendar prisotnost ki kšuega sorodnika zelo zaželena.«
Kristijan, pravkar še ves dremoten, j-j bil pri priči popolnoma trezne gla-
ve. Ne da bi maral en sam trenutek premišljati, je poklical potovalno pisarno in izvedel, da odpelje njegov vlak čez dve uri. Na videz malomarno se je oblekel, se v miru obril in je sedel že deset minut pred odhodom vlaka v direktnem vagonu na Češkoslovaško, .
Spotoma, med vožnjo proti kolodvora, je velel pred neko knjigarno ustaviti in si je tam kupil »Učbenik specialne psihiatrije za študente in zdravnike«. Med dolgo vožnjo na železnic: si je hotel iz njega ustvariti približno sliko o tein, kaj ga utegne čakati cib svidenju z bratom.
Ni dobro, če neveščak bere učene zdravniške knjige
Žal se mu je videlo brezupno, da bi se v tem zmedenem kupu tukajle zapisanih duševnih motenj le malo spoznal ! Sicer je lahko brez skrbi preskočil mnogoštevilna poglavja o alkoholnih duševnih boleznih, o akutni blaznosti alkoholikov, o halucinozi, a tudi o alkoholni paroniji ali deliriju tremensu. Tudi celo vrsto prirojenih hib je izločil, idtotstvo, imbeeilnost; prav tako božjastno ali histerično blaznost. In da bi šlo pri Fricu za kakšno »strast«, za prisilno predstavo ,pseudo-logio phantastico* ali kaj sličnega, za to ni dal bežen vpogled v ta poglavja niti najmanjše opore.
Toda naj je Kristijan preskočil še toliko poglavij, ostalo je še zmerom prav toliko drugili in za vsakim se je skrivala možnost, da bi utegnilo veljati za stanje ubogega Frica. Zakaj ne bi Frica dajala »navadna manija«, ki jo spoznaš »po nagli menjavi dobre in slabe volje, nezbranosti in po-spešenju miselnosti, po olajšanem spreminjanju duševnih doživljanj v motorična dejanja?« Ali ni mar mogoče, da gre za halucinacijsko zmedenost s plošnim delirijem vseh čutov‘> Ali morda za paranoio, »za razvoj sistemiziranih blaznih prividov, brez vsakršnih nepravilnosti čustev in smisla za zveznost?«
Do kraja brez moči je pa postal Kristijan, ko je staknil med duševnimi bolezni najpogostejšo, shizofrenijo, blaznost »razklanosti duha«. Tam je pisalo o nekeni možu, ki je uničil nešteto žepnih ur in je zapravil ves svoj denar za otroške balončke, hoteč iz njih — uporabivši kazalce ur — napraviti gibljiv zrakoplov. Nekega drugega so osumili vohunstva in ga zaprli, ko je v neki vojašnici s posebno pazljivostjo prešteval topovske cevi; hotel je pa le dognati »zakone o merjenju pri streljanju«. Spet drugi je metal obleko skozi okno, ker je bral, da se zemlja polagoma ohlaja, in se je hotel zastran tega še o pravem času utrditi. In takim primerom, ki so bili brez dvoma popolna in debela blaznost, je sledilo v knjigi brez prehoda. celo brez odstavka v tekstu: »Med diletantskimi oboževalci nekaterih hipermodernih smeri slikarstva, pesništva in muzike je najti precejšnje število takih bolnikov.« Neposredno za naštevanjem simptomov — med njimi najnedolžnejšili: rastoča zanemarjenost, ure in ure trajajoče nihanje z gornjim delom telesa, nesmiselno ponavljanje nesmiselnih besed, prava r.godba besed« — je bilo zapisano, da mnogo primerov shizofrenije še pred zdravnika ne pride, ker so zunanji pojavi komaj opazljivi!
Vse pravice slovenskega prevoda Ponatis tudi v izvlečku
Pred pristaniščem se je potopil
zaradi silnega viharja neki angleški ribiški parnik. Nesreča se je pripetila pred aberdeensko luko na Škotskem. Sest mož posadke, med njimi kapitan in ladijski inženjer, je utonilo. — Naša slika kaže ladjo tik pred katastrofo.
Kako se Angleži smejo
Bivši boksarski prvak, Bask Paolino je v Ameriki izgubil proti črncu Joeju Louisu. V tem boju je Paolino prvič v življenju doživel knock-out, ' to se pravi, da je sodnik itel do 10, ne da bi bil premaganec mogel vstati.
Škot MacCaul Smyth živi že dvajset let na Dunaju in poučuje na tamkajšnji policijski šoli angleščino. Med njegovimi privatnimi učenci sta bila tudi pokojni kancelar dr. Seipel in kardinal Piffl. Časih predava tudi v radiu. Te dni je pa napisal v nekem dunajskem listu članek, v katerem podaja nazorno karakteristiko angleškega humorja.
Škot je varčen, Irec je jedek, Anglež je suh. Takšen je tudi njihov humor.
»Po njihovem smehu jih boste spoznali!« je dejal neki modrijan. Ta izrek velja za ljudstva in narode prav tako kakor za poedince.
Ameriška šala je bistveno drugačna kakor kitajska, dunajska ali ruska. Le eni stvari se smeje ves svet, delavec na japonski bombažni plantaži prav tako kakor londonski državni uradnik ali kanadska kmetica ali pariška midinetka; miški Micky. Toda na splošno nas humor dosti bolj loči in deli od naših mejašev kak5f diplomatske pogodbe in še tako visoko carinsko obzidje.
Če bi hotel povedati svoj naj-ljubši dovtip kakšnemu Francozu, bi mož nabral obrvi, se vljudno priklonil in se poslovil s prepričanjem, da so se mi možgani zmehčali. Anglež se pa kar valja od smeha, zakaj ta dovtip je tipično angleški:
Dva prijatelja se srečata pozno ponoči v nekem baru.
»No,« reče prvi.
»Kaj je?« vpraša drugi.
»Ali veš, koliko tehta goba, ki se je tako napila, da ne gre niti kapljica več vanjo?«
»n?.«
»Na pol pennyja, poj-di in se stehtaj, pa boš vedel!«
VARČNI ŠKOTI
Škotski dovtipi ljudem najbolj prijajo, saj ga ni človeka, ki se ne bi pasel ob razgaljenju že na skopost meječe varčnosti. Na primer tale zgodba o Aberdeenčanu, ki je bil delj časa y Londonu pri nekem znancu v gosteh. Pri razstanku mu je prijatelj dal še steklenico whiskyja s seboj. Hvaležnega rokovanja kar ni hotelo biti konec; med tem se je pa že približeval čas, ko bo vlak odpeljal. Hlastno je dobri mož spravil dragoceno steklenko v hlačni žep, stekel kar so ga noge nesle na postajo, planil na peron in spodrsnil ter telebnil po tleh, kakor je bil dolg in širok. In že je začutil nekaj mokrega, počasi mu je lezlo po stegnu. Ves bled od strahu je segel z roko v hlačni žep in zamrmral: »O, da, bi bila samo kri!«
Se bolj junaška sta bila dva druga Škota, šla sta se kopat v reko. Med kopanjem sta stavila drug z drugim za nezaslišani znesek pol šilinga (5 din); dobi naj ga tisti, ki bo dalje vzdržal pod vodo. Stavo sta zapisala, jo podpisala in spravila listič v obleko. Drugače ne bi bil živ krst nikoli ničesar izvedel o njej — zakaj oba sta utonila.
Dva druga prijatelja, takisto Škota, sta se po naključju srečala po tridesetih letih. Viharno pozdravljanje.
»Veš kaj, današnji dan morava pa proslaviti s kozarcem whiskyja!«
»Velja! Samo to pot boš ti plačal, zakaj ko sva bila poslednjič skupaj, sem račun jaz poravnal.«
STRUPENI IRCI
V angleških dovtipih ni ničesar Izumetničenega, afektiranega, prisiljenega ali prenapetega; le redko
so izrazito dovtipni, navadno so zgolj veseli. Zakaj dovtip ni značilnost angleškega značaja, nego šala. Tudi v šalah, ki rišejo znano nasprotstvo med Angleži in Irci, ni ničesar žaljivega.
Neki Irec je bil delj časa na Angleškem v službi. Nekega dne se je sklenil vrniti domov. Ko je njegova ladja zaplula v Belfast, si je mahoma dala njegova toli dolgo zadrževana domovinska ljubezen duška: »Hura Irski!« je zakričal na vse grlo.
»Zakaj pa ne zarjoveš še: ,Hura peklu?*« je zabevskal neki Anglež zraven njega.
»Vsak za svojo domovino!« je odgovoril Irec.
Drug tipičen irski dovtip:
»Sandy, kaj pa je to, čudež?«
»Ne veste, kaj je čudež?! Prosim, obrnite se za trenutek!«
Radovedni izpraševalec se poln pričakovanja obme. Tedaj pa že dobi krepko brco v tisti del telesa, ki je prav. za prav namenjen sedenju.
»Oooh! Kaj ste mar znoreli?«
»Odgovorite: ali ste kaj čutili?«
»In še kako! A kaj naj to pomeni?«
»Nu, vidite, čudež bi bil, če ne bi bili ničesar čutili!«
PRISEBNI ANGLEŽ
V neki kadetnici je vladal velik direndaj. Prišel je bil admiral, da se na lastna ušesa prepriča, kaj znajo bodoči pomorski junaki. Njegov pogled se je ustavil na zastavnem Angležu.
»Kadet, povejte mi tri najslavnejše angleške admirale!«
Mladi Londončan je zbral vse svoje znanje: »Nelson, sir Francis Drake in... in... prosim, kako vam je že ime, gospod admiral?«
H koncu še eno škotsko.
Neki Aberdeenčan, ki se je mudil v' heki fevropski prestolnici na obisku, se je ves srdit .vrnil s svojega'prvega izleta po mestu v hotel in ogorčeno zabavljal: »Nezaslišano, kako nevljudni so ti sprevodniki!«
Vsi osupli so silili prijatelji vanj, da jim pove, kaj se mu je vendar zgodilo.
»Vozil sem se v tramvaju in sprevodnik me je tako pogledal, kakor da ne bi imel listka!«
»Nu, kaj ste pa potem storili?« so vprašali drugi.
Zadovoljno muzaje se je Škot odgovoril:
»Kaj sem storil? Pogledal sem ga še jaz tako, kakor da bi listek imel.«
Takšen je angleški humor, tako se smejo Angleži.	(c.	i.)
Prva skrb
»Ježeš, Oskar, saj se boš prehladil! Vsaj klobuk si povezni na glavo!...«
Milico so naučili, da mora v tramvaju vstati in starejši osebi vljudno ponuditi svoj sedež.
Za praznike so bili tramvajski vozovi zaradi brozge na ulicah tako polni, dat je morala Milica sedeti svojemu očetu v naročju. Na nekem postajališču je vstopila gospodična in se skušala preriniti naprej. Uslužno je Milica zdrknila očetu z naročja in ljubeznivo rekla gospodični s svojim srebrnim glaskom:
»Prosim, gospodična, kar semkaj sedite!«
Križanka
POMEN BESED
Vodoravno: 1. mesto v Dravski banovini, 7. gorovje v Primorski banovini, 9. priprava za sedenje, 11. eundski olok, 13. reka v Nemčiji (slovensko), 14. reka v Afriki, 15. del tedna, 17. grad pri Novem mestu, 18. azijska država, 20. orel (srbohrv.),
21. naš parnik, ki se je potopil e posadko pred leti v Biskajskem zalivu,
22. ugodje.
Navpično: 2. egiptsko božanstvo, 3. zločin, 4. bitka, 5. mesto v Algeriji, 6. kraj pri Šibeniku, 8. izraelski kralj (970—933 pr. Kr.), 10. na-
lezljiva bolezen, 12. sesavec živeč ob vodah, 16. up, 17, srednjeveška stavba, 19. osebni zaimek, 20. žuželka.
REŠITEV KRIŽANKE V 51. ŠTEV.
Vodoravno: 1. Praha, 6. Dreta, 11. Romun, 13. Ramon, 14. Opatija, 16. k. s., 18. Alena, 19. se, 20. Olt, 22. Ina, 23. Don, 24. park, 26. vaba, 27. Palestina, 30. pav, 31. Ela, 32. Karavanke, 35. Sana, 36. Aida, 38. tri, 39. Ana, 41. lev, 42. as, 43, trata, 45. Ni, 46. prerija, 48. Biron, 50. lakat, 52. Anita, 53. anoda.
Navpično: 1. prekop, 2. ro, 3. amo, 4. hupa, 5. anali, 6. Drina, 7. raja, 8. Ema, 9. to, 10. antena, 15. tenis, 17. slap, 19. soba, 21. Trapani, 23. Danakil, 25. Klara, 26. Vilna, 28. Eva, 29. tea, 32. Kars, 33. vinar, 34. Eden, 35. stavba, 37. a vista, 39. arena, 40. Atila, 43. trot, 44. Ajan, 46. pri, 47. ako, 49. in, 51. a. D.
REŠITEV IZPOENJEVANKE
Izza sodnih kulis
Iz spominov francoskega odvetnika
Kako Je de Moro*Giafferri odkril v morilcu umobolnega IJudoSrca
REŠITEV MAGIČNEGA LIKA
1. Rab, 2. romar, 3. zamorec, 4. baron, 5. Ren.
V tramvaju
t. y. Pariz, decembra
Malo je stvari na svetu, ki bi zbujale večjo radovednost občinstva in hkratu podajale jasnejšo sliko o političnih, kulturnih in socialnih razmerah kakšne dobe, kakor spomini znamenitih zagovor nikov.
De Moro-Giafferri, zagovornik zloglasnih razbojnikov Dieudonne-ja, Charlesa H um be rta, morilca žensk Landruja in madame Bessa-rabojeve — je pač eden izmed tistih, ki so jih največkrat prosili, da bi napisali spomine o svojih doživetjih z zločinci. Toda Giafferri je takšne prošnje zmerom zavrnil.
»Tudi če bi naši spomini utegnili kaj pomagati tistim, ki smo jih zagovarjali,* je zadnjič dejal slavni zagovornik dopisniku nekega pariškega lista, »nas že uradna dolžnost obsoja v molk. In vendar, kolikokrat bi kakšna podrobnost o davno pozabljenih hudodelstvih pripomogla k razčiščen ju te ali one sodobne afere!...
še prav mlad odvetnik sem bil, ko sem doživel najgrozotnejši doživljaj vse svoje kariere. Ne bom imenoval imena ne kraja, kjer se je afera dogajala; omenim naj le, da so časniki o njej zelo obširno poročali. Toda najstrahotnejše podrobnosti te afere še do danes niso prišle na dan.
Nekoč mi je eden izmed najuglednejših tedanjih odvetnikov zaradi prevelike zaposlenosti poveril zagovorništvo morilca, ki je imel na vesti strahoten zločin.
V neki košari za perilo v okolici Pariza so nekega večera našli razsekane ostanke mlade prodajalke časopisov, šestnajstletno dekle je skrbelo za svojo bolno mater in za hromega očeta. Mati je od žalosti umrla, ko je izvedela o strašni usodi svojega otroka, očeta so pa morali odpeljati v hiralnico.
Poslednjo sled za dekletom so odkrili na pragu neke hiše, v kateri je stanoval znan zdravnik. Potem se je sled izgubila. Toda pred to hišo so našli kapljo krvi.
Zdravnika ni bilo doma. Policisti so morali v njegovo stanovanje splezati po vrvi skozi okno. Opazili ■so, da so bila tla in stene sveže oprane. Nekaj sledov krvi je pa vendarle še ostalo na njih. Zdravnikov sluga, edina živa duša v vsem stanovanju, se je bil odpeljal iz mesta. Drugi dan so ga nekje na deželi aretirali.
Pri zaslišanju je takoj priznal svoj zločin. Izmamil je bil dekletce k sebi v klet, češ da ji bo dal jabolk. Tam se ji je hotel približati, toda dekle ga je odbilo. Dejal je, da je bil nekoliko pijan. Potlej jo je z nožem zabodel v vrat in razsekal truplo, da ga bo laže skril. Naposled je kose znosil v košaro za perilo in jih odložil nekaj korakov stran od hiše.
Pri raziskovanju strahotnih ostankov človeškega trupla so opažih, da precejšen kos manjka. Drugače so se pa dognanja sodne komisije natanko vjemala z morilčevim priznanjem. Zdravnik je morilca preiskal in ugotovil, da je za svoje dejanje popolnoma odgovoren.
Takšno je bilo torej dejansko stanje. Sami lahko presodite, da je bila afera zame brezupna.
Preden sem obiskal svojega klienta, sem najprej temeljito proučil akte. Pri tem sem opazil neko podrobnost, ki očividno ni zbudila pozornosti sodnega zdravnika: rana na vratu, edina smrtna rana
Iskanje žrtev v reki
Potapljači iščejo v Saali sedem pogrešanih potnikov, žrtve trčenja dveh vlakov na sveti večer. (Gl. tudi sliko na levi zgoraj!)
po izvedenskem mnenju zdravnikov, je bila le prav malo krvavela, med tem ko bi bila morala iz široke rane, ki jo je zasekal morilčev nož žrtvi v goltanec, kar v curku brizgniti kri.
Odšel sem v preiskovalni zapor in pozval morilca, naj mi odkrito vse prizna. Toda ponovil mi je samo to, kar je bil že pied sodnikom izpovedal.
— Zabodel sem jo z nožem v vrat.
— Lažete!
— Kaj ste mar odkrili resnico? Ah me čaka huda kazen?
Morilec je bil mrliško bled in se Je tresel ko trepetlika.
Potegnil sem s kazalcem okoli svojega vratu.
— Smrt? je zajecljal. Potem vam bom pa vse povedal.
Ko je končal svojo izpovedbo, je bil moj obraz bolj prsten kakor njegov.
— In kos mesa, ki manjka?
— Sem pojedel!
Tega nisem več prenesel. Komaj sem imel še toliko moči, da sem se zavlekel k vratom. Tam me jo moj prijatelj Paoh, ki je pred kratkim umrl, prestregel v roke. Omedlel sem...
Ta zverina v človeški podobi je jedla človeško meso. Ves svoj denar je porabil za to, da je izprosil od pouličnih prodajalk kos njihovega mesa, velik ko tolar; izrezal ga jim je z britvijo. Za takšen kos mesa je plačal 20 frankov. Pozneje so izsledili kak tucat teh nesrečnic: vsaka je imela nekje na telesu veliko brazgotino, dokaz njegove nečloveške strasti. Pojedel je človeško meso kar vpričo svojih žrtev; na njihovih neznanskih bolečinah se je perverznež še bolj naslajal.
Kadar ni mogel dobiti pouličnih prodajalk, je blazni Shylock zadostil svoji bolni strasti s samim .seboj. Izrezal si je iz stegna kos mesa in ga pogoltnil s perverzno naslado. Sodnik in zdravniki mi tega niso hoteli verjeti, zato so mu zapovedali, naj se sleče pred njimi; tedaj so videli, da je ves pokrit z brazgotinami.
Njegovo ljudožrstvo je bilo zdaj dokazano. Nesrečna prodajalka Časopisov, ki jo je bil izmamil k sebi v klet, ni marala pristati na njegovo strahotno kupčijo. Morilec jo je zato razsekal in deloma živo pojedel. Ko se je potem zvijala v smrtnih krčih in se je še zmerom bal, da ne bi ušla, jo je zaklal. Takrat ji je bila že skoraj vsa kri iztekla. Zato ni njena rana na vratu skoraj nič krvavela...
Ce ne bi bil odkril te grozotne podrobnosti, bi ga bilo sodišče obsodilo na smrt, ne vedoč, da ima opravka z norcem.
Seveda do procesa ni prišlo. Zdravniki in psihiatri so spoznali svojo zmoto in revidirali svoje sklepe: poslali so mojega klienta v norišnico.«
»Kaj se je pa potem z njim zgodilo?«
»Kaj se je z njim zgodilo? Tudi to je čudna povest...
Rekel sem že, da so ga zaprh v norišnico. Toda psihiatri imajo včasih svoj poseben prav; trdili so, da je bila blaznost te človeške pošasti gola izmišljotina odvetnikov. Nekaj let nato so ga izpustih.
Ali ga je njegova strast še kdaj prijela? Ah je ozdravel in izprevi-del vso grozoto svoje preteklosti, ki mu je bila dobesedno zapisana na telesu? Ne vem. Le to vem, da . sem v svetovni vojni izvedel na fronti, da je neki junak njegovega imena padel na polju časti nedaleč od mojega odseka.«
CLEMENCEAU IN KRAČE
Lepega dne je Clemenceau malo pred Parizom prehitel zalo in okroglo kmetico, ki je nesla velik zavoj. Povabil jo je, naj prisede, ko je takisto namenjena v Pariz.
Kmetici se pa ni prav dalo. Dejala je, da nosi dve veliki krači, ki bi ju rada vtihotapila v Pariz, pa se boji, da ne bi užitninarji gospodu doktorju (Clemenceau je bil po poklicu zdravnik. Op. ured.) delali sitnosti. Toda Clemenceau je vestno državljanko potolažil, ji pomagal na voz, njen zavoj je pa skrbno spravil pod klop, na katero sta sedla.
Res ju je užitninar ustavil. Ko ga je vprašal, ali ima kaj užitnini podvrženega s seboj, je Clemenceau popolnoma po pravici odgovoril:
»Jaz nimam ničesar, le ta madamc sedi na dveh kračah.«
Uradnik se je zasmejal:
»Gospod doktor ste videti danes posebno dobre volje; gotovo mislite spet vlado strmoglaviti.«
In je brez pregleda pustil voz dalj*.
»Družinski tednik« mti
Spet je leto za nami — sedmo leto -»Družinskega tednika«. Preglejte prejšnje letnike našega lista, preglejte letošnje številke, drugo za drugo: od tedna do tedna, od leta do leta postaja »Družinski tednik« zanimivejši, obsežnejši, boljši.
Nešteto dopisov smo dobili letošnje leto, dan za dnem nam jih pošta dostavlja: iz vseh brez izjeme vidimo, da naši prijatelji cenijo naš trud in naše stremljenje. Pišejo nam, da so že mnogo stvari brali v našem listič prej kakor drugod, odobravajo našo nepristranost in he morejo prehvalitinašik romanov:	;v	I	'	-	-	'
Naše stremljenje po vse večji izpopolnitvi »Družinskega tednika« je znano in priznano. Naša pot gre navzgor. Narekuje nam jo geslo: »Družinski tednike, mora biti vsako leto, vsak mesec, vsak teden boljši ih zanimivejši.	■	: :
Pot neodvisnega in nepolitičnega lista je posebno pri nas Slovencih težka in trnjeva. Tem težja, če list ne razpolaga z raz-nipiv; fondi in je navezan zgolj na svoje naročnike in tedenske kfipce. če gre vzlic' temu naša pot navzgor, vemo, komu smo dolžni zahvalo. A prav tako lahko naši prijatelji vedo, da se v nas ne Ikcdo prevarali.
'Ne bomo Vam danes sipali konkretnih obljub. Ravnali se bomo po geslu, ki smo ga zgoraj navedli, in sami boste presodili, ali smo mu delali čast ali ne. Res je, pripravili smo Vam že zdaj več lepih in zanimivih stvari, toda rajši Vas bomo z njimi presenetili, dobro vedoč, da je nepričakovan dar dragocenejši od razbobnanega.
Le to bi namignili: upoštevali bomo želje i bralcev i bralk.
Od Vas, dragi čitutelji, pa pričakujemo, da nam boste vračali ljubezen za ljubezen. Vi, ki opažate napredek našega lista, Vi, ki ste z njim zadovoljni, morate to povedati svojim prijateljem in znancem. Priporočati ga morate povsod, kjer bije slovensko srce in se sliši naša draga materinščina, kjer odmeva naša lepa pesem od strmih gora in vinorodnih goric ■— povsod kjer živi slovenski rod, mora biti »Družinski tednik« doma.
V složni skupnosti med Vami, našimi prijatelji, ki delate za nas, in nami, ki zbiramo gradivo in ga skrbno urejeno teden za tednom pošiljamo v svet, v Vaše roke — v tej složni skupnosti moramo biti zmerom drug drugemu v pomoč.
Mi smo pripravljeni. In Vi?
Dajte nam roko, prijateljsko si jo stisnimo, poglejmo drug drugemu v oči in skrbimo, da si bomo dobri prijatelji v letu 1936.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Lindberghova skromnost
Par besed o znaiaju letalskega junaka, ki je moral pred gangstri
zbežati v tujino
Velika železniška nesreča na sveti večer
se je pripetila blizu Apolde v Nemčiji: brzi vlak Berlin—-Basel je 24. t. m. ob 19. uri trčil v bok osebnemu vlaku Erfurt—Lipsko. Nesreča je terjala 33 smrtnih žrtev, mnogo potnikov je pa nevarno ranjenih. Preiskava je dognala, da zadene krivda strojevodjo, ker je prezrl signale. — Naša slika kaže pogled na most čez Saalo po katastrofi.
časniki so poročali, da se je prvi zmagovalec Atlantika, slavni letalec Charles Lindbergh preselil na Angleško. V Ameriki se ne čuti več varnega; ali mu niso mar gangstri šele pred kratkim hoteli ugrabiti še drugega otroka?
Tako prihaja Lindberghovo ime ponovno na prve strani ameriških, pa tudi evropskih časnikov. Ameriški narodni junak mora bežati iz domovine, da reši svojega otroka...
Ko to beremo, nam nehote pridejo na um oni veliki dnevi, ko je tedaj še neznani letalec preletel ocean. In nehote se spomnimo njegove skoraj otroške plahosti in skromnosti — dveh lastnosti, ki so ga Američani zaradi njiju skoraj prav tako kakor zaradi njegove neustrašnosti uklenili v svoje srce.
Pričujoče zgodbice v naših časnikih še nismo brali:
Po uspelem preletu Atlantika v maju 1927 je letalca sprejel tudi francoski avtomobilski tovarnar Citroen, v ta namen je dal postaviti v tovarni rdeče obloženo tribuno, vso okrašeno z ameriškimi zastavami. Lindbergh je hočeš nočeš moral na tribuno; tam so mu delavski zastopniki izročili razna darila za njegovo mater in zaročenko. Mladi Junak se je zahvaljeval z gestami in zardeval — toda govoriti ni maral.
Tedaj je Citroen sam povzel besedo in dejal:
»Lindbergh me prosi, naj vam sporočim, da ga je strah govoranc in da bi rajši še enkrat preletel ocean, kakor da bi govoril s tribune.«
Zbrani delavci so navdušeno udarili v ploskanje. Lindbergh si jih je bil na mah osvojil; njegov strah pred govoranco ga jim je bolj približal, njim, preprostim delavcem, takisto nevajenim govorjenja — kakor še tako učinkovit nagovor.
Drugi dokaz Lindberghove skromnosti:
Čeprav slavni letalec malo govori, napiše pa le rad kakšen strokovni članek. Toda skoraj nikoli ne boste v njem srečali besedice »jaz«. Svoje vtise najrajši zapiše v nepristranski obliki: »Pilot je storil... pilot je mislil...« itd.
Evo vam v tej neosebni obliki par njegovih zapiskov s poleta čez Atlantik:
»....Na nekem nedavnem poletu čez ocean se je pilotu zdelo, kakor da bi se mu bili aparati pokvarili. Moral se je boriti s skoraj nepremagljivo željo, da se prepusti zgolj svojemu Instinktu. Naposled je res odnehal in pustil aparat, da sam leti — dokler ni spravil letala v pravi položaj.«
Ujma.Mtika
ljubezen
PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P.
12. nadaljevanje
V pismu sem zagledala ček za deset tisoč frankov in lastnoročno pisemce svojega moža. Bilo je zelo kratko:
»Lady Wintertonovi za njene toalete v tekočem tromesečju.«
Pri kosilu sem se hotela svojemu možu zahvaliti za njegovo darežljivost, toda že pri prvih besedah je malone nepotrpežljivo odmahnil z roko:
»Ne govorite o tem, prosim vas. Ta denar sem vam bil dolžan; žal mi je le, da nisem že prej mislil na to.«
Nisem več silila vanj.
Zdaj ko sem imela nekaj denarja, sem lahko večkrat kam šla, da si malo ogledam življenje v Londonu.
Tisti dan je deževalo, kakor zna deževati le v Londonu; to se pravi, pršil je tisti drobni dežek, ki ga ni nikdar konec.
Odšla sem z doma brez cilja; v hiši me tisti popoldan ni strpelo, tako osamljena sem se zdela v njej.
Zaradi dežja se mi ni dalo kolovratiti po ulicah; zavila sem v elegantno čajarno, kjer sem vedela, da se okoli petih zbira najodličnejša londonska družba.
Izbrala sem si majhno mizico, malone skrito za velikansko palmo.
V tem kotičku sem se posebno orijetno počutila; že nekajkrat sem tam sedela, ker me je zelenje skrivalo pred tujimi pogledi, sama sem pa lahko brez skrbi opazovala ljudi, ki so prihajali in odhajali — tem bolj brez skrbi, ker nisem v Londonu žive duše poznala.
Zdajci sem zagledala skozi steklena vrata postavo svojega moža, za njim pa visoko, elegantno gospodično, ki sem jo morala že nekje videti, tako znana se mi je zdela.
Od presenečenja sem se nehote nagnila nazaj, kakor da bi se hotela skriti pred prišlecema. Nista me opazila.
Ko sta vstopila, je nastala za trenutek tišina v dvorani. Očitno so ju vsi poznali. Toda moj mož se za pozornost ni zmenil; čeprav je bilo petdeset parov oči uprtih vanj, je brez zadrege pomagal svoji spremljevalki odložiti plašč. Potem je pogledal po gostih, kakor da bi iskal znanih obrazov, in mirno prisedel. Izbrala sta si takšno mizo, da so ju vsi lahko videli; njegovi spremljevalki je vidno laskalo, da ljudje tako neprikrito občudujejo njeno lepoto in razkošnost njene toalete.
Prihitel je natakar. Winterton je naročil čaj in pecivo.
Potlej se je naslonil s komolcem na mizo, si oprl glavo na svojo lepo oblikovano roko, ki se je na njej lesketal prekrasen demant, in ves zaverovan v SVO' jo lepo spremljevalko začel nekaj po tihem govoriti z njo. Za druge goste se ni več zmenil.
Tisti popoldan sem prvič srečala Arturja Wintertona zunaj hiše, prvič sem ga tudi videla v ženski družbi; reči moram, da se mi še sanjalo ni, da zna biti tako neprisiljen, tako dobre volje in tako kavalirski.
Bil je docela drugačen človek, kakor sem ga dotlej poznala. Odkrila sem dotlej neznanega Arturja Wintertona: smejal se je, vse v njem je rajalo, če se smem tako izraziti. Takrat sem prvič opazila njegovo mladost, vso kipečo od zdravja in življenja, prvič sem ga videla tako navdušenega in očarljivega.
To spoznanje mi je zaprlo dih. Zoper svojo voljo sem stregla po
njegovih kretnjah, njegovem nasmešku, živahnosti njegovih gest, po razigranosti vsega njegovega bitja.
Vprašali me boste, kakšen vtis je to napravilo name, na njegovo zakonito ženo, na njegovo zakonito žrtev, če smem tako reči.
Ce danes razčlenjujem svoje tedanje vtise, moram priznati, da je vsa druga čustva potisnil v ozadje strah, da me ne bi za-konolomec opazil.
Drugo čustvo je bila neka grenka radovednost; hotela sem pobliže spoznati tega novega človeka, toli različnega od onega, ki sem ga dotlej poznala; rada bi bila predvsem dognala, kakšno je prav za prav njegovo razmerje do te našminkane ženske.
Takrat je prišel mimo natakar. Poklicala sem ga k sebi in mu pokazala z očmi svojega moža.
»Kdo je oni gospod?« sem vprašala po tihem in mu stisnila v roko srebrnik.
»Artur Winterton, znani pisatelj in dramatik,« mi je pojasnil.
»In dama, ki je z njim? Pač njegova žena?«
»Ne. Margit Dennyjeva je, naša najslavnejša igralka.« »Njegova ljubimka?«
»Da ... To se pravi, njegova naj ljubša igralka; v vseh njegovih dramah nastopa.«
»Pa kar javno hodita skupaj?«
»Da, ves London ve, da se imata rada.«
»že dolgo?«
»O, že več let. Najmanj šest let, kar ju jaz vidim.«
Neki gost je poklical natakarja. Priklonil se je in odšel. Sicer ser’ pa že zadosti vedela.
»šest let!« sem razmišljala sama pri sebi. »To se pravi, da sta se že pred poroko poz nala... in še zdaj, po poroki, hodi z njo...«
šele takrat sem začutila, da se je moja radovednost umaknila drugemu občutku.
Ker sem bila vajena, da se je moj mož tako hladno vedel nasproti meni, mi ni nikoli niti na um prišlo, da bi utegnil biti v občevanju z drugimi ženskami drugačen; da bi bil sploh zmožen kakšnih čustev.
In glej, zdaj ga mahoma zagledam veselega in razigranega v družbi druge ženske — ženske, ki najbrže niti ne sluti, kako mrzel in ohol zna biti njen kavalir.
čudna megla mi je zastrla misli. Tako osamljeno sem se začutila, zapuščeno od vseh, in gluha bolečina me je zbodla v srce: zakaj nisem Jaz nikoli znala pričarati na njegov obraz ta veseli nasmeh in vžgati ta prešerni ogenj v njegovih očeh?
In z grenkobo sem si morala priznati:
»Zame, svojo pošteno in spodobno ženo, nima drugega kakor prezir In nebrižnost — tej lah-komiselnici bere pa sleherno željo iz oči!...«
Skušala sem prepoditi take misli, saj sem se le predobro zavedala, da sem poslednja na svetu, ki mu smem kaj očitati.
»Glej, glej: ali hočeš mar uganjati ljubosumnost? Ljubosumnost na svojega zakonitega moža, ki mu sama ne maraš biti žena?«
Prestrašila sem se svojih lastnih misli.
»Le kaj me je tako nenadoma prijelo? Odkod ta nepričakovana grenkoba?«
Z neko bolestno radovednostjo sem se zagledala vase. Brez sle-
herne umetne sramežljivosti sem se skušala vživeti v vznemirljivi privid zakonske intimnosti :
»Ali bi mu mar sploh hotela biti to, kar mu je ta ženska? Ali bi marala brati zaljubljene smehljaje s teh moških ust, obljubljajočih goreče poljube?...«
že sama misel na to me je vrgla pokonci.
»Ha, poljub s teh ustnic? Niti v sanjah ne! Lahko bi bile njegove besede še tako nežne, hladnosti njegovega glasu ne bi nikoli izbrisale. Noben usmev njegovih ustnic ne bi zatrl porogljive in prezirljive črte okoli njegovih ust — o, saj jo le predobro poznam! Podoba princa iz devete dežele, ki mi je ostala v spominu iz dekliških sanj, ni niti trohico podobna možu, ki me je poroka priklenila nanj.«
Po tem takem nisem zavidala one ženske!
A zakaj potem ta občutek otožnosti, ki me je bil tako nenadoma prevzel?
Naslonila sem se s komolcem na mizo. si podprla brado z roko in ne da bi bila izpustila svojega moža iz oči, sem pletla dalje nit svojih misli.
Takrat sta zaškripala dva stola, svila je zašelestela, zaslišala sem kratke, oddaljujoče se korake in odločno moško hojo: Artur Winterton in njegova spremljevalka sta odhajala.
Ko sem ju videla tako tesno prižeta drugega h drugemu, se mi je nenadoma zasvetil odgovor, ki sem ga tako dolgo zaman iskala:
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, *a-pestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
orinaSaio
KINO SLOGA
Ljubljanski dvor	Telefon	2730
predvaja od 31. t. m. dalje film »LJUBEZEN IN JAZZ«
V glavnih vlogah: Liano Haid, Leo Slecak, Bana Thimig. — Poaebna novost Je ailveateraki pestri, zabavni program • sodelovanjem Članov Nar.
gledalilCa gg. Panela In Pluta.
SOKOLSKI DOM ŠIŠKA
telefon 33-87 predvaja dne 31. t. m., 1. In 2. januarja 1938. burko »MAČJE MNi
V glavni vlosl: Harold I.lojrd Dne 3. januarja ob 30. uri in 6. In S. Januarja ob 11. url dop, opereto _________»KJE 81. MADONA?«
KINO MOSTE
predvaja 31. t. m. In 1. In 2. januarja »OSREČI MB«
V glavnih vlogah: Adele Sandrock. Rihard Romauovakr in Ralph Artur
Roberta — in film ZA DEHAfta
V glavni vlogi: Stanflo in Olfo Dne 4., 8. In S. Januarja predvaja
film
»tEMS 8TRAJKAJ0«
in
»HREPENENJE«
Cene enake, dodatki običajni. Prida: Greta Garbo v filmu »Pitani pajčolana
KINO TALIJA KRANJ
31. t. m. ob 20.3« uri In 1. jan. 10M ob 13., 18. in 20.30 url film »CICAN BARON«
▼ glavnih vlogah: Adolf Wohlbr8ck, Hanai Knoteck, Prite Kampere la _________Olna Palckenberg
ZVOČNI KINO SEVNICA
predvaja od dne 4. do S. januarja 1033 najaktualnejši Ofa-film »ABRSINIJA 1331«
Dodatek: avočnl tednik In laloigra
ZVOČNI RADIO JESENICE
tel. it. 10
Predvajamo dne 31.	dec.	t.	I.	ob
8. url iv. in 1. jan.	1083	ob	3.	uri
pop. in ob 8. uri cv. veleopereto »NE POZNAM TE, A LJUBIM TE«
V glavnih vlogah: IVilij Forst In Magda Schnelder. Relija Geta v. Bolvarr. Dodatki: domač kultur, film la barvana Mcrrjr Melodija »Hotel prt
medenem mesecu«.
V petek, dne 3. Jan.	t. 1.	ob	8.	url
av„ v soboto, dne 4.	Jan.	ob	8.	url
av. In v nedeljo, dne 8. Jan. 108« ob 3. uri pop. in ob 8. url zv. velefllm
W. Forstove režije »MAŠKARADA«
V glavni vlogi Paul«- Wcasely. Dodatki: domač kulturni film, barvana Happj »Švicarska« in najnovejil
Paramountov avočnl tednik.
Na pratnik, dne 8. jan. t. 1. predvajamo ob 3. In 8. uri iv. nadvae napet družaben film »ZADNJI KORAK« a Joaao Cravtord v glavni vlogi. Dodatki običajni.
»ivaKO se ne di osamljenemu človeku dvajsetih let skrčilo srce, če gresta mimo njega dva, ki se imata tako rada?...«
šele ko ju že ni bilo nikjer več, me je obšlo spoznanje, zakaj mi je pogled na njuno srečo navdal dušo z grenkobo.
Ne, ne iz zavisti, ne iz ljubosumnosti :
Ne! šele dvajset let mi je in... sama sem!...
15
Rodbinski album
Menda mi pač ni treba povedati, da ni to srečanje z mojim možem in njegovo »najljubšo« igralko, kakor se je izrazil natakar, prav nič izpreme-nilo najinega medsebojnega razmerja.
Artur Winterton ni niti slutil, da sem ga takrat videla v ča-jami, a sama mu ne bi bila tega izdala za nič na svetu.
Toda čeprav nisem niti z besedico namignila na ta dogodek, moram priznati, da so se mi misli pogosto ustavljale pri njem.
Kadarkoli je bil le z besedico hladnejši ko po navadi, kadarkoli je njegov pogled nebrižneje zdrknil ob meni, kadarkoli je nastal med nama količkaj daljši premor — vselej sem morala nehote primerjati tega oholega in ledenega moža z ljubeznivim spremljevalcem zapeljive igralke.
In iz takšnega primerjanja se je vselej rodilo bolestno razmišljanje o značaju tega moža, ki mi je bil še zmerom uganka, čeprav sem dan za dnem živela v njegovi bližini.
Dokler ni nekega dne neznaten, a zame zelo pomemben dogodek potisnil teh misli v ozadje.
Tisti večer Artur Winterton ni odšel zdoma; povabil me je v svoje stanovanje.
Samo po sebi to ne bi bilo še nič posebnega. Sedela sva v knjižnici poleg njegove sobe. Artur Winterton je navadno kadil cigareto za cigareto in si ogledoval ilustrirane Časopise; zdaj pa zdaj me je opozoril na kakšno sliko ali članek, jaz sem pa sedela in pletla, ali sem sl pa s kakšnim drugim ročnim delom krajšala čas.
Tisti večer mi je zmanjkalo svile, tako da sem morala odložiti ročno delo, še preden je napočila ura, ko sem navadno šla spat. Ker je bil moj mož zaverovan v svoje branje, sem vzela v roke neki album in začela listati po njem.
Slike so bile po večini že stare. Nekatere sem spoznala, posebno fotografiji staršev svojega moža, skoraj vse druge so mi bile pa docela neznane.
Zdajci je pa neka slika zbudila mojo pozornost. Bila je amaterska fotografija dečka kakih desetih let pri igri v parku.
Tega dečka, ali bolje, ta portret sem od nekod poznala. Pogled nanj mi je obudil daven spomin.
Zoper mojo voljo se mi je izvil presenečen vzklik:
»Glej, glej!«
Pogledala sem svojega moža in se srečala z njegovimi očmi.
»Kdo je to?« sem vprašala. »Tega dečka sem že nekje videla.«
Winterton je malomarno ošinil fotografijo z očmi. Tedaj je pa osupnil.
»Videli ste ga?« je začudeno vprašal.
»Da... že dolgo je od takrat.«
»Kje je to bilo?«
»Na Francoskem seveda... Takrat sem bila še majhna.«
široko me je pogledal. Videla sem, da mi ne verjame.
»Pač, ne motim se. Ta otrok mi je znan.«
»Potem morate pa tudi vedeti, kdo je.«
»Ne, tega se ne spomnim več, premlada sem še bila. Le to lahko rečem, da sem se nekoč z njim v parku igrala.«
»Dvomim,« je menil malomarno, kakor da bi se mu ne zdelo vredno zapravljati besede o tem.
Nikdar nisem prenesla ugovarjanja, kadar sem bila svoje stvari gotova.
»Dokazala vam bom!« sem vzkliknila.
To rekši sem si odpela verižico za vratom, odprla medaljon
na njej m ga pokazala lordu Wintertonu.
»Sami presodite,* sem kratko rekla.
Bežno je pogledal malo sličico v zlatem okvirčku, ki sem mu jo pokazala; na sličici je bila glava kakega desetletnega fantka, izrezana iz prav takšne fotografije, kakor sem jo videla v albumu.
Rekla sem že, da je le bežno ošinil z očmi fotografijo v medaljonu. Zato so se pa potem njegove oči tem prodirljiveje uprle vame, kakor da bi me bil zdajci videl z docela drugačne strani,
»Koliko dni je tega, kar ste spravili to sličico v medaljon?« me je vprašal nekam porogljivo.
»Koliko dni?« sem osuplo zajecljala. »Leta in leta jo že nosim za vratom... saj je na drugi strani medaljona spravljena podoba moje ljubljene matere!... Gotovo jo je ona sama dela v medaljon, zakaj ne spomnim se, da bi se ga bila kdaj le dotaknila.«
Njegov nasmeh je postal še bolj porogljiv.
»Sijajno domišljijo imate,« je rekel suho.
Kri mi je zalila obraz.
»Domišljijo!« sem zajecljala, žalitev mi je skoraj zaprla besedo. »Ali hočete mar reči, da sem si to izmislila?«
»Vaše pripovedovanje zveni silno neverjetno,« je menil s prav takšnim glasom.
»Mogoče; resnično je pa le,« sem vztrajala na svojem. »Ce vam ne bi bila pokazala te sličice, bi bili morda mislili, da zamenjavam fotografijo v albumu s katero drugo. In vendar je neizpodbitno, da je na obeh slikah isti otrok!«
»Manj neizpodbitno je, da bi bili kdaj srečali tega mladega Angleža.«
»Zakaj?«
»Ker ne verjamem, da bi se bil šel na Francosko z vami igrat.«
»In vendar se ga spomnim prav s Francoskega!«
»Tega vam ne verjamem.«
»Pa je vendarle res!« sem vzkliknila, »če hočete, vam bom povedala, kako je to bilo...«
»Prav, povejte ml!«
Tako sem bila zaverovana v medaljon in v davni prizor, ki mi ga je bil obudil v spomin dečkov portret, da nisem niti opazila nejevere v njegovih besedah.
»Takrat sem bila še zelo majhna, zato se ne spomnim več imen in kraja, kje je to bilo; tem bolj so mi pa ostale v spominu nekatere nepomembnosti, ki sva jih doživela s tem dečkom.«
»Otroške zgodbe so vse na svoj način čudovite. Pripovedujte!«
Sedela sem tako, da mi je luč svetila v obraz, moj sobesednik je bil pa skrit v senci; tako nisem vedela, ali misli zares, ali se mi pa hoče spet rogati. •
A ne glede na njegov porog ne bi bila mogla molčati; sama ne vem, kaj mi je sililo besede na jezik.
»Zelo majhna sem bila takrat... štiri ali pet let mi je utegnilo biti. V duhu vidim veliko belo poslopje... morda je bil grad, ne vem... Pred hišo je široka veranda, potem nekaj stopnic... in nato park... kakor prostrana zelena preproga, ki se mi je otroku zdela brez konca in kraja... In potem pred tem parkom, na levi, visoko košato drevo in v njegovi senci družba ljudi. Ne morem si priklicati tega privida v spomin, ne da bi videla ljudi pod drevesom.
»In potem vidim dolgo, dolgo peščeno pot... in spet drevesa, sama drevesa in vodo... reka ali ribnik? Ne spomnim se več.
»In na vodi vidim majhno barčico, slabotno orehovo lupinico, ki se mi je v otroških očeh zdela velika ladja!
»še danes se mi stoži, kadar se spomnim, kako sem sedela v čolniču skupaj s svojim tovarišem. Spomnim se nepozabnih solnčnih dni in nedolžnega veselja, ki ga je bilo prepolno moje srce. Skakala sem od sreče, ploskala z rokami, od veselja nisem vedela, kaj počnem.
Kuhinja za praznike
POPROVO IN MEDENO PECIVO
nam rabi skoraj za vse večje praznike, zlasti za Božič, Novo leto in Svete tri kralje. Medenjaki v obliki src so posebno lep okras božičnega drevesca.
Preprost in preizkušen način priprave je tak: 4 cela jajca, 36 dkg sladkorja spenimo, pridenemo 17 dkg medu, zvrhano žličko cimeta in stolčenih klinčkov,, 2 žlički jedilne sode in mešamo vse skupaj kakšne pol ure. Na koncu dodamo še 10 dkg sesekljanih orehov, 5 dkg sesekljanih arancinov, nastrganih limonovih lupin in 56 dkg krušne moke. Testo prav dobro piagne-temo in ga pustimo počivati čez noč. Drugo jutro zvaljamo testo, izrežemo z liki poljubne oblike, jih pomažemo z jajcem in jih obložimo z olupljenimi razpolovljenimi mandlji ali s kandiranim sadjem ter jih pečemo v zmerno vroči pečnici.
OREHOVI IN MAKOVI ROGLJIČKI. 10 dkg zmletih orehovih jedrc ali 10 dkg stolčenega maka kuhamo stalno mešaje z 1 žlico medu, nekoliko mleka, z nastrganimi limonovimi lupinami in cimetom nekaj minut, če pa mešanica ni dovolj gosta, jo zgostimo z drobtinicami iz peciva. Potem odstavimo nadev, da se popolnoma ohladi. Iz 30 dkg moke, 15 dkg presnega masla (na pol z mastjo pomešanega), 3 dkg sladkorja, ščepca soli in 1 dkg kvasa umesimo na deski s toliko mleka testo, da je prilično gosto. Testo naj bo rajši pregosto ko pa premehko! Pustimo ga, da počiva, ga zvaljamo in izrežemo iz njega krpice, ki jih namažemo z orehovim ali z
makovim nadevom. Te krpice zvijemo v rogljičke in jih polagamo na pekačo. Potlej jih pustimo vzhajati, dokler se njihov obseg ne poveča za tretjino. Pred tem jih pa pomažemo še s stepenim jajcem. Rogljičke pečemo v zmerno vroči pečnici, dokler lepo ne porumene.
SADNI KRUH. To pecivo je priljubljena slaščica za Novo leto.
>/e kg dobrih fig, V* kg datljev, l/» kg suhih sliv, Ve kg rozin, 10 dkg orehovih jedrc, 7 dkg arancinov, 5 dkg citronata in Vs kg prekuhanih suhih hrušk sesekljamo, ali pa zrežemo na drobne rezance. Lahko dodamo še nekaj v žganju namočenih visenj. Vse narezano sadje denemo v porcelanast lonec, zalijemo z ‘/s 1 dobrega ruma ali domače slivovke, dobro premešamo in lonec trdno zavežemo, čez 10 dni denemo napito sadje na desko, mu primešamo 1 rumenjak, nekoliko sladkorja v prahu in toliko fine moke, da se mešanica sprime. Iz tega testa napravimo dve do tri štručke, jih pomažemo s stepenim rumenjakom in jih okrasimo z olupljenimi razpolovljenimi mandlji. Kruhke položimo na omaščeno pekačo in jih pečemo v zmerno vroči pečnici. Narezati smemo sadni kruh šele čez dva ali tri dni.
SIROVI KRUHKI. Iz raznih vrst kruha izrežemo kolobarčke. Vseeno je, ali je to domač kruh, pekovs-ki črni ali beli, rženi ali koruzni. Vse izrezane kruhke namažemo s sirom in polagamo po tri drugega vrh drugega. Povrhu jih potresemo s sesekljanim drobnjakom, nekatere pa 8 sladko papriko. Prav pestro eliko dosežemo, če jemljemo menjaje zdaj črn zdaj bel kruh, če ga zdaj potresemo
s papriko ali z drobnjakom, zdaj namažemo s presnim maslom, liptav-skim sirom ali pa položimo na kruhke na drobno narezane kumarice.
ČOKOLADNA KLOBASA. Za Božič smo pekli potice in raznovrstno drobno pecivo, za Novo leto in za Sv. tri
kralje si pa pripravimo kakSno drugo, manj običajno slaščico.
Čokoladna klobasa ni ne kuhana ne pečena, pa se vendar ne pokvari. Pripravimo jo tako: 15 dkg čokolade nalomimo v močno kavo in počakamo, da se zmehča, to se pravi, da se raztopi. V to mešanico vžvrkljamo 1 celo jajce, 15 kdg nastrganih orehov, 15 dkg sladkorja v prahu, posebej pa še nekoliko vanilijevega sladkorja in 5 dkg nasekljanih orehov.
Na pločevinasti pekači, potreseni s sladkorjem, napravimo iz čokoladnega testa klobaso in jo zavijemo v papir potresen « sladkorjem, jo pustimo nekaj dni sušiti, potem jo pa zrežemo na kolobarčke.
Nasveti za gospodinje
VODENO MLEKO. Mnogo gospodinj toži, da jim mlekarice prinašajo vodeno mleko. Vsako jutro se lahko same prepričajo ali je mleku res primešana voda. V mleko naj pomočijo pletilko, in če se pletilke mleko prime, ni zmešano z vodo, vsaj hudo ne. če pa ne ostane na pletilki niti kapljica mleka, je to dokaz, da ga je mlekarica hudo krstila s studenčnico.
LOŠČENO HRASTOVO POHIŠTVO
je zelo občutljivo, zato ga je treba
večkrat čistiti.
Mehko krpo pomočimo v skodelico mlačnega piva in odrgnemo pohištvo od vrha do tal. Potem pustimo, da les pivo vsrka, nato pa ološčimo pohištvo s svileno krpo. Tako negovano pohištvo ostane leta in leta lepo, kakor da bi ga pravkar dobili od mizarja.
Anekdote in humor
DUMASOVO VRSTICARSTVO
*
Znani francoski romanopisec Dumas star. je pisal za več časnikov hkratu. Plačevali so mu na vrstice (tudi dolge
romane, kakor »Tri mušketirje«, »Grofa Monte-Christa« itd.), in sicer je dobil čedni honorar 1‘50 franka od vrste (v današnji veljavi 20 Din).
Da bi pogodbo čim bolj izrabil, ne da bi moral tvegati prehudo duševno tlako, si je Dumas izmislil poseben dialog, ki ga je kar vnaprej izdelanega vteknil tja, kjer mu je kazalo; le če je bilo neobhodno potrebno, je tu pa tam kaj izpremenil. Takle dialog se je n. pr. glasil:
»Ah! To si ti?«
»Da, to sem jaz.«
»čakam te!«
»Evo me!«
»In si kaj opravil?«
»Da; uspelo mi je.«
»Res?«
»Res.«
»In?«
»Zgodilo se je!«
»Nu, pa se pogovoriva!«
»Da, pogovoriva se!«
Lastnikom listov je pa lepega dne postalo takšno klobasanje le preneumno. Zato so se združili, napisali Dumasu pismo in mu sporočili, da mu bodo plačali le pol dogovorjenega honorarja, če bodo vrstice manj ko do polovice izpolnjene.
Ko je Dumas dobil to pismo, je vzel pero in prečrtal celo stran rokopisa, namesto tega je pa napisal;
»Torej sem ga ubil!«
IZNAJDLJIV SLIKAR
Belgijski kralj Leopold si je nekoč ogledal neko umetniško razstavo. Posebno mu je bila všeč slika, ki je upodabljala čredo ovac na paši. Vprašal je slikarja, koliko hoče imeti zanjo.
Slikar, znan šaljivec, je odgovoril: »če bi bilo Vaše Veličanstvo pripravljeno plačati klavno pristojbino za vsako ovco — petdeset frankov — bom več ko zadovoljen.«
Kralj je naglo preletel podobo, na tihem izračunal, da ga bo stala kakih 500 do 600 frankov, in pristal.
Nekaj dni nato je prinesel slikar prodano sliko lastnoročno v kraljevski grad.
»Prosim Vaše Veličanstvo, da ne prezre živali v ozadju,« je rekel muzaje se in pokazal na nešteto belih oblačkov na pašniku. »Najmanj tisoč glav jih bo.«
»O, jaz sem pa mislil, da je to megla!« je osupnil kralj.
Slikar se je nasmehnil. »Vaše Veličanstvo je v zmoti. Same ovce so to!«
»častna beseda?«
»častna beseda!«
Kaj je hotel kralj? Plačal Je! In prebrisani slikar je zadovoljno spravil v žep petdeset tisočakov.
O, te tnjke!
Pavle in Pavlica sedita ▼ operi.
»Sijajno koloraturo ima ta pevka!«
Pavlina zamomlja:
»Pazi rajši na petje!«
Profesorska
Sinček; »Očka, na stropa je pa pajek!«
Oče (profesor); »Pohodi ga, mene pa pusti pri miru!«
Mali oglas
»Zelo dobro ohranjeno 40-letno Jamo zamenjam za dve 20-letnici. če je treba, tudi doplačam. Ponudbe na...«
	
	Vsaka beseda 50 par. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 1 Din. Najmanj 10 besed.
Male oglase socialnega matija računamo po 25 par za besedo, trgovska In podobna pa po 60 par ta besedo. Preklici In trgnsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. — Za »sak mali oglas Ja treba ie posebej plačati davek • znesku 1'5u Din. Kdor želi odgovor, dostava po poiti ali (e ima oglas Šifro, mora doplačati 5e S Din. — Mali oglasi se plačajo vadno vnaprej, in sicer po poitnl nakaznici, po postni položnici na čak. račun sDružinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem a naročilom.	GOSPODIČNA čedna, lepe polnovitke posta ve, disponentka in dobra gospodinja, z lastnim elegantnim stanovanjem, se poroči z viijim oficirjem ali drž. uradnikom, tudi vdovcem, v starosti 35—10 let. Ponudbe ua upravo pod »Samo poštenjak«. wimssssmm
	elciohu sa' ^ Vsaka beseda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za Iifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. 80B0 s kurjavo in razsvetljavo kakor tudi h. prauim. perila Jšče, v Ljubljani mlada gospodična. Ponudbe na upravo pod Šifro »Ne daleč od centra«.
—n i ii	T	
Vsaka beseda S5 ali 50 par. Oavek 1'60 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed.	VILA Z 2 STANOVANJI IN VRTOM v Mostah se takoj odda eni ali dvem strankam. Natančni podatki Breg 14/1.
HRANILNE KNJIŽICE Mestne v Kranju ali Ljudske v Ljubljani, kupim. Potrebni znesek 10.000—20.000. Ponudbe na upravo tednika pod Šifro »Denar takoj«.	POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica Stev. 12, telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
	
Vsaka beseda 25 par. Davek 1*60 Din. Za ilfro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 beseda »MLAD ČLOVEK« g. K. V., ki Je poslal ponudbo iz Sela, se naproša za natančni naslov na upravo »Družinskega tednika« pod »Mlad človek«.	Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. DAMO, tudi ločenko ali vdovo prijetne zunanjosti. dobrosrčno, veselo, odkritosrčno, sploh plemenitega značaja, išče zaradi družabnosti osamljen, nezadovoljen, imovit, zdrav, prUetnejši gospod pod pogojem vsestranske diskrecije. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, kl se pod častno besedo vrne, do 15. Januarja na ogl. oddelek pod »Sreča
PRODAJALKA MEŠANE STROKE, tudi železnine. pridna In poštena, ifiče službo. Gre kamorkoli tudi v pomoč gospodinji. Dopise prosim naupravo pod Šifro »Resnost 220«.	
I5letna deklica poštenih starčev se želi izučiti iivanja. Gre tudi na deželo. Naslov se izve v upravi »Družinskega tednika«.	trajnega prijateljstva«.
	STANKO! Za Božič sem v Ljubljani. Sestanek na običajnem mestu na Štefanovo ob
MLADEGA ČLOVEKA t najmanj 4 razredi gimnazije ali podobno naobrazbo, kl stopa iele v življenje, ki se ne sramuje nobenega dela in se ne boji nobenih ovir, sprejmemo. Ponudbe s kratkim življenjepisom na upravo pod ilfro »Mlad človek«.	treh. Na svidenje! Poljublja Vera.
	DVE OSAMLJENI BLONDINKI, stari 20 let, želita znanja z dvema intelientoma visoke postave. Pod iifrov »Mladostni sen«.
	ZELI M SE POROtITt • premožno gospodično, podjetno in delavno. 8tar sem 30 let, simpatičen, dobro situiran, zelo podjeten, trezen, sin obrtnika in gostilničarja. Resne ponudbe na upravo pod »Želim sreče v bodočnosti«.
IŠČEM POTNIKA za"Slovenijo, eventualno za stopnika, ki zastopa že kateri drugi predmet. Vladimir Jagarič, »Merkur«, veletrgovina papirja, Zagr°b, Jelačičev trg 15.	
Poceni!! Redka prilika!!
Zimski damski plašči
najboljše izdelave, fine kvalitete pri domači tvrdki
Drago Gorup & Co
Ljubljana, Tvrševa (Dunajska) c. 14
Din 1000'- platani
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Blagovolite nemudoma poslati Vaše tako uspešno mazilo proti kurjim očesom Naš stari sosed si je odpravit 10 zastarelih. — Z odličnim spoštovanjem Šolske sestre, Gospodinjska šola. Mladika. Ptuj. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—. dva Din 28'—, tri Din 38'—.
BU00UF COTIČ. LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška i0a)
Poravnajte naročnino!
POZOR GOSPODINJE I
Najceneje ste postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VEtEPiC
trgovina s kurivom LJUBLJANA V I.
Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalili odjemi
»ENFANTS«*. Na Vaš dopis ae ne da nič odgovoriti. Naslov v upravi. Na svetu je sko-raj vse možno, če je volja »Zvesta«._______
PEST FANT GORENJC, profesionist 8 sigurno eksistenco, Želi poznanstvu z boljšo samostojno Šiviljo, staro do 25 let. Anonimno v koS. Le resne dopise na upravo »Družinskega tednika« pod značko »Za res al’ pa nič«.
Dva mlada mornariška podčastnika, k! se
ne bojita najhujše burje na morju, želita resnega znanja z dvema gospodičnama od 17—24 let. Slika zaželena, diskrecija zajamčena. Dopise pod »VUe, Pepo« na upravo »Družinskega tednika«.
DOPISOVATI ŽELIM z inteligentnim gospodom srednjih let. Cenjene ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod Šifro »Razvedrilo«.
MLADO UČITELJICO, značajno, prikupne zunanjosti in plemenitih čustev, staro 22 do a« tet, dobro vsgojetHK -šeli epoenati luicli-
gent. Dopise na upravo »Družinskega tedni ka« pod značko »Samo z dežele«.
Prodam
Za m al’ Jnarja Josi’ muzLel
Plošče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
,. ELEKTR OTON“
d. z o.
{	pasaža	nebotičnika
Vsaka beseda 25 ali 50 par. Oavek vso Oin. Za Šifro ali dajanje naslovov 3 Oin. Najmanj 10 besed.
PRODAM rentabilno hlfio na Glincah v bližini tramvaja. Ponudbe pod »Lepa lega« na upravo. Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi Vi, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko prečudežne Marije z Brezij. Izdelava v naravnih barvah je tako okusna in lična, da bi že zato ne 6mela taka ura manjkati v prav nobeni hiši. Se posebna privlačnost je Marija, kl gleda Izza Gore ua nas. ki pričakujemo njene tolažbe Ure so okusno izdelane, so trpežne in zelo poceni Prvovrstna Din 107*—, Din «•*— m Din 87*—. Naročite po dopisnici z navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj pp povzetju. Se priporoča Zdravit« Rant, prir. JeseniceFužine. »MERKUR«, VELETRGOVINA PAPlRJA7Tr sarniikih in šolskih potrebščin. Lastna na klada božičnih razglednic, a tudi ostale slavnostne papirnate servijete, krep papir* svileni papir in ostale papirnate Izdelke, ki spa dajo v to stroko, »mam na skladišču. Cene in Pogoji povoljni. Vladimir Jagarič, Zagreb. Jelačičev trg 15, ,teJefoQ 81-94 IZREDNA PRILIKA. Visoko pritlično družinsko hišo v Stenjevcu pri Zagrebu, tik že-lezniške postaje prodam za samo 80.000 Din. 3 sobe, pritikline, vrt. Ponudbe Zdunič, Račkoga nl.fi. Zagreb.
Vsega v izobilju
za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, hu-bertusov, pumparic, perila itd. pri
PRESKERJU, Ljubljana
Sv. Petra cesta 14
Su/alni
Hcaii
Sitoaee
znani kot Mi-na si/tu
Dopisujte po našem malem oglasniku!
Kupujte po našem malem oglasniku
I/soka dama
ima drugačno postavo, zato si mora naročiti steznik in nedrček
po meri pri I. Salaj
sola* asa steznike in nedcllce
Ljub'jana, Tyrševa la/lll fdvgaio ves dan na razpolago)
PRVOVRSTNI PREMOG poecn. In hitro ,lo stavlja na dom priznana trgovina s kurivom Vrtnine Ivank«. Lluhllana. Bohoričeva e. !6.
NE RAZMETAVAJTE DENARJA
Kupujte pri nas
Otomane od................
Couch «ofe od ...............
»palnl couch od..............
afrik modroet od . .
TAPETNIŠTVO
ZAKRAJŠEK, Ljubljana. Poljanska cesta 17.
MAKULATURNI PAPIR ua prodaj. Vpraša se T upravi »Dmiinaltega tednika«
Din	4 Kr-
iti n 1200’— Din 17(X)‘—
Din 210'—
OTROtKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ogra
Jice, tricfklji itd. solidno izdelano in poceni pri S. Rebolj & drug, Ljubljana. Gosposvetska cesta 13. Kolizoj
Kozmetika
Vsaka besed« 25 par Davek 1*50 Oin. Za šifro ali dajanje naslovov t Din. Hajmanl 11 besed.
ESENCA IZ KOPRIV je te davno preizkušeno najboljše in najzanesljivejše sredstvo proti prhljajem in Upadanju las. 81abi in zanemar jeni lasje dobe v najkrajšem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica a navodilom Din 30*—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriji, Zagreb, Iliča 34.___________________________________
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih. ker si Jih s Oro-barvo za lase, ki
Jo dobite v črni, rjavi, temnorjavl, svetlo-rjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in Je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura s navodilom stane Din 80*—. Po poStl razpoiilja parfume* rija Nobilior. Zagreb, lllca 34,__________________
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se Jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30’—. — Po poSti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb. Iliča 34._____________
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«, l steklenica z natančnim navodilom stane Din 40'—. Po poiti razpoiilja parfumerija Nobilior, Zagreb, lllca S4-
Velika izbira noveletnih daril
pri tvrdki
A. & E. Skaberne
UubUana
dimim
n ODJEMA1CEN!
VAŠB XA US>i% !%J g M<:
fa casa;toiaufia/iie	9
JE MAŠ PONOS
te£d
latern,cda. Vteptitukim&še4<>&. jtofuntn^še ut de ceneje.	**
2K {VAŠIM DEKjOlHf
%£&nuyfeakl&tcčZ naSim octiemač-cenitnaSun dodeSoOcent innodbth rum ittijatefiemiZ truy &SecCo>
SU7ŽIMO NARODU
Izdaj« u konzorcij »Družinskega tednik«« K, BratuSa, novinar, Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mihalek, vsi v Ljubljani,