Poštnim
,/™a plačana v gotovini p nA >.
Abb- postale j gmppo Lena 90 lir
Leto XXIX. Št. 53 (8455)
TRST, nedelja, 4. marca 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
umoru treh diplomatov v veleposlaništvu Saudove Arabije v Sudanu
POGAJANJA ZA IZPUSTITEV PREOSTALIH TALCEV OBLASTI POZIVAJO TERORISTE, NAJ SE PREDAJO
Podobne akcije ne koristijo borbi palestinskega ljudstva proti izraelskemu okupatorju - Predstavnik «Črnega septembra» izjavil, da se bosta °ba talca izognila smrti samo, če bodo oblasti sprejele njihove zahteve
v Vei RTUM, 3. — Palestinski teroristi, ki so predvčerajšnjim vdrli tov, odP°ČlaniŠ,VO Budove Arabije ter zadržali kot talce pet diploma-niegov kater'*1 so včeraj umorili veleposlanika ZDA Clea Noela in Va .Eida6"
pomočnika Curtisa Moora ter belgijskega veleposlanika Gu-
—S(J s° zjutraj postavili nov ultimat, ki je zapadel ob 13. Zahte-sudansk na) *'m SU£lansl<e oblasti dajo na razpolago letalo ter eno iti Za ° oset>nost kot «jamstvo». Slednjo zahtevo so sudanske oblatile že včeraj pred umorom treh diplomatov.
..Eden 'l|e "Črni
Predstavnikov organiza-
lB’fonu'i»-1 sf?tember” >e p° fe‘
„11^ lz!avil libanonskemu dnev-siflrfn"^ Moharer», da izvršitev }j 6 kazni nad tremi diploma-sl^jH^ porneni, da so se palestin-vatT| Vsrdc' odrekli svojim zahte-ki . Po osvoboditvi Palestincev, ba . v i°rdanskih zaporih. «0-
'zjav8Ca'i k' so v naš'b rokah, je skerm ,?sn'k teroristov libanon-s in rt; ls,u' se bosta izognila teve ' Sarn° če bodo naše zah-rer» ,Prfi?te»- Tudi «AI Moha-tevali ! r|uie' da so teroristi zah-d!6tei- eta*0, s katerim naj bi o-zvei,;' V TriP°l'S ali v Kairo. V je J,* umorom treh dipiomatov ja D,iSn'k c*®iaL da bo ta akci-la svetStlnSk'^ sver'lcev dokaza-da je °vnemu javnemu mnenju, bra» .Zab,evam “Črnega septem-v' Dril6 j* u9°diti, ker se njego-Pres|I„.a,?"iki "e bodo več dali lili D Pl 'n ne bodo več dovo-s M°9alanj o svojih zahtevah.
°koli nn,;Sl!e .oblasti so postrojile 'eposla -.^Pi3’ v katerem je ve-Kartu s^vo Saudove Arabije v fat, o1 U “S™”160 vojaški apa-na krJjnj'!b urab sta prispeli v°zilj ludl dve težki oklopni k v \ K1 sta blokirali vse dohode Polici-gPP^aništvu. Kaže, da je Posre,].lzPraznila vse hiše v ne-PoljCji„,bližini veleposlaništva, Tadoverii kordoni pa preprečujejo li.	nezem, da bi se približa-
T°ristj „?Je izvedelo, da so telo opaJ*bl11 tri diplomate je bi-nudena c* hted množico znamenja Sedai o j P°ra do teroristov. Do niso sk„favski v°jaki in Policaji sta v ®b vdreti v poslopje, saj P0slanilr teroristov,, še vele-ab Al ii i!u*ve Arabije Abdu-PTavnik la , uk ter jordanski od-v posl°v Adli El Nasr.
Tazši^b nočnih urah se je ?keSa „„|Vest’, da gverilci belgij-kar pa ep°slanika niso umorili, defnantV^i sudanske oblasti takoj tUdiaptlrale. Umor Eida izhaja SudanskBPO??vorov- ki Jih imajo Večkrat as,U s ter°risti, ki so dveh talcih °n ‘ ° treh trnpUb in
n° zahtev!?0 ,S0 teroristi ponov-Vedali a,/11 letalo, niso pa po-.... ’ atn nameravajo odleteti.
"'•»lin
Žena arabskega veleposlanika, ki je še v poslopju veleposlaništva, je ponovno izjavila, da hoče slediti možu, če bi ga gverilci odpeljali. «črni september* pa vsekakor vztraja pri svojih zahtevah po osvoboditvi palestinskega voditelja Abu Dauda in 16 palestinskih gverilcev, ki so v jordanskih zaporih.
Pogajanja med sudanskimi o-blastmi in teroristi so se nadaljevala vse jutro. Gre za pogajanja, ki zadevajo izročitev trupel treh diplomatov. Do sedaj ni nobene uradne vesti o poteku pogajanj.
Pričakujejo, da bo danes dopotoval v Kartum ameriški zunanji podtajnik Macomber, ki bo skrbel za prevoz trupel obeh ubitih ameriških diplomatov. Macomber bi moral dopotovati v Kartum že
včeraj, močna peščena nevihta pa je . preprečila pristanek na kartumskem letališču in je letalo moralo pristati v Kairu. Sudanske oblasti so zahtevale od ameriških, naj letalo, iz varnostnih razlogov, pristane ponoči.
Medtem se je izvedelo iz Kartuma. da so teroristi pristali na izročitev trupel Mednarodnemu Rdečemu križu, če jim bodo sudanske oblasti izročile propustnico, s katero bi lahko odpotovali v eno arabskih prestolnic. Poročajo tudi, da so sudanske oblasti okrepile policijski obroč okrog veleposlaništva in da se je število oklepnih vozil povečalo na 8.
Številne države so izrazile svoje ogorčenje spričo terorističnega dejanja pripadnikov «čmega septembra*, ki samo škodi Palestincem v njihovi borbi proti izraelskemu okupatorju. še najbolj ostri so jordanski časopisi, ki označujejo umor treh diplomatov kot zločin, ki nima nobene zveze z borbo palestinskega ljudstva. S svojim dejanjem so teroristi zbrisali ogorčenje svetovnega javnega mnenja zaradi nedavne zločinske sestrelitve libijskega potni-
škega letala s strani izraelskih lovcev.
Ameriški veleposlanik Cleo Noel je bil poklicni diplomat, ki je bil nekaj časa namestnik konzula tudi v Genovi. V Kartumu je bil od lanskega decembra. Noel je drugi ameriški diplomat, ki so ga umorili, medtem ko je bil na službeni dolžnosti. Leta 1968 so v Gvatemali tamkajšnji gverilci ustrelili veleposlanika ZDA Johna Gordona. Ugrabitve diplomatskih predstavnikov so se začele pred nekaj leti zlasti v Latinski Ameriki. Palestinski gverilci se niso radi posluževali tega načina borbe. Usmerili so se bolj na preusmeritev raznih letal, kar je v nekaterih primerih obrodilo precejšnje uspehe. Zadnji podvig «čmega septembra*, o katerem je prispela vest, je bil vdor v izraelsko veleposlaništvo v Bangkoku, kjer so zajeli šest Izraelcev, ki so jih nato po posredovanju egiptovskih oblasti spustili in odleteli v Kairo.
Zvečer so sudanske oblasti pozvale teroriste, kot poroča egiptovska tiskovna agencija MEN, naj se predajo in izročijo talca, ki sta še v njihovih rokah.
Po zaključku pariške konference o Vietnamu
Pogled na veliko dvorano, v kateri so podpisali zaključno listino mednarodne konference o Vietnamu
llllllllllllllllltlllllll1lllllllllllllllll|||||||||JIIII|||||tlllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII«lllllllllll>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||III||||||||||||||||||||||||||||T|i||||||||||||||li|||||||lni,||||||||||||,|l,„|,|,|,ma
NEGOTOV RAZPLET NOVE DENARNE KRIZE, KI JE ZAJELA EVROPO
V Bruslju sklican nujen sestanek zakladnih ministrov Evropske gospodarske skupnosti
Pritisk na Veliko Britanijo, da ukine drseči tečaj funta šterlinga - V Washing-tonu računajo na dejansko ovrednotenje evropskih trdnih valut
RIM, 3. — Tudi v italijanskih vladnih, gospodarskih in političnih krogih vlada precejšnja, čeprav namenoma prikrita zaskrbljenost zaradi dogodkov okrog vrednosti dolarja, ki se ponavljajo v zadnjih mesecih. Negotovost ne zajema samo gospodarskih krogov, temveč tudi delavce, ki iz izkušenj vedo, da se vsaka zmanjšana vrednost lire, sporedno z zmanjšano vrednostjo dolarja, odraža na kupno moč plač, ki že itak niso zadostne.
Predsednik Andreotti je odložil ponedeljkovo sejo vlade na poznejši datum, na kateri naj bi razpravljali o šolskih vprašanjih ter o zakonu o pristaniščih, da se lahko osebno in s pristojnimi ministri posveti izključno vprašanjem denarne krize. Dopoldne se je Andreotti sestal z ministri Malagodijem, Ta-vianijem in Medicijem in z nji-
mi obravnaval stališče, ki ga bo zavzela italijanska delegacija na jutrišnjem in ponedeljkovem sestanku zakladnih in finančnih ministrov gospodarske skupnosti v Bruslju, na katerem bodo obravnavali vprašanje odnosa zahodnoevropskih valut do dolarja.
Nič manj mrzlično se ne pripravljajo v Zahodni Nemčiji, zlasti pa še v Londonu, kjer je
l|,"ii"i"i"„„iIIIIIIIMlmnnlll[llllllnllm|||l|||)||||||||||||)|||||||t|||)|||||||l|i|n)||||||||||||||i|||||||||i]|||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||i|||||||i|||
NA POBUDO MINISTRA ZA DELO COPPA
Oklican sestanek med delodajalci 111 sindikati kovinarske industrije
Rim
Minister skuša najti možnost m nadaljevanje pogajanj za obnovitev delovne pogodbe
K Potrdiin ~~ M'n’s*;rstvo za delo
So sklica fSt* da ^ minister fedo sk!!cnal 2a ponedeljek in Rttersina. nek med predstavniki 'Pestriiea zasebne kovinarske
Zasebni deinandl?ati’ v sredo Pa ?(‘ki kovina! daja^ ln PreiJstav-
S? na rSr'V °be srečanji bo'
Rimu imnf? ,trstvu za delo in v stavljaif av jai°’ da bosta pred-d^d/ najvažnejši" sin-tednu, §odek v prihodnjem
S*ianjaSm° ž® Pečali, so se po-?°^be kov; °bnovitev delovne po-l°daialci n auJev1 z zasebnimi de-?• Iebruarhfeklni a 16- januarja, fnja z ZgJa ,so. se prekinila poga-h k°vinarsk5n™ j delodajalci ma-Tuarjana ske mdustrije, 14. fe-•tr‘ie z a!- S Predstavniki indu-aania so ,?Zavn(! udeležbo. Poga-?aialci i?ejansko Prekinili delo-
lJeVad’ no °1S0 boteli več nada-Raterj Pogovorov s sindikalisti,
Lloeilnih 3™** "a nekaterih 6 osnutek tockah; ,kl i‘b vsebu-Ministe! r delovne Pogodbe. ?ati neDosrfr0 Je skIenil skli-‘odaja^redno srečanje med de-
ki. da J°i d? avsklmi Predstavni-?k)stitevP^iUSauna^i P01 za Pre-hJevanje !S??nih .toek in za nada-d^nista- R°f,a.anj' lega se je odločil po predhodnem
neuradnem posvetovanju s predstavniki delodajalskih organizacij in sindikatov. Na teh posvetovanjih je minister prišel do sklepa, da obstajajo možnosti za premostitev težav in za morebitno nadaljevanje pogajanj.
Takoj v začetku prvega in drugega srečanja sindikatov z delodajalci bo minister skušal postaviti na dnevni red najbolj kočljiva vprašanja, se pravi sindikalne zahteve o združevanju kategorij in o znižanju delovnega urnika metalurških delavcev.
Po ministrovem mnenju obstajajo možnosti, da bodo delodajalci popustili predvsem gle-
de poslednje točke, zlasti na področju metalurških podjetij z državno udeležbo. To bi bil sicer že korak naprej, saj zasebni delodajalci ne bi mogli več vztrajati na svojih odklonilnih stališčih in zahtevati, da bi sindikati kovinarjev z njimi sklenili slabšo delovno pogodbo, kot naj bi jo sklenili z Intersindom.
V zvezi z obema sestankoma je bila sklicana za torek seja izvršnega odbora enotne sindikalne federacije kovinarjev, na kateri bodo proučili celotno vprašanje morebitnega nadaljevanja pogajanj za obnovitev delovne pogodbe-
predsednik vlade Heath sklica! za danes popoldne sestanek med svojimi najožjimi sodelavci v zvezi z denarno krizo, medtem ko britanski časniki že govorijo o možnosti povratka funta šterlinga na stalno pariteto. Kot je znano, britanska valuta sedaj ima drseči tečaj in se je to Britancem v zadnjem času precej obrestovalo, ker so se tako izognili večjemu pritisku špekulacijskih dolarjev na funt šterling, hkrati pa je britanska banka v zadnjih časih lahko prodala precej dolarjev za druge trdne evropske valute.
Ta zahteva je povezana s skoraj občim prepričanjem, zlasti v zahodnonemških in britanskih finančnih krogih, da se bodo morale države gospodarske skupnosti ali pa vsaj tako imenovana šesterica, ki je doslej sestavljala EGS, odločiti o uvedni drsečega tečaja svojih valut do dolarja in o ohranitvi stalne paritete v medsebojni menjavi. To bi hkrati tudi pomenilo ponovno razvrednotenje funta šterlinga do ostalih evropskih valut. Zato je razumljivo, da Britanci ne bodo kar tako popustili, čeprav so pod močnim pritiskom, zlasti zahodnih Nemcev. Po drugi strani pa je težko iskati v Evropi kak drug izhod, čeprav so mnogi strokovnjaki prepričani, da si tudi Američani želijo, da bi zahodnoevropske države sklenile uvesti drseči tečaj vseh svojih valut do dolarja. S tem bi se zahodnoevropske valute avtomatično o-vrednotile do ameriške valute, kar bi imelo za posledico, da bi ameriški proizvodi v dolarjih postali še bolj konkurenčni na evropskem trgu-
Položaj je brez dvoma še vedno izredno zapleten in ni lahko predvidevati njegovega razpleta. Dejstvo pa je, da Američani pravijo, da se jih sedanja denarna kriza ne tiče in da je I to samo evropsko vprašanje. Res j je, da je tako, ker so nedavno
•iiMiiiMiiiiiiitiiiiTiiiiiiBiiiiiiiiiaiiaiiiiialiiiiiiiiiiilili1iailiiilliiiililiiiliiiiiiiiiiiiiiiBiiiaiii«iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiii«aiijaaiiiiiiniA«aiiiiiiiiiiiiMiaiiiii
Pripadniki organizacije «črni september«, v rokah katerih sta še vedno dva talca, so ponovno zahtevali od sudanskih oblasti letalo, s katerim naj bi odpotovali v neko drugo arabsko prestolnico. Medtem je svetovno javno mnenje obsodilo umor dveh ameriških in belgijskega diplomata. Tudi arabski časopisi poudarjajo, da take akcije nikakor ne koristijo borbi palestinskega ljudstva proti izraelskemu okupatorju. Pogajanja med sudanskimi oblastmi in teroristi so še vedno v teku.
Evropski finančni krogi predvidevajo, da bo zapora valutnih borz zaradi krize dolarja trajala najmanj še nekaj dni. Zadeva je
zelo resna in zapletena, ter jo bodo mogli na kak način razplesti zakladni ministri gospodarske skupnosti, ki se bodo sestali danes in jutri v Bruslju. Govori se, da bodo zahtevali od Velike Britanije, naj prekliče drseči tečaj funta šterlinga do evropskih valut, da bodo lahko dali pobudo za uvedbo drsečega tečaja vseh zahodnoevropskih valut do dolarja. Ta rešitev bi bila seveda po-
godu tudi Američanom, saj bi s tem Evropejci posredno sprejeli vvashingtonsko zahtevo po ovrednotenju evropskih trdnih valut. Drseči tečaj vseh valut EGS bi dejansko ovrednotil -te valute in hkrati razvrednotil dolar, ne da bi za to mogli poskrbeti sami Američani z vsemi ustreznimi posledicami.
Včeraj je bilo v dvorani tržaške trgovinske zbornice zanimivo zasedanje o kraških rezervatih, ki ga je priredila tržaška pokrajina. Po uvodnem govoru predsednika dr. Zanettija, je imel glavni referat prof. Severi, na kar so posegli številni govorniki tudi v slovenščini.
v Washingtonu izjavili, da jih prosto kroženje špekulacijskih dolarjev v Evropi prav nič ne moti, nasprotno, da predstavlja celo za ameriško gospodarstvo u-godno postavko. Ta postavka se izraža tudi v denarju, saj prinesejo finančnim družbam ZDA in bankam, ki imajo svoje podružnice ali naložen kapital v Evropi kar 7,6 milijarde dolarjev letno dobička. Če upoštevamo vsa ta dejstva, je razvidno, da so dejansko ameriške pobude po dvajsetih dneh razvrednotenja dolarja za 10 odst. povzročile nove zapletljaje
SAIGON, 3. — Po zaključku pariške konference zunanjih ministrov, ki so podpisali zaključno listino, s katero priznavajo sporazum o premirju, se je pozornost svetovnega javnega mnenja zopet osredotočila na azijski jugovzhod, še zlasti na zapletljaje v zvezi z osvoboditvijo vojnih u-jetnikov.
Severni Vietnamci in južnoviet-namski partizani so potrdili, da bodo jutri in v ponedeljek osvobodili ujetnike, katerih seznam so že izročili ameriškim vojaškim oblastem. Ostaja odprto vprašanje osvoboditve vojnih ujetnikov s strani Thieujevega režima, saj skuša saigonska vlada na vse načine ovirati potek operacij v zvezi z izpustitvijo «komunistič-nih» ujetnikov.
Jutri zjutraj bodo priletela v Hanoi tri ameriška potniška letala, na katere bodo vkrcali 106 ameriških vojnih ujetnikov, ki bodo že v prvih popoldanskih urah prispeli v ameriško letalsko oporišče Clark na Filipinih. Južnovietnamski partizani pa no-do osvobodili v ponedeljek 27 a-meriških vojakov, tri ameriške civiliste in pa dva Nemca. S tem se bo zaključila druga faza osvoboditve ujetnikov v popolnem spoštovanju določil pariškega mirovnega sporazuma, vsaj kar zadeva Hanoi in ZRV.
iimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimifimmiiiiiitiimiiiiiiiinuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiu
PO 25 LETIH NAPETIH ODNOSOV Z VATIKANOM
V ČSSR posvečeni štirje novi škofi
Obred posvetitve je opravil msgr. Casaroli
NITRA (Slovaška), 3. - Davi so v tem slovaškem mestu, ki leži ob istoimenski reki na južnem delu pogorja Karpatov, slovesno posvetili tri nove škofe. Gre za prvo škofovsko posvetitev na Češkoslovaškem po 25 letih, za katera so bili značilni zelo napeti odnosi med Češkoslovaško socialistično republiko in Vatikanom.
Obred posvetitve je opravil po že ustaljenem postopku msgr. Agostino Casaroli, ki je tajnik za cerkvene javne zadeve in ki je že lani vodil pogajanja med Vatikanom in češkoslovaškimi oblastmi. Po cerkvenih predpisih sta sodelovala pri obredu msgr. František Tomašek, ki je apostolski administrator praške nadškofije, potem ko je umrl nadškof kardinal Josip Beran in msgr. Štefan Trohta, naslovni škof ‘ v Litomericah.
Slovesnosti v starodavni stolnici, ki je bila zgrajena v 9. stoletju, so prisostvovala predstavništva iz vseh trinajstih nadškofij in škofij češkoslavaške republike, civilne oblasti ter številni verniki. Msgr. Casaroli je posvetil danes naslednje škofe: msgr. Ivana Pastorja, naslovnega škofa v Nitri; msgr. Josipa Feraneca, naslovnega škofa Banske Bystrice ter msgr. Julija Gabrisa, apostolskega administratorja v Trnavi.
škofa msgr. Josip Vrana. Obred v stonici je bil v latinskem jeziku, a istočasno je neki duhovnik prevajal besedilo v slovaški jezik.
Posvetitev teh novih štirih češkoslovaških škofov zaključuje, vsaj za sedaj, dolgoleten spor med Vatikanom in ČSSR. Razgovori so se za-
Zaradi tradicionalnega novinarskega plesa smo sinoči redakcijo lista zaključili v zgodnjih večernih urah. Zato je možno, da so zlasti zunanjepolitične vesti pomanjkljive. Prosimo čitatelje, da to dobrohotno upoštevajo.
Uredništvo
čeli že lani, zaključili pa so se ugodno v letošnjem januarju. Do sedaj se o tem še ni nič zvedelo, šele včeraj je kratka nota agencije «četeka* sporočila, da je prišlo do sporazuma med Vatikanom in češkoslovaško državo. V sporočilu agencije so omenjena imena škofov, ki so bili posvečeni danes, o-ziroma bodo posvečeni jutri.
Msgr. Casaroli je odpotoval že včeraj z Dunaja v Nitro. Dunajskemu časopisu «Die Press* je izjavil, da presoja z realističnim optimizmom rezultate stikov med Vatikanom in češkoslovaško. «Ni šlo za to — je izjavil — da bi dosegli
llluiiiiiiuliluiiilililliiiiuiiiniiiniuliiiiltiiiiiiiiiiiuiiiirimmniiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimia
Kmečki upori in slovenske šole
Vsa Slovenija je v tem času ■ sredi priprav za proslavljanje zgodovinskih obletnic kmečkih uporov na Slovenskem in Hrvaškem. Letos poteka namreč 500 let od prvih uporov slovenskih kmetov na Koroškem in od njihove povezave v «kmečko zvezo», 400 let od slavnega upora slovenskih in hrvaških kmetov proti graščinski gosposki ter 260 let od velikega Tolminskega punta, ki se je v nekaj dneh razširil na Goriško, na' velik del Krasa in Vedno v istem letu 1713 v maju na devinsko gospodStvo z napadom na devinski grad ter na Socerb tja do Novega grada. Proslave bodo zajete na široko, naravno pa je, da bodo osredotočene predvsem na kraje, kjer so se punti odvijali. Prav Tolminski punt pa se je, kot že rečeno, odvijal v naši najbolj neposredni bližini na obeh straneh današnje meje in zato je prav, da se ga bomo spominjati s proslavami in prireditvami tudi mi, toliko bolj, ker proslavljamo ob kmečkih puntih tudi tisto zgodovinsko izhodišče upora našega življa, katerega duh se je stoletja kasneje tako veličastno ponovil v narodnoosvobodilnem boju vsega slovenskega naroda in v njegovi v vsej dosedanji zgodovini najbolj enotni zvezi, v Osvobodilni fronti.
Slovenska kulturno - gospodarska zveza je v ta namen sprejela že nekaj pobud, ki jih bo skušala uresničiti družno z vanjo včlanjenimi ustanovami in organizacijami, predvsem s Kmečko zvezo, s Slovensko prosvetno zvezo in posameznimi prosvetnimi društvi, z Narodno in študijsko knjižnico, Stalnim slovenskim gledališčem in drugimi. Namen teh pobud je zajeti čim širše plasti našega zamejskega življa, manifestativni višek pa naj bi dosegle z osrednjima proslavama v Števerjanu na Goriškem in v Devinu na Tržaškem.
Ni naš namen, da bi se na tem mestu spuščali v naštevanje še drugih pobud, ki jih lahko izvedejo naše organiza-
iimifiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiii
Bolgarsko letalo strmoglavilo pri Moskvi
zmago, temveč le, da izkoristimo Jutri-bo-v-Olomucu posvečen -zn t obstoječo stvarnost*.
MOSKVA, 3. — Sovjetska tiskovna agencija TASS poroča, da je na moskovskem letališču Šere-metjevo strmoglavilo bolgarsko potniško letalo. Pri nesreči so vsi potniki, ki so bili v letalu, izgubili življenje. O številu potnikov tiskovna agencija ne govori, pač pa omenja, da je bila takoj u-sl."novijena preiskovalna komisija.
cije in ustanove; hoteli bi samo opozoriti, da bi proslavljanje teh zgodovinskih obletnic moralo zajeti tudi slovenske šole, vsaj nižje in višje srednje na Tržaškem in na Goriškem. če že ne tudi osnovne, podobno kot so naše šole v preteklem mesecu proslavljale slovenski kulturni praznik.
Kako naj bi se šole vključile v te proslave? Osrednji odbor za proslavljanje Tolminskega punta v, Tolminu je na-primer predvidel za šole v tem razdobju šolskega leta oziroma koledarskega leta sploh vnašanje v pouk zgodovine in dopolnilnega pouka v zvezi s tolminskimi punti v redne šolske programe, proslave po šolah in izven njih, pohode po poteh tolminskega punta na obeh straneh meje, pisanje nalog in prirejanje razstav na to zgodovinsko temo, zborovanje zgodovinarjev Slovenije-osnovnošolcev in razstavo elaboratov na temo zgodovine slovenskih kmečkih uporov.
Nekaj od vsega tega Ot lahko uresničile tudi slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, predvsem pa se nam zdi, da bi ne mogco biti prav nobenih ovir ali pomislekov za pisanje nalog ali dodatnih nalog na temo kmečkih uporov, seveda s potrebnim poprejšnjim poukom v okviru rednih ur zgodovine ali slovenščine. Prav tako bi ne moglo biti posebnih težav s prirejanjem študijskih izletov v kraje, kjer so se punti odvijali, pa tudi interne šolske proslave bi bile izvedljive brez posebnega truda z branjem odlomkov iz Iita-rarnih proznih in pesniških del, ki obravnavajo kmečke upore, z nastopom šolskih zborov itd. Zlasti pa bi bilo prav, da bi se naše višje srednje šole odzvale vabilu, ki so ga — kot smo obveščeni — prejele iz Tolmina za udeležbo na srečanju slovenske primorske šolske mladine in šolnikov, ki bo v aprilu v okviru proslav Tolminskega punta, da se tudi na ta način navežejo stiki med šolami in mladino.
Skratka, zdi se nam, da je to še ena priložnost, da se naša šola tesneje naveže na našo narodno zgodovino in da iz nje zajame duha za današnjost.
če so potrebne in koristne proslave, ki jih pripravljajo slovenske kulturne, prosvetne in gospodarske organizacije, so prav zaradi duha, ki naj ga te proslave oživljajo v povezovanju s kasnejšo in najnovejšo zgodovino slovenskega naroda, še toliko bolj potrebne in koristne prav na sloven-
I skih šolah.
1	J. k.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZANIMIVO POSVETOVANJE NA POBUDO TRŽAŠKE POKRAJINE
Ostre in utemeljene kritike zakona o kraških rezervatih
Številni posegi deželnih, pokrajinskih in občinskih svetovalcev, županov in predstavnikov slovenskih organizacij
kandidatov, ki so opravili pismene izpite za učiteljski natečaj 1972. Za kandidate, ki so uspešno napravili pismeno nalogo na natečaju za slovenske šole. se bodo ustni izpiti začeli 2. aprila, začenši s priimkom z začetnico D.
Danes predavanje ministra Coppa
Minister za delo in socialno skrbstvo D. Coppo bo danes dopoldne v Časnikarskem krožku predaval o «Gospodarskem načrtovanju in so-
Razprava o zakonskem predlogu deželne uprave glede ureditve kraških rezervatov, ki jo je včeraj priredila v dvorani trgovinske zbornice tržaška pokrajinska uprava, je izzvenela v ostro kritiko predloženega zakonskega predloga in to iz cele vrste načelnih razlogov.
Številni govorniki so ugotovili, da je zakon nedemokratičen, da ne upošteva pristojnosti krajevnih u-stanov in predvsem, da ne upošteva zaščite kraškega slovenskega prebivalstva.
Zasedanje je odprl predsednik pokrajine Zanetti, ki je dejal, da gre za zelo pomembno vprašanje, saj so se za zaščito Krasa izrekle vse politične sile, ki obstajajo na našem področju. Nato je govoril o važnosti ohranitve kraškega okolja in pri tem podčrtal bistveni faktor človeka in torej prebivalca kraškega področja. Zanetti je tudi napovedal, da bodo zaključke zasedanja posredovali predsedniku deželnega sveta in pozval tiste, ki niso mogli nastopiti na zasedanju, odnosno razne organizacije, da predlože pokrajinski upravi pismene predloge in popravke. Zaključil pa je z ugotovitvijo, da bi morali zakon sprejeti takoj, že v sedanji zakonodajni dobi.
Uvodno poročilo o pravnem vidiku zakona je imel univerzitetni profesor Severi, na kar pa se je razvnela zelo živahna razprava, v katero so na dopoldanskem delu zasedanja posegli: pokrajinski odbornik Volk, poslanec Belci, dolinski župan. Lovriha, Bussani, predstavnik SKGZ Samsa, pokrajinski svetovalec inž. Cesta in deželni svetovalec slovenske skupnosti dr. Štoka. Vsi slovenski predstavniki so govorili v slovenščini.
Razprava je bila zelo zanimiva in so govorniki navedli številne elemente, s katerimi so kritično ocenili zakonski osnutek deželnega odbora. Zaradi prezgodnje izdaje našega lista in ker se je razprava nadaljevala tudi popoldne, ker je bilo še mnogo predstavnikov, ki so želeli poseči v razpravo, se moramo za sedaj omejiti samo na to zelo kratko poročilo. O celotni razpravi in c zaključkih bomo podrobneje poročali v torkovi številki našega lista.
Ustni izpiti za učitelje
Šolski skrbnik sporoča, da je bil na oglasni deski objavljen seznam
"	. ;ui r-.si .'til dvU. »s .a*.
•inuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiumiimiiuiiHiumiMiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
cialnih preosnovah». Predavanje, ki bo ob 10.30, organizirajo revija «In-dicatore democratico». Italijanski center za evropske študije in kulturni krožek «A. De Gasperi». Minister Coppo je prispel včeraj popoldne na letališče v Ronkah, od koder so ga nekateri predstavniki demokrščanske stranke pospremili na sedež stranke v Trstu. Ob 19.30 se je minister sestal na prefekturi z voditelji sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Po današnjem predavanju bo Coppo sprejel slovensko odposlanstvo in odposlanstvo tukajšnjega združenja indu-strijcev.
Med včerajšnjim zasedanjem o kraških rezervatih
IIIIIIIIIIIIIIIIIlIlliiiiilllllllllIlillIlllllllllllllllllIllIllIlllIllllllllllliilimillllllllllllllllllllllllllKlllllllllllllllIlIlliiliillliiriiiiililllllllllllllllllllllllllillluillillllIllllllIlH
SLOVESNO PRAZNOVANJE KRAŠKEGA PUSTA NA OPČINAH
LETOŠNJI PUST POTEKAL POD GESLOM «KRAŠKIMODRAS ŠE BRANI NAŠ KRAS»
Po openskih ulicah se je zvrstilo štirinajst alegoričnih voz, tri godbe na pihala, skupina šem «Laufarjev» s Cerkljanskega in cela vrsta drugih mask
občinstvu predstavile znamenite šeme «Laufarji» s Cerkljanskega. Poleg tega so sprevod spremljale tri godbe na pihala, s Proseka, iz Boršta in Ricmanj ter Divače.
V vrstnem redu so se predstavili vozovi «Fin che la barca va» z Opčin (upodabljal je čarovnico, ki z bičem priganja štiri državne reforme); «Divaški supermarket*; «IVA s Kolonje; «Kraški rezervat* z Banov, ki je upodabljal Kraševca v kletki in ogromno ptico na svobodi; «Radio naš, postaja vaša* iz Zgonika; «Barv-na televizija* iz Samatorce; «Kara-mela», ki nadomešča drobiž, s Kon-tovela; «čudež v Trebčah*, ki je prikazal sv. Pantalejmutia, ki je vas rešil škovacona (dobil je tretjo nagrado žirije); «Riba beži od morja, ki smrdi* z Opčin, ki je zasedla četrto mesto; «Kraški problemi* iz Praproti*; «Onesnaženje Krasa* iz Gro-pade; «Kraški modras* s Proseka; «La S’Carsica» iz Šempolaja in «Za-ščita Krasa* iz Saleža.
DVA PREDLOGA SVETOVALCA STOKE
V uradih za zemljiške knjige naj bo doma tudi slovenščina
Deželni prispevki tudi za poprav.
Ijanje starih hiš na podeželju
V	tem tednu je deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka viožil predlog o posebnem popravku k besedilu deželnega zakona štev. 27 z dne 29. decembra 1967 («Posegi za razvoj ljudskih gradenj v Furlaniji - Julijski krajini*): popravek se glasi:
dDeželna uprava sme priznavati prispevke, o katerih govori o-menjeni zakon, tudi deželanom, ki nameravajo razširiti, modernizirati ali popraviti že obstoječe hiše v podeželskin vaseh, zlasti ko gre za stavbe, ki jih je treba zaščititi zaradi njihovih arhitektonskih in tipičnih značilnosti*.
V	priloženem poročilu svetovalec naglasa, da bi številni prebivalci podeželskih vasi, ki jim je zaradi znanih omejitev onemogočeno, da bi gradili nove stanovanjske hiše, radi popravili in posodobili vsaj že obstoječe stavbe. Popravljati stare hiše pa je prav tako drag posel, kakor gradnja novih stavb, ter bi bilo zato prav, da bi dežela priznavala svoje ' prispevke tudi v takih primerih, kakor podpira na primer gradnjo novih poslopij v kmetijstvu. Sicer preti nevarnost, da bodo domačini še v večjem številu kakor doslej odhajali v mesto, z opuščenimi vasmi in vasicami pa bi se izgubilo tudi kulturno bogastvo, ki ga danes predstavljajo v naši deželi.
«Modras» s Proseka, ki je prejel prvo- nagrado
ii...	...... ‘j& f;	.. Vi
V pustni kraljevini kraški še niso videli takšnega slavja, kakršno je bilo ob včerajšnjem kronanju kralja Pusta VII. Prireditelji so naročili čudovito vreme in to je pripomoglo, da se je iz vseh kraških dežel, od bazovske do zgo-niške, nabralo na ulicah toliko ljudstva, kolikor ga na Opčinah ne pomnijo. Staro in mlado, vse se je gnetlo kot v mravljišču, da bi ne zamudilo edinstvene priložnosti — na lastne oči videti kralja in kraljico in njuno pisano in razgibano spremstvo na vozovih, ki je ponazarjalo na duhovit in vendar prepričljiv način vse to, kar se v tem kraljestvu pravičnega in krivičnega dogaja.
Več je bilo seveda pikrega in kritičnega, ker se v vsaki pošteni deželi ljudstvo raje obregne ob to, kar ga žuli. In našega kraškega človeka žulijo predvsem problemi v zvezi z zaščito Krasa. To je z letošnjim pustnim sprevodom nazorno izpovedal. To so izpovedali Pro-sečani, ki so si zasluženo zagotovili prvo nagrado z alegoričnim vozom, ki je prikazoval Kraševca, simboliziranega v velikem modra su. «Modras še brani Kras*, je bilo zapisano na ogromnem vozu. In to so izpovedali tudi prebivalci Saleža, ki so zasedli drugo mesto z vozom «Zaščita Krasa*, ki je upodabljal kraško zemljo, ki jo razla-ščajo in zasajajo z atomskimi minami.
Za kroniko naj tu omenimo, da je veličastni sprevod kralja Pusta VII., alias Milja Žižka, o katerem je uradni špiker slovesnosti, ki mu Kraševci pravijo Lenček, dejal, da je njegova temperatura 12 stopinj alkohola, krenil s Pikelca s polurno zamudo. Poleg številnih mask je nastopilo štirinajst alegoričnih voz, izven konkurence pa so se
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst
Otroci, veliki, stari in pa mali, se bodo v nedeljo številčno zbrali, da z Metko in Jankom bi zaplesali,
s tem Pusta veselo praznovali. Zato v dom Kulturni pohitite, si sedeže in mize preskrbite! Poskrbljeno za pijačo in za ham ham, na odru pa vesel program.
Danes, 4. marca 1973 ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu.
ZABAVNI PROGRAM NA ODRU SE PRIČNE OB 15.3«.
Rezervacije in prodaja miz od 12. do 14. ure pri blaga ini Kulturnega doma, tel. 734-265.
Danes, 4. marca 1973 ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
Vese! slovenski popoldan
Z ANSAMBLOM «TAIMS»
Sodelujejo:
Tvrdka Kerže — Trst Uredništvo Pavliha — Ljubljana Kasetna produkcija RTV — Ljubljana In še nekdo!
Ne zamudite, čaka vas veselo presenečenje!
ti pred 2. januarjem 1972, ko je začel veljati omenjeni zakon, in so prejeli vsaj kvalifikacijo «dobro». Prošnjo za vključitev v lestvice stalnih bo treba nasloviti na kolko-vanem papirju za 500 lir na prosvetno ministrstvo v roku tridesetih dni po objavi ministrskega o-dloka v Uradnem listu. Vsekakor bodo prešli v stalno službo najprej profesorji, ki so zaprosili stalnost po zakonih z dne 28. julija 1961, štev. 831 in 2. aprila 1968, štev. 468 (za višje srednje šole); po zakonih z dne 25. julija 1966. štev. 603, z dne 20. marca 1968, štev. 327 in 7. oktobra 1969 štev. 748 (za nižje srednje šole). Prednost imajo tucli tisti profesorji, ki so zmagali na posebnem natečaju za slovenske šole. ki je bil v Rimu leta 1971. Po členu 4 bodo prišli v stalnost tudi učitelji za tehnični pouk.
V sredo zaprti frizerski saloni
Župan je odredil, da bodo na pepelnično sredo, 7. marca, zaprti vsi frizerski saloni za ženske in za moške. Na pustni torek, 6. marca pa bodo trgovine z igračami lahko odprte tudi popoldne.
Za hitrejši razvoj * pohištvene obrti
Pod predsedstvom M. Michelaz-
zijaJe-biLv petek zvečer v pro- ništvT^sin^ikataTda^so^v’tek7ime-•storih tržaškega velesejma izredni -	.	\ J,
novanja za stalna profesorska me-
Obvestilo
Sindikata slovenske šole
Šolsko skrbništvo je sporočilo taj-
GLASBENA MATICA - Trst
Sezona 1972-1973 Sedmi abonmajski koncert
V soboto, 10. marca 1973 ob 21. uri v cerkvi sv. Vincenca, Ul. Petronio
ORKESTER
GLASBENE
MATICE
Dirigent:
OSKAR KJUDER Solist:
HUBERT BERGANT, orgle Spored:
T. Albinoni: Adagio
N. de Grigny: Dialogue sur
les grands jeux
J. Haydn: Koncert v C-duru
D. Buxtehude: Preludij in fuga
v g-molu
F. Haendel: Koncert v g-molu P. Sivic: Preiude — fantaisie.
Vstop prost
občni zbor Zadruge tržaških proizvajalcev pohištva in opreme (CA AT). Na zboru, ki mu je prisostvoval tudi predstavnik deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA dr. Ferretti, so razpravljali o preustro-ju konzorcija in o ustrezni spremembi statuta.
CAAT naj bi se preimenoval v j «Consorzio Mobili Trieste* in za- | dobil osnovo družbe z omejeno za- j vezo. Medtem ko se CAAT sedaj j ukvarja le z vprašanji, ki so ve- ! zana na lastno proizvodnjo včla- j njenih obrtnikov, naj bi nova | družba raztegnila svoje poslova- j nje tudi na dopolnilne izdelke iz drugih predelov naše dežele.
sta, ki so bila razpisana po ministrskem odloku z dne 12. 12. 1970 in za katera so bili opravljeni ustni izpiti v Rimu od 24. do 28. junija 1971.
Izleti z «AUR0R0»
PotovaJni urad «AURORA» Ul. Cicerone 4, telefon 29-243. priredi v letošnji pomladi naslednje izlete:
Od 17. do 19. marca izlet na Mali Lošinj. Cena 15.000 lir.
18. in 19.-marca izlet v Kranjsko goro. 'Cena'" 11.000 lir.
Od 21. dp, 23. aprila izlet na Rab. Cena m.fOO lir.
vu-t iilioc-.lT
Od 21. do 25. aprila izlet v Beograd in na Djerdap. Cena 39.000 lir.
Od 21. do 23. aprila izlet na Mali Lošinj. Cena 19.000 lir.
Posegi karabinjerjev proti kriminalnosti
karao-mjerski oddelki v Furlaniji - Julijski krajini so izvedli od I 27. februarja do včeraj obsežno j akcijo proti kriminalnosti, med katero so aretirali 17 oseb, ki jih ; je iskala sodna oblast, nadaljnjih j 13 so jih zajeli pri tatvini, 162 I oseb so prijavili sodni oblasti, pre- ; gledali so dokumente 92 tujcem, j od katerih so jih prijavili sodni 1 oblasti 8.
Odkrili so tudi 27 kosov orožja, 960 nabojev, 5 ročnih bomb, 27 j detonatorjev, 8 eksplozivnih palic, 125 metrov zažigalne vrvice in 5 nabojev za top.
Poleg tega so pregledali številne javne lokale in prodajalne in odkrili ukradeno blago v vrednosti nad 47 milijonov lir.
Končno so odvzeli 31 vozniških dovoljenj in 41 dovoljenj za vozila in so prisodili 1.354 glob zaradi prekrškov prometnega pravilnika.
V torek. 6. marca 1973
VELIKI PUSTNI PLES
na .stadionu «1 maj» Vrdelska cesta 7 ŠZ «BOK»
PRIMORSKA POJE
1973
IDRIJA,	10.	marca ob 20.	uri
SEŽANA,	11.	marca ob 16.	uri
GORICA,	17.	marca ob 21.	uri
AJDOVŠČINA,	18.	marca ob 20.	uri
TRST,	24.	marca ob 21.	uri
Prireditelja :
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA IN ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiii^i
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Danes, NEDELJA, 4. marca KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 17.55 — Dolžina dneva 11.17 — Luna vzide ob 6.02 in zatone ob 17.39 Jutri, PONEDELJEK, 5. marca BOGOLJUB
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,8, najnižja 5, ob 19. uri 8,7 stopinje, zračni tlak 1025,2, rahlo narašča, brez vetra, vlaga 50-odstotna, nebo pooblaoeno, morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. marca 1973 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 72-letni Sergio Culot, 70-letni Paolo Brusaferro, 85-letna Caterina Sporzina vd. Vidal, 68-letna
CnArnpiln	Sindikata	Olga	Valentich	por. Vattovani, 75-
kjpUlUtllU	iMIlUIKdla	letni	Giovanni	Soc, 61-letni Giovanni
slAVPnstP	Šftlt*	Ferfolia. 58-letni Guido Graberg, 70-
MUVUIMVC	jUIU	letni	Giuseppe	Siard, 84-letni Pietro
■ i« •	»	•	Pavretto.
usposobi enim profesorjem oklici
*	"	* Delavec Giovanni Žago in gospo
Po členu 7 zakona z dne 6. de dinja Ariella Manzin, prodajalec Gian-cembra 1971. štev. 1074 bodo vklju metro Turko in šivilja Carmelina Ma ceni v vsedržavne lestvice stalnih chi. univerzitetni študent Radoslav nrofesoriev tisti usposobljeni pro- - Nabergoj- in uradnica Dana Muchova, fesorji ki so učili vsaj že dve le- ’ prodajalec Claudio Radovan in otro
Svetovalec Štoka je nadalje predložil popravek k deželnemu zakonu štev. 56 z dne 30. novembra 1972 (»zemljiške knjige*). Po tem popravku naj bi deželna uprava sprejela v službo za vodenje zemljiških knjig tudi ustrezno število u-radnikov s popolnim znanjem slovenskega jezika. Številni zapisi v zemljiških knjigah so namreč v slovenščini, poleg tega pa ima slovensko prebivalstvo tržaške, goriš-ke in videmske pokrajine pravico, da občuje z uradnimi krogi v svojem materinem jeziku, kar nujno predpostavlja prisotnost slovenskih uradnikov v uradih za zemljiške knjige.

Včeraj-danes
ška negovalka Nadia Cemecca, prodajalec Sergio Sterzai in prodajalka Gianna Fontanot, železničar Giorgio Indiano in učiteljica Aurelia Furlan, obrtnik Marino Mocovini in gospodinja Aurelia Donda, finančni stražnik Rodolfo Schipani in krznarka Gianna Minisini, uradnik Edoardo Ellero in uradnica Marisa Liessi, elektrikar Claudio Scherli in uradnica Nora Valente, delavec Romeo Bisaro in gospodinja Liliana Bressanutti, uradnik Bruno Pugliese in šivilja Antonia Gia-caz, kapitan dolgih prog Alessandro
SKBOFLEX
VSI- KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERI Al Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361
(-* r 1	» , e ’ 11
naprošamo da
n a n t t obiščejo
Boccassin in uradnica Alida Boscolo, trgovec Edoardo Mussdorfer in prodajalka Nadja Cosma, tehnični uradnik Walter Ferro in uradnica Fuivia Chieco, tehnik Mauro Gergolet in učiteljica Lucia Maria Furian, zobo-tehnik Nevio Momic in študentka Ro-salia Grison, elektrikar Sergio Sen-tieri in gospodinja Mirella Štor, uradnik Mario Daus in gospodinja Ondina Lepri, učitelj dr. Sergio Cossutta in gospodinja Anna Maria Rados, mehanik Dario Delben in prodajalka Lucia Visintin, kovač Sergio Taddeo in uradnica Fuivia Gerdol, obrtnik Guido Donati in gospodinja Libia Boschin, Waiter Coslovich in Nevia Trampuš, arhitekt Ahmad Karimkhan in učiteljica Graziella Giorgi, mizar Agostino Žerjal in gospodinja Luciana Quinta valle, šofer Franco Cipollino in gospodinja Giovanna Ucmar, dr, kemije Nicolo Trani in uradnica Adriana Ga-iardo, prevajalec Dino Segina in bolniška asistentka Giovanna Saccher, učitelj Riccardo Sessa in obrtnica El-
da Susigan, trgovec Franco Mase in gospodinja Adriana Cuidi, študent A-driano Mirceta in gospodinja Edvige di Bartolo, zastopnik Luciano Gatta in prodajalka Anita Granzotto, podčastnik Arturo Delfino in gospodinja Stefania Maio, delavec Gianni Demeo in frizerka Sergia Mora, kuhar Um-berto Perissini in bolničarka Viviana Bolsi, univ. študent Mauro Mase in univ. študentka Mara Deluca, tehnični uradnik Renato Tulliach in trg. pomočnica Bianca Mohammed, karo-serist Bruno Stefanek in frizerka Maria Cibic, barist Arcangelo Romano in gospodinja Maria Piccoli, delavec Flavio Katalan in trg. pomočnica Viviana Lovriha, mehanik Aldo Clarich in frizerka Annamaria Bonomolo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Istrska ulica 7; Al Gaieno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93; Godina Alllgea. Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij).
Prosvetno društvo »VALENTIN VODNIK*
Dolina
Pustni odbor na Opčinah
se po izrednem uspehu, ki ga je imela sedma izdaja «Kraškega pusta*, toplo zahvaljuje vsem vaškim odborom, udeležencem sprevoda, vsem sodelavcem, otrokom, tvrdkam, Laufarjem, godbam in zasebnikom za sodelovanje in pomoč. — Odbor «Kraški pust 73».
Opčine
priredi v torek, 6. t. m. ob 15. uri v društvenih prostorih
otroško pustno rajanje
Kino
Nazionale 14.30 »Fratello homo, so-rella bona*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.30 «11 grande dittatore*. Barvni film. Charles Chaplin.
Eden 15.00 «11 Decamerone nero*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30 «Anche gli angeli mangiano fagioli*. Barvni film režiserja Clucherja. Giuliano Gemma in Bud Spencer.
Excelsior 15.00 «Film d’amore e di anarchia*. Barvni film. Giancarlo Giannini irj Mariangela Melato. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «Dalla Cina con furore*. Barvni film. Bruce Lee. Mladini pod 14. letom prepovedano.
Aurora 15.00 «Professione assassino*. Barvni film.
Impero 15.00 «La prima notte di quiete». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 14.30 «Biancaneve e i sette nani*. Barvni film.
Cristallo 15.30 «Piu forte, ragazzi*. Barvni film. Bud Spencer in Te-rence Hill.
Filodrammatico 15.00 «AUe dame del castello piace molto fare quello». Barvni film. Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «Questa specie d’amo-re*. Barvni film. U. Tognazzi in Jean Seberg.
Vittorio Veneto 14.45 «Champagne per due dopo il funerale*. Kriminalka. Barvni film.
Abbazia 14.30 «Bianco, rosso e...». Film A. Lattuade. Sophia Loren in Adriano Celentano. Barvni film.
Astra 15.00 «Forza G*. Barvni film. Riccardo Salbino, Barbara Bouchet.
Ideale 14.30 «Era Sam Wallash lo chiamavano e cosi via». Barvni film. Robert Wood in Dean Stratford.
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 15.30 in 21. uri Dostojen-ski «Zločin in kazen*.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 predstava White-beadove komedije «Alpha beta* 1 Albertom Lupom in Valerio Valen-Režija Enrico Maria Salerno. Pon°' vitve bodo do torka, 6. t. m. Vstop; niče so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
KINO NA OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri izredno zabavno kavbojko:
«C0S1 SIA*
Gledališča
Razstave
V galeriji Torbandena razstavU3 slikar Franz Borghese iz Rima, ka-terega dela bodo na ogled občinstvu do 7. marca.
Izleti
SPDT priredi danes, 4. t o1 izlet r.-a Grmado. Odhod ob 9. uri * avtobusne postaje do Devina. Od peš na Grmado v Cerovlje, MavhinJe' Slivno in Nabrežino. Skupno 4 ure hoje-
Mali oglasi
PRODAJALKO za trgovino jestri® selfservis iščemo nujno. Opčine, ** št. 212197.
VAJENCA in POMOČNIKA sprej®' tovarna vrečic CARTACEL, Ul. latoio št. 7, nasproti «Snie Viscose»-»CITROEN* — mehanična delavnic« Samarittani in Miceo in prodaja nad«" mestnih delov v Ul. Rittmeyer » '
ZAHVALA
Ganjeni zaradi izrazov sožalja smrti naše drage
Marije Valentinčič
roj. Stepančič
se zahvaljujemo vsem, ki so (»častiti njen spomin.
SVOJCI
Trst, 4. marca 1973
hotel*
Razna obvestila
SPDT priredi jutri, 5. t. m. v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa, običajni zabavni pustni večer s tombolo in plesom. Vabljeni člani in prijatelji touštva. Lepa prilika za poravnanje članarine.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse vinogradnike tržaške občine, da pismeno prijavijo svojo udeležbo na 7. razstavi domačih vin na( , sedežu konzorcija, Sv. Križ št. 61..,,ali pri. Kmečki..zvezi Trst, Ul.. Cicerone 8 do vključno 15. i.m. Odbor.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so u3^. stali ob strani ob smrti našega a gega pokojnika
Vladimira Daneua
Najlepše se zahvaljujemo sosej* za hitro pomoč, darovalcem cV pevcem in vsem, ki so ga sPretI na zadnji poti.
Družina DANE*^
Kontovei, 4. marca 1978
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi
IVAN ČOK
Pogreb bo jutri, 5. t. m. ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bol' nišnice na katinarsko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo Lovrenc *n Marija Žerjul, Verica, Bruno, Metk® in Minka Žerjal ter drugi sorodnik*
Lonjer, 4. marca 1973
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom iz Doline, ki s° na kateri koli način pomagali, darovalcem cvetja in vsem, k* s spremili na zadnjo pot mojo drago
ERNEST0 SKRGAT
PD «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi v torek, 6. marca ob 16. uri
otroško pustno rajanje
V soboto, 10. marca ob 20.30
DAN ŽENA
z nastopom pevskega zbora «1. Gruden* iz Nabrežine in zabavnim programom. Smučarjem bomo podelili priznanja.
Vljudno vabljeni
vsi člani in prijatelji društva
Posebna zahvala godbi iz Pridvora za venec in žalostinke.
Mož Danilo
Dolina, 4 marca 1973
ZAHVALA
Ob bridki in prerani izgubi sina
LUCIJANA STRAJNA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti- Posek*1 zahvala gospodu župniku, teti z družino, ki mu je stala ob s v času bolezni, darovalcem cvetja, dolinskim fantom in dekleto^ vsem, ki so darovali v dobrodelne namene ter vsem, ki so na terikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča mati Lucija štrajn
Dolina, Boljunec, Osp, 4. marca 1973
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z izgubi našega dragega
nami sočustvovali °b
ANDREJA KALCA
Posebna zahvala bratu Ivanu, msgr. Živcu, sorodnikom, d valcem cvetja in vsem, ki so mu stali ob strani v dolgi bo ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Družina KALC
Gropada, Padriče, 4. marca 1973
PREUSTROJ DRŽAVNEGA POMORSTVA
Napovedane spremembe bodo prizadele tržaške pomorščake in pristanišče
Podtajnik
Odprto vprašanje zaposlenosti - Kdo bo zgradil nove tovorne ladje? - Okrnjeno poslovanje Tržaškega Lloyda
na ministrstvu za tr-, le vsakih 90 dni, medtem ko pri-
PrihrtAv- mornarico Simonacci bo skal®- P°nedeljek ponovno obi-staT nate mesto, kjer se bo se-JJ-, s Predstavniki luke in poslov-svri"^r°®ov ^er s časnikarji. Med p0i'frl . bivanjem v Trstu se bo vn* s^k podrobneje seznanil z J**®* tržaške luke in pomor-PoW t a 8P°redu Je ogled luke, *el ,Jif®a pa bo Simonacci spre-u ^^Ppslanstvo piristaniških de-VdtSV i0 v tej zvezi načel tudi najnovejšega vladnega ritev 0 preustr°ju pomorskih sto-biena utežnega državnega po-
.načrtu namerava vlada Donvf1	Potih letih okrepiti
w ™k® proge za blagovni prodih,™1 15 čezoceanskih pot-ladij, uresničiti program kri-in .Potovanj p0 Sredozemlju ki. ^Piti pomorske zveze z oto-jw;u blagovni promet naj bi v sodr>K vključili 36 novih iri .ono. opremljenih ladij, za ka-liiaiv^v1 b* izdali skupno 300 mi-tev . Načrt predvideva opusti-ta^ii^ostižnih potniških prog iz I-tev Ki V zujlanji svet ter okrepi-dpi,, laSovnih storitev in križarskih vnosti. S tem naj bi se vidno Vzdrži^- ^ficit državnih družb, ki ne«- Uiel° Proge pretežnega držav-žava P”rnena, za katere mora dr-lir nJetno. kriti okoli 120 milijard «'rrJt*lanikljaja. Družbe «Italia», djiatj u°yd», «Tirrenia» in «A-ho a'C7no^Poiagajo danes skup-ladjevi	bruto	registrskih ton
staviiJa’ od tega polovico pred-ZaW° Prestižne potniške ladje, ljen n’ s. katerim je bil uteme-v 'maajeni ukrep, ni še znan nih “~°bnostih. Preustroj držav-'zzval m?rskik storitev pa je že ganiZaf!pteir Pastop sindikalnih or-nišfcih 1' .®ai bo z odpravo petkih R ^ Pri®lo ob službo ka-da iih i. Pomorščakov. Računajo, na nh,,.,b° 2.000 našlo zaposlitev na J . ladjah (kakor znano, je Polenih0V11*1 tovornih ladjah za-Pa sXhle .mal° kiudi, poleg tega ga o-Jr. m .natakarjev, pomožne-del	itd., ki predstavljajo
je). Zai,aca?e vsake potniške lad-dg hi K°n '•oči ne govori o tem, iz promSf s*aTe ladje odpravljale vključp, . Polagoma, vzporedno z zakon -anlein novih enot. Končno Ve iar).be določa, kje se bodo no-zi gradile ter se v tej zve-vprašanje, ali je ita-iiebo, , ‘aojedelstvo shloh pripravila. '7= 1, ^Prejme ustrezna naro-k° d tržaški arzenal - Sv. Mar-®adaiin^lor<la odpirajo možnosti’ ža' tlfaTf gradnjo novih ladij? 1’btašk? T^okakor prizadeva tudi Vzeli j, bloyd. Predvsem naj bi bot Prometa njeeovih šest e-^ictortn tJalilei*. «G. Marconi*, biča*, m’ *Asia», «Europa» in «A-Voa:. o bi pomenilo odpustitev
mojega ■ ^menilo oanusptev bbhioršKoi v*!.3 stalno nameščenih bovanp ov *n ljudi iz tako ime-bašo - Rezerve*. Tržaški Llovd in ?va sklon Pa bosta prizadela še ‘bbbe ]a5a’ namreč razprema mo-UsmeritenJ* .<<G' Cesare* in predor ^Volfo *reb 'a(b' «Italie» in si-taris* j, ^Padn°tti» in «G. Fer-®ke Jujj trsta v druge italijan-!’adiotnpcu).-<<Lr' f-osare* nameravajo n baj k- ' j Ibfbo «C. Colombo*, 'e plula* -°^ turihodnje vožnje da-b>ko, lz. Trsta v Južno Ame-da bi v Trst prihajala
staja sedaj vsak mesec. S tem bi se občutno zmanjšale vse tiste dejavnosti, ki so povezane s pristajanjem potniških ladij, ki potrebujejo za vsako vožnjo velike količine najrazličnejšega blaga in storitev.
Razgovor o rezervatih in gorskih skupnostih
Nabito polna dvorana v občinski kopalnici v Repnu je že dokaz, da problema o gorskih skupnostih in kraških rezervatih res žulita naše ljudi.
Domačine je še posebno zanimala problematika kamnolomov. Dr. Colja je domačinom pojasnil, da osnutek zakona o kraških rezervatih sicer predvideva, da ne bo dovoljeno odpirati novih kamnolomov na področjih, ki spadajo v rezervate. To pa ne velja za repentabrski razmah, za katerega je celo predvidena možnost razširitve in odprtja novih kamnolomov tudi na zaščitnem področju. Drugače pa bo repentabrska občina zelo oškodovana, saj spada večji del njene površine v rezervate.
Pokrajinski odbornik Lucijan Volk je poudaril, da je v primeri s prvim zakonom o kraških rezervatih ta precej boljši, vendar je v nekaterih točkah še vedno nesprejemljiv. Iz diskusije je izšlo, da se moramo vsi odločno boriti proti vsaki razlastitvi. Lucijan Volk je tudi poudaril, da ni pravilno, da je celo predvidena v nekaterih conah rezervata možnost zazidave turističnih objektov. To bi bilo zelo negativno, saj bi praktično pomenilo, da se ne bi upoštevalo to, kar določajo občinski regulacijski načrti.
Lucijan Volk je na koncu še pozval vse slovenske svetovalce občin in pokrajin, naj se udeležijo posvetovanja o kraških rezervatih, ki ga organizira tržaška pokrajina. Njihova aktivna prisotnost, konkretni predlogi in politični pritisk so brez dvoma potrebni, da se zakon lahko še izboljša.	C.P.
MAJA MESECA
Proslava stoletnice pošte v Dolini
16.3.1973 poteče točno 100 let, odkar je bil v Dolini ustanovljen poštni Urad. Občina Dolina je v sodelovanju s kulturnimi organizacijami, filatelističnimi izvedenci, sred. šolo in župnikom iz Doline sklenila organizirati proslavo te tako važne obletnice. Proslava bo v okviru dolinske majnice, 5. maja letos. Ob tej priliki bo tudi zgodovinska razstava dokumentacije iz tedanje dobe.
Zato prosimo vse, ki bi imeli doma dokumente, razglednice, znamke, pisma in podobno iz tistega ali kasnejšega obdobja z žigi poštnih uradov iz Doline. Boljunca in Boršta, da te dokumente čimprej prinesejo v občinski arhiv, kjer bodo kasneje zbrani za zgodovinsko razstavo. Vse prinešene predmete bodo kasneje vrnili lastnikom.
O proslavi in pripravah bomo še obširno poročali.	V. L.
Vrtec v Ricmanjih brez vrtnarice
V slovenskem otroškem vrtcu ONAIRC v Ricmanjih ni pouka že od ponedeljka naprej, ker je otroška vrtnarica že nekaj časa bolna, dosedanja suplentka pa je bila premeščena v Boljunec, kjer tudi manjka redna otroška vrtnarica.
KMEČKA ZVEZA v Trstu
vabi na
redni občni zbor
v nedeljo, 11. marca ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
Dnevni red:
Izvolitev predsednika občnega zbora Predsedniško poročilo Poročilo tajništva Poročilo nadzornega odbora Pozdravi in diskusija Volitve
V drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi.
OBČINA JE UGODILA PROŠNJI
Spomenik padlim v NOB v Bazovici sredi vasi
Spomenik je delo kiparja Batiča, okolje pa bo uredil arh. Jagodic
Odbor za postavitev spomenika padlim v Bazovici je bil pri zadnji, 32. odborovi seji, prijetno presenečen, ker je njegov predsednik prinesel iz mestne občine ugodno rešitev prošnje za postavitev spomenika padlim. Občina je dovolila, da se postavi spomenik na prostoru, ki ga je predlagal odbor. Spomenik bo stal pri cerkvi v sredi vasi tako, da bo vaščanom in tujcem, ki našo vas obiščejo, vedno pred očmi. Spomenik je posrečeno, smiselno in okusno napravil kipar Stojan Batič iz Ljubljane, arhitektonsko pa bo okolje uredil arhitekt Drago Jagodic, ki je posrečeno uskladil spominsko «kolo» s stebri v trikotni prostor med cerkvijo in vilo. Na «ko!esu» je vklesana naša zgodovina iz pretekle dobe, ki naj priča poznim rodovom o borbi naših očetov v tistih mračnih dneh, ko je narod 'skal poti do rešitve, do svobode. Ta del spomenika je bronast, ki naj kljubuje času in je na podstavku obdan s štirimi stebri. Ves sponenil: bo nekoliko privzdignjen. Ob desni strani so že lipe in kostanji kot dekoracija in vse skupaj bo zaključena celota.
Ob tej priliki je treba pohvaliti delavne in požrtvovalne odbornike, ki so drezali na merodajnih mestih, dokler niso izsilili ugodne rešitve. Odbor čaka sedaj izvršitev načrta. Tu pozivamo vaščane • mladino, da nam priskoči na pomoč s prostovoljnim delom in da se ga loti s tako ljubeznijo kot jo je pokazala pri gradnji Doma in športnega igrišča. Prepričani smo, da naš poziv ne bo zastonj in da
se bo odbor lahko močno naslonil na mlado bazovsko silo. Ne smemo pozabiti tudi ostalega vaškega prebivalstva, da nam priskoči na pomoč, ko bomo zopet potrkali tia hišna vrata. Saj veste, da smo skrbno varčevali z nabranim denarjem, mislimo pa, da ga imamo še premalo za dokončno postavitev spomenika. Prosimo vaščane in vse simpatizerje, da nam stoje, posebno sedaj, ko smo na cilju, trdno ob strani.
Spomenik bo lep, kar gre zasluga kiparju Stojanu Batiču in arhitektu Darku Jagodicu, ki sta vložila v to delo vso skrb in ljubezen. Spomenik bo tudi lep okras naše ljube Bazovice, na katero smo vsi Bazovci ponosni in tesno vključeni v njeno življenje.
M. P.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
Nov dekret za trgovce na drobno
Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil da so od 19. do 25. februarja zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 7 primerov škrlatinke, 2 primera tifusne vročine, 1 primer nalezljivega meningitisa, 9 primerov ošpic (od katerih 4 izven tržaške občine), 6 primerov noric (od katerih 3 izven občine). 17 primerov nalezljivega vnetja priušesne slinavke, 122 primerov rdečic (od katerih 2 izven občine), 9 primerov srbečice (od katerih 6 izven občin) in 3 primere nalezljivega vnetja jeter (od katerih 2 izven občine).
iimiiiimmiinmiMiiimiiiiiiMiniiiiiniiiiiiiiiMimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiniiiiHiniiiuiiiiiiiimiHiiinimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI
Odobrili so občinski proračun: 36.286.706 lir primanjkljaja
Za proračun so glasovali svetovalci KPI in PSI, vzdržali so se svetovalci Slovenske skupnosti, proti pa KD in PSDI
V torek, 27. februarja, je bila seja dolinskega občinskega sveta, ki je po peturni razpravi izglasoval proračun za leto 1973.
Župan Dušan Lovriha je povedal, da je bil proračun zaradi novega davčnega sistema izdelan štiri mesece kasneje. Nova določila v zve zi z davki in taksami povzročajo korenite in velike spremembe v davčnem finančnem sistemu krajevnih ustanov. Brez dvoma se bodo te spremembe za vse krajevne ustanove na splošno, in posebno za občino, odražale skrajno negativno. Donos neposrednih davkov v naši občini je zaradi njene strukture, ki ima močan industrijski razvoj, stalno in občutno naraščal. Če upoštevamo porast cen, devalvacijo lire, itd., se popolnoma razveljavi pozitivni učinek za vsakoletno 10 odst. povečanje državnega nadomestila. kot določa nova davčna reforma za ukinjeni trošarinski davek, katerega mora država izplačati občinam. Z uvedbo davčne reforme bo občina prejela od države za leto 1973 skupno 129.850.102 liri, vso-
Za potrebne informacije se lahko
vsak obrne v uradnih urah (8. -14.) j ta, ki je bila po zakonu določena ,llt|iii	■ .. Ki,..oj-no na arhiv občine Dolina.	kot nadomestilo za ukinjene troša-
IIU1"'"iii„„l|lllll|lll|lllimitiiiimiiiiiiiitiiiiiiiimiiii!iii!iiiiiillIIIM|llllliilllllminllill|)l|lliiliniIliill..
S SEJE REPENTABRSKEGA OBČINSKEGA SVETA
2 večino glasov odobren proračun
Nad 40 milijonov lir primanjkljaja bodo krili s posojili Svetovalec dr. Pavel Colja kritiziral delovanje uprave
kot smo na krat-^rskego n?k: jf blla seja repen-?>ed drut;^bcinskega sveta- ki je |lril obg:?.. • z večino glasov odo-jfo. 2a sk* Proračun za letošnje ®!as°vali c ™bl’itev proračuna so gnesti -!et0valci liste Slovenske Drnc svetovalec Egidij Baiss M Colia j £a svetovalca dr. Pa-°b{insld D?minl'k Bizjak (PSI).
1,0 28.51 QPiriirabun Predvideva skup-• 40 lir izdatkov (krožne
Do 4. OJ
kb'aj VkL 5-210-°00 lir). Primanj-'f skupnp m°raH kriti s posojili 862 S: Znesku 40.869.545 lir (25 h® ih 15 izenačenje proraču->vnP ,Ir,1J°h?v za izpopolnitev 7 za krin 6 ' •župan ie povedal, .Unij za 1 Primanjkljaja v prora ieti p,-,,, ,et° 1972 ni bilo treba na-80 se J ? f9 milijonov lir), ker ,2lasti n'i , letom zvišali dohodki • Preian- ^ar'ne’ ot,čina pa je j0n°v ^ leta Prejela 10 mili-s,ej odna!?Vnega Prisnevka, ki od ha. ue, za izenačenje proraču-
i*10 eceniT dr; Col-ia: ki je kriti-»9 splnh sestavljanje proračunu bfavp ■ delovanje občinske u uaril ’ da v glasovalni izjavi pou-glasUieta °n m svetovalec Bizjak fačUniJ Proti predloženemu pro-Y?sti a’ e samo zaradi pomanjklji-j'he ;n ??k tudi zaradi odnosa ve-> slabP„ bora (1° opozici je, zara-7hja j?? vzdušja in sploh pomanj-bi r® volje občinske uprave
9tedl0gj , umestni in utemeljeni P1azil	. . °P°mbe opozicije. I-
hpljši It uelj0' da bi bili odnosi ‘"'St bl skupno delovali v ko-v,'ne, m občanov ter sploh I6 kriti;:	nost-ne skupnosti. Svo-
uhdprl CIle opombe je dr. Colja t(>V jj. . havedbo konkretnih priine-le pripomnil, da bi se prav
gotovo preprečile hude napake, če bi se upoštevali predlogi opozicije, če bi bila opozicija bolj zastopana v komisijah, če bi se občinski svet bolj pogostoma sestajal.
Med razpravo o proračunu je dr. Colja opozoril tudi na grobe materialne napake pri določanju družinskega davka in je pripomnil, da za številne občane ni bilo utemeljeno nenadno zvišanje družinskega davka. Prav tako je pripomnil, da se je občinski odbor prenaglil, ko se je v pismu pristojnim organom izrazil proti odprtju kamnoloma na «Krepi» pri Poklonu. Zaščititi je treba kraško naravo in zagotoviti varnost prebivalcev, je dejal dr. Colja, toda občina ne sme zavirati kam-narstva.
Ko je župan omenil prodajo ju-sarskih zemljišč nekaterim občanom in pritožbo, ki sta jo vložila dr. Colja in njegova žena, je svetovalec dr. Colja resno opozoril nekatere svetovalce Slovenske skupnosti in vse, ki širijo laži ter ga želijo, češ da je vložil priziv proti prodaji zemljišč občanom. Občinska uprava ima prepis pritožbe, ki jasno pravi, da se Colja in njegova žena, katerima je občinski svet z večino glasov na prejšnji seji zavrnil prošnjo za nakup jusarskega zemljišča za gradnjo hiše, ne pritožujeta zaradi prodaje zemljišča tem domačinom, ampak proti nekaterim nezakonitim omejitvam v občinskem pravilniku glede prodaje jusarskih zemljišč.
(Tudi ta primer kaže, kakšen je bil do sedaj odnos odbora in nekaterih občinskih svetovalcev Slovenske skupnosti do opozicije in dr. Colje še posebej).
Župan je tudi povedal, da je zdaj v teku anketa med občani ,da bi ugotovili ali želijo, da se napelje v hiše metan. Če se bo večina družin izrekla za to, bo vodstvo Kraškega vodovoda poskrbelo za napeljavo. Stroške za razdeljevalno mrežo bi za 90 odstotkov krila dežela, za 10 odstotkov pa občina. O tem bo občinski svet še razpravljal.
Soglasno je občinski svet odobril predlog, da repentabrska in zgoni-ška občina ustanovita konzorcij za službo občinskega tajnika. Soglasno so odobrili tudi pravilnik za občinsko športno igrišče, ki bo kmalu dokončano. Preden so odobrili pravilnik in tarife za plakate in napise, je svetovalec dr. Colja predlagal odboru, naj lastnike trgovin in javnih lokalov povabi, da postavijo dvojezične napise. Župan je predlog sprejel.
Za pomoč Vietnamu je občinski svet soglasno odobril prispevek 50.000 lir. Soglasno je odobril tudi protestno resolucijo zaradi atentata na sindikalni sedež CGIL z zahtevo, da pristojne oblasti energično ukrepajo proti fašističnim tolpam, sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL pa ie izrazil svojo solidarnost ob splošni stavki.
TRSI Ut Buccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
o ose Krate tudi t inozemstvo
rinske davke. Razvidno je torej, da med ugotovljenim zneskom iz leta 1972 in po zakonu predvidenim zneskom za leto 1973, bo občina utrpela čisto izgubo 30 milijonov lir. Nesmiselno in neprimerno je tudi delati razne načrte s tem, da se čim več omejujejo stroški. To ne more reševati negotovega stanja občih; zato se postavlja "nujna zahteva po novem odnosu med državo, deželami in krajevnimi ustanovami, predvsem s korenito in demokratično reformo občinskega in pokrajinskega zakona.
Tudi naša dežela je uvedla centralizirano in birokratično upravo namesto gibčne, ki bi lahko osnovala svojo dejavnost v glavnem preko krajevnih ustanov, kot predvideno v deželnem avtonomnem statutu. Poleg tega je krajevnim ustanovam nakazala samo dve milijardi od 84 milijonov kolikor znaša deželni proračun.
Župan je nadalje omenil obširen program občinske dejavnosti, ki naj ne pomeni cilja, temveč le začetek, Povečali so izdatke za javne službe, za javna dela, za socialne in zdravstvene posege, za šole, za otroške vrtce, za kulturo, za šport in drugo. Predvidevanja so na splošno v skladu s potrebami občanov in posebno delavcev in mladine. Občinska uprava se trudi, da bi ustvarila pogoje za izboljšanje socialnih in rekreacijskih naprav, da bi se lahko mladina udejstvovala pri športu in pri kulturnih dejavnostih.
Proračun predvideva 3 mil. lir za prevoze, 6 mil. za popravilo šole pri Domju, 2,5 mil. za popravilo otroškega vrtca v Dolini, 20 mil. za ureditev in razširitev dveh hiš, preurejenih za socialne službe in za kulturne dejavnosti, in sicer v Borštu in v Ricmanjih, 1 mil. za zgodovinsko raziskovanje 25 mil. za izboljšavo in razširitev občinskega vodovodnega omrežja. Predvideni so tudi večji stroški za ob činske ceste, za ureditev javnih trgov in prostorov, za modernizacijo javne razsvetljave, za izboljšanje in razširitev vseh občinskih služb v korist občanov. Namenili so 60 mil. lir, ki so bili dodeljeni iz sklada «Trst» za gradnjo otroškega vrtca v Boljuncu. Z namenom, da se omogoči kulturni razvoj prebivalstva občine, je predvidena gradnja občinske knjižnice zraven bodočega Kulturnega doma v Boljuncu. Kar zadeva šport, so se zadevni stroški avtomatično povečali s tem, da je začela služiti svojemu namenu nova občinska telovadnica. Predvidenih je še 18 mi lijonov 200.000 lir za dopolnitev športnega centra z gradnjo igrišč za tenis in balinanje. Občina namerava zgraditi še dve igrišči za odbojko v Borštu in pri Domju. V povzetku ekonomskega stanja je skupnih dohodkov za 276.164.443 lii izdatkov pa za 312.451.149 lir.
Ekonomski primanjkljaj znaša torej 36.286.706 lir, katerega bo občina krila s prispevkom države 1.900.000 lir, z najetjem posojila (29.218.056 lir) z dodatnimi davki (794.972 lir) in z davki «ICAP» (4.373.678 lir).
V razpravo je posegel svetovalec dr. Tul (Slov. skupnost), ki se je dotaknil problemov v zvezi z regulacijskim načrtom, priseljevanju v občino gorskih skupnostih, ceste in kanalizacije v Mačkoljah ter Botaču in Glinščice. Svetovalec Gombač (KD) je opozoril na onraši tev gozda ob kamnolomu v Borštu. V razpravo so še posegli z razni mi vprašanji in kritikami še Zobec (slov. skupnost), dr. Bego (PSDI),
Žuljan (Slov. skupnost), Gerli (KD), Petaros (Slov. skupnost), Bevila-cqua (KD), in Švab (KPI).
Govoril je nato podžupan Marino Bandi, ki je med drugim pojasnil, kako bo občina rešila probleme regulacijskega načrta, kanalizacije in javne razsvetljave. Dotaknil se je tudi problema o smradu, ki baje ne izhaja iz tovarne za predelavo kosti.
Voditelji posameznih skupin (Švara za KPI, Bandi za PSI, dr. Bego za PSDI, Gerli za KD in dr. Tul za Slov. skupnost) so podali glasovne izjave. Za odobritev proračuna so glasovali svetovalci KPI in PSI, svetovalci LSS so se vzdržali, proti pa so glasovali svetovalci KD in PSDI.	VOJKO LOVRIHA
• V petek je bilo sedem predkongresnih zasedanj KD. Dosedanji izidi predkongresnih zborovanj so naslednji: struja «proposta unita-ria» 50 odst., «nuove cronache» 29. odst.. «iniziativa popolare* 11 odst., «base» in «forze» nuove» 9 cfdst., razni 10 odst. Do sedaj je volilo približno 50 odstotkov članov tržaške federacije KD.
Končno je le izšel dekret o raz do litvi nadrobne prodaje po alikvotah, ki so ga vsi detajlisti dolgo in nestrpno pričakovali in ki ga je obljubljal zakon v tretjem odstavku čl. 24, ki določa obveznosti vknjižb v knjigo nadrobne prodaje.
Preden preidemo k besedilu .dekreta, bomo v povzetku navedli osnovna načela po katerih je sestavljen, da čitatelja vnaprej pripravimo k lažjemu razumevanju.
Nadrobna prodaja se bo v skupnem znesku na koncu prijavnega obdobja razdelila po raznih alikvotah po istem sorazmerju kot nabave ali pod tema dvema pogojema:
1.	da se za obračun sorazmerja izločijo iz faktur nabav vse nabave za blago, ki ni namenjeno prodaji, storitve in stroški, torej nabave, ki so potrebne za obratovanje in režijo podjetja;
2.	da se razdeli po tem razmerju izključno skupna gotovinska prodaja, izvzemši torej prodaja po iztrženih (inkasiranih) fakturah, ki se bo morala razdeliti točno po podatkih faktur in nato prišteti po pripadajočih alikvotah razdeljenim zneskom skupne gotovinske prodaje.
Zdajle preidimo k celotnemu besedilu dekreta ministrstva za finance št. 525053 od 24. febr., ki bo kmalu izšel v Gazzetta Ufficiale. Pripominjamo, da bomo za pomišljanjem izza vsakega člena ali podšte-vilke člena sproti navajali razlage in pripombe za lažje razumevanje tega dekreta, ki v marsičem vnaša znatne spremembe pravil, ki jih je določil zakon. Tudi v uradnem besedilu bomo namesto stalnega ponavljanja mesečno ali trimesečno obdobje, na kratko rekli «prijavno obdobje*.
ČLEN 1 — Odredbe tega dekreta se aplicirajo trgovcem na drobno, ki imajo pooblastilo za prodajo blaga, ki spada v eno ali v več naslednjih skupin:
— Prehrambeni ali dietetični proizvodi.
— Tekstilni ali oblačilni artikli, vštevši obutev,
— Proizvodi za osebno higieno in lekarniški artikli.
ČLEN 2 — Trgovci po tem dekretu smejo vpisovati skupaj kosmati dnevni iztržek brez faktur in brez razločevanja po alikvotah v knjigo nadrobne prodaje po zakonu davka IVA čl. 24 in razdeljevati skupni znesek po alikvotah v sorazmerju z nabavami po postopku, ki je določen v naslednjem členu 3. — Paziti je treba, da je v tem členu rečeno iztržek brez faktur, torej zgolj: gotovinski iztržek. Za tekoče prijavno obdobje ne preostaja drugega, kot da se nadaljuje po dosedanjem načinu, to je iztržek faktur vknjižen skupno z ostalim gotovinskim v enem sawm znesku. ,Na koncu obdobja se bodo vse vnovčeno fakture odbile od skupnega zneska ter njih zneski razdelili točno kot so razdeljeni v fakturah samih in ne po ključu, ki bo veljal za ostalo gotovinsko prodajo. Na naslednje razdobje glej naredbe, ki so določene v naslednjem členu 4
ČLEN 3 — Trgovec, ki bo izkoristil možnosti prejšnjega člena, mora upoštevati naslednja navodila:
1. V knjigo nabave po čl. 25 vpisuje nabave in uvoz blaga, namenjenega za prodajo, razdeljene po alikvotah in ločeno od nabav ali uvoza drugega blaga in storitev. — V drugem delu tega člena je naravno mišljeno nabava blaga, ki ni za prodajo, in ostalih storitev ter stroškov, ki so potrebni za obratovanje, kot so npr. nakup orodja, opreme, popravila, stroškov za vzdr-
ževanje, režije itd. Mi bomo na krak ko imenovali odslej dalje režijske nabave vse nakupe take vrste. Dekret narekuje dolžnost, da se režijske nabave knjižijo ločeno (dobeseden prevod) od ostalih. To je zelo jasno rečeno v dekretu in je končno tudi povsem logično. Ker v sedanjih knjigah ni posebnih stolpcev za tako ločeno vknjiževanje teh nabav, svetujemo v prvi vrsti, da podjetnik za sedaj knjiži naprej po starem do konca tega prvega prijavnega obdobja in enostavno v koloni za beležke označi katere so te nabave (po našem kar s kratico RN = režijske nabave), da jih bo na koncu prijavnega obdobja odbil od normalnih za obračun sorazmerja po alikvotah. V drugi vrsti svetujemo že sedaj, čim bodo v kaki založbi izšle knjige, ki naj bi bile primerne za tako ločeno vknjiževanje da si jih čimprej nabavi in pred pričetkom naslednejga prijavnega obdobja da overoviti, ker mu bodo vsekakor olajšale delo in koristile vsestransko. Prejšnjo knjigo zaključi seveda ob koncu prijavnega obdobja, uniči vse ostale prazne strani ter prične z novo. Kakorkoli, dekret narekuje ločene knjižbe in to bo treba izvesti v vsakem primeru.
2. Ob koncu vsakega prijavnega obdobja določi kosmate zneske (torej z vključenim davkom IVA) nabav blaga namenjenega za prodajo, razdeljene po alikvotah ter sestavi skupni seštetek s skupnimi zneski prejšnjih obdobij. — Torej ob koncu vsakega prijavnega obdobja stalno prišteje seštevek vseh prejšnjih od začetka leta, tako da obračunano sorazmerje med alikvo-tami zajame čim širše razdrt)je in postane tako čimbolj skladno s
niiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiHMimiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiii
Sedemdesetletnica rojstva Jožefa Daneua z Opčin
shranjeno veliko not raznih pesmi, ki jih je sam napisal. Bil je tudi član dramskega odseka openskega prosvetnega društva ter je večkrat nastopal na odru. Dobro se spominja dogodka, ko so vadili i-gro «Županova Micka*, da bi jo uprizorili v Koprivi. Ker je bilo to tedaj strogo prepovedano, so vadili po raznih zasebnih hišah. Ko so se dobro pripravili, so se neke nedelje leta 1925 odpravili v Koprivo Toda tu so jih čakali fašisti. Nekdo jih je namreč ovadil in tako so se morali skrivaj vrniti domov. Tudi na Opčinah so jih fašisti preganjali in ovirali pri prosvetnem in kulturnem delu ter so jim končno strogo prepovedali kakršenkoli nastop.
Leta 1925 se je Jožef oženil z Justino Kralj iz Trebč, ki mu je rodila dva otroka. Vzgojila sta ju v naprednem duhu ter v ljubezni do materinega jezika.
V času narodnoosvobodilne borbe so tako Jožef in njegova žena kot oba otroka sodelovali in delali za našo stvar. Kot nešteto naših žensk, je tudi Justina preizkusila tržaške zapore. Sin Andrej pa je odšel v partizane in se boril v Bazoviški brigadi. Po osvoboditvi se je vrnil domov. Ostal pa je le nekaj časa. Odšel je nato v Ljubljano, kjer sedaj živi.
Slavljenec, Jožef Daneu, se še danes zanima za vsako našo prireditev posebno pa ga srečamo na sleherni prireditvi v openskem prosvetnem domu. Slavljenec je ve^-lega značaja, rekli bi še pom življenja in prav te dni se ukvarja s kraškim pustom, seveda na Opčinah. Bil je pred leti prvi «kralj pusta* na Opčinah.
Današnji slavljenec je od vsega začetka zvest čitatelj našega dnevnika. čestitkam, ki mu jih ob njegovem jubileju izrekajo žena in sorodniki, pa tudi vsi Openci, se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo, mnogo zdravih in srečnih let.
M. M.
Včeraj je v krogu svojih dragih praznoval 70-letnico rojstva Jožef Daneu z Opčin. Slavljenec se je ro: dil 3. marca 1903 v zavedni 0-penski slovenski družini pri «Be-nacetovih*. Njegov oče Andrej in mati Jožefa Vremec sta več let imela gostilno,' najprej pri Fabčiču, nato pa do leta 1914 pri Drnja-cetovih.
Jože Daneu je končal šolo v rojstni vasi. Po končani slovenski ljudski šoli se je zaposlil najprej kot kurjač, nato pa na državnem telefonskem uradu. Leta 1923 je moral k vojakom. Bil je med prvimi našimi fanti, ki so morali po končani prvi svetovni vojni v italijansko vojsko. Poslali so ga na služenje v Bologno.
Leta 1925 se je naš slavljenec zaposlil pri openskem tramvaju, kjer je zvesto opravljal službo do leta 1959, ko je šel v pokoj.
Že v mladih letih se je Jožef udejstvoval v prosvetni in kulturni dejavnosti. Sodeloval je namreč pri domačem prosvetnem društvu. Ko so, takoj po prvi svetovni vojni v društvu ustanovili «Mladinskn godbo*, je bil zvest član tamburaš-kega zbora in tudi eden izmed njegovih ustanoviteljev. Igral je prvo mandolino. Še danes ima Jožef
stvarnim sorazmerjem poslovanja. Seveda v prvem prijavnem obdobju, kot smo sedaj, bo imel na razpolago le sorazmerje tega obdobja.
3.	Na temelju skupnega seštevka od začetka leta vseh nabav, ugotovljenih po načinu točke 2., določa sorazmerje sestave vsake skupine blaga po raznih alikvotah v vse-skupnem seštevku.
4.	Razdeli skupni kosmati znesek gotovinske prodaje ob koncu prijavnega obdobja po sorazmerju alikvot, ki ga je določil po pravilih točke 3. — Paziti, da vzame v poštev le skupni znesek gotovinske prodaje, brez prodaje po fakturah. Za prodajo po fakturah glej navodila čl. 4.
5.	Izloči iz vsakega zneska čisti znesek prodaje po ustrezni navzdol-nji alikvoti in nato obračuna dolžni davek. Tu pripominjamo, da se dolžni davek obračuna na način, ki smo ga podrobno opisali v prejšnjih člankih o sestavi prijave po okrožnici št. 18 od 15. febr.
6.	Določa po odbitku odtegljivih zgornjih davkov na nabave končni dolžni davek, ki ga mora prijaviti in plačati ob prijavi ob koncu obdobja. Dekret misli tu samo na normalne obdavčence, forfeterji odbijejo seveda samo polovico dolžnega davka.
7.	V letni prijavi mora označit! skupni znesek prodaje celega leta, razdeljen po alikvotah po sorazmerju sestave nabav blaga, namenjenega prodaji, ki jih je preknjižil v istem letu, in določiti dolžni davek ob uporabi tega sorazmerja na skupni znesek gotovinske prodaje.
Nadaljevanje v prihodnjem članku te rubrike.
R. Jagodic
iiiiiiiiiiiiimiiuiHiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitnminiiimtniiiniuiiuiiiiiiimiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiira
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Ob obletnici smrti očeta Jerneja in sestre Nine daruje Milka Švab 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
Rudolf Križmančič (Bizner) daruje 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN
S KOLONKOVCA
Namesto cvetja na grob Sonje Hrovatin, Lojzke Godine, Ivana Gla-vine in Andreja Čoka iz Beograda daruje Viktorija Čok 3000 lir.
V	ROVTAH: Giovanni Lorenzi 2 tisoč lir, Pierina Neri 1000 lir, Justina Franza 500 lir, Pina Massaro 1000 lir, Roberta Štolfa 500 lir. Rozalija Parovel 1000 lir, Romano Piz-ziga 5000 lir; NA KATINARI: Andrej Čok 400 lir, Nada Čok 500 lir, Severino Čok 500 lir. Kristina Lovrenčič (št. 412) 2000 lir, Kristina Lovrenčič (št. 20) 1000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	GABROVCU
Ivan Blažina (Repnič 19) 5000 lir, Jožefa Kralj (Gabrovec 40) 3000 lir.
Ob 47. obletnici poroke daruje Li-cia Furlan 2000 lir.
* * *
Namesto cvetja na grob Andreja Kalca darujejo brat Ivan z družino, družina Kalc (Gropada št. 97), družina Mezgec (Bazovica) in družina Kasteljc (Kozina) 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor, 10.000 lir za Dijaško matico in 10 tisoč lir za župnijo Sv. Marije Magdalene.
Ob obletnici smrti sina Pavla, umrlega v nemškem taborišču in v spomin moža Karla, daruje Marija Cunja 1500 lir za Dijaško matico in 1500 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina Amalije in Antona Radoni daruje N.N. 3000 lir za PD «Igo Gruden*.
Anton Košuta (Sv. Križ 38) daruje 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Antona Pamiča daruje Bojana Modrijan 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Sonje Hrovatin, Lojzke Godine, Ivana Glavine in Andreja čoka iz Beograda daruje Viktorija Čok 2000 Ur za Dijaško matico in 2000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor.
V	počastitev spomina pok. Andreja Čoka iz Beograda daruje Mičel čok 1000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Angela Grudna daruje družina Kolerič 2000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V isti namen daruje Albina Fonda 2000 lir.
V	počastitev spomina pok. Andreja Valentina Čoka daruje Amalija Čok od Sv. Ivana 2000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ivana Glavine daruje družina Petaros (Boršt št. 70) 2000 lir za Partizanski pevski zbor.
Namesto cvetja na grob brata in strica Angela Puntarja darujejo družine Puntar, Krošelj in Batti-stella 6000 lir za Dijaško matico.
Ob 25. obletnici smrti dragega moža in očeta Justa Jurkiča darujejo žena Ljudmila, sin Učo in hči Omela 5000 lir za PD «S. Škamperle*.
Ob tretji obletnici smrti Alojzija Mihaliča daruje sin Boris 2.500 lir za ŠD Breg in 2.500 lir za PD Prešeren.
V	počastitev spomina svakinje Amalije Gerdina - Furlan daruje Anica Furlan z otroki 10.000 lir za prosvetno društvo «Barkovlje».
Za športno društvo Polet - Opčine daruje M.F. 5.000 lir.
Ob obletnici nonotove smrti darujeta Marko in Ivo 4.000 lir za ŠD Kontovel.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Namesto cvetja na grob pok. Vla-dimira Daneua daruje Milena Štoka - Kontovel 101 4.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Andreja Čoka daruje Pepka Kjuder 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Ivana Glavine daruje Učo Glavina 1.000 lir za Partizanski pevski zbor.
V	počastitev spomina pok. Andreja čoka iz Beograda in pok. Ivana čoka iz Lonjerja darujeta Bijan-ka in Vilko Batič 2.000 lir za tržaški partizanski pevski zbor.
Slovo od Tonija Pamiča
Po mestnih ulicah se ne bomo več srečali z nepozabnim Tonijem. Vedno je stopal s hitrim korakom in bil vedrega obraza, čeprav je imel za seboj že osem križev. Bil je dober tovariš in zaveden Slovenec, pa čeprav je bil po rodu istrski Hrvat. «Mi Slovenci in Hrvatje* — tako je vedno dejal — esmo pravi bratje*. Tako me je še zadnjič ganjen nagovoril in objel, ko sem ga obiskal.
Pokojni Toni je prišel v Trst iz svojega rodnega Pazina še mlad pred prvo svetovno vojno. Ko je oblekel vojaško avstrijsko suknjo, je preizkusil vse vojne tegobe po strelskih jarkih na soški fronti. Ohranil je mnogo zanimivih spominov na boje pri Sv. Gabrijelu in Sv. Mihaelu. Na žalost ni jih utegnil narekovati, ker ga je prehitela smrt. Po vojni se je vrnil v Trst in vsak teden redno ob-rel vasi po Krasu in v Brkinih, kamor je nosil prodajat razno blago in perilo. Med zadnjo vojno se je vključil v osvobodilno gibanje in, ko je iz mesta zahajal v vasi, je vestno opravljal zelo dragoceno in nevarno kurirsko službo. Po vojni je redno zahajal na prosvetne in politične sestanke, ni zamudil nobene proslave in manifestacije. Bil je član prosvetnega društva «Srečko Kosovel», ki je imelo svoj sedež pri Sv. Vidu Prav tako je bil tudi dolgoleten član slovenskega gospodarskega združenja.
V sredo smo se poslovili za vedno od njega. Zavednega m dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
FRANC ŠKERLJ
Od 1. marca dalje
Banke poslujejo samo dopoldne
Tudi na Tržaškem so bančni zavodi od četrtka, 1. marca dalje dostopni občinstvu samo v dopoldanskih urah. Pri pogajanjih za obnovitev delovne pogodbe so namreč bančniki dosegli, da je bila odpravljena popoldanska ura poslovanja z občinstvom, ki je — kakor na-glašajo — oteževala njihovo delo zlasti pri zaključevanju dnevnih računov. Po novem delajo bančniki po naslednjem urniku: od 8.15 do 17. ure z enourno prekinitvijo za kosilo. Ob petkih se bo delavnik zaključil ob 16.45. Okenca za občinstvo poslujejo od 8 20 do 13.20, in sicer za vse bančne operacije, vklučeni blagajna za menice, varnostni predali, itd.
t
GORIŠKI DNEVNIK
URADNA UGOTOVITEV: «ODDELEK FI0CC0 ONESNAŽUJE OKOLJE
Ukaz občine podgorski predilnici: «V šestih mesecih čistilne naprave!»
S STRADALTE NA PEC IN V RUPO
Fašistični zlikovci izruli slovenske kažipote
Protest sovodenjske občinske uprave
Obisk vietnamske delegacije v Gorici
Stopnjo onesnaženja ugotovili na podlagi preiskav kemičnih oddelkov zavoda za profilakso - Bo predilnica ugodila zahtevi občine? - Brezposelnost preti 200 uslužbencem v oddelku «Fiocco»
O smradu in onesnaženju zraka in vode s strani oddelka za kemična vlakna «Fiocco» v podgorski predilnici je bilo že veliko napisanega odkar so, pred več kot petnajstimi leti, odprli ta oddelek. V vsej Podgori smrdi, prav tako smrdi na vsej Majnici, precej škode je bilo povzročene na trtah, zelenjavi, vseh kmetijskih pridelkih, na medeninastih kljukah in drugih predmetih, na električnih vodih tja do Fare, Gradišča in Mariana. Ni izključeno, da niso bili oškodovani tudi ljudje. Vse to je trajalo dolgo, predolgo, ker je takratno vodstvo goriške občine dalo tovarni dovoljenje za odprtje novega obrata ne da bi se zavarovali pred onesnaženjem zraka in vode.
Silovita časopisna akcija v vsej državi in v vsem svetu proti onesnaženju je vendarle prisilila odgovorno oblast, t.j. goriško občino, da je pričela z akcijo za odpravo teh in podobnih nevšečnosti, že lani poleti je s svoje strani kemični laboratorij goriškega pokrajinskega zavoda za profilakso na svojo roko, potem ko si je nabavil potrebne stroje, izvedel preiskavo
v vodah Soče ob izlivih iz podgorske predilnice.
Občinska uprava je s svoje strani zaupala nalog preučitve mere onesnaženja zraka tržaškemu zavodu, ker goriški takrat ni še imel ustreznih naprav. Tehniki tržaškega zavoda so svojo nalogo vsaj delno zaključili, izsledki niso še uradno znani, vendarle iz njih izhaja, da oddelek «Fiocco» onesnažuje zrak nad normalno dopuščeno mero. Nadaljevanje preiskave so sedaj zaupali tehnikom goriškega pokrajinskega kemičnega oddelka, ki bodo z delom pričeli takoj ko bodo zaključili podobno preiskovalno delo v Tržiču, to je približno čez mesec dni.
Na podlagi dosedanjih ugotovitev o onesnaženju vode (ki jo je izvedel goriški kemični laboratorij) in o onesnaženju zraka (ki jo je izvedel tržaški kemični laboratorij), je goriški župan prejšnji mesec izdal dve odredbi. Prva je z dne 9. februarja, druga pa z dne 15. februarja. V obeh je dan ukaz lastniku predilnice, t.j. Societa Co-tonificio Bustese, da mora v šestih mesecih od dneva prejema obeh odredb namestiti ustrezne čistilne naprave, ki bi odpravile
aHiuiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V PRIREDBI MLADINSKEGA KROŽKA
Uspel Bergantov in Ličerjev solistični koncert v Gorici
Koncertni večeri dokazujejo, da vla-da v Gorici zanimanje za glasbo
Številni poslušalci so se prejšni četrtek udeležili koncerta pianista Huberta Berganta in tenorista Ludvika Li terja, ki je bil v dvorani kluba Simon Gregorčič. Vsi so zelo pozorno sledili izvajanju obeh poustvarjalcev, ki sta za to priložnost izbrala zelo pester program. Naj takoj poudarimo čudovit občutek, ki smo ga imeli ob poslušanju slovenskih narodnih v Ravnikom priredbi in Ipavčevih solospevih, saj so to pesmi, ki jih že poznamo in tudi sami večkrat zapojemo. V tej novi obliki, za tenor in klavir, zvenijo sicer malo drugače, tudi tuje če hočemo, a vendar obdržijo bistvo svojega narodnega izvora. Ob vestni spremljavi pianista je Ličer čudovito oblikoval posamezne solo-speve z naravno močjo glasu, ki je prijetno zvenel po dvoranici. L enako močjo in zanosom je podal v ruščini «Pesem indijskega gosta» iz opere Sadko Rimski -Korsakova, čudovit biser ruskega skladatelja, ki je prevzel poslušalce s svojim romantičnim prizvokom
V vseh teh skladbah ostane pianist vedno v ozadju, ker pač spremlja tenorista. Bili sta pa tudi na programu dve solistični skladbi za klavir. Lizstov «Nok-tumo>, manj znana skladba, ki je izzvenela nekoliko bolj medlo in Chopinova «Poloneza v A-duru», ki je s svojo močjo ogrela prisotne, da so se ob koncu oglasili s spontanim in dolgim aplavzom. Posebno v tej skladbi nas je Bergant prepričal tudi kot pianist. Sicer se pozna da so njegovo glasbilo orgle, a je vsekakor prehitro dajati dokončno oceno, ker nismo
ZDENKO HVALA iz Podgore, odbornik Mladinskega krožka, je v petek diplomiral na znanstveni fakulteti v Trstu za doktorja fizike. Čestitajo mu člani Mladinskega krožka.
še vajeni poslušati Berganta v tej vlogi, in ker prav gotovo nam ni še umetnik pokazal vsega kar zmore.
Splošno mnenje publike o koncertu je bilo zelo pozitivno, le da so si vsi želeli daljšega programa.
Koncert je sovpadel z zaključkom razstave Franka Vecchieta, ki je tudi doživela velik uspeh toliko zaradi novih ustvarjalnih poskusov tržaškega likovnika kot zaradi publike, ki je pokazala zanimanje za take novosti in za umetnost splošno.
B. N.
Jutri ob 17, uri bo ponovna seja pokrajinskega sveta. Na njej bodo razpravljali o nekaterih resolucijah in interpelacijah.
dosedanje nevšečnosti.
Kaj to pomeni? Obstajata dve možnosti: ali podjetje namesti čistilne naprave in nadaljuje s sedanjo proizvodnjo v oddelku «Fioc-co» ali pa mu občina odvzame dovoljenje za delo v tem oddelku.
Oddelku «Fiocco» grozi zaprtje? Možnost je precejšnja, kajti kot smo izvedeli, bi stale čistilne naprave precej in ni baje tehnično ugotovljeno, če bi te naprave koristile. Baje nameravajo lastniki tovarne opustiti sedanjo proizvodnjo umetnih vlaken v tem oddelku in namestiti novo tovarno, kjer naj bi našlo zaposlitev nad 200 delavcev (v ogromni večini so to moški, torej družinski poglavarji), ki so sedaj zaposleni v oddelku «Fioc-eo». Tu teče namreč proizvodnja brez zastojev, vseh štiriindvajset dnevnih ur.
Pozanimali smo se v teh dneh na pristojnih mestih kako bo s to stvarjo. Oblastveni organi imajo namen izvesti županovo odločbo. Za to se zavzema v veliki meri tudi goriško sodišče, odkar je posle državnega pravdnika prevzel pred približno letom in pol dni dr. Pascoli. Ta se je pričel intenzivneje zanimati za vse primere onesnaženja. Tudi na podlagi zahtev njegovega urada je prišlo do preiskav s strani občine in kemičnih laboratorijskih oddelkov.
Tako goriška kot tržiška občina si prizadevata, da bi bili naši kraji vključeni v prvenstvene cone, ki jih predvideva zakon o onesnaženju iz leta 1968.
Prav tako so nekateri mnenja, da so bile dosedanje raziskave, čeprav so dale že nekatere rezultate, premalo intenzivne. Treba je meriti tako onesnaženje vode kot zraka v vseh urah dneva, posebno še takrat ko iz tovarne izpuščajo razne odpadke.
Na eni strani je torej nujno, da bi odpravili vzroke onesnaženja, na drugi pa obstaja nevarnost, da 200 ljudi izgubi delo. Sicer pa je treba ugotoviti, da je goriška občina pred več kot petnajstimi leti izdala neko dovoljenje, ki ga je občina v Tržiču lani zavrnila: dvem tovarnam. namreč niso dali dovoljenja za odprtje.
Izvedeli smo tudi, da so se upravitelji tovarne pozanimali na deželni upravi za kako drugačno rešitev. Morda bi jim* prišla dežela s švojim zakonom o podpori indhstrij-škim objektom ril' pomoč, če bi nameravali preusmeriti proizvodnjo. Sicer pa smo mnenja, da bd tudi ustrezne čistilne naprave odpravile sedanje nevšečnosti, ki jih povzroča oddelek «Fiocco».
Za stvar se zanimajo tudi sindikalne organizacije.
Običajni fašistični zlikovci so se še enkrat spravili na dvojezične napise v sovodenjski občini. Tokrat so si izbrali za tarčo bolj odmaknjene kažipote na Štradalti, na križpotju proti Rupi in Peči. To je nekaj' sto metrov od gostilne «Pri bajti*. Dva napisa kažeta v Rupo, dva pa na Peč. Table z drogovi so neznanci popolnoma izruli in sedaj ležijo na tleh.
V Sovodnjah na županstvu in tudi ljudje so zelo ogorčeni zaradi tega dejanja, saj se spominjajo kako so pred letom in pol fašistični pobalini pomazali županstvo in spomenik padlim partizanom in več napisov pred vhodom v vas.
Brez dvoma gre tudi tokrat za fašistične pobaline saj so ostale table na bližnji državni cesti, ki so napisane samo v italijanščini, nepoškodovane.
Giuseppe Saragat na pokopališču v ločniku
Bivši italijanski predsednik republike Giuseppe Saragat je včeraj obiskal Gorico. Spremljal ga je poslanec Guido Ceccherini, član državnega sveta socialdemokratske stranke. Saragat se je na pokopališču v Ločniku poklonil spominu pred 25. leti umrlega protifašista
in socialističnega borca Guida Co-ceanisa. Spremljali so ga tudi goriški člani socialdemokratske federacije.
V sredo pričetek seminarja za slovenske šolnike
V sredo, 7. marca sc bo v Gorici pričel tridnevni seminar za slovenske šolnike. Predavali bodo strokovnjaki iz ljubljanske univerze in drugih visokih šol. Otvoritvena svečanost bo v dvorani pokrajinskega sveta v sredo, ob 9.30. Istotam bo tudi prvo predavanje. Predavanja v naslednjih dveh dneh bodo v učilnicah slovenskih šol.
Pričetek kongresa mestne sekcije RPI
V petek zvečer se je pričel kongres mestne sekcije Komunistične partije Italije. Uvodno poročilo je imel tajnik Italico Chiarion. Pozdrave so prinesli Edmund Košuta za Slovensko gospodarsko kulturno zvezo, Franco Juram za Socialistično stranko Italije. Pozdravil je tudi zastopnik socialdemokratov.
Poročali smo že, da je delegacija viade Demokratične republike Vietnam obiskala v petek Tržič in Gorico. Na današnji Altranovi sliki vidimo župana De Simona, ki pozdravlja vietnamske goste. Pri njem je prosvetni minister Severnega Vietnama Hoang Minh Giam s tovarišema in z vrsto drugih vidnih goriških osebnost*
23. februarja je na tržaški farmacevtski fakulteti diplomiral
DAVID MIKLUŠ z Oslavja. K uspehu mu čestitajo sorodniki in znanci z Čislanja.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiIiUiiiii,il„,ili„ijll„ll|lllil||||iIIIIII||inui||II1||||||III|||||||||||n||||||||||||1|||||||||||||||JI
Na Pilošču v Štandrežu bodo uredili Kulturni dom «Andrej Budal»
Naša slika kaže Pilošče v Štandrežu. Ta trg je morda starejši kot današnji glavni trg pred cerkvijo, kjer sta dve gostilni, sedanji sedež prosvetnega društva
iiiiiiiimmimmiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiifuiiiuiiimiiiiimimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiimuiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiii
BILA JE PREJŠNJI TOREK V LJUBLJANI
Tudi goriški slovenski planinci na proslavi osemdesetletnice PZS
Predsednica Smetova darovala spominsko plaketo v imenu goriških planincev - Slavnostni govor je imel predsednik PZS dr. Miha Potočnik - 22. marca v Gorici predavanje o slovenski odpravi na Makalu
V Ljubljani je bila v torek, 27. februarja slavnostna proslava ob 80-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, ki se je potem poimenovalo v Planinsko zvezo Slovenije. Proslava je bila v veliki dvorani hotela Union. Planin^ d so prišli na to proslavo od vsepovsod. Poleg zastopnikov planinskih društev iz Slovenije, so bili prisotni še zastopniki planinskih zvez iz drugih jugoslovanskih re-' publik ter zastopniki slovenskih
planinskih društev iz Gorice, Trsta in Celovca. Goriško SPD je zastopala petčlanska delegacija v kateri so bili Bernard Bratož, Jožica Smetova, Zorko Čotar, Zdenko Vogrič in Vlado Klemše.
Planinska zveza Slovenije ima danes 73.000 članov. Ta uspeh je podčrtal v svojem slavnostnem govoru predsednik PZS dr. Miha Potočnik, ki je tudi prikazal dolgoletno življenjsko dobo slovenske planinske organizacije, ki je imela
niiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiimMHiiiHiiiiiniiiiiniiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiuiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
Zbor domačih mož in fantov iz Štmavra
Prejšnji teden smo pisali o starih običajih praznovanja sv. Valentina v štmavru. Danes objavljamo sliko domačih Bevcev ki so ob priliki tega cerkvenega praznika zapeli v štmavrski cerkvici. Zbor domačih mož in fantov
vodi prof. Gabrijel Devetak
težko delo že ob svoji ustanovitvi zaradi takratnega nemškega pritiska.
Slavnostnemu govoru je sledil u-metniški program. Nastopil je svetovno znani Slovenski oktet, člani SNG iz Ljubljane Štefka Drolčeva, Boris Kralj, Jože Zupan in Iva Župančičeva pa so recitirali. Ob zaključku uradnega dela proslave so predvajali še prvi slovenski celovečerni film «Triglavske strmine*, ki so ga posneli leta 1932. V njem nastopajo dr. Miha Potočnik z ženo (tedanjo zaročenko), ter znani alpinist in gorski reševalec Jaka Čop, ki bo letos slavil svojo 80-letnico.
Na slavnostni večerji je predsednik Planinske zveze Slovenije še enkrat nazdravil gostom, posebno še onim iz zamejstva. Predsednica Slovenskega planinskega društva iz Gorice Jožica Smetova je ob izrazu čestitk darovala srebrno plaketo z vrezano društveno značko in posvetilom: «Planinski zvezi Slovenije — ob jubileju 80-let-nice — Slovensko planinsko društvo v Gorici — 27. 2. 1973».
Goriški planinski predstavniki so ob tej priložnosti navezali vrsto koristnih stikov z zastopniki matičnih planinskih društev. Z mnogimi izmed njih že vzdržujejo tesne prijateljske stike.
še nekaj planinskih vesti. Predstavniki SPD Gorica so se udeležili občnega zbora Planinskega društva v Tolminu, ki je bil 17. februarja, in občnega zbora Planinskega društva v Novi Gorici, ki je bil 23. februarja. Zimskega pohoda na Stol, ki ga prireja vsako leto Planinsko društvo Jesenice v spomin na partizanske boje, ki je bil letos 24. in 25. februarja, se je udeležil odbornik SPD Vlado Klemše. Udeležencev na tem pohodu je bilo 830.
Četrto planinsko predavanje bo v Gorici 22. marca. Predaval bo znani alpinist himalajec Ferdo Belak o slovenski planinski odpravi na Makalu v himalajskem pogorju Iv letu 1972.
«Oton Župančič* in športnega društva «Juventina», župnijska dvorana in postajališče mestnega avtobusa. Pilošče je bilo in je še danes nekako kmečko središče Štandreža. Zaradi tega je tudi razumljivo, da so tu pred leti odprli trgovino s kmetijskimi potrebščinami, ki jo je nekdaj upravljal kmetijski konzorcij, danes pa je trgovina last Dane Lutman -Marinič.
Na Pilošču bo kmalu bolj živo kot je sedaj. Tu bodo domači prosvetni delavci in športniki pričeli kmalu urejevati Kulturni dom «Andrej Budal*. Stavba, vidimo jo na sliki na desni strani, pričakuje zidarje, mizarje, pleskarje, da jo bodo primerno preuredili.
Priprave za ureditev Kulturnega doma je prevzelo vodstvo prosvetnega društva «Oton Župančič*. V njem bodo v pritličju klubski prostori, v prvem nadstropju dvoranica, velik prostor na odprtem za stavbo bo služil športnemu udejstvovanju in prireditvam.
V tej stavbi, bila je last Lutma-nove družine, ki so jim doma pravili «pri Žibertovih*, sta bila pred prvo svetovno vojno «Mlin na bencin in prodajalna jestvin* (tako je bilo napisano na pročelju stavbe), ki sta ju upravljala Jože in Terezija Lutman. Jože Lutman je tudi kmetoval in imel precejšnje premoženje. V letih med drema vojnama so bili v tej stavbi prostori ljudske šole, otroškega vrtca in tudi večerno šole. Nekaj let je domačija zapuščena.
Kmalu jo bodo torej obnovili. Poleg že omenjene trgovine s kmetijskimi potrebščinami sta na Pilošču še gostilna Lojzeta Nanuta in kovačnica Miloša Tabaja. Ko
bo Kulturni dom «Andrej Budal* nared (in štandrežci so prav napravili, da so svoj dom poimenovali po tako zaslužnem domačinu) bo Pilošče spet zaživelo. U-pajmo, da je ta dan blizu.
Ustanovljena komisija za integracijsko blagajno za kmetijske delavce
Na goriškem sedežu Zavoda za socialno skrbstvo (INPS) so umestili pokrajinsko komisijo za integracijsko blagajno kmečkih delavcev. Možnost integracijske doklade iz te blagajne bodo imeli kmečki delavci, ki jih veže nestalna pogodba. Za dobo 90 dni brez dela bodo lahko dobili dve tretjini plače. V komisiji je devet zastopnikov kmetov, sindikatov, delodajalcev in funkcionarjev. Predseduje ji dr. A-ristide Bonanni, direktor urada za delo.
SLOVENSKA
PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo. 11. marca ob 17. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
DAN ŽENA
Na sporedu bo nastop osnovnošolskih otrok, 60-članskega otroškega pevskega zbora pod vodstvom Cirila Siliča, pevskega zbora «Srečko Kosovel* iz Ronk ter baletne skupine «Ruj» iz Kopra.
Toplo vabljeni.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca d Aosta 180 - Tel. 28-45 GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA Ul Morelli 14
Tel. 2206	2207
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
V Verdiju jutri «Zločin in kazen»
Jutri ob 21. uri bo v Verdijevem gledališču peta abonmajska predstava italijanske gledališke sezone v Gorici. Člani Stalnega tržaškega gledališča bodo prikazali Fjodorja Dostojevskega «Zločin in kažem v režiji Sandra Bolchija.
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi v torek, 6. marca ob 20. uri
PUSTNI
PLES
v Kulturnem domu v Sovodnjah. Med plesom bomo nagradili najlepšo masko. Vabimo starejše in mlajše na to pustno zabavo. Igral bo domači orkester. Prodaja vstopnic ob vhodu v dvorano, kjer bodo tudi rezervirali mize.
Odbor
Prosvetno društvo «Sovodnje» priredi v četrtek, 8. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah
PRAZNIK ŽENA
Društvo vabi ob tem prazniku vse domače žene in dekleta. Brez velikih programov se bodo žene sestale v Kulturnem domu, kjer bodo v veseli družbi proslavile ta mednarodni praznik.
Nesreča v Vilešu
V Vilešu je včeraj zjutraj prišlo do trčenja med jugoslovanskim in italijanskim avtomobilom. Na prvem se je vozil 40-letni mizar iz Sežane Albin Mesar, ki bo v bolnišnici ostal nekaj dni zaradi lažjih poškodb. Na drugem vozilu sta se peljala oče in sin iz Vileš in sicer 42-letni kmet Giusto Marega in 15-letni dijak Mario Marega. Oba bosta v bolnišnici ostala 10 dni zaradi lažjega možganskega pretresa in drugih poškodb.
OBVESTILO
o prodaji nepremičninskega kompleksa, v Ul. Roma 11 v Medeji, ki je nekoč služil za karabinjersko vojašnico (kat. št. 271/33 435 kv. m in kat. št. 271/34 773 kv. m, c. t. I.o P. T. 622 C. C. v Medeji). Zainteresirani naj predložijo ustrezne prošnje na kol-kovanem papirju na naslov Pokrajinske uprave v Gorici, Korzo Italija 55 do vključno 31. 3. 1973.
Izleti
Kmečka zveza priredi 18. marca tradicionalni izlet v Verono ob priliki Velesejma kmetijskih strojev in opreme. Kdor se hoče udeležiti izleta naj se javi najkasneje do 11. t. m. na sedežu Kmečke zveze, Ul. Malta 2.
i mlin ——
Andrej Kosič, trgovec, ki se v prostem času ukvarja tudi s slikarstvom, bo razstavljal v galeriji «11 Torchio* v Gorici, Ul. Mameli, od 4. do 18. marca. Kosič je doslej razstavljal večkrat samostojno v Gorici, Trstu, Idriji, Ilirski Bistrici, Ronkah, Velenju, Rogaški Slatini, Portogruaru in Veroni.
Razna obvestila
V Sovodnjah bodo pobirali davke
na županstvu v petek, 9. marca od 8. do 12. ure.
Trgovinska zbornica v Gorici je razpisala javni natečaj za glavnega knjigovodjo (parameter 370). Prošnjo lahko zainteresirani vložijo do 2. aprila 1973. Podrobnejša pojasnila na tajništvu trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi 10.
Slovenska prosvetna zveza v Gorici priredi v torek, 6. marca ob 15. uri v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
OTROŠKO
MAŠKARADO
Nastop ansambla «štirje bratje Arnold*. Vrteli bodo tudi barvno risanko «Tom in Jerry». Tudi krofov in «štraubov» ne bo manjkalo. Vabljeni vsi otroci!
Prosvetno društvo «Jezero» iz Do* berdoba priredi v torek, 6. marca v Prosvetni dvorani v Gorici (Verdijev korzo 13)
PUSTNI PLES
«štirje bratje Arnold* bodo P0-skrbeli za veselo vzdušje. Va-
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Cinque dita violenza*, L. Lieh in W. f*,, Barvni film. Mladini pod 14. 1®* prepovedano.	j
CORSO 15.00—22.00 «Biancaneve e sette nani*. Barvna risarka. ,e CENTRALE 15.15—22.00 «La "'“g, arriva con la valigia bianca*-Cosby in R. Culp. Barvni fih°'. MODERNISSIMO 15.30—22.00 «La g gine di Bali*. C. Hardison j Polito. Barvni film. Mladini 1 18. letom prepovedano.	nZg
VITTORIA 15.15—22.00 «Conosc^ carr.ale di Christa, ragazza dane B. Towe in L. Greyn. Barvni Mladini pod 18. letom prepoved
Tržič	^
AZZURRO 14.00 «Metti lo dia^0fl,
lo mio infemo*.
Bar1'
tuo, ne film.
EXCELSIOR 14.00 «La morte rezza a mezzanotte*. Barvni -PRINCIPE 14.00 «1 nuovi centu:'10 Barvni film.
Nova Gorica SOČA «Volk samotar*, jugoslov^
,ski
barvni film — ob 16., 18- 'n SVOBODA «Mehika v plamenih*' 20-hiški barvni film — ob 16-, 1“' DESKLE Prosto.	arpe'
RENČE «Sestanek z nečastnim*' g 30.
riški barvni film — ob 15.30 in ^ed" rRVAčINA «Marija Stevvart*. 8 ^ ški barvni film — ob 16- 111 ŠEMPAS Prosto.	v,iets^
KANAL «Letijo žerjavi*. S°VJ barvni film — ob 16. in 2 '
DEŽURNA LEKARNA V G°^rn> Danes ves dan tn ponoči ie jta' lekarna Villa S. Giusto, Korzo lija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči je giike' lekarna Centrale, Trg KOP tel. 72341.
DEŽURNI ZDRAVNIKI ^
V Gorici, Sovodnjah m gepti sta danes dežurna dr. Savero Jelini, Travnik 37, tel. 5457 in„,i3. ^ rel Rutar, Travnik 55. tel.
Krmin in okolico ie dane? dr rvM
Prispevki
Karlo Kumar daruje Dijaški dom v Gorici.
ZAHVALA
Vsem, Id so pospremili na zadnji poti našo predrago
KLARO PRIMOŽIČ roj. GRILJ
se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem cvetja in vse ki so prispevali v razne dobrodelne namene.
žalujoči mož Stanislav, hči Adele z dr“ , in sinovi Vid, Savin in Oskar z druzm
Gabrje, 4. marca 1973
KULTURA
OB RAZPRAVI JANKA LISKE
Jože Pahor kot književnik
Njegovo najpomembnejše literarno delo je roman «Matija Gubec», posvečen boju slovenskega kmečkega ljudstva za osvoboditev izpod grajskega jarma
udi kot pisatelja poznamo Jo-i Pahorja premalo. Zasluga sv ka ^iška Je’ da nam je v . J1 razpravi prikazal vzporedno „ auorjevim političnim tudi nje-
vsto° ■,terarno del°- Kot literat ie t„,0pd v javnost relativno pozno. s. ® V 'eGb 1916 ' 19 Je objavil var- ?,rve zgodbe Z obrežja, Dr-v •\1.omlad in V megli in morju V /. ‘lanski reviji Dom in svet. u.“?aski Njivi, kateri je bil tudi iaiHi za leposlovni del, je ob-Vpi s°cialno in psihološko no-lolii u!ost Kmalu se je Pahor leti ^Sfnejšega teksta, saj je že v Trt*?* 'z®el Pri Socialni matici dolnf,TU roman Medvladje, ki je ska d16^ dobe’ k' j° je sloven-živti i Uzba na Primorskem pre-vniš • v zadnjih letih svetovne j?*.® tik za njo.
In	ie	bila dovolj aktualna
n P^ektiv
fašist,
tena, da je bila na po-
tudi °m’ k* s0 0° Plenili. Ker izvodi Jugoslavijo ni šlo dosti man °V’ ie sedaj ta Pahorjev roža *wVa redkost, drum- 6^a 1922 je zasnoval svoj Ea t ,rornan Serenissima, ki pa ju le, k°nčal šele po preselitvi v niih S!?Vljo leta 1927. V nasled-jal bveh letih je roman izha-o; ,, Ljubljanskem zvonu, v knji-deja 6 šele po vojni. I-dila la rotnan se mu je poro-oh oo _ obisku Benetk, ko se je Palač *SCU in bogastvu beneških v Vm, ^. °b predstavah grozot da i n?®kih ječah živo zavedel, vjh* f? bogastvo zraslo iz krva-tj l.?v galjotov in strtih kos-Alr> Vnlj} slovenskih prednikov z Jad'rana^raSa *n z vzb°dne obale
alf0 raz.gibanem organizacijskem skervP°. dnem delu na Primor Cnipj ln Prva leta v Jugoslaviji Prim brvi del tega poročila v fphf,,0rskem dnevniku z dne 25. ta inonJa *•' D. se je okrog le-teram° P°svetil v večji meri li-bi [Bernu ustvarjanju. V tej do-leno-i naPisal Pahor tri večja
Vini«5a nnlfi s<y,iaJ,no ,dram0
man ruJI 11921), mladinski ro-zgodov^0,k. črnega rodu (1932) in
r,an (1937) roman Mat'ia Go"
ki obravnavajo goto-iefskih ■ * socialni problem šta-Paiha • *n^ariev med obema voj-dali«a le ljubljansko narodno gle-v fen« .uPrizorilo šele leta 1937; Po , Pa Je drama izšla šele T^iul leta 1951. ae»B 1 'ulodinski roman Otok dr-Pa*nM°^u 3e moral dolgo čakati Po	Šele leta 1947, torej
ditialri i°i.enju> Je izšel pri Mla-hopi^ kujigi. Kakovost tega Pa-'ribhadfe j^a- izPričujejo še tri
j® Jože Pahor delal Pogve£*anu Matija Gorjan, ki je lteBs ,.n boju slovenskega kmeč-Pod ‘lUd?tva za osvoboditev izje grajskega jarma. Pahor se Prln^T. ,, zaPis romana temeljito Jtiatish, Sai j® Preučil mnogo Erart; ne® '
gradiva, ki
dga je izšla leta 1940, kma-
venega in dokumentarnega te. v’a’ ki zadeva kmečke pun-lu v.a 1‘gaje izšla leta 1940, kma-Pokrai,-’ ob okupaciji Ljubljanske njeni ,ne’, pa je izšel ukaz o rej iuA ,mbi. Po prvi vojni tono	1adje, med drugo voj-
je Ja Gorjani Po vojni pa v -p ' Matija Gorjan pri nas ložbi ’ pri Gregorčičevi za-marsij.0, gotovo ga je dobiti v bfininJ i1 domači knjižnici na m°	Letos, ko praznuje-
bi bilo ebuco kmečkih uporov, co prav, da sežemo na poli-hranjem^u0 ,Gorjana in da z doživii Bahorjevega romana pobih L*? težki boj naših dalj-Pa šp ,,nikov. Starejše bralce °Pism;= POZariam’ da je Pahor pri iskal sv°jib likov v romanu znanci S m.°dele med svojimi °s®bnn*i°r ^ Poznal markantno l.ia Anf1 svetoivanskega učite-2ve,p , a Grmeka, predsednika tev v vl°yp?skib učiteljskih druš-Piinfuk ta ,j'’ ga bo odkril v liku Že 9 V Bahorjevem romanu, čel v°jno je Jože Pahor za-
roman o Josipu Jurči-
ga ie . desetega brata. Deloma n° rtf.P1Sa ce*°.v zaporu. Napor-Onemno„,v, Povojnem Trstu mu je hian	da bi nadaljeval ro-
t° on ®a ie dokončal šele le-leta iP.®Vratku iz Trsta; izšel je
šel Dri L lS^ega leta Pa ie iz'
horjev ladinski knjigi tudi Padli Potopis po Jugoslaviji Ho-ko S? Ji sem naši. Prav ta-Bahnri a<u™ namenjena zadnja Mlad„3ava knjiga (izšla leta 1959) Prigod -na Krasu, t. j. zbirka leta v«10 sP°minov na otroška karL,faj v zamisli podobna Can Hip 111 avtobiografskim črti-
2d'
r» siku’ .«a je bilo Pahorjevo peskih rtiJSe* pri Pisanju gleda-kusu ae*- Že leta 1924 je poiz-
^ Uni£r°Mdramo’ ki pa i° je
?j®gova Najuspešnejša je bila jo Zgom *arna "tiničarji)), ki sem ??va drL«, Kasnejša nje-tiveia amska dela pa niso do-<>staia pravega uspeha. Tako je ?prizorLr°kopisu in ni bila nikoli {d obravna dr,arna V goščavju, ^tejšimi °ava konflikt med imo-ktnefkj ln manjšimi kmeti v doživela j rugi. Enako usodo je Ji, v .dramsko delo Ob milošči-ki 7a}erem prikazuje študen-r‘kalnih daia p°d pritiskom kle-Le- Drini?dP0rnikov svoje sošol-
St£
'iioi »v„apisal scenarij Z jutra-
K n>koh”°f-i ki pa ni bil sprejet N ob fllman- Scenarij zaje-u Me8e£fiVneln. junaku France-1 utp0 u’ kj so ga belogardi-u na Turjaku nekaj dni
pred osvoboditvijo, značilne dogodke ljudskega odpora v okupirani Ljubljani. Napisal je še dve drami, ki sta doživeli vsaj delen uspeh. V drami čas je dozorel prikazuje Pahor spopad med župnikom in šolskim upraviteljem v napetih razmerah bojev med belimi in partizani. Dramo je izdala Ljudska prosveta Slovenije v Knjižnici ljudskih iger, prvič pa so jo uprizorili učitelji goriškega okraja v Ajdovščini ob petletnici priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Dramo Semena v kamenju pa je objavila revija Socialistična misel leta 1954; krstno uprizoritev je drama doživela na diletantskem odru delavskega prosvetnega društva Svoboda v Zgornji šiški. Liška pravi o tej Pahorjevi drami, da jo je «izzvalo pačenje samoupravljanja, dejstvo, da je misel o odgovornosti delavstva padla marsikje na nepravilna tla, da se je spridila v težnje vplivnejših po negospodarni delitvi*. Podrobne vsebine drame Semena v kamenju ne poznam. Po Liškovi karakteristiki pa domnevam, da je Pahor obravnaval sila aktualno in žgočo problematiko, ki se je razpletla vse do zadnje dobe, ko je jugoslovanska družba učinkovito nastopila z vso odločnostjo proti zma-ličeniu načela samoupravljanja.
Značajnost in premočrtnost ki se je odražala v vsem življenju Jožeta Pahorja, mu je bila lastna tudi pri njegovem književnem delu. Pahor ni bil človek, ki bi hotel pisati po ukazih, zato izgleda. da ni njegovo pero bilo marši kdaj «na liniji*, vsaj «na liniji* samovoljnih posameznikov. Ta u-gotovitev bi izhajala iz Liškove informacije o usodi poslednje Pa horjeve knjige V nevarni zasedi v kateri je Pahor opisal svoja doživetja in razmišljanja v času svojega bivanja v belogardistih nem zaporu v Ljubljani in ta borišču v Ribnici. Založba bo rec je na predlog žirije za Kajuhove nagrade Pahorjevo delo odkupila in uvrstila med svoje izdaje za leto 1962. Glavni urednik založbe Tone Seliškar je oddal ro kopis v tiskarno nespremenjer Toda eden od članov žirije za Kajuhove nagrade je natis knji ge brez «poprav» samovoljno pro prečil. Kakšne naj bi bile te «po prave*, katerim se je avtor uprl se da razbrati iz Pahorjevih za pisov, ko obravnava to svoje de lo. «Pisati danes, dvajset le* po vojni*, pravi Pahor, «kakof bi ne bilo napak v tem, kar se je v borbi zgodilo, ni vredno zgo dovine. Že s tega stališča je opevati vso borbo kot niz samih junaštev in same popolnosti v lju-
deh prej škodljivo kot koristno, ker olepšavanje dogodkov ne prepričuje, ampak odbija, saj ni človeka, ki ne bi delal napak*. In še pravi: «Osvobodilna vojna je bila tako mogočna, da ne potrebuje poveličevanja in tudi ne zatajevanja. Resnica je, da je i-melo še vsako veliko zgodovinsko gibanje tudi motne tokove*.
To je zapisal Jože Pahor pred desetimi leti. Vendar ni doboje-val svoje pravde proti «črno - belem* pisanju. V zadnjih desetih letih pa se je v slovenskem leposlovju tako krepko zaokrenilo na Pahorjevo pot, da ne dvomim da bo tudi Pahor, sicer pozno po smrti, dobil zadoščenje z objavo njegovega poslednjega del?..
Razprava Janka Liška O političnem, vzgojnem in književnem delu Jožeta Pahorja je tako temeljit prikaz te markantne o-sebnosti naše polpreteklosti, da ne potrebuje še posebnih razprav. K običajnim življenjepis-nim podatkom, ki so v razpravi navedeni, bi dodal še nekatere; Jože Pahor je bil rojen 20. fe-
bruarja 1888 v Sežani. V letih 1902 do 1906 je obiskoval učiteljišče v Kopru. Njegovo prvo službeno mesto je že od leta 1906 naprej bilo v rodni Sežani.
Drago Pahor
Mariborska Drama pojde v Porabje
V začetku tedna sta se mudila v Porabju zastopnika mariboi> ske Drame, ravnatelj Branko Gombač in tehnični ravnatelj SNG Srečko Lebarič. V Szhom-bathelyu sta se pogovarjala o skorajšnjem gostovanju mariborske Drame v slovenskih vaseh v Porabju. Drama bo gosto?.'la z Matičkom in Gohjevim Jurčkom v Monštru, Gornjem in Spodnjem Seniku. V treh dnevih bo odigrala pet predstav v teh krajih, na katere pa bodo vozili publika tudi iz drugih sloveijskib vasi (Štefanovci, Virice - Ritkoro-vec, Slovenska vas, Androvci...).
...........................................................
Trst bo dobil še eno umetnostno galerijo. Imenovala se bo «Forum» svoje prostore pa bo imela v Ul. Coroneo 1 (na vogalu z Ul. Car-ducci). Svojo dejavnost bo začela v soboto, 10. t. m. z osebno razstavo Lojzeta Spacala. Za to priložnost je že izšel ličen katalog z razpravo Giuseppa Marchiorija z naslovom Spacal — «njegov» Kras. Otvoritev najavlja gornji plakat.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiuuiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DRUGO NOVOGORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV
Med samodopadnim eksperimentiranjem in zavzetim iskanjem novega gledališča
Dve zelo različni uprizoritvi gledališča «Glej» - lepo doživetje z zagrebškim «Teatar ITD» ■ 4000 let stari sumerski ep Gilgameš, «Zaščitna maska» Pavla Lužana ia Alpha Reta» v izvedbi SSG iz Trsta
Drugo novogoriško srečanje malih odrov, ki ga je priredilo Primorsko dramsko gledališče se je zaključilo v torek s skorajda asketsko eksperimentalno «predstavo v delu* gledališča «Glej» iz Ljubljane. To gledališče nadaljuje danes prizadevanja, skorajda pionirska prizadevanja eksperimentatorjev, kot sta to bili (pred desetimi in več leti) Draga Ahačičeva ali Balbina Baranovičeva, ter gledališke skupine, v katerih so dobri pionirji slovenskega gledališkega eksperimenta delovali. Name noma sem pričel pričujoči zapis z ljubljanskim «Glejem», ker tako ali drugače, na ljubo ali neljubo «urad-nim* gledališčem in gledališčnikom, sega s svojimi deli, z igralci, a predvsem z režiserji v najdrznejše, kar se danes lahko eksperimentira na Slovenskem. S tem nikakor ne mislim zagovarjati vseh predstav
«Gleja*. ki sem jih videl na lanskem in letošnjem novogoriškem festivalu ter še kje drugje. Včasih se celo sprašujem, ali je tako gledališče res eksperiment v smislu gledališkega doživetja ali pa je bolj znanstveni laboratorij, kakršnega poznamo iz sodobnega evropskega in ameriškega gledališča, namenjen le igralcem, režiserju, njegovim sodelavcem in peščici izbrancev. Hkrati pa sem popolnoma prepričan, da se to gledališče, medtem ko se drugod na veliko debatira o modernem slovenskem gledališkem izrazu, o bi-nomu literatura-gledališče, o uprizoritvenem pristopu k literarni predlogi itn., živo in ne ozirajoč se na «uradnost» spoprijema prav s temi vprašanji, o katerih se veliko govori, z nekaterimi sposobnimi režiserji pa po malem uresničuje tisto, kar
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEmn ABONMAJSKI^ KONCERT GLASBENE^ MATICE
Organist Hubert Bergant z orkestrom Glasbene matice
Koncert ho v soboto v cerkvi sv. Vincenca v Ul. Petronio
Hubert Bergant pri orglah
V	soboto zvečer nudi Glasbena matica v Trstu svojim abonentom in drugemu občinstvu koncert, ki po več dejavnikih pomeni novost tako za organizatorja kot za večino naše glasbene publike.
Solista sobotnega večera, organista Huberta Berganta, Joven-sko pa tudi italijansko glasbeno občinstvo na Tržaškem že pozna po njegovih koncertih v Bazovici in v cerkvi Brezmadežnega Srca Marijinega v Ulici s. Ana-stasio, toda tokrat bo imelo priložnost slišati njegovo igro ob spremljavi orkestra. Z orkestrom Glasbene matice pa bo nastopil Bergant prvič, kar bo spet nova in zanimiva izkušnja za orkestra-še njihovega dirigenta in za naše glasbene kroge, ki sledijo razvoju orkestra in njegovi uspešnosti pri spremljanju priznanih solistov na različne instrumente.
V	okviru svoje — sicer šele druge — abonmajske sezone stopa ob tem koncertu Glasbena matica prvič iz velike dvorane Kulturnega doma in to z namenom, da v večji ali manjši meri ohrani glasbi, ki bo na sporedu, po eni strani značaj pristnosti, ki ji ga v najpopolnejši meri dajo velike cerkvene orgle, po drugi strani pa vzdušje okolja, to je Gerkev, za katero je bila taka glasba v glavnem napisana.
Hubert Bergant prihaja k nam kot mednarodno priznan koncertant, ki je v nekaj več kot petih letih koncertnega udejstvovanja nastopil več kot petdesetkrat; pomisliti moramo, da koncertiranje ni edino Bergantovo delo, saj je ravnatelj Glasbene šole v Šempetru pri Novi Gorici, profesor na novogoriški gimnaziji in predavatelj na oddelku za orgle na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Največ koncertov je imel v Ljubljani, ostale pa drugod po Sloveniji (Miren, Bled, Radenci, Nova Gorica, Piran, Maribor, Novo mesto),' po Jugoslaviji (Zagreb, Novi Sad, Beograd), v Italiji (Trst, Gorica, Gradež, Videm, Fogliano, Citta di Conegliano, Borca di Cadore, Aosta), na Dunaju ter v več ruskih mestih. Kot solist je igral pod vodstvom Lovra von Matačiča v Glagolski maši na poletnem festivalu v Dubrovniku in v Riminiju ter z orkestrom Slovenske filharmonije v delih Haydna in Poulenca: koncertiral je s komornim orkestrom Radia Novi Sad ter snemal še za Radio televizijo Ljubljana in za Radio Trst A. Bergant, ki je študiral orgle in klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter zgodovino umetnosti na filozofski fakulteti ljubljanske univerze in se po diplomi izpopolnjeval še na Dunaju,
ima v svojem repertoarju dela orgelskih mojstrov od renesanse do današnjih dni ter daje velik poudarek tudi skladbam slovenskih avtorjev za to glasbilo, Premrla, Tomca, Osterca, Škerjanca, Vrabca, Ramovša in Vremšaka.
Na sobotnem koncertu bo Hubert Bergant izvajal naslednje skladbe: Dialogue sur les grand. jeux, ki jo je napisal Nicolas de Grigny, Preludij in fugo v g-molu Dietricha Buxtehudeja, Prelud -fantaisie Pavla šivica ter ob spremljavi orkestra Giazottov A-dagio za orgle in godala (po Albinom ju), Haydnov Koncert v C-duru št. 2 za orgle in godala ter Handlov Koncert v g-molu za orgle in godala, op. 4, št. 1.
Spored se bo pričel z znamenito skladbo, znano kot Albinonijev Adagio; v resnici pa je to izvirno delo, ki ga je napisal italijanski muzikolog in skladatelj Remo Giazotto. Ta se je rodil leta 1910 v Rimu, diplomiral iz leposlovnih ved na milanski univerzi, na konservatoriju pa iz klavirja in kompozicije. Posvetil se je glasbeni zgodovini in kritiki s članki po časopisih in revijah, poučevanju glasbene zgodovine na univerzi v Firencah, vodstvu glasbenih programov pri italijanski Radioteleviziji; zadnjih pet let je tudi v uredniškem odboru nRMI (nuova Rivista Musicale Italiana). Objavil je mnogo glasbeno - zgodovinskih študij, med temi «To-maso Albinoni, mušico di violino dilettante veneto*, ki je izšla v Milanu leta 1945. Po izidu te študije pa je Giazotto prejel od državne knjižnice v Dresdenu še en fragment Albinonijevega ustvarjanja, tiskan bas z generalbasnimi oznakami in dva odlomka melodije prve violine. Giazotto je najprej izpisal generalbas, dodal kratek uvod in na podlagi melodičnih fragmentov izpeljal glasbo, ki naj bo čim vernejša prvotni zamisli pred dvema stoletjema in pol. Zaradi značaja glasbe je verjetno, da so bili bas in melodična fragmenta del Albinonijeve Sonate a tre in sicer «da chiesa*.
Janko Ban
(Nadaljevanje na 6. strani)
bo mogoče jutri nova slovenska gledališka generacija.
Gledališče «Glej» se nam je najprej predstavilo s histerijo Rudija Šelige «Kdor skak, tisti hlap* z Aljo Tkačevo v glavni vlogi (ostali igralci: Polona Vetrihova, Marko Simčič in Božo šprajc). Pri tem delu, ki ga je režijsko postavil na oder Dušan Jovanovič, je namreč najbolj zanimivo to, kako je delo nastajalo. Sam avtor pravi, da na začetku delo ni bilo nikakor spočeto kot igra. Pisano predlogo je Šeligo najprej zasnoval kot prozo, nato kot možnost teksta, in končno kot predlogo, po kateri je mogoče igrati. Vse to približno štiri leta. Ne bom na tem' mestu ponavljal vsebinske oziroma snovne razlage tega dela, ki je v Gledališkem listu PDG dovolj izčrpno. pripomnil bi le to, da so Dušan Jovanovič in njegovi igralci napravili res zgledno predstavo, v kateri je točno zasnovana beseda, vsakomur dojemljiva in razumljiva, dobivala v gledabškem prostoru, to se pravi na odru, razsežnosti izredno dinamične akcije. Beseda sama je postajala le zanimiva nas-lonka, na katero se vsakdo lahko opre. A nič več. Ne beseda kot element sporočila, ampak beseda kot element gibanja, zdaj ene, zdaj druge interpretacije. Razveseljivo je, da se Dušan Jovanovič, avtor «Plej-bojev*. «Norcev», «Emilije» in drugih del, v katerih beseda dobiva spet svojo prvobitno funkcijo, (beseda kot nepogrešljiv element gledališke predstave) segel s tako drznostjo po takem delu, ki odpira režiserju najširše možnosti za res intenzivno predstavo, ki ne dolgočasi, se ne upira tudi najpreprostejšemu gledalcu, ampak vseskozi sili vanj, ga tako ali drugače akti-vizira, skratka ga na gledališki način, z zgolj gledališkimi sredstvi gledališko osvešča.
V čisto skrajnost od Jovanovičeve predstave pa je šel Zvone Šedlbauer z drugo predstavo «Gleja», «pred-stavo v delu* «Limite», za katero je prispeval tekst Milan Jesih. Kaj je Šedlbauer hotel s to predstavo povedati, še zdaj ne vem. Mogoče nisem dovolj dovzeten za take eksperimente, pri katerih igralci na začetku predstave dobre tri minute popolnoma molčijo (koncentracija?), mogoče sem bil preutrujen in nisem utegnil slediti dogajanju na odru (ki ga ni bilo). Ne vem. Vem le to,
da taki eksperimenti segajo že na področju absolutnega samodopadniš-tva, da se tako izrazim, na področje eksperimenta, ki ni eksperiment, ampak le prenaporna igra za preskromen rezultat
Pojdimo dalje. V tem drugem krogu novogoriškega srečanja malih odrov smo poleg obeh omenjenih predstav «Gleja» gledali še zanimivo in disciplinirano skupino iz Zagreba «Teater ITD*, ki nam je predstavila «Stilne vaje* •Raymonda Queneaua. Izredno inteligentna in za naše pojme «mo-derna* igralca Lela Margitič >n ■ Pero Kvrgič sta pomenila res izjemno gledališko doživetje v «stil-no* precizni režijski postavitvi Tomislava Radiča.
Predstavo o Gilgamešu (štiri-tisoč let star sumerski ep) je pokazalo gledališče «Pekarna» iz Ljubljane, sama predstava pa je nastajala, tako kot pojasnjujejo člani tega novega ljubljanskega eksperimentalnega gledališča, na podlagi skupinskih improvizacij. Za take improvizacije «na temo* kot bi temu rekli, so imeli strogo odmerjen prostor, tako gibanjsko kot časovno, v predstavi pa so skušali ohraniti vse bistvene fabulativne vozle epa in s tem vse značilne markacije človekovega vedenja. Kajpada tudi njegove akcije in naposled njegovo smrt.
Za konec naj omenimo še dve predstavi, ki smo ju gledali v drugem krogu novogoriškega srečanja. To sta predstavi «Zaščitna maska* Pavla Lužana in «Alpha Beta* Teda Whiteheada. Prvo je predstavilo Primorsko dramsko gledališče, drugo pa naše Stalno slovensko gledališče. O slednji bomo ob tržaški izvedbi še pod robneje pisali. Za «Zaščitno mas ko» pa naj povemo le to, da je novogoriško gledališče mogoče seglo le po prezahtevnem besedilu, ki ni dajal ne režiserju ne i-gralcem skorajda nobenih sprostitvenih, pa tudi ustvarjalnih možnosti. Vse je ostajalo v okvirih nekega pesnikovega sporočanja o tem, kako danes moramo iz najrazličnejših vzorov nositi zaščitne maske, predvsem seveda zato, ker je svet okužen... od ljudi in bogov.
Sergej Verč
DAN 2
Politični članki v katerih si avtor upa jasno izraziti svoje mnenje, recimo tako, da napiše: «to je laž* in razloži tudi zakaj, so danes precej redki. Vsi bi želeli biti objektivni, a hkrati se ne bi hoteli zameriti nikomur, kar je seveda nemogoče. Nekdo je dejal, da je prava objektivnost v tem, da takoj povemo na čigavi strani smo. V tem oziru je uvodni članek druge letošnje številke mesečnika prav gotovo objektiven. Tom Marc razstavlja dogodke z gotovostjo mehanika, ki pozna svoj stroj. Lahko bi šel tudi malo dlje in spotoma obračunal še s prepogostimi zmešnjavami čustvenih in razumskih meril, ki nam jih vsiljujejo običajna sredstva informiranja. Dogodek, mir v Vietnamu, je bil dovolj važen, da je segel tudi med nas in na prve strani revije.
«Prešernov praznik* je pogovor Miroslava Košute s kontovelskim rojakom Bogomilom Gerlancem o njegovi vlogi pri postavitvi Prešerna na mesto, ki mu v slovenski kulturi pripada. Na področje kulture seže tudi članek o bralnih značkah, ki bo gotovo deloval vzpodbudno, da bo uvedel to koristno zamisel tudi med svoje učendfe:
Opis petletnega deželnega gospodarskega načrta je gosto prepreden s številkami in raznimi odstotki, ki obetajo marsikaj, a ne odgovarjajo na vprašanje, ki je postavljeno že v naslovu: «Kako preverjati?*. Zanimivejše bi bilo začeti pogovor o deželnem načrtovanju ravno s tega prijema, ki je otipljivejši.
Iz mestne okolice in sicer bolj iz njene preteklosti, kot pa iz sedanjosti, sta še dva članka o bazoviškem mleku, z barvnimi slikami in krajši o predmestnih dvoriščih.
Poleg običajnih rubrik, med katerimi ima nosilno vlogo redna kratka povest, je v tej številki še daljši članek o smučanju pri nas, ki pa se ustavlja bolj na potrošniški plati tega športa, čeprav bi imeli organizatorji, katerim gre zasluga za razmah te panoge pri nas, še obilo gradiva o ostalih plateh in zanimiv bi bil tudi prikaz celote.
Še zadnja stran; s svojo barvitostjo in pestrostjo obeta marsikaj, kar v notranjosti revije ne najdemo.
Stranj Pavel
MLADIKA 1
V XVH. letnik vstopa Mladika z novo platnico, ki si jo je zamislil Edvard Žerjal, in z uvodno besedo glavnega urednika Jožeta Peterlina, ki ne napoveduje bistvenih sprememb ali novosti v uredniškem konceptu, ker uredništvo sodi, da se je s sedanjo podobo najbolj približalo bralcem in naročnikom. Zato Marij Maver tudi prosi vse dosedanje sodelavce revije za zvestobo, potem ko ugotavlja v svojem sestavku z naslovom «Rasti iz svojega*, da bi se ob pritožbah o premajhni zanimivosti in pisanosti našega tiska morali tudi vprašati, če ni kdo tudi sam kriv tega, ker za svoj tisk premalo žrtvuje, ker ga ne podpira in ker ga premalo ljubi.
Za osrednji sestavek tokratne številke revije lahko imamo pogovor s prevajalcem Prešernovega Krsta Francetom Husujem. Čeprav je bilo o tem njegovem prevodu v času izida in predstavitve knjige že marsikaj napisanega, so v tem razgovoru še nova odkritja iz prevajalčevega življenja in o njegovem pristopu k tako pomembnemu in visokemu poslanstvu, kot je lahko prevajanje Prešernovega zaklada v italijanščino. Revija prinaša ponatis radijske pridige znanega beneškega duhovnika Emila čenčiča o dobrem tisku, Bruna Pertot objavlja v ne koliko nenavadnem slogu pisano novelo «V dolini resja*, Saša Martelanc piše o tem, kako je dojel veličino Franceta Prešerna (gre za ponatis njegovega govora na Prešernovi proslavi v Finžgarje-vem domu na Opčinah). Jože Peterlin razmišlja o Prešernu — slovenskem izobražencu pred sto tridesetimi leti in o slovenskem i-zobražencu danes, Evelina Jeza objavlja črtico «Spoznanje*, Martin Jevnikar pa predstavlja v svojem pregledu zamejske in zdomske literature Aleksija Pregarca in Ljubko Šorli. Za Pregarca pravi, da deluje na različnih toriščih, da se zato ne more poglabljati v različne zvrsti ter da ne dosega tistega uspeha, ki bi ga lahko. Pesmi objavljata Milena Merlak
in Vladimir Kos, potem sta še rubriki «družbeni problemi* m »razmišljanje mladih*, zapis o novem programskem ravnatelju radijske postaje Trst A, Dolharjevo razmišljanje o tem, zakaj se Slovenci v večji meri angažirajo v okviru opozicijskih skupin in še kaj.
LITERARNE VAJE 4
Tudi Literarne vaje niso mogle in smele mimo slovenskega kulturnega praznika. Posvečen mu je sestavek Ester Sferco z naslovom «Naš pesnik*, lahko pa bi mu bil še kak drug prispevek, ki bi Prešernovo misel obravnaval iz gledišč žive današnjosti. Na splošno so prispevki jezikovno in vsebinsko tudi tokrat na zadovoljivi ravni, čeprav ima iz-vemšolski bralec vedno bolj vtis, da je vse pisanje v našem dijaškem glasilu preveč odmaknjeno od pereče problematike našega časa in naše družbe, slovenske in zamejske še posebno. Nekaj tega je sicer prišlo na svetlo z novo rubriko «življenje na šolah*, ki je sprva več obetala, kot pa nudi v tej številki. Tako na primer odgovori dijakinj IV. razreda trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois le v zelo skromni meri odražajo njihov izvenšolski interes za taka vprašanja, ki jih vendar ni malo in ki bi jih mladi morali bolj čutiti. Je krivda na šoli? Odgovori učiteljišenikov pr vega razreda bi najbrž težko bili drugačni, drugačna pa bi lahko bila vsekakor vprašanja.
Ostalo gradivo so prispevali: Fister Sferco «Plavolaska z modrimi očmi», Barbara Rosner «Iz planinskega dnevnika*, Ana Marija Batič »Sanje in resnica*, Vesna Sosič «Moderni Robin Hood* K. «Randi*, Neva Regent nadaljevanje zgodbe »Povestica s kon-tovelske gmajne*, pesmice pa Suzana Gerlanc in Boris Sardoč. Martin Jevnikar objavlja recenziji Rutarjevega «Dnevnika» in Matiče-tove zbirke «Rožice ziz Rezije*, Josip Tavčar pa Husujevega prevoda «Krsta pri Savici*. Med strani so posejani linorezi, ki so jih izdelali: Alfio Donati (za platnico), Rosanna Ulivetti, Alfred Cibic, Vi-vijana Purič, Vlasta Stubelj, Tiziana Crissani, Rosana Versa, Di-sla Spetič.
j. k.
Nasi
bestsellerji
Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestavlja Tržaška knjigarna na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici.
Izvirna literatura Vid Vremec
ANDREJ
MANFREDA
kobariški antifašist in drugi
Biografija o vidnem marksističnem mislecu, članu TIGR, ki so ga obsodili na prvem tržaškem proce su. Njegova srečanja z vidnimi antifašisti tedanjega časa. — 200 str. Partizanska knjiga.
Prevodi
Dante Alighieri
BOŽANSKA
KOMEDIJA
Nov, izredno dober pre vod Andreja Cepudra, ki je trem knjigam napisal spremno študijo in bogate opombe.
Knjiga je opremljena z ilustracijami Sandra Botticel-lija. Izdala Obzorja.
Priročniki
TVOJ OTROK od A do Ž
Leksikon o vzgoji in negi otrok je bogato ilustriran, nazoren in visoko stroko ven. Str. 250 — CZ
Mladinske knjige
SOS
ZA NAŠO ZEMI-IO
Tridimenzionalna barvna knjiga o varstvu okolja, ponazarja zakonitosti v na ravi in nakazuje načini, kako naj se tudi otroci bori jo za ohranjanje naše Zem lje. Izdala MK.
■iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Vremčeva knjiga o Andreju Manfredi kobariškemprotifašistu in marksistu
Na tržaškem procesu septembra 1930 je bil med obtoženci tudi študent Andrej Manfreda iz Kobarida. Zaradi svojega protifašističnega delovanja je bil obsojen na 10 let zapora, potem ko je v zaporu prestal številna mučenja in maltretiranja. Kazen je prestajal v eni izmed italijanskih ječ, bil zaradi bolezni nekaj časa v jetniških zdraviliščih, nato pa po petih letih pogojno izpuščen. Toda že po kratkem bivanju doma so ga znova zaprli maja leta 1936 in obsodili na 14 let zapora. Kazni ni prestal v celoti, ker je prej umrl, hudo bolan in v čudnih okoliščinah, julija 1943, star komrj 35 let. V času osvobodilnega boja se je prvi kobariški bataljon imenoval po Andreju Manfredi, po osvoboditvi so mu v Kobaridu postavili spominsko ploščo in po njem poime novali dijaški dom in eno izmed ulic rodnega mesta. Na ta način
so rojaki v svobodi počastili spomin mladega človeka, ki je bil član tajne narodne organizacije TIGR, obsojenec prvega tržaškega procesa, član italijanske komunistične partije, dober marksistični teoretik in vodilni komunist v svojem domačem kraju.
O Andreju Manfredi je zdaj izšla knjiga, ki jo je napisal Vid Vremec, izdala pa založba Partizanska knjiga v Ljubljani. Knjiga v obsegu 200 strani predstavlja biografijo Andreja Manfrede, vendar biografijo, ki je življenje in delovanje tega protifašista zajela na široko in osvetlila vsa dogajanja v zvezi z njim. Knjiga ima vrsto poglavij in nam najprej osvetli nekaj utrinkov iz polpretekle dobe na Kobariškem. Potem nam prikaže, kako je bil po italijanski okupaciji na pohodu fašizem in kako je nastala tajna organizacija protifašistov.
Vmes je seveda prikazan« življenje mladega Andreja Manfrede in njegovo delovanje za narodno stvar. Sledi obširen prikaz prvega tržaškega procesa, prikaz novih spoznanj mladega zapornika, prikaz življenja v ječah. Tu je vmes tudi nekaj spominov na Antonija Gramscija. Nato je prikazano kratko delovanje doma, trpljenje v ponovnih zaporih in smrt. Na koncu je prikazan še košček osvobodilnega boja na Kobariškem in vrnitev mrtvega junaka v domači kraj po osvoboditvi.
Knjiga o Andreju Manfredi nima znanstvenih pretenzij, čeprav je vseskozi dokumentirana. Ima pa namen predvsem prikazati življenje in delovanje mladega človeka, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za narodne in socialne ideale. Obenem pa podati celovitejšo podobo tistega
tragičnega dogajanja, ki je dobilo svoj epilog s štirimi smrtnimi žrtvami in 137 leti zapornih kazni na tržaškem procesu, čeprav je poglavitni namen knjige vendarle v osvetlitvi življenja in dela Andreja Manfrede.
Po svojem značaju je knjiga življenjepis, vseskozi dokumentiran. Kljub temu je knjiga napisana izredno zanimivo in živo in osvetljuje osebnost človeka, ki bi skupaj z ostalimi žrtvami prvega in drugega tržaškega procesa zaslužili čast narodnega heroja. Avtor meni, da je to, kar smo doslej storili za spoznavanje teh junakov, premalo. Zato pomeni knjiga Vida Vremca tehten prispevek o spoznavanju borca za nacionalne in socialne i-deale primorskega ljudstva. Pobuda za nastanek te knjige kakor tudi samo delo avtorja zaslužita vse priznanje.
SI. Rti.
Primorski "dnevnik
6
4. marca
NASI KRAJI NEKOČ IN DANES
NEDEUA, 4. MARCA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder: «Ka-ko je lisica izgubila rep»; 12.00 Nabožna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 — 15.15 Glasba po željah; 17.00 Šport in glasba: 18.00 Popoldanski koncert; 18.45 Glasbeni koktajl; 19.25 Ital. popevke; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 23.35 Zabavna glasba. KOPER
6.30,	7.30, 12.30. 14.30, 18.30,
20.30	Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Nesmrtne melodije; 10.00 Popularne melodije; 10.30 Istrska folklora; 11.15 Trio Pokai di Pa-luzza; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Orkester Petra Hamiltona;
12.00	Pogovor s poslušalci; 12.05 Glasba po željah; 12.30 Tedenski zunanjepolitični pregled; 11.00 Popevke; 15.00 Pisana glasha;
15.30	Plošče; 16.30 Popevke: 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Poje Gaby Novak; 19.00 Reportaža «Primor-ska zdravnica med poklicem in domom*; 19.15 Odkester Roberta Delgada; 19.30 Prenos RL;
20.00	Glasba v večeru; 20.40 Parada orkestrov; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Operetna glasba;
22.00	Plesna glasba. NACIONALNI PRDGRAM
8.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 9.30 Maša; 12.00 Plošče;
14.00	Kvizi narobe 14.30 Plošče, 15.10 Popoldne z Mino; 17.00 Glasbeno govorni spored; 18.15 Koncertni program; 19.30 Francoščina na vesel način; 20.25 «Andata e ritorno»; 21.45 Koncert pianista Alexisa Weissenberga; 22.15 Nadaljevanka.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 24.00 Poročila: 7.40 Jutranja glasba; 8.14 Trije motivi; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah;
12.00	Športna prognoza; 12.15 Pesmi; 12.30 Ital. popevke; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 «Alto gradimen-to»; 15.00 Preiskušajo se diletanti; 15.40 Vam ugaja klasika?;
17.00	Športna nedelja; 18.00 Plošče; 19.05 Abeceda plašče; 20.10 Operna glasba; 21.00 Je vdova vedno vesela?
III.	PROGRAM
9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Skiadbe za orgle;
11.30	Baletna glasba 12.20 Operna glasba; 13.00 Folklora; 14.05 Koncert; 15.30 Slavomir Mrozek: «Watzlav»; 17.30 Plošče; 18.45 Strani iz albuma; 19.15 Koncert;
20.15	Preteklost in sedanjost; 20.45 Literarna oddaja.
SLOVENIJA
7.00,	8.00, 11.00, 13.00, 19.00,
19.30	Poročila; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Srečanja v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši. .. 10.25 Pesmi borbe; 10.45 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Domači ansambli; 14.05 Popularne oneme melodije; 14.30 Humoreska tedna;
15.05	Nedeljsko športno popoldne;
17.05	Radijska igra; 17.52 Ansambel Fausto Papetti; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Glasbene razglednice; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 G. Mi-stral: Pesmi; 23.15 Jazz za vse.
ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nedelja ob 12. uri; 12.30 Poklici: Popravljalci pohištva; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Prenos športnih dogodkov; 16.45 Program za mladino; 17.45 90. minuta: športni rezultati; 18.00 Dnevnik;
18.15	Zadnjih 100 sekund; 19.20 Registriran športni dogodek; 20.30 Dnevnik; 21.00 Učiteljev dnevnik, nadaljevanka; 22.20 Športna nedelja; 23.10 Dnevnik.
II KANAL
16.30 - 18.00 Evrovizija: Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu; 21.00 Dnevnik: 21.20 Humoristična oddaja «Ah, 1’amo-re»; 22.30 Program L. Macchija: «La paura».
PONEDELJEK, 5. MARCA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šolska oddaja; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Radio za šole; 18.50 Violinski koncerti; 19.30 Jazzovska glasba;
20.00	Šport; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Otroški kotiček; 9.00 Operne arije;
9.30	420.00 lir za vaš program*;
10.00	Od melodije do melodije; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.35 športni ponedeljek; 14.45 Plošče; 16.40 Poje zbor «Lino Mariani* iz Pulja; 17.00 Narodno zabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operna glasba; 21.30 Pisana glasba; 22.35 Veliki interpreti: pianist Aleksander Brailowsky.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden; 13.15 Hit parade; 14.09 Basist Fjodor šaljapin; 15.10 Glasbeni spored za mladino; 17.05 Sončnice; 19.10 Sindikalna ekonomska panorama; 20.20 «An-data e ritorno*; 21.15 Literarna oddaja; 23.20 Plošče.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.14 Trije motivi; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento*; 13.40 Kako in zakaj; 15.40 Glasbeno - govorm spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert; 11.00 Šola; 11.40 Sodobna ital. gasba; 14.30 Men-delsohnov koncert; 15.00 Koncert;
17.20	Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 20.00 Melodrama:
21.30	John Milton: «Sansone ago-nista*.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 8110 Glasbena:matineja; 9.05 Pisan svet pravljic;
9.20	Zabavni orkestri; 9.40 Pozdravi za mlade risarje; 10.20 - 12.00 Pri vas doma; 12.10 Dmitrij Šostakovič: Zlati vek — baletna suita; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S tujimi pihalnimi gadbami;
13.30	Priporočajo vam . . . 14.10 Amaterski zbori pojo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Naši simfoniki; 16.00 «Vrtiliak*; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 18.35 «Interna 469*; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30	Šola; 12.30 Poljudna zna-
nost; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 Angleščina; 16.00 Šola; 17.00 Progr. za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Tedenska knjižna oddaja; 19.15 Poljudna znanost; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film:	«Bulli e pupe», Marlon
Brando; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.20 TV razprave; 22.30 Simf. koncert, na spored Mendelsohn.
Cerovlje9 dvakrat požgana slovenska vas se soočajo z vprašanjem lastnega obstoja
Iz nekdanjega kraljestva cerov in divjih mačk so predniki uredili plodovita zemljišča, ki jim jih hočejo sedaj odvzeti - Veliko skrb predstavlja tudi problem cestnih in prometnih povezav
Pod Grmado je prezgodnja po mlad vzdramila pokrajino. Med njivami se tja do prvih obronkov rahlo vzpenjajočih se gabrovih in borovih gozdičev enakomerno vrtinči dolgočasna pesem traktorjev, ki so že dolgo od tega zamenjali prepočasno volovsko vprego. Nemirno popkovje in prvi brstiči vabijo k obrezovanju.
Nad pokrajino je legla obenem neodvmljiva skrb. Kaj bo s pridelkom, če se sonce nenadoma zlohotno premisli in pregrne s hladnimi oblaki? Ali bosta posejana zemlja in razdraženo popkovje vzdržala nezaželeni naval zapoznelega mraza? Kmetovalec se ob takih trenutkih počuti kakor hazardni i-
gralec. Čaka in trepeče.
* # *
Nad pokrajino pod Grmado je s prezgodnjo pomladjo legla še druga skrb. Veliko težja je od prve. S pridelkom bo, kar bo. Od lakote ne bomo pomrli, pravijo v Cerovljah in sosednjih vaseh. Navsezadnje ne pridobivamo več vsakdanjega kruha samo iz zemlje. Naši možje so se že pred dolgimi desetletji razkropili Po bližnjih kamnolomih, v ladjedelnici in ta ali oni tudi v štivanski papirnici ali kje drugje, kjer je kruh sicer trde skorje, toda gotov. Kaj bo z našo bodočnostjo, z bodočnostjo naših otrok, kaj bo z usodo naše vaške in narodnostne skupnosti — to vprašanje si čedalje pogosteje
brezobzirno ravnajo z našim kme-: tom?
«Kmet je v dolgem obdobju, odkar živi na tej zemlji, zna! najbolje obvarovati svojo zemljo, in nobenega dvoma ni, da bi znal najbolje ščititi in ceniti to čudovito kraško naravo tudi v bodoče. Kmet živi z naravo vsak dan. Med njima je neka soodvisnost in povezanost, ki jo mestni človek ne bo mogel nikdar razumeti. Meščan pozna naravo z nedeljskih izletov, ko se, nasičen mestnega ropota in utesnjenosti, sprosti v brezmejni svežini kamenite gmajne in borovega hlada, kjer večkrat brezobzirno sprošča tudi svojo potlačeno duševnost. Marsikdo zato marsikdaj kraško naravo uničuje, ne pa ščiti.
Prišli smo v te kraje, da bi se ubranili pred Turki. Ustno izročilo govori, da smo pribežali z dalmatinskega otoka Visa (iz tega naj bd potem nastal priimek Legiša, ki v Cerovljah prevladuje) in ta kamčniti neplodni svet kraljestva cerov in divjih mačk, smo z nadčloveškim trudom spremenili v plodovita tla. Sami bomo znali tudi v naprej najbolje obvarovati rastlinje in živalstvo in ni nam treba raznih mestnih gospodov, da bi nas o tem poučevali*.
Tako mislijo naši ljudje. Približno tako nam je povedala Lina Legiša, gostilničarka iz Cerovelj, in to so razburjeno ponovili nekateri
Plošča, ki spominja na požig vasi
zastavljajo ljudje, ko jih mesto z vedno večjo vztrajnostjo neusmiljeno oklepa v smrtonosni obroč, iz katerega ne bo drugega izhoda kot dokončni beg s kmetije. To kar ni v ce-.oti uspelo grofom devinskim v preteklosti, ki so si na razne načine, celo za ceno ene večerje, prilaščali slovensko zemljo, bo uspelo prodirajoči industrializaciji in njeni antagonistki — ideji za obvarovanje naravnega o-kolja. Na južna strani vasi Cerovlje se, tako kot dolga kača, zajedata v razraščeno gmajno, travnike in njive, naftovod in meta-novod. katerima se bo v kratkem pridružil še tretji, na severni strani vasi pa bodo uredili tako imenovani kraški rezervat, ki naj bi zaščitil naravo pred možnostmi nadaljnjega prodiranja novih podzemskih naftnih črvov ali kaj podobnega.
Ljudje naših kraških vasi gledajo na vse to s tesnobo v srcu, kot bi šlo za dolge, mučne sanje. Kako je mogoče, pravijo, da v današnji dobi, po tolikih stoletjih od kmečkih puntov, še vedno tako
JUG. TELEVIZIJA OD 4. DO 10. MARCA 1973
NEDELJA, 4. marca
8.45 Po domače; 9.20 Mestece ’eyton; 10.10 Kmetijska oddaja; 11.15 Otroška matineja; 12.10 Poučila; 12.15 Delavski amandmaji; 12.45 TV kažipot; 13.30 «Naše malo misto*; 14.20 Brigadni general Fitzroy Mac Lean; 15.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 18.00 Poročila; 18.05 Francozi naprej; 19.40 Risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV barometer; 20.35 Šoferji; 21.45 Športni pregled; 22.15 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV
15.00	Svetovno prvenstvo v u-metnostnem drsanju; 19.45 Risani filmi; 20.15 Na poti k zvezdam;
20.30	Celovečerni film: «Ne približaj se morju*; 22.10 Jazzovska glasba.
PONEDELJEK, 5. marca
9.05 Odprta univerza; 9.35, 11.00 TV v šoli; 10.30, 11.40 Angleščina; 14.45, 16.10 TV v šoli; 17.45 Zvonček palček; 18.00 Otroci pojejo o pustu; 18.15 Obzornik;
18.30	Gvajana, dežela voda; 18.55 Mozaik; 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.25 TV barometer; 22.25 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila;
20.30	Zabavno glasbena oddaja; 21.20 Gvajana, dežela voda.
TOREK, 6. marca 9.35, 11.00, 14.45, 16.10 TV v šoli; 10.40, 15.35 Nemščina; 15.55 TV vrtec; 17.15 Delavski amandmaji; 17.45 G. Vitez: Zrcalce;
18.15	Obzornik; 18.30 Koncert za 400 mest; 19.00 Zastrupitve s hrano; 19.20 Odiseja miru; 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik: 20.25 TV barometer: 20.30 Lastovke, TV igra; 22.20 Veselo s pustom; 22.45 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Vsi vlaki sveta; 21.00 «De-lo je moje življenje*, serijski film; 21.50 Dokumentarni film.
SREDA, 7. marca 8.20 TV v šoli; 11.00 Jezik in književnost; 17.45 Mačkon in njegov trop; 18.10 Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi; 19.10 Mozaik; 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik;
20.15	Nogomet; Ajax - Bayern;
22.00	M. Tvvain: Mož, ki je spridil Hadleyburg; 22.50 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV
15.00	Nogometna tekma: Beograd - Twende; 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 22.00 Zabavno glasbena oddaja z Lucianom Min-ghettijem.
ČETRTEK, 8. marca 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00, 16.00 Francoščina; 17.30 Beseda za ma me; 18.00 Otroci pojejo mamicam; 18.15 Obzornik; 18.30 Drušči na Jehu, film; 19.45 Risanka;
20.00	TV dnevnik; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 Večer s Fernan-delom; 22.20 B. Britten: Albert Herring, opera; 23.30 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Saga o Forsytih, nadaljevanka;
21.10 Dokumentarni film serije «Vietnam».
PETEK, 9. marca 9.25, 14.40 TV v šoli; 10.55 An gleščina; 15.45 Smučarski poleti; 17.45 Verne - Kohout: V 80 dneh okrog sveta; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar, ri sanka; 18.40 Vzgojni problemi; 18.50 Za boljši jezik; 19.00 Kratek film; 19.45 Risanka; .20.00 TV dnevnik; 20.25 TV barometer; 20.30 Iz zakladnice svetovne književnosti; 22.00 XXI. Stoletje, film; 22.25 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TV 15.45 Svetovno prvenstvo v smu čarskih skokih; 20.00 Risanka;
20.15	Poročila; 20.30 Nadaljevanka o mafiji; 21.20 Dokumentarni film; 21.30 Zabavno glasbena od daja.
SOBOTA, 10. marca
8.55, 10.25 TV v šoli; 11.25 O berstdorf; Smučarski poleti; 15.30 Atletika v dvorani; 16.30 Košarka: Lokomotiva - Zadar; 18.00 Obzor nik; 18.15 Maroško, serijski film;
19.15	Humoristična oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.25 TV Barometer, 20.30 Zabavno glasbena oddaja, 21.55 Arsene Lupin; 22.45 TV ka žipot.
KOPRSKA BARVNA TV
12.30 Svetovno prvenstvo v smu čarskih skokih; 15.00 Evropsko prvenstvo v lahki atletiki; 19.45 Zabavno glasbena oddaja; 20.15 Poročila; 20.30 Serijski film; 21.20 Balet Bolšoj teatra.
drugi vaščani, ki sem jih mimogrede premotil med njihovim delom na polju. Vsakdo, s katerim sem pokramljal, je najprej omenil naftovode in rezervate.
«0 tem napiši, o tem,* je pribil starejši kmet, ki mi ni hotel povedati svojega imena. «Tu živimo, pozabljeni od vseh, od občine in drugih oblasti, pa tudi od tiska. Le kako naj si pomagamo .. .», me je na koncu pomenljivo pogledal, kot bi hotel na vsak način razbrati odgovor iz mojega pogleda.
# * *
«Kako naj si pomagamo ...»
Odgovor na taka tegobna vprašanja ne more biti vselej izven nas. Ne more sloneti samo na u-videvoosti, odločanju in ukrepanju tistih, ki kujejo našo usodo. Marsikdaj moremo in moramo tudi sami odgovoriti na taka vp t sanja, z dejanskim ukrepanjem. Odgovor je v naši osveščenosti in v naši enotnosti. Tega v Cerovljah ni. V vasi ni nobenega odbora, ni organizacije. Prosvetna dejavnost je za kratko obdobje vzcvetela pred prvo svetovno vojno, ko so v vasi ustanovili društvo «Grmada», za nekaj mesecev se je prebudila po drugi svetovni vojni in danes so v vasi samo trije mladinci, ki sodelujejo v pevskem zboru «Fantje izpod Grmade*. Le tu pa tam kdo sodeluje pri športnih društvih v Nabrežini ali Zgoniku. Čeprav je v vasi precej mladine, ni med njimi še dovolj volje, da bi se organizirali.
V čem je vzrok tolikšne apatičnosti do družbenega življenje, ki bi nedvomno pripomoglo k uspešnejšemu reševanju marsikaterega problema? Mogoče izvira iz zakoreninjenega nezaunanja, ki ga je pogojevalo dolgoletno zatiranje, izkoriščanje in nerazumevanje oblasti, ki so se v zadnjih stoletjih in desetletjih izmenjevale pri krojenju usode prebivalcev tega kraja. Vas je bila v prvi polovici tega stoletja dvakrat porušena. Najprej je to področje zajela vihra prve svetovne vojne. Tod je tekla fronta in avstrijske oblasti so leta 1915 vas evakuirale. Ljudje so morali za dolga tri leta z doma in ko so se končno vrnili, so z grozo odkrili, da so ostala od njihovih bivališč samo gola okostja, ki so jih obkrožale grozljivo zevajoče luknje od italijanskih granat. Vse je bilo treba postaviti na novo, z velikim trudom in naporom. Toda eno zlo je zamenjalo drugo, še preden so si ljudje opomogli od prvega udarca, se jih je polastil teror pred raznarodovalno, nasilno logiko pendreka in ricinusovega olja. Taka politika je lahko vodila samo v novo katastrofo in spet so morali prav Cerovci in njihovi sosedje o- I kusiti najgrenkejšo stvarnost dru- | ge svetovne vihre — požig vasi in izgon prebivalcev.	i
Starejšim vaščanom je še vedno j živo pred očmi tisto usodno jutro 16. avgusta leta 1944, ko jih je iz sna prebudilo nenavadno ropotanje tovornjakov. Prišli so nemški vojaki, domobranci in italijanski j fašisti in njihovi nameni so bili j kazni na prvi pogled. Gre za ka- i zensko ekspedicijo, je završalo med ! ljudmi, kolikor jih je še ostalo j v vasi. Nekateri so se že pred tem j pridružili narodnoosvobodilni voj-j ski, večino moških pa so v eni' izmed prejšnjih kazenskih ekspedicij, 27. februarja 1944, odpeljali v Nemčijo na prisilno delo. V vasi so ostali v glavnem starci, ženske in otroci. V naglici, ko si nihče ni nadejal, so z vseh štirih strani obkolili vas ter sklicali ljudi na glavni trg. Vse se je odigralo tako hitro in tako nepričakovano, da je marsikdo prišel na cesto kar v ponočni srajci.
Zaprepadene poglede vaščanov sta preletavala strah in tesnoba, ko so se tiho pomikali pred naperjenimi puškinimi cevmi in bajoneti. Med obupno ihtenje žena in jok otrok so padala rezka povelja — vsakdo se lahko vrne v svojo hišo, a le za dvajset minut, kolikor je pač potrebno, da si vzame na dolgo, neznano pot nekaj za najnujnejše preživljanje. To je bila še zadnja priložnost, da so si ljudje obvarovali najdražje stvari in si še enkrat skrito segli v objem pred dolgim, prisilnim romanjem v neznano.
Ko so nato vse prebivalstvo strnili v dolgo procesijo, se je začel žalostni pohod proti Sesljanu, kjer je bilo prvo zbirališče. Kmalu nato se je za njihovim hrbtom nebo razžarelo. V razgreto soparo vel. šmarna so se dvigali visoki ognjeni zublji. Štiri vasi so gorele — Mavhinje, Vižovlje, Medja vas in Cerovlje. Nečloveška podivjanost nacifašistične drhali se je iz maščevalnosti nad partizanskimi diver-zantskimi akcijami znesla nad nedolžnim ljudstvom in njihovim imetjem. Za vaščani so odgnali iz vasi tudi vso živino in hiše zažgali. Na te krute dni priča še danes spominska plošča na pročelju vaške gostilne, na začetku vasi, v katero so vklesali besede: «To vas so leta 1944 v uničevalnem besu zažgali načifašisti.* - - ■
• » *
It •,T	•	-v,?	. i •* * •
V dneh svobode, ki si jo je za ceno ogromnih žrtev priborilo naše ljudstvo, ni * Šlo vse- tako, kot so ljudje pričakovali. Prejšnjo črno oblast je zamenjala zavezniška vojaška uprava in Cerovci, ki so se spet znašli pred pogoriščem, ki ga je bilo treba obnoviti, so kmalu snoznali izkoriščevalne namene novih gospodarjev. V pravem kapitalističnem duhu so le-ti zavohali koristi gradbene špekulacije. Nakazali so sicer visoke denarne prispevke za obnovitev hiš, a od nakazane vsote so dejansko uporabili za delo in gradni material le manjši del. Ostalo je romalo v njihove žene. Ljudje so se tega najgloblje zavedeli šele nekaj let kasneje, ko so se začeli njihovi domovi nrera-no starati. Material, ki ga je «ra-dodarno* poklonila zavezniška vojaška uorava, je bil na.islabše vrste in ljudje so morali kmalu spet obnavljati svoje hiše.
Prišla je italijanska uprava in njo novi problemi. Potujčenje slovenske zemlje ni nikoli prešlo iz iredentističnih namenov oblastveni-kov. Tako se danes Cerovci, kot tudi vsi drugi Kraševci, soočajo z neusmiljeno stvarnostjo razlaščanj svoje zemlje v tiste namene, ki smo jih že na začetku omenili. Prav v teh dneh se odloča usoda dvajset metrov širokega zemeljskega pasu, ki se razteza deset metrov južno od naftovoda, ki ga je pred leti namestila družba SIOT. Med vaščane, ki imajo svoja zemljišča v tem dolgem pasu, naftna družba že razpolaga svoje agente, ki ponujajo neznatne vsote za linearni meter zemljišča. Kar je ob vsem tem najhujše, pa je dejstvo, da so Cerovci, razen dveh družin, že podpisali pogodbo, ki jim raz-lašča zemljo in jo krivično plačuje.
«če so speljali naftovod in meta-novod in s tem pokvarili naša
- • ■***»*<
zemljišča, naj speljajo še' enega, saj se ne bo veliko spremenilo*, menijo nekateri. Drugi vidijo le trenutni dobiček, ki se bo sicer prehitro razpršil, in le redki spoznavajo, da si sami pomagajo kopati grob.
V	* * #
Kot bi vse to ne zadostovalo, pripomorejo k pomnoževanju skrbi med prebivalstvom mestni izletniki in lovci. «Eni in drugi se večkrat vedejo, kot bi imeli vso pravico počenjati na zasebnih zemljiščih, kar se jim zljubi*, mi je dejal domačin. Dogaja se celo, da se *a ali oni zasebnik, ali kot se sam okliče — ljubitelj kraške narave, obregne ob kmetovalca, ki se na svojem zemljišču oskrbuje z lesom za kurjavo ali čisti gmajno, češ, da u-ničujejo naravno podobo pokrajine. Pri tem pa se malokateri izletnik obotavlja, da ne bi zavozil s svojim avtomobilom na košni travnik.
Največji paradoks pa je v tem, da je letoviščarska ustanova poskrbela za asfaltiranje ozke poti, ki vodi na hrib Kohišče, na zapad-ni strani vasi, kjeg[,gi je ista ustanova kupila obširno zemljišče, za turistične namene seveda, občinska uprava pa do sedaj še ni poskrbela, da bi uredila cesto, ki vodi v vas in na kateri bi si v nočnih urah še koza polomila noge, kot mi je razgreto dejala domačinka.
Problem cestnih in s tem prometnih povezav z vasjo, je nedvomno eden najbolj občutenih problemov Cerovcev. V starih časih in do takrat, ko je državna meja prerezala to področje od ostalih predelov Slovenije, je tod tekla pomembna pot, ki je povezovala prebivalce raznih krajev, kot so Brestovica, Kostanjevica in Opatje selo, s Trstom. Čez vrh Puškinišče in mimo Cero velj so vsak dan hodile procesije ženic s pozimi jerbasi jajc in drugih pridelkov. Pa tudi v nas-
Panoramski pogled na Cerovlje
protno smer je bilo veliko prometa. Tod mimo so hodili romarji iz spodnjega Krasa in Istre na božjo pot na Sveto goro ali v Miren. Danes je vas osamljena. Celo avtobusi ne vozijo več v Cerovlje in kdor nima motornega vozila, mora dobrih dvajset minut pešačiti do Ses-ljana, kjer je prometna zveza z mestom ali Nabrežino kjer je sedež županstva. Svoj čas so Cerovci zaprosili oblasti, naj uredijo in odprejo za promet cesto, ki pelje v Brestovico, kar bi omogočilo tudi prebivalstvu z druge strani meje, da bi imeli krajšo pot do Trsta, vendar so italijanske oblasti to odklonile.
«Vse te probleme ni mogoče reševati pri mizi*, mi je ob zaključku razgovora dejala gostilničarka Lina, «treba je stopiti do ljudi, treba se je pobliže seznaniti z njihovimi problemi, težavami in željami, samo takšen pristop bo omogočil, da ne bo trpel interes nikogar*.
Napisal
DUŠAN KALC Fotografije MARIO MAGAJNA
iv ....	. .............
IIIIIIIIUII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Organist Hubert Bergant z orkestrom 6M
(Nadaljevanje s 5. strani)
Sledila bo skladba za same orgle, ki jo je napisal francoski organist in skladatelj Nicolas de Grigny; ta je bil poleg Coupe-rina najbolj cenjen organist v Franciji v drugi polovici 17. stoletja. Njegovo zbirko «Livre d’Or-gue contenent une Messe et qua-tre Hymnes» iz leta 1699 je sam Bach želel lastnoročno prepisati in se ob njej navdihovati.
Z orkestrom Glasbene matice bo nato Hubert Bergant izvajal so-
listični part v Haydnovem K°n’ certu v C-duru, št. 2. Haydn J® napisal tri koncerte za orgle, a spadajo vsi v prvo dobo njeg°* vega ustvarjanja: prvega, ko je bilo štiriindvajset let in J njegova ljubljena vstopila v sani®' stan, ostala dva pa, ko je 1,11 že na gradu princa Esterhazvj^ gotovo za kako nabožno sloves' nost, ko bi namesto običajne g'aS' be, simfonij in drugih koncertov’ poslušali koncert za orgle. Gto? ba je v teh Haydnovih koncert* po zunanjih potezah še značiln baročna, njen notranji ustroj P že kaže sonatno obliko, ki j9 n, skladatelj v zrelih letih vzdig®' v eno najpopolnejših glasben* oblik.
Naslednji avtor na sporedu j*® Dietrich Buxtehude, po rodu -D nec, najpomembnejši predstavo* severnonemške orglarske šole eden zadnjih členov v verigi ® glarske umetnosti pred Bacho*ri
Med slovenskimi skladatelji, , pišejo za orgle, je Bergant izbU, za sobotni nastop Prelud - fan«^ •sie Pavla Šivica, umetnika, ki 6. v Trstu že poznamo po njeg®* glasbi in nastopih kot klavirs* ga spremljevalca.	„
Ob koncu sporeda bomo v s boto poslušali Handlov Koncert^ g-molu za orgle in godala, op- j št. 1. Handel je napisal olt f dvajset koncertov za orglp j glavnem zato, da jih je sam igr^ v odmorih svojih .oratorijev, so jih uprizarjali v hov*00’ Handel je bil namreč izvrsten ganist in poslušalci so te njeg ve orgelske medigre in impr°v* h. cije ki jih je vpletal med že P sane note, izredno cenili- ~ ustroju spominja glasbeni r plet v teh delih na concerto £rl\g so, glede orgel kot solističf*e® glasbila pa je treba opozorit* posveten značaj takega njih® , ga glasbenega nastopa, ko P°? nejo orgle pravzaprav tekmec n Ijantnega klavičembala.
Veljaven od 4. do 10. marca 1973
@
Vezanje trt
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V ljubezenskih odnosih bosta vladala navdušenje in popolno razumevanje. Paziti pa morate, da ne boste dregnili v občutljivost ljubljene osebe. Na delu boste nekoliko površni in mrzlično razpoloženi, kar vam utegne škodovati. Z zdravjem bo pa tako, da boste občutili manjše ledvične bolečine.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ves teden boste dokaj romantično razpoloženi, odmev na to bo izredno nežen in spodbuden. Le glejte, da ne boste zamudili priložnosti, ki nanjo že toliko časa čakate. Le tako, da boste pri svojem delu bolj oprezni, vam bo uspelo uveljaviti neko svojo pravico. Revmatične bolezni in slaba prebava.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Kar se ljubezni tiče, je na vidiku neko novo poznanstvo, nad katerim boste silno navdušeni. Sicer pa čustveno življenje zelo konstruktivno. Teden bo zelo primeren za razne gospodarske pobude. Premalo pozornosti posvečate svojemu zdravju, pazite se pred prehladom.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ponudila se vam bo priložnost, da v praksi dokažete svojo privrženost osebi, ki jo ljubite. Ne zamudite priložnosti. ženska oseba, ki kaže veliko zanimanje za vas, ima kostanjeve lase in svetlozelene oči. Načrt, ki se zanj navdušujete, ima svoje velike prednosti, a skriva tudi dokajšnje nevarnosti.
bo vaše vedro in

LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Spor z ljubljeno i osebo se ne more končati dobro, če prej med sabo ne bosta razčistila nekaj zelo važnih vprašanj, ki so nasploh vzrok vseh zapletljajev. Odlična poklicna uveljavitev, ki vam bo zagotovila tudi izdaten gmotni uspeh. Zdravila so zato, da jih jemljete, ne pa, da jih kupujete in se jih ne dotaknete.
DEVICA (od 23. 8. do
22. 9.) Napeti boste morali vse svoje sile, da bi ljubljeno osebo odvrnili od dejanja, ki bi lahko imelo usodne posledice za vajin čustveni odnos. Ljudje bodo zelo cenili neko vaše pogumno dejanje, ki ga boste storili v korist dragega prijatelja.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pretirana čustvenost v neki ljubezenski zadevi ne bo v korist ne enega ne drugega. Umirite se in trezno premislite sleherni svoj korak, samo tako boste uspeli kaj doseči. Potrebni ste zdravila za ureditev krvnega obtoka. V prehrani bodite nekoliko bolj zmerni.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Dosedanje vajino vzorno soglasje bosta pokvarila pretirano nezaupanje in ljubosumnost. Tudi bo zelo prav, če boste bolj avtokri-tični in manj kritični do drugih. Utrpeli boste manjšo denarno izgubo. Lepe možnosti napredovanja na delu. Zdravje bo še naprej dobro In trdno.
STRELEC (od 22. do 21. 12.) Zavist ** zloba nekoga, ki Sa , bro poznate, vam ute.y neta bistveno ogrozi vašo ljubezensko sre • Prišlo bo pismo, ki ga ne Pr'®, kujete in vas bo nadvse razve lilo. Nekdo vam bo pomag-zagate, toda izključno iz seblana, razlogov. Pljuča niso najbolj trdn^' priporočljiv je pregled pri zc*r niku.	.<>
KOZOROG (od 22.	’
do 20. 1.) Nahajate ^ v duševnem stanju, prihaja vaš pesimize še bolj do izraza-vam lahko pozdravi mo toplo čustvo osebe, ki "* e resnično vzljubili. Podvomili ^ v iskrenost nekega prijatelja, ^ dvom se bo kmalu pokaza neutemeljen. Zdravje še kar do ^ VODNAR (od 21. do 19. 2.) Najslabse J’ če nekdo v čus g zadeve vpleta P°SJ. j račune, zakaj niko i tem nihče ne more^ ^ deti, za kaj pravzaprav gre interes ali za ljubezen. Za d postavljenega si cilja vamjgju trebno nekaj več poguma. Na j ne boste napredovali, če si ne poiščete kakega zaveznika.
RIBI (od 20. 2.
20. 3.) V svojem izp0s-venem odnosu se , , tavljate prevelikimi . wj ganjem. S svojo P .
/ rano odkritosrčnost*-
boste dosegli prav nasproten Prenehajte z garanjem in si P e{j. čite dober počitek, saj vas ^ rana gonja za sredstvi la uniči. Prijeten izlet v zelo P™ družbi bo za vas kot zdrav
(!)
d°
čust-
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
r
Anketa Primorskega dnevnika
ŠPORTNIK MESECA
~~ februar —
1- Sonja Milič (n.t.) 14
, |nvana Vesna ver (n.t.) 13, 4, , nja Pernarčič (odb.) 9, 4. Aleks strekelj (nog.) 4, 5. Fa-°Ja Meneghetti, Valter Veljak, abjan Mira (vsi odb.), Boris abjan (koš.), Dragica Blaži-Nevo Radovič (oba n.t.) 3, u- Egon Pertot, Tomaž Deve-k (oba ati.), Gorazd Vesel Ismu.), Adrijan Sosič (koš.)
115'rPanil° Štoka, Giani Mar' n’ Rado Tence, Franko Fa-yento (vsi nog.), Martin Kralj, arko Ban, Egon Guštin (koš.), 44 Lavra Lovrečič (odb.) 1. SKUPNA LESTVICA PO DVEH MESECIH S- Milič 35, M. Kraljič 20, ;esnaver 16, S. Pernarčič -	Fabjan 10, M. Klanjšček
*	Radovič, M. Klabjan in
ži„Št«'kelj 4, A. Sosič, D. Bla-i a4 F- Meneghetti, V. Veljak “K Bavcon 3, E. Pertot, T. ve' .ak'» G- Vesel, 2, V. Vato-Ban p ZavadlaL M. Kralj, M.
Pavietfč' GIustl“’ V- Pertot. °-
Tpn,„ c> L. Lovrečič, F. Fa-
D č/ R' Tence, G. Marson,
' Stoka in D. Švab 1.
r<>vaČknriSŽmanova’ nekdanja Boško uče™Ca’ P01"1 zdaJ šol-^ucenost v glaVice kratkohlač-
govor 7 ^epentabrski občini. Po-v zadr' njo je Prijeten: nikoli ni ZT „ gl za odgovor, ritateli«^ februar je bila »glas Postavila n» nauS1 anketi in ie Sv°jega . aa. -vr i sv°jega izbora Sosiča Sovascana, košarkarja A.
smoabili r^1ZbIali prav njeSa>> «Vitb U rad°vedm?
Pri op^Lkf3. nosI največje breme če to n- košarkarski ekipi, tudi koševs. 1 razvidno iz doseženih
všeč?»eri kP°ri-i so vam najbolj
'ovaifc^ii ^ ^ .všeč atletika, te-plavaniu lavanje. Pri atletiki in sami	"a tekmovanjih
80 njihovi mkl kck Posamezniki in Vadba n, goltati stvarni. Telo-fnet tekrL 1 ne smela biti predah i^ovanj, temveč le umetni-n’0vaitiiih Sporia. Lestvice na tek-siiitoatn so, Prevečkrat posledica w iL^V' Tako je tudi kjer &katerih drugih športih, O	sodniki*,
fesopj^j ^ern, športu menite, da *akaj?» ^ smek poročati in
Bst&fc.h' ^ smeli poročati 6 rizacilA	ki zahtevajo moto-
trgovskn Predstavljajo samo moralo ki+- amo' Na sPldšno bi Pri bL Poročanje bolj tehnič-giede jtriinriorskem dnevniku pa stransko -SfYga, športa bolj nepri-28 naiven- lanskoletna lestvica v velikiJSega. športnika se mi zdi PoTočar,i„ meri Plod preobširnega ri športnicah)) nekaterih športnikih » z^,-Y repentabrskd občini so riirriail verjetno še edini, ki organi,«nobene slovenske športne športno«?1^' Zakai je na našem občini h!L z,em«evidu Prnv v tej itpa , ,a bsa? Lučka Križmanova «V t€m vprašanju tako sodbo: nizek rfPfritabrski občini je zelo jav odstotek visokošolcev. Ta po-ši. K x v Prejšnjih letih še huj-g0i;: 67 šport pri domačih društvih ni 7 ®lavnem je študentje, se ketTl . med njimi približal kanalni- sportnemu društvu in dali nl, r?PeTitabrski mladim manj-“OKaj organizatorjev)).
sp OBVESTILA
obvešča, da bo 2. dan *elni> v	"a progi "delTAn-
radi onicah, kakor lani. Žabo t*tJkega števila udeležencev Se vsi t (lvan'e samudno, zato naj rejo n» T10va,ci Pravočasno zbe-na startnem mestu.
rilo^rti6 razsodišče 7. ZŠI ugoto-lien’a ,1-..-! bl a nekatera prijav-°bveljai atYa oškodovana, če bi z dne 1 naknadni vpis za smuk
Zna‘i le\^fCa’ je sklen'l0 P«-le sestavi tn° 'Sto za smuk- ki
z Prvega ra "a P°dlaf;i Priiav razpisa tekmovanja.
NAMIZNI TENIS
ZA SP
V Sarajevu izžrebali nosilce vseh skupin
Jugoslovani so z žrebom v glavnem zadovoljni
V četrtek so v Sarajevu žrebali nosilce skupin za letošnje svetovno namiznoteniško prvenstvo, ki bo v bosenskem glavnem mestu, od 5. do 15. aprila letos. O izidih žreba nimamo še točnih podatkov, vemo pa za nosilce skupin.
Moške ekipe bodo nastopile v petih kakovostnih skupinah. V prvi skupini bo 14 ekip, ki bodo igrale dve prvenstvi po sistemu vsak z vsakim: vsaka ekipa bo tako igrala šestkrat. .Med najboljšimi so naslednje reprezentance: Kitajska, Švedska, Madžarska, LR in DR Koreja, Indonezija in Avstrija v A skupini, Jugoslavija, Japonska, ZR N, Francija, Anglija,, ČSSR ter SZ pa v B skupini. Pri ženskah bo sistem tekmovanja enak, le da je ekip manj. Za naslov svetovnega prvaka se bodo potegovale Jugoslavija, LR Kitajska, LR Koreja, Romunija, ZRN. Švedska in Francija v skupini A ter Japonska, Kambodža in DR Koreja v skupini B.
Znani so tudi nosilci skupin med posamezniki. V moški konkurenci je nosilcev skupin 16, prvi pa je svetovni prvak Šved Bengtsson. Najboljši Jugoslovan je Stipančič (11.), za njim pa Šurbek (14.). Med šestnajstimi je osem Evropejcev in prav tako Azijcev. Pri dekletih pa je le osem nosilk skupin, od katerih je kar sedem iz Azije Edina Evropejka je Madžarka Kishazi, ki zaseda šesto mesto.
Jugoslovani so z žrebom precej zadovoljni, čeprav bo moral Šurbek srečati odličnega Madžara Jonyera, ki mu bo verjetno zaprl pot do višjega kola. Stipančič pa se bo moral spoprijeti z Japoncem Tasako, ki nikakor ni nepremagljiv.
S.J.
igralcem, tako da bodo že dokaj pripravljeni dočakali start in s tem naporne borbe za točke.
Start košarkarjev v iSovi Gorici
Zima se počtsi umuta in tudi športniki ostalih panog v Novi Gorici so pričeli misliti na svoja redna tekmovanja. Prvi so bili nogometaši, ki so se začeli pripravljati že pred mesecem; sedaj pa so se prebudili tudi košarkarji, saj se bo njihovo letošnje prvenstvo pričelo 24. IV. Da pa bi bili gori-ski košarkarji, oziroma njihove e-kipe, ki tekmujejo v raznih republiških ligah, dobro pripravljene, je tekmovalna komisija pri košarkarski podzvezL Nova Gorica razpisala pomladansko ligo v košarki za POKAL GORICE 73. Na tem ligaškem tekmovanju, ki se bo odvijalo samo v dvoranah bo sodelovalo 5 moštev in sicer: TIK Kobarid, GROSIST Šempeter pri Gorici. FRUKTAL Ajdovščina, RUDAR iz Idrije ter SALONIT iz Anhovega.
Ta nova pobuda je povsem u-mestna za razvoj košarkarske i-gre na Goriškem in upajmo, d'a bo ta prvi poskus v mrtvi košarkarski sezoni izredno dobrodošel
Nogomet
tudi v srednjih šolah
Nogometna podzveza Nova Gorica je skupno z občinsko zvezo za telesno kulturo letos prvič razpisala prvenstvo v malem nogometu za srednje in strokovne šole. To je brez dvoma pozitivna akcija, Ker je porok, da bodo tudi gojenci teh šol lahko aktivno igrali nogomet. Na letošnjem prvenstvu bodo sodelovale ekipe: Elektrogospodarski center, gimnazija, Lesna šola in šola za blagovni promet.
Tekmovanje se bo odvijalo po liga sistemu, to pomeni, da se bodo moštva srečala po dvakrat.
R. K.
EVROPSKI POKALI
Jasni rezultati značilnost prvih polfinalnih srečanj
Bolj ali manj so imena finalistov že znana
Značilnost prvih tekem za polfinale evropskih košarkarskih pokalov so bili zelo jasni rezultati, ki so v večji meri že odločili finaliste.
Pokal evropskih prvakov
Tu je bilo zanimanje seveda 0-srcdotočeno na italijanski derbi. Ignis je imel v prvi tekmi v Milanu precej sreče, saj so domačini nastopili brez Američana Kenneya in so še zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi: Brumati je dosegel le štiri točke, Raghe ni nihče ustavil, pod košem pa so gostje z Meneghinom in Morsejem go spodarili po mili volji. Petindvajset točk prednosti (tekma se je zaključila pri 97:72), pa je za Ignis dovolj, da se lahko brez treme pripravlja na povratno srečanje na lastnem terenu, saj take razlike
IliiilllilliiuuiiliiiiliiiiilillliillsiiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriuiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiii
NA TEKMOVANJU GOZDARJEV, LESARJEV IN LOVCEV
Uspeh smučarjev Mebla na Pohorju
Odlično četrto mesto v ženski konkurenci
Na Pohorju pri Mariboru je bilo letošnje že 14. slovensko prvenstvo v smučanju za gozdarje, lesarje in lovce. Na tem vse bolj kvalitetnem tekmovanju v veleslalomu so Goriško zastopali tudi smučarke in smučarji iz Mebla, ki so se dobro odrezali. Zlasti uspešne so bile ženske, ki so v ekipni konkurenci zasedle odlično četrto mesto, med posamezniki pa se je mlada Čer-nutova uvrstila na zopet odlično četrto mesto.
Pri moških je bila konkurenca še večja saj je nastopilo kar 259 smučarjev iz vse Slovenije, med njimi tudi poznana imena, kot so Klinar, Lakota, Šlibar, Šmid, Pesjak, Srebre in drugi, ki v alpskem smučanju nekaj pomenijo.
V 2. starostnem razredu je Špacapan osvojil 18. mesto, Kolenc pa je bil v 1. razredi^/L;
Prav zato je ilsjeph 15-članske-ga zastopstva MeDla'rffa Pohorju želo lep in spddbtlden^-ža naprej, kar pa tudi pomeni, da se v tem velikem kolektivu čedalje večja pozornost usmerja v pravilno in zdravo športno rekreacijo.
Rajmund Kolenc
Melinc zmagal na Livku
V organizaciji SK Matajur iz Livka je bilo na Livku že 44. tradicionalno tekmovanje v veleslalomu z vrha Kuka. Na tem elitnem
PD «Slavec» iz Ricmanj je priredilo turnir v dami, katerega se je udeležilo 14 igralcev iz domače vasi in Boršta. Zmagal je Dušan Maar iz Boršta pred Borisom Kuretom in Mirjanom Blažičem. V preteklem tednu je bilo nagrajevanje, nato pa družabni večer, katerega so se udeležili tekmovalci in drugi člani društva. Na sliki: predsednik društva izroča Maaru kolajno
v normalnih pogojih ne bi moglo nadoknaditi proti njemu nobeno moštvo. Tudi CSKA nima več problemov: Crvena zvezda je že na domačih tleh zgubila, in to predvsem po lastni krivdi.
Pokal pokalnih prvakov
Tu bi Mobilquattro lahko še popravil poraz iz Splita, čeprav se nam to ne zdi mogoče. Jugopla-stika bi bila morala prvo tekmo osvojiti z dosti večjim naskokom, je pa pokazala, da je precej močnejša od nasprotnika. Ne bi se čudili, če bi Spličani zmagali tudi na tujem. Spartak iz Leningrada pa si je pred domačim občinstvom zagotovil 21 točk prednosti. Španci od Juventuda iz Badalone bodo lahko presrečni, če si bodo na lastnih tleh priborili prestižno zmago, o čemer sicer dvomimo.
Pokal evropskih prvakinj
Italijanske prvakinje so tokrat močno razočarale. Optimizem pred tekmo s Clermond Ferrandom je bil precejšen, vendar se je izkazalo, da so kljub pomoči Veger-jeve, ki je bila najboljša igralka tekme, Francozinje še vedno premočne za GEAS.
Pokal pokalnih prvakinj
Imamo le rezultat ene tekme. Beograjska Crvena zvezda je pred lastnim občinstvom zaigrala odlično, kljub temu pa se je v tekmi proti leningrajskemu Spartaku ni mogla izogniti porazu, in to precej hudemu. Druga tekma bo to"ej zgolj formalnost.
Pokal Korač
Italijanski zastopnik Forst je z zmago na tu^em (toda samo ena točka prednosti proti manj kvoti-ranemu Picaoerd) že osvojil pravico do nastopa v finalu. Bolj izenačen je drugi polfinale. Rating Ma-lines, ki je izločil zagrebško Lokomotivo, je prvo tekmo proti Barceloni zmagal, uj-mci pa bi 12 točk ha lastnih tleh lahko tudi. nadoknadili. Na vsak način pa je favorit tega pokala Forst.
IliliiiilllliiiiiMiiiiiiiilliiiliiililiilliiiiiiliiiiiimminiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiliiiiimiiimuiiiiiiiiiiii
V PRETEKLIH DNEH DVE NOVI ŠTEVILKI
primorskem tekmovanju je nastopilo 90 smučarjev iz 11 klubov. REZULTATI:
Člani do 35 let	
1. Melinc (Matajur)	1”25”1
2. Dreščak (Matajur)	1’25”2
3. Likar (Rudar)	1’28”2
Člani do 45 let	
1. Arko (Postojna)	55”7
2. Podgornik (Gorica)	57”9
3. Rosič (Matajur)	58’’2
Člani nad 45 let	
1. Paternost (Postojna)	40'7
2. Sever (Postojna)	43”0
3. Miklavič (Rudar)	47”6
Domači košarkai^ien)
Vrsta zanimivih in koristnik prispe vko v
* *»•
j&Kt, a* «
10-30
' :-.**M<** ASFJR
imiJidiEM
DANES
NEDELJA, 4. MARCA 1973
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku
Primorje — Inter SS * * *
15.00	v Škocjanu
S. Canzian — Vesna
15.00	v Nabrežini
Aurisina — Breg * * *
10.30	v Trstu, Ul. Flavia
Libertas — Zarja * * *
15.00	v Vidmu
S. Rocco — Juventina * * *
3. AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, stadion «1 maj*
Union — Libertas Sv. Marko * * *
15.00	v Padričah
Primorec — Stock * * *
10.30	na Proseku
Olimpija — Giarizzole * * ★
10.30	v Dolini
Breg B — Don Bosco * * *
15.00	v Štandrežu
Sovodnje — Azzurra * * *
MLADINCI
8.30	v Trstu, stadion «1. maj* Union — Libertas Sv. Marko
* * *
NARAŠČAJNIKI
13.45 v Trstu, Sv. Sergij
Edera — Breg
* * *
15.00	v Trstu, Sv. Sergij
Inter SS — Gaja * * *
13.15 v Dolini
Rosandra — Vesna
w * *
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
10.30	v Gottolengu
Vignoni — Bor * * *
1. MOŠKA DIVIZIJA
v Čedadu	*
— Sloga,,
Domači športni album
Začeto delo našega neumornega športnega delavca Branka Lakoviča se nada'juje. V letu 1973 smo dobili v roke kar dva izvoda «Do-mačega košarkarskega biltena* Ti številki pa nedvomno pomenita korak naprej v tej za nas novi in izredno potrebni pobudi. Krog so-trudnikov se štiri in z večjim sodelovanjem naših trenerjev, profesorjev telesne vzgoje in športnih delavcev bo mesečnik samo pridobil. Že so se oglasili tudi nekateri mlajši sodelavci, kar je še toliko večji uspeh.
Druga številka nam prinaša štiri prispevke, od katerih bo odnesel marsikaj koristnega vsak trener in prijatelj igre pod koši. Trener prve peterke Bora, prof. Mario Mari, opisuje kako igra njegova ekipa proti raznim variantam conske o-brambe. Prispevek Sergija Tavčarja o «individualni tehniki* je tudi zanimiv. Njegova ugotovitev, da se blokade malo (ali skoraj nič) ne vadijo, ni izvita iz trte. Organiziranih blokad ne da ne vidimo samo pri naših ekipah, ampak tudi pri drugih le poredkoma, pa čeprav igrajo v višjih ligah. Trener Kon-tovela Stojan Kafol pa opisuje kako trenira svojo ekipo. Metoda vadbe Circuit - trening je zelo dobra in Kafolu bi napravil samo eno opazko, da ne bo škodilo, oziroma je izredno priporočljivo, da bi vključili tudi postaje za krepitev trebušnih in hrbtnih mišic, ki so za lepo držo neobhodno potrebne. Kot zadnji prispevek pa je prevod Lakoviča iz knjige Bunny Leviti — Basket-
ball Plevers, Two man drills, ali po slovensko: vaje v dvojicah. Član-kar opisuje koristno vadbo čo sta samo dva igralca na igrišču, z raznimi vajami. Pavel Barazutti pa v pismu poudarja, da se posveča premalo pozornosti podajam.
V uvodniku tretje številke nam referent za košarko pri ZSŠDI Branko Lakovič daje spodbuden odgovor: «Da je za nas košarka priporočljiv šport in se nam bo vložen kapital obrestoval. Zato delajmo resno, navdušeno in zavestno* zaključuje svoje misli Prevod zanimivega članka Johna Woodena: «Smi-sel skupne igre* je pripravila nova sodelavke biltena Dunja Grom. Kako mora biti pri vsald ekipni igri nam pove samo ta stavek: «Ekipa je na prvem mestu — individualni ugled pa na drugem*. S teorijo košarke izredno dobro podkovani prof. Mari pa nam je to pot pripravil članek o napadu proti pressingu. Kratko, in vsem razumljivo, pove Branko Lakovič kako je treba metati aut od prečne črte. Iz knjige znanega športnega psihologa dr. Konstantina Momiroviča «Psihologi-ja športa* pa je objavljen članek -teorija športnega treniranja. Morda ne bomo pretiravali, da ta prispevek ni vsem razumljiv, ker vsebuje nekatere večini nepoznane izraze. Mladi Borov naraščajnik Peter Žerjal je pripravil članek iz zgodovine košarke. Na koncu te tretje številke podaja uredništvo mesečnika trenutno stanje v ameriški profesionalni ligi za katero se zanima več bralcev.	G. F.
t ^ r,: . ...
1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30 v Gradišču
Torriana — Bor
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.00	v Padovi
Fiamma — Bor
................
Goriške nogometne novice
Preteklo nedeljo je nogometno občinstvo na Goriškem ponovno prišlo na svoj račun spričo več dobrih prijateljskih tekem.
Kar zelo trdo so se spoprijeli zares v Renčah domačini in gostje Primorja iz Ajdovščine, ko je bil končni rezultat 2:0 (2:1). Renčani so dvakrat povedli in so celo za-streljali 11-metrovko. Bili so tudi bližje zmagi, kot nasprotniki.
Novogoriška Vozila so gostovala v Biljah, kjer so ne preveč prepričljivo zmagala proti žilavi e-najsteriei domačinov.
Marljivi Bohinjci so bili ponovno in že tretjič na Goriškem, tokrat so igrali z mladinci NK Vozila v Novi Gorici in so zgubili z 2:0. Danes bodo na programu same pokalne tekme in sicer: V Idriji bo Rudar igral proti Primorju, v Vipavi bo gostovala ekipa NK Adria, v Renčah pa NK Vozila. Vse tekme bodo ob 15. uri. Ob 10. uri bo v Novi Gorici tekma za pokal ZMS med mladinci NK Vozila in NK Tolmin.
R. Varl
Prejšnjo nedeljo je bilo pri Sv. Antonu v Kanalski dolini vse živo. Na 7. zimskih športnih igrah Slovenskega planinskega društva Trst je sodelovalo vse polno naših najmanjših smučarjev, ki so se prizadevno poganjali v «globino».
Del najmlajših udeležencev vidimo na sliki Pod naslovom. Tekmovalka' 's šL ib na prsih je Tamara Pahor, ki je zmagala ■v kategoriji «baby sprint*.
Monika Milič (zgoraj levo) je bila najmlajša udeleženka tekmovanja, saj je stara komaj 5 let. Na desni sliki pa je Adri-jana Margon, ki je že kar vešča smučarka, saj je osvojila v kategoriji «mišk» odlično 3. mesto. Tatjana Stefančič (desno) je branila barve »medvedk*, in to uspešno: bila je druga.
Za spomin se je postavil pred kamero tudi ves sodniški zbor, ki ima največ zaslug, da jc tekmovanje organizacijsko potekalo res v redu.
Dr.
ksander - Peter
Partizanski zdravnik 6
°gatega, pa tudi težkega življ’enja partizanskega zdravnika
^ si je pomagal čez vodo tudii ranjeni Vinko. Hitro
^fedten ^ t
S^reljanie>^S^C>^^a na P°moč tovariša Bračič in Hribar. Ker ^ai, nato6 Vecbl° n' ponehalo, sem mu rano kar površno ob-in <-», pa sta ga prijela Bračič in Hribar vsek pod eno ^ink ° Srn° po^as' nadaljevali pot. besho stegno t"1,1 velik in močan fant. Cel rafal je dobil v krvavel ’ t^ko da bila rana velika za celo pest; močno 2e ko ’ I™1 kost na srečo ni bila poškodovana.
Krogu 0 Pnšli čez vodo, je streljanje nekoliko poneha-h keie, Naih -S1Yer ^ vedno švigale mimo nas, vendar vse >as Pognali vrZ S0 se s°vražniki zadovoljili s tem, da so ak° je . v°do. Vsekakor pa čez vodo za nami niso šli. j., Počasi n C,aS strelianje popolnoma prenehalo, n ■ tookri STrf t®zavo nadaljujemo pot. Voda šklokota v čev-rePlašen ° d° koze- daz sena zraven vsega še do mozga
^dhič iz" Bpi°o Se ,Pd	nas je ostalo sedem. Dva, Karel
a izeuhii VOde v L°škem potoku in še eden od kurirjev, , Molčeči ,V ,svlnčenem metežu.
^ili streh atirj,emCI. pot' Cim dalje smo bili in čim redkejši trenutku’ * bolj me Je obhajala misel, da bi bil v w laIlko mrtev. Postajalo me je čedalje bolj
strah, namesto da bi postajal vse bolj razpoložen in pogumen, saj je bila nevarnost vsak trenutek manjša.
Ne vem, koliko časa smo tako hodili čez njive po blatni in mokri zemlji in z naj večjimi napori. Govorili nismo, le o najnujnejšem smo se šepetaje sporazumevali.
Vinko je vedno bolj pešal. Stokal ni, le krvi je dosti izgubil. Bdi je že skrajni čas, da mu pregledam rano in popra vim prvi zavoj.
Prišli smo do neke šupe. Nekdo je imel baterijsko svetilko in ob njeni medli svetlobi smo se lahko spet videli. Jeziki so se razvezali in medtem, ko sem jaz s prezeblimi in trdimi prsti prevezoval Vinka, ki smo ga kolikor je bilo mogoče udobno položili na slamo, so fantje začeli govoriti, kaj so doživeli. Prav vsi razen Bračiča in Hribarja so bili ranjeni; jaz sem imel kontU2ajo glave in vratnega predela. Kasneje, drugi dan, ko sta se pojavila še oba izgubljenca, sem lahko ugotovil, da je bilo ranjenih sedem od devetih, ki so bili z menoj. Na srečo razen Vinka ni bdi nihče težko ranjen, večina je doživela le oplazne strele. Tako je enega krogla oplazila po temenu glave in skozi triglavko, drugi je imel lahno raztrgano kožo na mošnji spolovila, Jud je dobil strel pod kožo, čisto o-b desni strani trebuha, dva pa sta imela prestrelen suknjič ali hlače. Skratka, skoraj vsi smo bili na neki način prizadeti.
Vinko pa je bil hudo ranjen. Na desnem stegnu je zevala za pest velika, okrogla rana, od koder mu je krogla odnesla dober kos mesa. Tudi zdaj ni stokal, stiskal je zobe, vendar je zaradi izgube krvi postal bled in moči so mu jele močno popuščati in čedalje bolj ga je zeblo. Prevezal sem ga in svetoval Bračiču, da bi bilo najbolje, da ga ne peljemo naprej Moramo ga v kakšni hiši pustiti, sicer ne vem, kako bo prenesel. «Tu v tej šupi ga ni moč pustiti,)) je dejal. «Mo-ramo ga odpeljati kam dlje od prizorišča napada.«
S skrajnimi napori se odpravimo dalje. Ves sem premo-
čen in strašno me zebe, saj je ponekod še sneg. Tako se po opotekajoči hoji, ki se je zraven tega zdela neznansko dolga, približamo majhnemu hribu, na katerem opazimo obrise hiše. Previdno in počasi se ji približamo z velikimi napori, vo deč s seboj prek ramen oprtega Vinka.
Tik preden pridemo do hiše, nenadoma poči strel prav V bližini. Ne vem kako, toda zdravniška torba, ki sem jo zdaj nosil jaz, saj so bili vsi drugi ranjeni, komandant in komisar pa sta vodila ranjenega Vinka, mi je zdrknila iz rok in se pričela kotaliti po strmem hribu navzdol. Gotovo se je kotalila kakih 100 m jaz pa za njo, saj je nisem smel pustiti niti je nisem mogel, šele globoko v grapi, kjer se je začel gozd, se je torba ustavila.
Tudi drugi so bili hitro za menoj. Ugibali smo, kdo je streljal z vrha hriba. Domnevali smo, da bi utegnila biti partizanska straža, vendar je bil lahko tudi italijanski stražar, saj je bilo znano, da so le ti ponoči radi streljali, da bi »opozorili)) morebitne partizane v bližini na svojo prisotnost. Vse kakor nič gotovega ni bilo mogoče zaključiti. Zaradi situacije, v kakršni smo bili, pa je bilo najpametneje, da ne preverjamo svojih domnev.
Bračič je odločil, da nadaljujemo pot. Spet sem oprtal zdravniško torbo, ki mi je bila odslej še težja, saj je skrivnostni strel na vrhu hriba v meni zopet zbudil strah. Z muko smo se odpravili po nekem žlebu strmo navzgor.
Vinko je postajal vse slabši: zaradi izgube krvi in naporne hoje sta ga Bračič in Hribar že bolj nosila, kot pa mu le pomagala pri hoji. Vedno bolj sta čutila njegovo težo. Izgubil je dosti krvi in popuščale so mu moči. Sklenili smo, da pustimo Vinka čez noč v gozdu, z njim pa še enega kurirja. Dobro skrita naj bi pričakala dneva, ko pošljemo po njiju patrolo.
Tudi sam sem bil že tako izčrpan, da nisem mogel naprej.
Prosil sem, da puste mene namesto kurirja z ranjencem tu do jutra. Tako ga bom lahko prevezal in mu sicer lahko več pomagal kot pa kdo drug.
Gotovo bi sam nevarno zbolel, če bl ravnali tako kot sem predlagal. Bil sem ob vso moč in silno me je zeblo. Bračič mi je prigovarjal, naj ne popustim, da ni več daleč do bližnje vasi, vsega kakih 10 minut. Do tja že še vzdržim. Tudi bi ne mogel Vinku v temi nič pomagati. Zjutraj pa bodo takoj prišli ponj.
Tako spet nadaljujemo neskončno pot po strmih grapah in po gozdu. Tistih 10 minut, o katerih je govoril Bračič, se je raztegnilo in je prav gotovo že minila debela ura ali več, ko sem nazadnje le opazil obrise vasi.
Noč se je že pričela umikati dnevu in na vzhodu se je že rahlo svetilo. Sedaj smo hodili potihoma po rosni poti in se približevali prvim hišam. Tedaj se začujejo nedaleč od nas koraki. Že smo bili pripravljeni, da se spet umaknemo ali pa pritajimo, ko se oglasi partizanska patrola, ki nas ie najbrž prav tako opazila kot mi njo. Brž smo se sporazumeli.
Odpeljali so nas v bližnjo hišo, kjeT so nam postregli z jabolčnikom in žganjem. Prav kmalu sem si opomogel in se takoj lotil prevezovanja ranjencev, ki jih prej v gozdu nisem mogel pregledati, pa tudi sami tega niso želeli, saj so zatrjevali, da jim ni nič hudega, da bo za prevezovanje že še čas, ko pridemo v kakšno hišo, kjer bo luč in bo mogoče bolje videti. Vendar vsi le niso bili tako lahko ranjeni. Jud je imel prestreljeno desno stran trebuha. Na srečo ga je krogla samo oplazila, tako da notranji organi niso bik prizadeti. Tudi strel skozi mošnjo, ki ga je utrpel eden od članov patrole, ni bil tako nedolžen, čudil sem se, kako je s tako poškodbo in na takem mestu še mogel hoditi, ne da bi mu to delalo prevelike težave.
(nadaljevanje sledi)
L
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	83	382
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/11	Telefon	795	823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/111	Telefon	761	470
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna raročnina za inozemstvo 19.500 lir, za 'naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.—	dinar, za zasebnike	mesečno 18.—
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
4. marca 1973
Za SFRJ
Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/* «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ph oglasnem odaelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPL
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • tfS|
PREISKAVA O TELEFONSKEM PRISLUŠKOVANJU V MILANU
Pod nadzorstvom tudi telefonska centrala milanskega lista «Corriere detla sera»
Prisluškovalne naprave tudi v telefonih milanskih sodnikov?
V kratkem prvi vidni rezultati Infelisijeve preiskave
MILAN, 3. — Po vohunskih prisluškovalnih napravah, ki so jih preiskovalci odkrili na telefonih rimskih listov «Avanti», «Paese Sera* in «Messaggero» je prišel včeraj na vrsto tudi največji italijanski list «Corriere della Sera*. Kaže, da je skoraj stoodstotno gotovo, da je bila telefonska centrala milanskega lista pod nadzorstvom. Pristojni organi nočejo tega izrecno potrditi kot da bi bilo za list nezaslišano imeti telefone pod nadzorstvom.
Verjetno gre za psihološke posledice dejstva, da je namestnik milanskega državnega pravdništva Riccardelli, ki vodi preiskavo o prisluškovalnih centralah v Milanu, pred nekaj meseci odredil sodno preiskavo v uredništvu «Corriere della Sera». Treba pa bo premostiti te težke odnose med sodnikom in u-redništvom, ker bi to lahko omejilo in «razvrednotilo» preiskavo. Po tej poti bi bilo zelo lahko zvreči vso krivdo na zasebne detektivske agencije, ki pa so le obrobni de-
javniki v vohunski mreži, ki so jo višji krogi razpredli po Italiji. O-čitno je tudi, da prisluškovanje telefonov nekega lista daje vsej preiskavi pečat, ki je bil viden takoj od začetka in ki so ga določeni krogi pozneje skušali prikriti. Gre za akcijo velikih operativnih central, ki ne nadzorujejo samo posameznih državljanov ampak središča oblasti in ljudi, ki so z njimi povezani.
Preiskovalci so odredili tudi vrsto pregledov na telefonih milanske sodne palače, kajti obstaja utemeljen sum, da je kdo pos’ušal telefonske Dogovore sodnikov. .Strokovnjaki so podrobno pregledali zlasti te’efone namestnikov državnega pravdnika Pulitanoja in Sinagre, ki sta pred časom vodila zelo zapletene preiskave o fašistih. Doslej ni bilo mogoče izvedeti še ničesar o rezultatih teh pregledov. Slišale so se samo govorice, da telefoni nekaterih sodnikov niso bili pod nadzorstvom. Tu pa se postavlja zelo važno vprašanje. Če je res, kot
kaže, da je dokazal rimski pretor I jajo na dan imena «velikih rib* je Infelisi s svojo preiskavo, da so vsekakor verjetno, da bodo zainte-nadzorstvo nad političnimi in sod- j resirane osebe skušale zavreti delo nimi organi vodile dobro opremlje- rimskega pretorja.
ne operativne centrale, je tudi res, da bodo prišli vedno trenutek prepozno: poraja se namreč že stara problematika nadzorovanih in nadzornikov, katerim je zelo koristila reklama, ki so jo nekateri listi delali telefonski preiskavi. Očitno je namreč, da so se tisti, ki so kaj skrivali za bregom, pravočasno u-maknili, ko je prišla vsa afera na dan.
Po poročanju lista «L’Unita» kaže, da je rimski pretor Infelisi, ki vodi preiskavo o prisluškovalnih centralah v Rimu odločil, da bo pospešil «tempo» preiskave. Govori se namreč o nevarnosti novih atentatov in tatvin na dokazno gradivo, ki ga je pretor zbral doslej. Ne gre za neutemeljene domneve, saj so se neznanci le pred nekaj dnevi prikradli v sodnikov urad in so odnesli en magnetofonski trak. Ko preiskava napreduje in priha-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiTmimiiiniiiiiiiiimiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiimii
POMEMBNE POLITIČNE VOLITVE V LATINSKI AMERIKI
V Čilu se bodo danes pomerile napredne in konservativne sile
Oster razredni boj med ljudskimi množicami in domačo buržoazijo, povezano z ameriškim kapitalom
SANTIAGO DE CHILE, 3. — Prvič v čilski zgodovini bodo jutri šli na volišča tudi slepi in nepismeni. Vseh volivcev je 4.150.000 moških in žensk. Od teh je 5,7 odstotka volivcev, ki so šele sedaj dopolnili 18. leto. čilske parlamentarne volitve, ki so sklicane za jutrišnji dan, so izredno pomemben dogodek v zgodovini te južnoameriške države, ki se razteza v dolžini več kot 3.000 km vzdolž obale Tihega oceana, tja dol po Ognjene zemlje. Niso pa pomembne samo za Čile, pač pa tudi za vso Latinsko Ameriko, ki je prav v zadnjih letih doživela v Čilu prav-
cott Company», ki je v zadnjih težave, kar pa se mu je posrečilo,
Tečaj
Nad sedemsto profesorjev in študentov newyorške univerze se je prijavilo v drugem semestru za najbolj nenavadne tečaje, ki jih je kdaj organizirala kakšna univerza. Gre za tečaje o stavah na konjske dirke, kitajski kuhinji, «štedenju» pri plačevanju davkov in podobno. Tečaje organizira odbor za študentovska vprašanja, na tečaju o stavah na konjske dirke pa bo poučeval 22-letni študent Bob Borkenstein, ki se je doslej vzdrževal z izkupičkom stav na newyorških hipodromi h.
cato družbeno in politično revolucijo s tistim dnem, ko je prišla na oblast levičarska koalicija «Uni-dad Popular* pod vodstovm socialističnega leaderja Salvadorja AUen-deja.
Ne bo odveč, če pripomnimo, da je bila do nedavnega vsa Latinska Amerika absolutna domena severnoameriškega kapitala. V državah pretežno kmečkega značaja je gospodarila severnoameriška kapitalistična družba «United Fruits Company*, medtem ko je v drugih državah, kjer so pomembna ležišča raznih osnovnih rudnin, gospodarila peščica severnoameriških družb, kot je na primer «Kenne-
časih že večkrat poskušala, da bi ohromila čilsko proizvodnjo bakra.
Revolucionarni proces osvoboditve Južne Amerike se je že pred mnogimi leti začel na Kubi ter se potem postopno širil z nebrzdano ostrino j po vsej južni celini, Več ali manj je zajel vse države, toda v mnogih primerih se je meščanskim slcfjbm ^bsrččilo žavfgti hSP prediia gibanja ter naprtiti ljudstvu vojaške ali polvojaške režime. Južna Amerika je bila vedno klasična dežela «golpejev», ki so jih izvajali vojaški krogi, ko so se družbena nasprotja zaostrila do take mere, da ni bilo mogoče rešiti nagrmadenih vprašanj na drug način kot z več ali manj odkrito diktaturo buržoazije.
Med južnoameriškimi državami je bil čile vedno nekakšna bela vrana, saj se tu niso udomačili vojaški puci, pač pa je država živela vedno v okviru tradicionalne meščanske parlamentarne demokracije. Samo lani se je bila pojavila nevarnost, da pride do ostrega spopada med naprednimi in konservativnimi silami. Zadevo je rešila čilska vojska, ki se je postavila v službo zakonito izvoljene vlade ter preprečila zaostritev krize.
V tem okviru bodo potekale iutriš. nje čilske parlamentarne volitve, na katerih bodo čilski volivci izvolili svoje nove predstavnike (150 po številu) v čilski poslanski zbornici ter obnovili polovico mandatnih mest v senatu.
Za red na voliščih bo skrbela čilska vojska, ki je v najtežjih okoliščinah dokazala svojo privrženost demokratičnim načelom ter celo socialističnim nagibom čilske družbe, saj so nekateri predstavniki oboroženih sil člani sedanje čilske vlade.
Politične razmere v Čilu so v določeni meri paradoksalne. Doslej je dr. Allende, ki je bil izvoljen za predsednika republike pred dvema letoma, vladal kljub temu, da mu je bila večina v poslanski zbornici in v senatu nasprotna. V tem času je moral prebroditi številne
ker je levičarska koalicija dokaj trdna in ve kaj hoče. Desničarski nasprotniki, od krščanske demokracije do najbolj desničarskih krogov, pa so združeni v boju proti levičarski koaliciji samo z namenom, da bi to strmoglavili, nakar bi se država spet znašla v najhuj1 kem neredu in kaosu.
Vprašanje, je,, če bo desničarska koalicija izboljšala ali ne svoj sedanji položaj. Če se ji to ne bo posrečilo, bo pomenilo, da je za dogleden čas izgubila bitko proti socialističnemu razvoju v Čilu.
COMO, 3. — Dva bratca sta se včeraj utopila v Comskem jezeru pri Tomu, kakih 5 km od mesta. Gre za Davida in Luco Rizza. Ker se zvečer nista vrnila domov so prestrašeni starši prosili za pomoč orožnike in gasilce, ki so
Kaže torej, da je dr. Infelisi vrgel mrežo in da jo bo v kratkem začel vleči na kopno, po možnosti tako, da največje ribe ne bodo ušle. Časnikarji domnevajo, da se bo akcija začela prihodnji teden, ko bo pretor ponovno zaslišal dve ključni osebnosti afere: detektiva Toma Ponzi.ja in Walterja Benefor-tija ter tehnika Bruna Mattiolija, ki naj bi, po pisanju nekaterih časnikov, priskrbel notranjemu ministrstvu prisluškovalne naprave pc naročilu funkcionarja Rolanda Ric-cija.
Kot smo že včeraj poročali je Infelisi zališal Marcella Nicozzija, tehnika telefonske družbe SIP, ki je «natikal» na telefonsko vezje prisluškovalne naprave. Izvedelo se je tudi, da je bil mož pred nekaj dnevi žrtev nenavadnega prometnega incidenta. Na srečo se mu ni pripetilo nič hudega, a marsikdo tolmeči dogodek, kot prvo opozorilo določenih krogov, naj o telefonskem prisluškovanju ne črhne besedice. Po vesteh iz rimskih sodnih krogov pa kaže, da naj bi tehnik v celoti potrdil ugotovitve nekaterih časnikarjev o stikih med funkcionarji notranjega ministrstva in prodajalci prisluškovalnih naprav.
Zadnji je bil včeraj na vrsti časnikar tednika «Espresso» Giuseppe Catalano, ki je intervjuval Toma Ponzija in Bruna Mattiolija o telefonskem prisluškovanju, časnikar je povečal pretorju nekatere podrobnosti o podatkih, ki jih je doslej zbral.
Po izjavah, ki jih je Mattioli dal Catalanu namreč keže, da naj bi tehnik prodajal detektivu Be-nefortiju prisluškovalne naprave, ko je bil ta še vedno komisar policije. V tem svojstvu naj bi vzdrževal stike z Mattiolijem in nekaterimi funkcionarji notranjega ‘fnlhištrstva ter s posredovanjem tehnika,, navezal tudi stjke z Ni-feižzijem. Izvedelo' se' je tudi, da so policijski organi že leta 1960 začeli «d:isdplinski postopek* proti Benefortiju, ker je postavil na noge prisluškovalno centralo po naročilu Tambronijeve vlade. Verjetno je imel vohunjenje v krvi, ker je tudi pozneje imel večkrat «sitnosti» zaradi prisluškovanja.
KOŠARKA
V zadnji tekmi naraščajniškega košarkarskega prvenstva je Dom z reflektorji pregledali dno jezera ' ponovno klonil proti ekipi Radiči s in kmalu odkrili trupelca nesreč- ; 25 točkami razlike in sicer z 28 nih bratcev.	proti 53 v korist nasprotnika.
iHuiiiiiiriiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimmiimiiniiiiniiiiiiiimniiiiHiiiiiminiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimHiiiiiiii«
Gif - sur - Yvette (Francija): pogreb francoskega pilota Jacquesa Bourgesa, ki je izgubil življenje v letalu «boeing 727» libijske letalske družbe, ki so ga sestrelili Izraelci nad Sinajskim polotokom. Na levi
skupina francoskih pilotov
TRAGIČEN ZAKLJUČEK TATINSKIH PODVIGOV
Identificirali so stanovanjske miši: dva sta umrla, tretji je hudo ranjen
Izvedli so šest tatvin v bližini tržaške železniške postaje Vsi so bili že znani rimski kvesturi zaradi tatvin ■ Strahotno trčenje med zasledovanjem po avtocesti blizu Rima
Agenti tržaškega letečega oddelka so identificirali tri pripadnike skupine tatov, ki so prejšnji mesec ukradli iz stanovanj v bližini železniške postaje plen v vrednosti, ki presega 20 milijonov lir. Gre za tri mlajše, .moške: iz Ri-
Salvatore Coticoni
PO IZJAVAH PREDSEDNIKA LEVYJA
Prva pogajanja med ESRO in SZ m znanstveno raziskovanje vesolja
Evropska ustanova za vesoljsko raziskovanje bo po vsej verjetnosti sodelovala z ZDA pri načrtu za vesoljski trajekt
RIM, 3. — Evropska znanstvena organizacija za vesoljsko razsikovanje ESRO je že navezala prve stike s SZ, da bi preučila možnost sodelovanja v raziskovanju vesolja. «Navezali smo prve tike z Moskvo — je dejal predsednik ESRO prof. Maurice Levy — na podlagi odloka sveta organizacije. V kratkem se bomo ponovno
Prizor pred čilskimi volitvami: ljudje se bojijo pomanjkanja živil ter stojijo v dolgih vrstah pred trgovinami v Santiagu. Pomanjkanje blaga široke potrošnje so povzročili desničarski krogi, ki se skušajo spet dokopati do oblasti s pomočjo severnoameriškega kapitala
sestali s sovjetskimi kolegi, da bi preučili načrte, ki omogočajo znanstveno sodelovanje med našo organizacijo in Sovjetsko zvezo. Mi imamo največji interes za tako sodelovanje, ker moramo skušati kar najbolje izrabiti sredstva, ki jih ima mo na razpolago in ki so seveda zelo majhna.*
ESRO je že navezala stike z ameriško vesoljsko ustanovo NASA in avgusta letos bi morali dokončno podpisati sporazum za sodelovanje v načrtu «Space Lab». Evropski znanstveniki bi na ta način izrabili priložnost ameriškega «vesoljskega trajetka* in bi nanj «naložili» tudi svoj laboratorij. Predvidoma bi se moral načrt začeti praktično izvajati leta 1978, ko bodo ameriški znanstveniki pripravili ustrezno raketo, ki bo postavila trajekt v krožni tir okrog našega planeta. Rešiti bo treba tudi še vrsto problemov, kot so posledice, ki jih ima bivanje v breztežnostnem prostoru na človeško telo.
Evropski «vesoljski laboratorij* bi moral imeti posadko štirih evropskih znanstvenikov. Gre za doslej najbolj obširen in dalekosežen načrt, ki se ga je lotila Evropa. Problem predstavljajo zlasti finančna sredstva, kajti znanstveniki bodo morali omejiti vse izdatke na 300 milijonov dolarjev, kar je za navadnega smrtnika velik denar, za tako obširno znanstveno raziskovanje pa so tl milijoni le drobtinice v primerjavi s tistimi, ki so jih doslej potrošili Američani.
«Space Lab» je poseben program organizacije ESRO, ker v njem sodeluje le šest držav Evropske gospodarske skupnosti, med katerimi je tudi Italija.
V zvezi s povsem'evropskimi na-i črti za znanstveno raziskovanje ve-
solja je Levy dejal, da so izdelali vrsto načrtov za praktično uporabljanje .satelitov, kot so npr. meteorološki sateliti. • «Program praktičnih aplikacij — je dejal Levy nas pogojuje, ker moramo skuša:. ti dokazati, da raziskovanje vesolja lahko nekaj nudi človeštvu. Ko bodo ljudje to spoznali, bomo lahko dobili denar za izključno znanstvena .raziskovanja.* ESRO bo ■ porabil približno tretjino svojih dotacij za načrt vesoljskega labpra-torija, eno četrtino za znanstvene satelite, drugo četrtino za satelit za meteorološke in podobne ^praktične* satelite.
r-'___________	; i
Stavke v Angliji
LONDON, 3. — V teh dneh je v Veliki Britaniji prepovedano zboleti: osebje bolnišnic, ki že dva dni stavka, je spravilo v krizo vsa britanska zdravilišča. V nekaterih primerih so postrežniki, kuharji, čistilke in druge nezdravniške kategorije stavkale in onemogočile delo bolnišnic, v drugih primerih pa je že stavka peric onemogočila delovanje zdravilišč. S tem pa še ni konec nevšečnosti za angleško zdravstveno organizacijo. Tudi bolničarji so zahtevali 40-odstotni povišek plače in kaže. da bodo stavkali, če vlada ne bo sprejela njihovih zahtev.
Tudi druga področja britanskega gospodarstva so v krizi. Včeraj so železničarji s svojevrstno stavko (držali so se do pičice pravilnika) rovzroč li kaos na vseh aostaVih in vodstvo železnic je moralo odpovedati mars!kalero vožnjo. Še večje nevšečnosti pa ima prebivalstvo zaradi stavke uslužbencev podjetja, ki proizvaja plin: okrog 4 milijone hiš je brez goriva.
ma: dva sta že umrla v tragičnih okolnostih,' tretji pa leži hudo ranjen v bolnišnici.
Do tatvin je prišlo v dveh nedeljah, 10. februarja in 18. februarja, ko so neznanci vlomili v šest stanovanj. V nekaterih primerih so jih sosedje okracjencev opazili; ko so pdhajali s polnimi kovčki, tod#'vedli so se tako dostojno in čljudiio, da jim ni padlo na um, da so to tatovi. Ko so kradli v stanovanju Vittoria Cancianija v Ul. Scorcola 4, jih je soseda celo opazovala, a ker so jo vljudno vprašali, če kaj potrebuje, je ženska v dobri veri menila, da so uslužbenci kakega podjetja za preselitve. Samo enkrat je sosed okradencev zasumil in sicer v Ul. Tor S. Piero. Takoj je posredoval preiskovalcem evidenčno tablico avtomobila, s katerim so drzni tatovi zbežali. Izjavil je tudi,, da . so tatovi govorili z rimskim naglasom.
Izkazalo se je, da je evidenčna tablica pripadala fiatu 500, ki so ga ukradli pned štirimi leti v Rimu. Zato so preiskovalci osredotočili pozornost na številne tatove iz italijanske prestolnice. V prvih jutranjih urah 19. februarja, je prišlo na avtocesti pri Rimu do hude prometne nesreče. Velik avto BMW 3000 se ni ustavil ob bloku finančnih stražnikov, ki so se pognali s svojimi sicer počasnejšimi vozili za bežečim. Po 20 km divje vožnje je voznik zasledovanega avtomobila izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil ob drevo. Na mestu sta bila mrtva šofer in potnik, ki je sedel ob njem, 23-letni Salvatore Coticone in 31-letni Alessandro Meschino. Na zadnjem sedežu pa sta sedela 24-letni Mario ■ Coretti - Lenzini in 19-letni Massimo Lazzerini,- ki so ju. morali zaradi hudih ' poškodb prepeljati- v bolnišnico.
Med begom so finančni stražniki opazili, da so tatovi odmetali iz avta kovčke, in šope denarja, ko pa so se vrnili na kraj, ni bilo ne duha ne sluha po denarju in kovčkih, v katerih je bilo verjetno ukradeno blago. Vseeno pa so jih obtožili tatvin, saj so bili dobro znani. rimski policiji, zlasti
Coticone, ki je baje okradel stanovanje nekega rimskega sodnika in se je družil s Sergiom Maccia-rellijem, enim izmed voditeljev rimskega podtalnega življenja, ki Sq ga pred časom ubili pri spopadu med nasprotnima tatinskima tolpama.
žz' rimske kvesture so poslali v
'fridtno uledftitUv-u |
Temna senca
na Irbiškem snegu
«Ker je razsodišče 7. ZŠI ugO" tovilo, da bi bila nekatera prijav; ljena društva oškodovana, če obveljal naknadni vpis za smu* dne L marca, je sklenilo priznati le startno listo za smuk. ki je stavljena na podlagi prijav iz Pr' vega razpisa tekmovanja*.
To obvestilo, ki je bilo objavi]? no v včerajšnjem Primorskem dnevniku, je vrglo temno senco na dP našnje zimske športne igre v Trbižu. Ne toliko zaradi tega, ker bo številnim tekmovalcem onemogoči'° tekmovanje in potegovanje za n? slov prvaka, kot zaradi motivacij, ki 'jo je razsodišče sprejelo, namreč, «da bi bila nekatera ljena društva oškodovana». ŠD Pf let je zaradi nesrečnega naključja (nenadna odsotnost referenta z smučanje) prijavil določeno števil tekmovalcev, ob samem vpisu P” bi moral zaradi nekaterih nejasnosti in različnih interpretacij «sVl šnega pravilnika» vpisati še- nekm tekmovalcev za smuk. To ni bil storjeno, kajti član odbora PoletA ki je namesto referenta vpisal tekmovalce, tega ni vedel. Zato je odbor, Poleta naknadno predlagal orga^ zatorjem, da se dovoli vpis še nekaterih že vpisanih tekmovalcev mladinskih kategorijah, kar je bv z obvestilom v Primorskem dnevniku tudi sprejeto.
Nobenega novega tekmovalca rej, edinole možnost pristopa, roma sodelovanja v še eni disp plini, ki je osnova za kombinacij j in to za vsa prijavljena drustv brez izjeme!	,
Toda razsodišče je bilo naspim nega mnenja in je pozitivno sta šče odbora ZŠI razveljavilo z tri tivacijo, da bi bila nekatera & ,• štva oškodovana. Vprašam se. a ne bi bilo bolj pošteno reči. da ..^ sklep razveljavi zato. da bi bi nekatera društva «okoriščena» druga oziroma eno društvo °sK dovanol?
Samo tako se lahko tolmači oCt
čitev razsodišča, ki je onemogoc res reprezentativno tekmovanje W tržaških in goriških smučarjev ^ se tako na jasen način oprede1 za nekatera «oškodovana-» drus1;
Športno to ni. še manj pa vično!	E. KRAV>
so spoznale samo tri in sicer pokojnega Meschina in ranjena Co-rettija in Lazzerinija. Vsekakor zadeva še ni razčiščena db dna. Pri prvi tatvini na škorklji je na primer sodelovala tudi mlada in lepa plavolaska v minikrilu, dve tatvini s-ta bili istočasno, avto, s katerim so zbežali iz Trsta, ni tisti, s katerim so se vozili po avtocesti. Iz vsega tega sklepajo, da so morda imeli v Trstu «ba-20», kjer so si preskrbeli podatke o stanovanjih, kjer ni bilo doma gospodarjev, in ukraden avto, na katerega so prilepili ukradeno evidenčno tablico.
Nov napad organizacije EOKA
NIKOZIJA, 3. — Oborožene
e.^j
pine generala Grivasa so v^Tp ^	„„ t«,.,—, . ponoči izvedle napad na polied*
Trst slike vseh štirih, priče pa postojanko v bližini mesteca Lim^ ’	■“ ~	sol. S fem napadom, ki kaže, .g
se delovanje podtalne organiz® nekdanjega voditelja protiangleslt Dj gibanja EOKA še ni prenehalo. ^ tudi potrjene vesti o visokem « jaškem in organizacijskem mv oboroženih skupin. Preden so n8jj|i dli postojanko, so namreč zaSjJg,
bližnjo vas, kjer so zbrali vse rij spregovoril v imenu gibanja b —
ščane na trg. Tem je neki vo
Nato so napadli postajo, rani]1 kega podčastnika in miniral' v slcpje, ki se je zaradi eksp18 ^ popolnoma porušilo. Kaže, da J ^ povračilo za pretep dveh Gflv vih prijateljev.	.
tvžaika UniLgatota, TRST *Ul-sv-Fraflčiška 20 =i=i:S== Telefon 61-792
prireja
KNJIŽNI TEDEN
od 5. do 10. marca
Razprodaja knjig
plošč
folklornih predmetov
Srečanja s pisatelji
POPUSTI....... ........ veliki
POPUSTI................  izredni
POPUSTI ............... skoraj
zastonj
Massimo Lazzerini
SOS
ZA NASO ZEMLJO

čudovito tridimenzionalno barvno knjigo je pravkar izdala D1NSKA KNJIGA, da bi naši otroci ljubili našo Zemljo bolj, k° smo jo mi, da bi jo varovali in da bi spoštovali njen prastari r
TRST ULICA SV FRANČIŠKA 20 Telefon
61-792