v akciji
od 10.11. do 22.11. 2000
Hipermarket Novo mesto
Podbevikova 4
pon.-sob.: 8.00 - 20.00,
ned.: 8.00 12.00
'd Hipermarket Brežice
Tovarniška cesta 10 pon.-sob.: 8.00 - 20.00 ned : 8.00- 12.00
70priložnosti zti dober nakup!
ICITR0EN CENTER
»’ Podbevtkova 6a, Novo n
ti.. 07/393 04 54, 393 04 64 lili M Ml SAMO PRI NAS NAGRADNA IGRA SAXO
nemških mark bodočih pokojnin.
ZAČNEMO V HINJAH
Uredništvo pride k vam!
V uredništvu Dolenjskega lista bi se radi s pisanjem čimbolj približali vam, naši bralci, in vašim domačim krajem. Tako smo se odločili, da bo skupina novinarjev obiskovala manjše kraje po Dolenjskem, Posavju, Beli krajini in kočevsko-ribniškem koncu. Na naših srečanjih se bomo pogovorili z domačini ter nato v časopisu predstavili živ-
ljenje in posebnosti v kraju, opozorili na tegobe in zanimivosti.
Prvi tak obisk bo že prihodnjo sredo. 22. novembra, v Hinjah. Vse, ki bi želeli kaj pohvaliti ali pograjati, povedati karkoli zanimivega o sebi ali o svoji vasi na območju krajevne skupnosti Hinje, vabimo ta dan ob 18. uri v osnovno šolo Prevole. Beseda bo vaša!
Berite danes
stran 2:
• Tilia v objemu močnejšega?
stran 3:
• Dobra voda teče po slabih ceveh
stran 5:
• Prva penina belokranjskega vinarja
stran 9:
• Le 8 dni za dopolnitev vlog
stran 11:
• Menda se spor ne bo reševal v Beogradu?
stran 18:
• Ustavno sodišče
preprečilo zaščito cvička
Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme z občasnimi manjšimi padavinami.
ISSN 0416-2242
224000
Srečanje gasilskih veteranov
TREBNJE - Gasilska zveza Trebnje in Komisija za veterane bosta po 29 letih v soboto, 18. novembra, ob 14. uri organizirala srečanje veterank in veteranov prostovoljnih gasilskih društev trebanjske gasilske zveze v prostorih Doma gasilcev Trebnje. Srečanje bo z demonstracijsko vajo popestrila enota za tehnično reševanje PGD Trebnje in s kulturnim programom učenci Glasbene šole Trebnje ter gasilska mladina.
Evropejci, ne Črnomaljci
Direktor IMP Livarja Osterman opozarja, da jih bo, če ne bodo zadostili okoljevarstvenim zahtevam, zaprla evropska zakonodaja
venije”. Celotna vrednost je po Elesovih navedbah 3,6 milijarde tolarjev, od česar so doslej že po-
• Preden bo RTP Krško lahko koristil uporabnikom, bodo morali zgraditi še povezovalni daljnovod Beričevo-Krško.
rabili 860 milijonov, od teh letos 445 milijonov tolarjev.
M. L.
KRŠKO - Krško je med večjimi energetskimi središči v državi, vendar je skupaj s celotnim Posavjem, Dolenjsko in Belo krajino zelo nezanesljivo oskrbovano z električno energijo. Razdelilna transformatorska postaja (RTP), ki so jo v Krškem začeli graditi 10. novembra, bo po zagotovilih strokovnjakov izboljšala napetostne razmere in povečala zanesljivost napajanja z energijo na omenjenem območju.
Bodoče krško stikališče med stanica in bodoče spodnjesavske
400 in 110-kilovoltnim omrežjema in pripadajoči daljnovodi bodo tudi omogočili prenos električne energije iz jedrske elektrarne Krško Krškemu in drugim porabnikom prav blizu elektrarne. Skozi razdelilno transformatorsko postajo in daljnovode se bodo lahko v bodoče vključevali v omrežje in s tem v nastajajoči energetski trg že obnovljena Termoelektrarna Bre-
• Vitoslav Turk, direktor Elesa, in Maks Babuder, direktor Elektroin-štituta Milan Vidmar, sta ob petkovem začetku gradnje razdelilne transformatorske postaje Krško poudarila, da je ta objekt pomemben za bodoče prenašanje električne energije v Sloveniji in tudi v mednarodnem omrežju.
hidroelektrarne. V Elektru-Slove-nija, Elesu, tudi zagotavljajo da boo z omenjeno razdelilno postajo in razpletom daljnovodov zmanjšali energetske izgube.
Od prvih zamisli do petkovega začetka gradnje je minilo domala 13 let. V tem času so domačini pogosto opozarjali na slabo elektroenergetsko preskrbo močnega gospodarskega bazena južno od Ljubljane. Eles zagotavlja, da za tako pozno gradnjo zelo pomembnega člena v oskrbi z elektriko, ni kriv, češ da sije ves čas prizadeval zagotoviti pogoje za gradnjo, vendar brezuspešno. RTP Krško začenjajo graditi tako. pozno nedvomno tudi zaradi visoke cene naložbe, saj objekt predstavlja “enega največjih naložbenih projektov Elektra-Slo-
Cvičkova	ubog
"Kako se že reče tistemu vašemu vinu, ki tako lepo diši po malinah?"je v televizijskem pogovoru prejšnjo nedeljo Sandija Čolnika spraševal njegov večerni gost.
“Cviček?"
“Yes, yes, sviček!"je bil navdušen Anthony Dias Blue, sloviti poznavalec najboljših svetovnih vin in vplivni enološki pisec, sodelavec najodmevnejših ameriških časopisov in strokovnih revij. Veščak iz belega sveta je to naše ljubo dolenjsko vino, ki je bilo dolgo kot Jenkova domovina “vsemu svetu nepoznano, od nikogar spoštovano ”, dvignil in povzdignil. Samo mi ga imamo! Samo naše je! Pa je res ?
Namesto da bi na to našo posebnost, na to dragocenost, pazili in bedeli nad njo, jo negovali in zavarovali, z njo delamo kot svinja z mehom.
Paradoks je, da so cviček pustili pri miru, dokler je veljal za manj vredno pijačo, komajda za vino. Ko je dobil veljavo in ceno, so prišli trgovci z novci in začet se je hudičev ples.
Devet sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča, med njim je pet doktorjev pravnih znanosti, ne ve tega, kar je jasno vsakemu viničarju: da je cviček 'samo dolenjsko vino in da ga ni moč pridelati nikjer drugje na svetu! Da na levem bregu Save ne uspeva cvičkova trta! In da Sava ne teče okoli brežiškega gradu. Dokler bo tako, bo brežiška vinska klet bolj znana po vinskih škandalih kot pa po pridelavi cvička.
Pravi pridelovalci cvička, ogorčeni nad odločitvijo Ustavnega sodišča, kije na predlog družbe Vino Brežice zadržalo izvajanje pravilnika o zaščiti cvička, grozijo z državljansko nepokorščino. Tudi z zaporo magistralne ceste Ljubljana - Zagreb.
Če bo do tega prišlo, bo to nelegalno, nezakonito in protiustavno dejanje. Tako kot so biti vsi kmečki punti.
Le vkup, le vkup, uboga gmajna!	>
ANDREJ BARTELJ
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kanuja), "S 07/33-42-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, “S 07/44-60-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, ® 07/30-56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, "S 07/81-41-371
MARTINOVANJE NA HRIBU - Znana novomeška gostilna Na hribu in Televizija Novo mesto sta pod pokroviteljstvom novomeške občine na predvečer martinovega, v petek, 10. novembra, pripravili martinovanje. Prireditevje žlahtno vodit vinski vitez in izvrstni poznavalec ljudskih marlinovskih šeg in navad publicist Drago Medved. Številni gostje so se poveselili ob bogati in prazniku primerni kulinarični ponudbi hribske gostilne. Žlahtni dar narave, novo vino, so družno natočili (z leve): novomeški prošt Jožef Lap, mlada hribska gostilničarka Urška Zalar, sedanja cvičkova princesa, in Drago Medved. (Foto: A. Bar te tj)
Postaja za drugačno elektriko
V Krškem po več kot desetletju državnih priprav začeli graditi razdelilno transformatorsko postajo - Boljša oskrba z elektriko velikega območja južno od Ljubljane
ci, a nimajo z njo nikakršnih težav, četudi je stara 20 do 25 let. “Čeprav je na vodnem področju, je voda čista. S seboj nosi le pesek. Odpadni livarski pesek je nenevaren, celo manj nevaren kot komunalni odpadki. Zato livarske peske iz nekaterih drugih slovenskih livarn uporabljajo komunalna podjetja za prekrivanje odlagališč komunalnih odpadkov,” je pojasnil Osterman tčr znova zagotovil, da odpadni livarski peski niso nevarni za zdravje ljudi, živali in za naravo. Glede deponije v Čudnem selu je dejal, da jo bo Švajger saniral in zravnal z livarskim peskom, ker -tako direktor - nima smisla, da bi navažal zemljo. Pripravili pa bodo še študijo o vplivu deponije na okolje.
M. BEZEK-JAKŠE
Branka in Tinca med ljudmi odprtih rok
LJUBLJANA - Revija Naša žena je že sedmo leto zapored pripravila akcijo Ljudje odprtih rok. Med 31 plemenitimi posameznicami in posamezniki je komisija Naše žene izbrala izjemno osebnost, darovalko in dobrotnico letošnjega leta, bralci in bralke pa dobrega človeka 2000. Med temi, ki so jim pripadli ti plemeniti naslovi, sta tudi Branka Bukovec iz Novega mesta kot Dobrotnica in Katarina Tinca Kuhelj iz Šmarja pri Šentjerneja kot Dobri človek 2000.
Naslov izjemne osebnosti je pripadel znanemu otroškemu zdravniku iz Maribora Kurtu Kanclerju, za darovalko leta je bila izbrana Marina Horak, naša mednarodno priznana pianistka in čembalistka, zahvalne listine pa so prejeli tudi vsi ostali kandidati, ki so se izkazali s človekoljubnimi deli. Od samega začetka je pokroviteljica akcije Ljudje odprtih rok Štefka Kučan, podpirata pa jo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter delniška družba Delo-Tisk časopisov in revij.
M. Ž.
u BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p PE NOVO MESTO
* Odkupujemo delnice Telekoma po 39.000 tolarjev!
ČRNOMELJ - IMP Livar iz Ivančne Gorice se je s svojim črnomaljskim proizvodnim centrom v sredo pretekli teden zopet znašel na dnevnem redu tukajšnjega občinskega sveta. Tokrat je direktor Stane Osterman svetnike seznanil s sanacijskim programom v Črnomlju ter z vsem, kar so v letošnjem letu storili za čim čistejše okolje.
Osterman je zagotovil, da so montirani vsi filtri na odsesovalnih napravah in ne spuščajo v zrak več niti minimalno dovoljenih količin prahu. “V kolikšni meri so meščani zadovoljni s sanacijo, težko presojam. Jaz sem zadovoljen, saj nisem pričakoval, da bomo letos naredili tako veliko. Morali bomo urediti še odsesovanje prahu v tovarniških prostorih ter ugotoviti, kako je zgrajena kanalizacija iz tovarne, saj smo pred kratkim že odkrili slepi odtok v Dobličico,“ je pojasnil Osterman ter dodal, da jih, čeprav so najhujše že sanirali, čaka še veliko dela. Kajti če ne bodo uredili vsega v skladu z okoljevarstvenimi zahtevami, jih bo zaprla evropska zakonodaja.
Tudi po mnenju svetnika Pavla Zajca se je sanacija emisije prahu dobro obnesla. Skrbi pa ga, kako je z nedovoljenimi posegi v prostor pri odlaganju odpadnih livarskih peskov v Čudnem selu, kjer je bilo po njegovem veliko kršiteljev, odgovarjal pa ni še nihče. Oba s Petrom Dichlbergerjem pa sta spomnila, da bo tovrstne deponije potrebno urediti v skladu z zakonodajo.
Direktor Osterman je zagotovil, da imajo enako črno deponijo kot v Čudnem selu tudi v Ivančni Gori-
GRADBIŠČE ODPRTO - K polaganju temeljnega kamna za RTP Krško so povabili Francija Bogoviča, župana občine Krško (v ospredju desno). Zupanov tokratni sodelavec Severin Mafji, državni sekretar za energetiko (v sredini), bi lahko v tistem trenutku ugotovil, da je kocka padla. Polaganje temeljnega kamna po več kot desetletju državnih priprav je nedvomno razveselilo tudi direktorja krške območne gospodarske zbornice Posavje Valentina Dvojmoča (v ozadju drugi z desne), ki si je vztrajno prizadeval za gradnjo RTP Krško. (Foto: M. L:)
NASA
A N U E T A
Cena zdravil za otroke
Slovencem radi priporočajo, naj rodijo več otrok. Ko se Slovenci ravnajo po takih napotkih, lahko večina od njih kmalu ugotovi, daje imeti otroke, zlasti številnejše potomstvo, zelo velik strošek za družinski proračun. Ob tem, da spretni trgovci navijajo ceno nepogrešljivim izdelkom za otroke, stanejo nekaj denarja tudi otroške bolezni, natančneje zdravila zoper te bolezni. Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije je pred časom razpravljal o zdravilih za otroke. Zavod se je za to odločil potem ko so otroški zdravniki priporočali, naj bi nekatera zdravila za otroke ponovno uvrstili na listo brezplačnih. Na Zavodu je ustrezna komisija podprla vnovično uvrstitev nekaterih zdravil na seznam brezplačnih. O tem, zakaj so pred meseci nekatera zdravila za otroke dali na listo preparatov, ki se jih plačuje. Zavod za zdravstveno zavarovanje odgovarja, da so se odločili nekoliko nepremišljeno. Zavodov odgovor je mogoče razumeti tudi tako, da so se razvrščevalci zdravil na plačane in brezplačne zbali, da bi kaka zdravila zastonj dobil tudi odrasli bolnik, čeprav veljajo za otroška. Ministrstvo za zdravstvo je podprlo omenjene najnovejše pobude za brezplačna zdravila, npr. sredstva zoper kašelj, za otroke. Da ne bi v takih primerih prihajalo do zlorab, so zdravnikom priporočili, naj z zvezdico označijo na receptu, da gre za nujno zdravilo. V anketi smo zbrali vaša mnenja o plačevanju otroških zdravil.
RAJKO ŠTEFANIČ, podjetnik iz Dragatuša: “Čeprav nimam več majhnih otrok, se strinjam, da naj bodo zdravila za otroke zastonj. S tem ko so jih začeli zaračunavati, so naredili veliko napako. Saj otroci ne služijo denarja? Zakaj bi potem morali plačevati? Prepričan sem, da s tem, ko morajo starši odšteti denar za zdravila za svoje bolne otroke, država varčuje na napačnem koncu.”
JOŽICA KOČEVAR, gospodinja s Sel pri Semiču: “Zdravila za otroke bo morala biti zastonj. Ko so bili moji otroci majhni, zdravil na recept nismo plačevali. Danes je socialna stiska marsikje velika in prav tam je navadno tudi največ bolezni. Prav otroci pa bi si morali že zgodaj nabirati zdravje, četudi s pomočjo zdravil, kajti preventiva je boljša kot kurativa.“
DARJA JANKO, prodajalka iz Dolenjskih Toplic: “Zadnji čas bi bil, da bi bila vsa zdravila za otroke spet zastonj, da vsaj tu ne bi delali razlik. Plačevanje zdravil ne bo zmanjšalo porabe, pač pa nekateri ne bodo mogli do njih. Kako le? Sirup proti kašlju stane 1000 tolarjev, če potrebuješ še kapljice za nos, pa... Pripravljam domača zdravila, predvsem kuham tr-potčev sirup.“
ALOJZ SIMONČIČ, direktor Centra za socialno delo Novo mesto, doma iz Šentjerneja: “Vsa zdravila za otroke bi morala biti brezplačna ne glede na to, ali gre za poceni kapljice za lajšanje nahoda ali za najdražje zdravilo. Otroci so naše največje bogastvo in država bi morala na vse načine spodbujati večjo rodnost. To, da so zdravila za otroke brezplačna, je najmanj, kar za to lahko naredi.”
JOŽE LESJAK, avtomehanik, doma iz Krškega: “Vsekakor bi morala biti za otroke zdravila zastonj. Mislim, da ima država še dosti rezerv na drugih področjih, da bi tam dobila denar za plačilo otroških zdravil. Za marsikoga je otrok že zelo velik strošek. Za otroke je drago vse, kar je nujno potrebno kupiti. Vedo, da boš plačal, ker pri nakupu za otroka ne izbiraš."
DANIJELA MEKE. galeristka, doma iz Brežic: “Absolutno sem za to, da bi bila zdravila za otroke zastonj. Čudim se, da so sploh sprejeli sklep, da se zdravila za otroke plačujejo. Zdaj je treba preveč vsega za otroke plačati. Marže pri izdelkih za otroke bi morale biti nižje. Sem tudi za ukinitev davka na otroške stvari, naj povečajo davek na alkohol in cigarete, pa bodo dobili denar!"
VIKTORIJA ERPIČ, socialna delavka, terapevtka za obravnavo odvisnosti v Zavodu za prestajanje kazni Dob, Slovenska vas: “Pri otrocih ne bi smeli varčevati, še zlasti ne, kadar gre za zdravje, zato bi jim morali brezplačno zagotoviti najboljša zdravila. Žal ni tako in je rek o otrocih kot največjem bogastvu le floskula."
BRIGITA KARLOVŠEK, medicinska sestra, zaposlena v Domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca: “Sem proti krajšanju pozitivne liste za zdravila, s katerimi lahko pomagamo obolelim otrokom. Nekateri, ki pri nas razmišljajo o takih .varčevalnih' ukrepih, očitno zapostavljajo demografski vidik, da bomo Slovenci kot majhen narod tako kaj hitro izumrli."
MATEJA GAVRANIČ, turistična animatorka iz Kočevja: “Skoraj nujno je, da bi bila zdravila za otroke brezplačna. Imam sina, starega dve leti in pol, in ker je bil veliko bolan, sem že veliko porabila za razna zdravila, kot so kapljice za nos, sirupi proti kašlju in kreme in kremice - da o vsem, potrebnem za nego in dobro počutje dojenčka, sploh ne govorim!"
Anton Škof
Zamenjava v rudniku
Vlada RS v Rudniku Kanižarica v zapiranju zamenjala direktorja in nadzorni svet
KANIŽARICA - 27. oktobra je slovenska vlada v funkciji skupščine Rudnika Kanižarica v zapiranju zamenjala direktorja Silva Grdešiča in na njegovo mesto postavila v. d. direktorja Antona Škofa iz Črnomlja. Odstavila je tudi nadzorni svet s predsednikom Andrejem Fabjanom. Vladaje zamenjala tudi direktorja in nadzorna sveta v drugih dveh rudnikih v zapiranju, v Zagorju in na Senovem.
“Nisem pristojen, da bi govoril o razlogih za zamenjavo, pač pa je to v pristojnosti lastnika, torej vlade. Morda sojo v to vodili skupni razlogi, lahko pa je bilo tudi kaj specifičnih. Ocenjujem pa, da seje za ta korak odločila zaradi spodbujanja zapiranja, kajti predvsem ostala dva rudnika sta v velikem zaostanku, v manjšem pa smo tudi v Kanižarici," je povedal v. d. direktorja Anton Škof, ki je na prvi seji novega nadzornega sveta predlagal razpis za delovno mesto direktorja.
Zapiranje bi moralo biti po načrtih iz leta 1995 končano do konca letošnjega leta. Po Škofovem mnenju so v Kanižarici naredili veliko in se že približujejo koncu. Zamuda pa je nastala tudi zaradi manjšega financiranja s strani vlade, kot je bilo v začetku določeno.
V Kanižarici so opravili 80 do 90 odst. zapiralnih del. Jama je zaprta, tako da sedaj opravljajo le še meritve in opazovanja v jami in na površini. V okviru sanacije rudnika urejajo tudi rudniški muzej. Zaposlenih imajo še 23 ljudi, od tega je polovica invalidov, ki so na čakanju. Rudnik se je vključil tudi v sofinanciranje invalidskih delavnic v okviru Iskre, kjer naj bi zaposlili nekaj nekdanjih rudniških delavcev.
M. B.-J.
Dan Infotehne 2000
OTOČEC, NOVO MESTO - Novomeška Infotehna, družba za informacijski inženiring, vabi na letošnji dan Infotehne in seminar o upravljanju vsebine informacij, ki bo v sredo, 29. novembra v hotelu Šport na Otočcu. K udeležbi vabijo vse, ki imate težave z nadzorom dokumentov in vse številnejših informacij. Pokazali bodo načine in orodja za odpravljanje težav na tem področju, seznanili pa se boste tudi z izkušnjami organizacij, ki so se urejanja tega področja že lotile.
Na jugovzhodu z ognjem do razvoja
Večina občin podpira preobrazbo Podjetniškega centra v Regionalno razvojno agencijo - Novo mesto za novo ustanovo - Do dogovora še pravočasno? - Moti jih nova regija
NOVO MESTO - Čeprav je lani 16 občin iz Dolenjske, Bele krajine in kočevsko-ribniškega območja (razen Sodražice) podpisalo memorandum o sodelovanju pri pripravi skupnega programa regionalnega razvoja, se je v minulih dneh pokazalo, da območje le ni tako enotno, kot je kazalo. Ali bo to območje zdaj pokleknilo pod nalogo, ki mu jo je naložila država, ko ga je opredelila za eno statistično regijo - Jugovzhodno Slovenijo, v kateri se sme ustanoviti največ ena regionalna razvojna agencija?
Regionalna razvojna agencija ni le ena od številnih ustanov, temveč je po zakonu in politiki Evropske unije ključna agencija v regiji. Pripraviti bo morala regionalni razvojni program in voditi regionalni razvoj ter usklajevati delo lokalnih razvojnih centrov. Tudi regionalni razvojni program ne bo le kup papirja, saj bodo na njegovi osnovi občine v regiji pridobivale sredstva iz državnih in evropskih strukturnih skladov.
Gre torej za pomembno ustanovo, zato ni čudno, če se je na Dolenjskem zataknilo. Čeprav se je Podjetniški center Novo mesto zadnji dve leti razvijal v taki smeri, da bi lahko prevzel naloge regionalne agencije, se vsi s preobrazbo ne strinjajo. O tem so govorili na posvetu županov dolenjskih in belokranjskih občin preteklo sredo, ki ga je sklicalo vodstvo mestne občine Novo mesto. Večina župa-
nov meni, da so doslej zelo dobro sodelovali s Podjetniškim centrom, zato podpirajo njegovo preoblikovanje v regionalno razvojno agencijo, da bi se lahko čimprej potegoval za razpisana državna sredstva za to področje, ker je časa malo.
Mestna občina Novo mesto je na posvetu vztrajala pri čisto novi ustanovi, da bi Podjetniški center lahko v miru nadaljeval dosedanje uspešno delo. Šele po dveh urah ovinkarjenja je postregla z argumenti: mestna občina je ustanovitelj in večinski lastnik Podjetniškega centra, vanj je veliko vložila, nanj prenesla nekatere dejavnosti in vsako leto tudi 2 odst. občinskih proračunskih sredstev. Za novo ustanovo ne vidi ovir, saj - novomeški podžupan mag. Adolf Zupan - Regionalna razvojna agencija, je to en prostor in en ali dva strokovnjaka. Ob tem so se oglasile še druge občine, ki so prav tako
Tilia v objemu močnejšega?
Zavarovalnica Tilia in Zavarovalnica Maribor 15. decembra o pripojitvi - V Novem mestu bo podružnica - Odpuščanja ne bo
NOVO MESTO - Če se bodo lastniki novomeške Zavarovalnice Tilia in Zavarovalnice Maribor dogovorili za menjalno razmerje in 15. decembra na skupščinah obeh družb potrdili predlog o pripojitvi novomeške zavarovalnice k mariborski, bosta že v začetku prihodnjega leta začeli poslovati kot ena družba. V Novem mestu bo po scenariju ostala podružnica s precejšnjo samostojnostjo, ki bo za zdaj ohranila tudi ime Tilia, po pogodbi pa naj bi delo obdržali tudi vsi od nekaj čez 200 zaposlenih.
Kaže, da je tokratna poroka še najbolj zanesljiva, saj ima par skupnega lastnika, to je Pozavarovalnico Sava, ki je več kot 99-odst. lastnica prve in tudi več kot 40-odst. lastnica druge. Tako nastaja močna kapitalska naveza dveh zavarovalnic, pozavarovalnice in Nove KBM, sicer solastnice mariborske zavarovalnice. Nova zavarovalnica bo, če bo do pripojitve prišlo, prevzela vse obveznosti Tilie do zavarovancev. Ti bodo obdržali police, se pogovarjali z istimi ljudmi in prihajali v iste prostore kot doslej.
V Tilii napovedujejo, da bodo do konca leta pobrali 4,5 milijarde tolarjev kosmatih premij, medtem ko sojih v Zavarovalnici Maribor lani 24 milijard. Kot je slišati iz Maribora, naj bi v naslednjem letu skupaj dosegli 32,5 miljarde tolarjev premij in do leta 2003 zavojevali
20-odst. tržni delež. Združena zavarovalnica bo za Triglavom druga največja zavarovalnica v državi.
Kot pravi predsednik uprave Mitja Mejač, je Zavarovalnica Tilia v prvih devetih mesecih letos ustvarila 320 milijonov tolarjev dobička in povečala zavarovalno-tehnične rezervacije od 1,3 na 1,9 milijarde tolarjev. “Resda je k rezultatu prispevala tudi prodaja DZU Vizija, vendar bi povečali rezervacije in poslovali z dobičkom tudi , brez tega,” poudarja. Pravi, da bo Tilia v tem letu dosegla 20-odst.
rast in 4-odst. tržni delež. Tako je dolgoročno v vzponu, redno poravnava škode in je močno zmanjšala število sporov na sodišču.
Obe upravi trdita, da odpuščanja v Novem mestu ne bo, nujno pa bo dodatno izobraževanje, saj podružnica po začetnem prehodnem obdobju ne bo več opravljala nekaterih nalog, zato bodo del zaposlenih preusmerili na druga dela. “Tilia nima preveč zaposlenih, temveč je zaostajala z vlaganji v informacijski sistem in je zato manj učinkovita. Ker dobro pokriva Dolenjsko, tu nima veliko rezerv, zato bomo skupaj z Zavarovalnico Maribor šli proti Ljubljani in Primorski,” načrtuje Mejač.
Kot pravi, svojega poslanstva na Dolenjskem še zdaleč ni zaključil in po pripojitvi ne misli spakirati kovčkov. “Mnogim je bilo žal, da so nas v najtežjih časih zapustili, a so kot gospodarstveniki morali tako ukrepati. Zdaj se nekateri spet vračajo k nam. Gospodarstvo pozdravlja pripojitev, ker je večja zavarovalnica varnejša," ugotavlja.
B. DUŠIC GORNIK
soustanoviteljice in solastnice Podjetniškega centra, zato so sklenili, naj se soustanoviteljice čimprej uskladijo o tej temi. To naj bi storile že v začetku tega tedna, kajti nekatere občine so že podprle preobrazbo Podjetniškega centra v Regionalno razvojno agencijo, mnoge pa bodo o tem odločale v naslednjih dneh.
Mestna občina teme doslej še ni uvrstila na dnevni red seje sveta. Ker je na posvetu vztrajala pri oblikovanju nove ustanove, je Ivo Piry, direktor Agencije RS za regionalni razvoj opozoril, da ne gre za nabiranje novih ustanov v nekem centru, ampak za pomembno ustanovo z nehvaležno nalogo nenehnega usklajevanja in še težjim delom pri izvajanju. Kot je dejal,
• Predstavniki dolenjskih in belokranjskih občin so na posvetu jasno pokazali, da jim niti približno ni všeč nova statistična regija Jugovzhodna Slovenija, že zato ne, ker v njej zgubljajo ime, poleg tega pa menijo, da imajo številne skupne interese, medtem ko imajo s kočevsko-ribniškim območjem manj skupnega kot na primer s Posavjem. Menijo, da bi morali skupen razvoj zastaviti na dolenjsko-belokranjskem območju, potem pa lahko k sodelovanju povabijo še ostala območja.
država ne bo kar povprek plačevala dela agencije, občine pa bodo tudi zahtevale rezultate. “Če se boste prepirali med sabo, projekti ne bodo šli naprej, ne bo denarja... V Sloveniji bo 12 regijskih programov in 7 regij je že daleč," je posvaril. Predlagal je, da bi občine zavezale PC Novo mesto, da vsaj do ustanovitve nove agencije vodi aktivnosti. Tak predlog bi, vsaj po odzivih na posvetu sodeč, sprejela večina občin.
B. DUŠIC GORNIK
Milja Mejač
NOVA BET/NA PRODAJALNA - Pretekli teden je metliška Beti pred vhodom v tovarno odprla novo prodajalno, v kateri je dvainpolkrat več prostora, kot ga je bilo v stari. Sodobna trgovina je veljala 80 milijonov tolarjev, kot je v nagovoru dejal direktor Ivan Malešič, pa si prizadevajo, da bi vsaj 40 odst. izdelkov prodali v lastni prodajni mreži. Zato ne čudi, da so letos tudi v drugih državah že odprli nekaj prodajaln, v kratkem pa načrtujejo še nekaj otvoritev. Najnovejše Betine modele so na otvoritvi predstavili znani in priznani manekeni in manekenke, ki jih očitno ni zeblo niti v kopalkah in spodnjem perilu, medtem ko so se gledalci stiskali v plaščih. (Foto: M. B.-J.)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Gorenje	v	borzn
Praznično razpoloženje na borzi še kar traja, saj smo po nekaj mesecih turobnosti spet dočakali živahno trgovanje, rast tečajev in navdušenje na delnicami. Okrepljeno povpraševanje po farmacevtskih delnicah potiska slovenski borzni indeks navzgor, celo preko psihološke meje pri 1.700 točkah. Krkine delnice so presegle vrednost 27.000 SIT za delnico, Lekove pa 40.000 SIT in se tako v dobrem mesecu okrepile kar za petino. Še vedno je težko oceniti, kdaj bo pravi čas za prodajo, predvsem zaradi možnosti velikega porasla cene, v primeru, da bo mogoče za potrdila GDR delnice kupovati na Ljubljanski borzi.
Optimizem, ki je zave! na trgu, je potegnil za seboj tudi druge delnice. Po uspešnem prevzemu Colorja seje tečaj Save spet vrnil v območje 16.000 tolarjev. Vodilnim delnicam v borzni kotaciji se je pridružila delnica Intereurope, ki je v 9. mesecih kar za 23 odst. presegla prihodke iz lanskega poslovanja. Zaradi rezultatov poslovanja se je povečalo tudi zanimanje za Petrol, ki je v devet-mesečju prikazal več kot milijardo tolarjev dobička. Senca dvoma ostaja, saj so močno porasli izredni prihodki, medtem ko je dobiček iz rednega poslovanja od 2,3 milijarde v enakem obdobju lani pade! na 510 milijonov SIT.
Premik s prostega trga v borzno kotacijo je zaznamovala z rastjo tudi delnica Gorenja, saj se z njo trguje v območju okoli 2.000 SIT. Delnica je bila doslej najbolj likvidna in po tržni kapitalizaciji prva delnica na OTC trgu, ob devetmesečnih rezultatih, ki kljub požaru v galvani dosegajo načrtovane prihodke in dobiček, pa upravičeno pričakujejo dvig vrednosti delnic. Gorenje je v 9 mesecih prodalo za desetino več gospodinjskih aparatov kot lani v istem obdobju in ustvarilo za 18,8 odst. več prihodkov. Podjetje ima smete načrte predvsem na vzhodnem in jugovzhodnem evropskem tržišču.
Trgovanje z delnicami pidov je bilo v preteklih dneh rahlo negativno, čeprav se nekateri tečaji držijo: Triglav Steber I nad 100 SIT in NFD I nad 90 SIT. Lepa je tudi rast pokojninskih bonov, katerih cena je presegla 48 SIT, kar bi lahko pojasnili s prenosom dela državnega premoženja v Prvi pokojninski sklad pred nekaj dnevi. Po drugi strani je naložba v pokojninske bone še vedno zanimiva zaradi razkoraka med njihovo tržno vrednostjo in vrednostjo zavarovalne police, ki jo z njimi lahko pridobimo.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8224
Novomeška kronika
KOZLANJE - Pravijo, da se staro jedro Novega mesta prazni in umira. Kaže, daje to umiranje še posebej boleče in mučno ob koncih tedna. Staro Novo mesto se namreč v vsak nov teden zbudi grdo pokozlano. Komaj komunalci počistijo te sledove mučnih noči, že se vsa stvar začne znova. Ob jutrih že po teh sledovih vidiš, kje je v pozno noč odprt lokal, kjer mladoletnikom veselo točijo alkohol. Morda pa hočemo tudi po tej poti čimprej ujeti najrazvitejše. Le da na Japonskem bruhajo vulkani, pri nas pa kar krajani.
IGRIŠČE - V novomeških soseskah Žabja vas in Gotna vas ni ne šole ne blokovskega naselja. To je po eni strani prednost, saj ni prevelikega vrveža in hrupa. A zato ne v eni ne v drugi “mestni vasi” ni niti enega športnega igrišča. Še tisto, ki so ga krajani uredili v žabarskem Drgančevju, se je moralo umakniti bencinski črpalki. Bencinski športi pač kotirajo neprimerno višje kot metanje žoge v koš, igranje malega nogometa, rokometa, odbojke, kotalkanje ali rolkanje. Ljudje so pričakovali, da jim bo občina v zameno za pobencinjeno igrišče zgradila novo, a so se krepko ušteli. Na občini so jim jasno in glasno povedali, da je bilo njihovo igrišče zgrajeno brez ustreznih dovoljenj, se pravi na črno. Pa tudi z “nadomestnim” igriščem, ki bi ga krajevna skupnost Žabja vas rada uredila na območju Drgan-čevja, ne bo nič, saj zanj “ni osnove v planskih dokumentih občine”. Na zadnji seji občinskega sveta, na kateri so krajani Žabje vasi dobili ta odogovor, so si že petič ali šestič na vse krip-Ije prizadevali za legalizacijo največje črne gradnje v občini, tako imenovanega “turistično rekreacijskega centra Ostanek” v Zalogu. Pa še to: slišati je, da bo pred sedanjo bencinsko črpalko nasproti ločenskega pokopališča zrasla še ena. S črnimi gradnjami in bencinskimi črpalkami v lepšo prihodnost!
URA - Občudovalce, sprehajalce, nakupovalce, pasante in vse ostale, ki imajo kakršenkoli opravek na novomeškem Glavnem trgu, obveščamo, da je prišlo do neverjetnega napredka. Že dolgo dobesedno stoječa stolpna ura na rotovžu sicer še naprej na dve strani kaže točen čas dvakrat na dan, na tretjo pa je kar brez kazalcev. A ni vse v “ciferplatih”. Stari mehanizem se je v posmeh županstvu in vsem novomeškim urarjem [ye^ budil in ura je začela biti. Morda bi bilo dobro, ko bi se delegacija občinske uprave pozanimala pri mežnarju kakšne vaške podružnične cerkvice, kaj narediti, da bomo občani vedeli vsaj, koliko je ura, če že ne vemo tega, kam gre naš denar.
Ena gospa je rekla, da Štajerce na Dolenjskem ne mami samo cviček, ampak tudi lipov (Tilia) čaj.
Že 3. dan kakovosti
OTOČEC - Odbor za kakovost Pri Območni gospodarski zbornici Novo mesto pripravlja v sredo, 22. novembra, že 3. dan kakovosti Dolenjske in Bele krajine. Tema letošnjega posveta, ki se bo pričel ob 9. uri v hotelu Šport na Otočcu, je odnos do okolja kot vrednota uspešnega poslovanja. O izkušnjah Trima Trebnje na tem področju bo spregovorila direktorica Tatjana Fink, o Revozovih pa Zdravko Bučar. Dr. Dušan Plut bo govoril o tem, kako lahko država vpliva na okolje, o izkušnjah v Podjetjih pa bodo popoldne predavali še: Janez Križan iz Krke, Matej Jcvšček iz TPV, Tomaž Kordiš iz družbe Danfoss Compres-sors in Branko Škafar iz družbe Saubermacher. Sklepne misli bo oblikoval dr.,Janez Gabrijelčič.
mš
J	J\l	-A	-ŠtJ J-J D 3 Č I Ji
Dobra voda teče po slabih ceveh
Oskrba z vodo prinaša novomeški Komunali izgubo - S podražitvijo do obnove dotrajanih in ekološko spornih cevovodov - Najbolj kritičen stopiški del
NOVO MESTO - Z novembrom seje cena pitne vode za gospodinjstva v novomeški občini povečala za 13 odst. in sedaj znaša skoraj 110 tolarjev za kubik; v začetku decembra pa se bo cena povečala še za 13 odst., tako da bo kubik pitne vode za gospodinjstva stal dobrih 124 tolarjev. Za tako podražitev se je odločil občinski svet na predlog novomeške Komunale, ker cena vode v letošnjem letu ne zagotavlja niti kritja stroškov enostavne reprodukcije.
Oskrba s pitno vodo kot ena od dejavnost Komunale že Več let posluje z izgubo. Tako imenovana upravičena cena, to je tista cena, ki bi omogočala kritje stroškov enostavne reprodukcije in zagotavljala denar za odplačevanje kreditov, ki so potrebni, za nemoteno oskrbo s pitno vodo, pa bi za letos znašala za gospodinjstva celo 142,5 tolarja za kubik; cena vode za gospodarstvo pa je tako in tako v povprečju dvakrat večja kot cena za gospodinjstva. Šele z upravičeno ceno bi zagotovili tudi denar za nujno potrebno obnovo glavnega cevovoda Stopiče - Novo mesto.
Novomeška Komunala oskrbuje z vodo okoli 58.000 prebivalcev na območju stare novomeške občine od Žužemberka do Škocjana, kjer je po novem 6 občin. Tuje nad 620 km primarnih cevovodov, več kot 100 vodovodnih objektov in okoli 15.000 vodovodnih priključkov. V lanskem letu so načrpali blizu 4,9 milijona kubikov vode ter zajeli več kot 202.000 kubikov gravitacijske vode. Od tega so prodali 3,7 milijona kubikov vode, letos pa naj bi bila prodaja nekaj večja. Vodovodno omrežje je v povprečju staro 30 let in zelo dotrajano, zato je tudi izguba vode zelo velika - več kot četrtina načrpane in zajete vode se izgubi. V lanskem letu so imeli na omrežju 700 večjih okvar, letos pa bo to število zaradi hude poletne suše še večje. Zaradi onesnaženih in drugače neprimernih površinskih vodnih virov morajo izkoriščati vodo v večjih globinah, tudi do 200 m globoko, za kar porabijo tudi več električne energije.
Novo mesto se s pitno vodo oskrbuje iz dveh vodnih virov: v
Družinski vasi in Stopičah. Izdatnost je dovolj velika, saj znaša iz Družinske vasi okoli 220 litrov na sekundo, iz Stopič pa 100 l/s. Oba vodna vira sta glede količin dokaj stabilna, saj se njuna izdatnost tudi v sušnih obdobjih bistveno ne zmanjša. Težave se pojavljajo ob večjem deževju, ko se kakovost vode zaradi motnosti precej poslabša. Za odpravo te motnje bi bilo treba v Družinski vasi zgraditi čistilno napravo za pitno vodo, v Stopičah pa zajeti tri globinske vrtine, iz katerih bi nadomestili površinsko vodo. Za to bi potrebovali okoli 4 milijone mark, česar pa Komunala iz svojih virov ne more zagotoviti. S tem bi sicer izboljšali kakovost pitne vode, ne bi pa rešili celotne problematike pri oskrbi z vodo, saj je veliko težav tudi pri vodovodnem omrežju. Največji problem sistema, ki se napaja iz zajetja Družinska vas, so dotrajane salonitne cevi, ki so tudi ekološko sporne. Tu so še premajhne zmogljivosti vodohranov in še kaj.
Drugi vodooskrbni sistem za Novo mesto pa poteka iz zajetja v Stopičah. Zaradi problematičnosti površinskega kraškega zajetja so izvrtali 3 vrtine, ki naj bi nadomestile površinski vir. Trenutno obratuje ena, drugo naj bi usposobili za zagon do konca leta, tretjo pa v prihodnjem letu. Vodovodne cevi do Novega mesta so prav tako salonitne in dotrajane, zaradi pogostih okvar prihaja do težav pri oskrbi z vodo za Revoz, kar povzroča motnje v proizvodnji. Vsekakor je to eden najbolj kritičnih cevovodov, ki bi ga bilo treba nemudoma obnoviti, obnova pa bi stala kakih 230 milijonov tolarjev. To je več,
Dober iztržek v Nemčiji
Trije broni iz Niirnberga tudi našim inovatorjem: Bajtu, Tomaziniju in Jerasu
NOVO MESTO - 18 slovenskih inovatorjev seje z 20 izumi od 2. do 5. novembra predstavljalo na mednarodni razstavi IENA nemškem Ntirnbergu, kjer se je sicer z okoli 600 novostmi predstavljalo preko 400 inovatorjev oziroma inovator-skih skupin iz 29 svetovnih držav. To je več kot kdajkoli prej v več kot pol stoletja trajajoči zgodovini te razstave. Nastop slovenske ekipe so odlično sprejeli tako obiskovalci kot tudi strokovna komisija. Zanimanja je bilo precej, nekaj pa tudi resnih poslovnih povpraševanj.
Na razstavi je osebno sodelovalo 14 inovatorjev oz. njihovih predstavnikov ali članov inovatorskih skupin, član mednarodne strokovne žirije Janko Jerman in vodja slovenskega razstavnega prostora Andrej Škrinjar. Slovenski inovatorji so prejeli 3 zlata odličja, 6 srebrnih in 6 bronastih, kar je naredilo velik vtis tudi na tiste, ki so
kljub stalnemu dvigu in ohranjanju kakovosti slovenskih nastopov še vedno nekoliko dvomili o tem. V Slovenijo je šlo tako 7% vseh podeljenih odličij (15 od 212), kar je uvrstilo Slovenijo takoj za Nemčijo, Tajvan in Korejo.
Med slovenskimi inovatorji so se v Nemčiji predstavili tudi: mizar Aleksander Bajt iz Novega mesta, ki je prejel bronasto odličje za igračo Kmetija, ki smo jo že predstavili tudi v našem časopisu; Pavel Jeras iz Artega pri Studencu, ki je bil nagrajen z bronastim odličjem za napravo za avtomatsko odpenjanje varnostnega pasu; Zdravko Tomazini iz Kočevja, kije dobil enako odličje za avtomobilski prtljažnik za kolesa, in Bojan Čr-talič (družba FerroCrtalič) iz Dolenjskih Toplic, ki je razstavljal stroj za avtomatsko peskanje steklenih plošč.
B. D. G.
kot znaša celoletna amortizacija Komunaline vodooskrbe. Tako bi morali, da bi se lahko lotili tega zahtevnega in nujnega dela, v začetku prihodnjega leta ceno vode v vseh občinah, ki jih oskrbuje Komunala, povečati za blizu 31 tolarjev za kubik. Če pa bi obnovo krila samo novomeška občina, bi se morala na njenem območju ob sedanjih prodanih količinah cena pitne vode povečati skoraj za 41 tolarjev pri kubiku.
A.	BARTELJ
Arbitraža za občinsko ločitev
0 delitvi premoženja med nove občine bo odločala arbitraža
NOVO MESTO - Potem ko so se po dolgotrajnih in mestoma 'mučnih zapletih pred časom le sporazumeli o delitvi nekdanjega skupnega premoženja med občinami Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, ki so nastale v prvem krogu oblikovanja novih občin na območju nekdanje novomeške, so se stvari bolj zapletle pri občinah iz drugega kroga. Medtem kp so se novomeška ter novi občini Žužemberk in Dolenjske Toplice po daljših pogajanjih le sporazumele, se občina Mirna Peč nikakor ne strinja s ponujenim sporazumom. Njene zahteve pa za matično novomeško občino, ki je tudi plačnica “ločitvenega” deleža novim občinam, niso sprejemljive. Tako je padel v vodo tudi sporazum z ostalima dvema občinama, saj morajo biti načela in kriteriji za delitev za vse enaki. Zato je novomeška občina predlagala, naj se premoženje med občinami Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Žužemberk in Novo mesto razdeli na podlagi arbitraže in ta njen predlog je občinski svet na zadnji seji tudi sprejel.
Vsaka občina imenuje v arbitraž- * no komisijo po enega arbitra, enega pa slovenska vlada, ta je tudi predsednik komisije. Član arbitražne komisije iz novomeške občine je Franc Cvelbar, sicer sodnik na delovnem in socialnem sodišču v Novem mestu.	A.	B.
Pohod na Čaven
NOVO MESTO - Krkina planinska skupina vabi v nedeljo, 19. novembra, na 1242 m visoki Čaven. Odhod bo ob šestih zjutraj izpred Krke v Ločni, prihod pa v poznih popoldanskih urah. 1500 SIT za prevoz članov Trim kluba, 2000 SIT za zunanje in 1000 SIT za otroke zbirajo v Oddihu do 17. novembra. Pohod bosta vodila Franci Somrak in Peter Repovž.
PRENOVLJEN SPOMENIK - Od zoba časa načeti spomenik borcem in žrtvam narodnoosvobodilne vojne kiparja Jakoba Savinska in arhitekta Sveta Jovanoviča, ki so ga leta 1952 postavili v Žabji vasi, so na pobudo predsednika tamkajšnjega krajevne skupnosti Božidarja Horvata obnovili. Temeljita prenova spomenika - načrt zanjo je naredil arhitekt Marjan Lapajne - je stala okoli 1.900.000 tolarjev. Od tega je 300 tisočakov prispevala Mestna občina Novo mesto, 200 tisočakov podjetje TPV, ostalo pa krajevna skupnost. Slovesnost ob zaključku del, kijo je pripravilo Združenje borcev NOV Žabja vas - Novo mesto, so sooblikovali mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto, mlade krajanke z recitalom Zgodilo se je nekoč in Justin Kranjčič s svojo pesmijo žrtvam, delegacija krajevne skupnosti pa je ob spomeniku položila venec. Poteg krajanov se je dogodka udeležil tudi novomeški župan dr. Anton Starc. (Foto: M. Žnidaršič)
RADI BI SE POBRATILI - Prejšnji petek se je na pobudo slovenskega veleposlanika na Hrvaškem mag. Boštjana Kovačiča i' Sloveniji mudila delegacija Istarske županije, ki jo je vadil župan Stevo Zufič (na fotografiji na sredini). Delegacija je najprej obiskala Terme Čatež in mokriško igrišče za golf, obisk pa zaključila v pogovoru s predstavniki mestne občine Novo mesto: županom Antonom Starcem (desno), podžupanom mag. Adolfom županom, Matevžem Ašem iz Krke Zdravilišč ter direktorjem območne gospodarske zbornice. Istra je najbolj turistična hrvaška županija, kot so povedali njeni predstavniki, pa so Slovenci njihovi drugi najpomembnejši gostje. Obe strani sta r pogovorih ugotavljali, na katerih področjih bi lahko sodelovali, ter razmišljali o pobratenju. (Foto: B. D. G.)
DOBRO LE ZA RAČKE IN IABODE - Takih začasnih jezer, ki ob močnih večdnevnih padavinah preplavijo travnike, so vesele edino jate divjih rac in labodov. Deževna jesen Dolenjske sicer ni posebej ogrozila s poplavami, kot se je zgodilo v drugih delih Slovenije, zato pa so bila pod vodo nekatera običajna mesta, kjer se ob naraslih rekah voda razleze preko bregov. Fotografija je nastala prejšnji četrtek, na njej pa je poplavljena ravnica pri enoti BTC-ja v Češči vasi. (Foto: B. D. G.)
Pomoč za 238 ogroženih družin
Sklad za pomoč ljudem v stiski - Vse večje povpraševanje po pomoči - Poziv novomeškega območnega združenja Rdečega križa, da namesto nakupa novoletnih voščilnic prispevate v sklad
NOVO MESTO - Med najbolj zahtevnimi in cenjenimi dejavnostmi Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto je gotovo njihova socialna dejavnost. Vanjo sodi vsakoletno letovanje 400 zdravstveno in socialno ogroženih otrok iz šestih občin novomeškega območja na Debelem Rtiču, projekt „starejši občani" in materialna pomoč socialno ogroženim posameznikom in družinam, ki svoja sredstva črpa iz Sklada za pomoč ljudem v stiski.
MOČ HUMANOSTI - Po pakete - dobro polovico od 2339 so jih letos razdelili v novomeški občini, prihajajo upravičenci osebno ali pa jih za svojo krajevno organizacijo dvignejo aktivisti. Na sliki: aktivistka KORK Stopiče Dragica Ažnah, ki je prišla po pakete za štiri krajane KS Hrušica, in civilni vojak Janez Kramarič. (Foto: M. Z.)
“S skladom skušamo pomagati posameznikom in družinam, ki se s svojimi dohodki ne morejo preživljati. Tu gre predvsem za redno pomoč v obliki prehrambenih paketov, ki jih prejemajo enkrat mesečno, del sredstev pa namenimo tudi za enkratno denarno pomoč ob naravnih ali drugih nesrečah ter otrokom iz socialno šibkih družin," je povedala sekretarka območnega združenja Rdečega križa Barbara Ozimek. Trenutno pakete, vredne 3500 tolarjev, ki vsebujejo osnovne prehrambene izdelke in pralni prašek, prejema 238 socialno ogroženih družin iz občin Novo mesto, Škocjan, Šentjernej, Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk, ki sojih izbrali s pomočjo podatkov aktivistov krajevnih organizacij Rdečega križa in so-
cialnih služb. O prošnjah in predlogih za finančno pomoč pa odloča posebna komisija.
“Lani smo od marca do konca leta razdelili 1537 paketov, do letošnjega novembra pa 2339 paketov, ki so bili vredni preko 7 milijonov 221 tisoč tolarjev. Za enkratno denarno pomoč smo do sedaj iz sklada namenili dobrih 398 tisoč tolarjev," je naštela Ozimkova. Povpraševanje po tovrstni pomoči se iz meseca v mesec povečuje, tako so ob ustanovitvi sklada lansko leto razdelili 139 paketov, oktobra letos pa že 238. Denar se v sklad steka iz prispevkov podjetij, ki jih obiščejo, prodaje izdelkov, ki sojih naredili otroci na letovanju in v klubih mladih RK, in sredstev, ki so bila darovana v humanitarni namen (namenska sredstva, pri-
spevki namesto cvetja na grob pokojnika ali nakupov novoletnih voščilnic). Zato ob bližajočih se prazniki pozivajo vse, naj namesto na-
* V sklad za pomoč ljudem v stiski so od maja do oktobra darovali: Tovarna zdravil Krka, ki je tudi pokrovitelj sklada, Pfleiderer Novo-term Novo mesto, OO ZLSD Novo mesto, Novoles iz Straže, Zavarovalnica Tilia Novo mesto, Novoteks Tkanina Novo mesto, Intel servis Novo mesto in KORK Šentjernej. Med posamezniki pa Slavka Barbo, Nevenka Udovič, Vilma Manček, Alojz Muhič nil., Zajmi Narin, Milan Zupančič, stanovalci Šegove 9, Gregor Golobič, delavci Krke Biokemija, Luka Šarman in Boštjan Tičar iz Novega mesta ter Jože Skušek z Jesenic. Skupaj je bilo zbranih 3.053.561 tolarjev.
kupa novoletnih voščilnic raje prispevajo denar skladu na žiro račun: 52100-678-80144, s pripisom “Sklad za pomoč ljudem v stiski".
M. Z.
MŠŠ
j
MŠi
Pitna voda nikakor ne bo poceni
V mirnopeški občini se bodo v naslednjih letih še veliko pogovarjali o oskrbi s pitno vodo - Bosta vrtini na Poljanah dovolj za dolino Igmance?
MIRNA PEČ - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki podprli predlagano podražitev cene kubičnega metra pitne vode za nekaj manj kot 30 odst., po kateri naj bi bila nova enotna cena 142 sit za kubik vode. Ugotovili so namreč, da bi z zadržanjem cene na sedanji ravni škodovali sami sebi. Dobili bi namreč manj denarja od amortizacije, s katero bodo že itak zbrali komaj desetino vrednosti vseh naložb na področju vodooskrbe. Mimopečani se zavedajo, da jih dovodov ter se sprašujejo, ali se
v naslednjih petih letih čaka veliko dela. Veliko cevovodov je iz salonitnih cevi in jih bo treba zamenjati, cevovod Mali Kal-Hmeljčič, na primer, je še iz leta 1939 in kliče po obnovi. Občani se oskrbujejo iz dveh javnih vodovodov, na eni strani s trebanjskega in na drugi z novomeškega območja, vzdrževati pa je treba tudi 4 lokalne vodovode.
Zdaj vrtajo in iščejo primerne zaloge pitne vode na svojem območju, ker bi se radi izognili dragemu črpanju, pripravi in pretakanju pitne vode iz oddaljenih vrtin v sosednji novomeški občini. Pri tem se čudijo velikim izgubam vode in visokim stroškom vzdrževanja vo-
Komunala obnaša racionalno. Na to manjše okoliške občine nimajo vpliva, saj nimajo niti 15-odst. lastniškega deleža v tem podjetju.
Kot je svetnikom pojasnil župan Zvone Lah, morajo najprej ugotoviti, koliko vode je v vrtinah, nato pa bodo začrtali potek vodovoda. Načrtovali so eno vrtino, ker pa se je izkazalo, da je nahajališče vode višje, kot so pričakovali, so vrtali še drugje. Vrtini sta pri Poljanah, blizu meje s trebanjsko občino. Če bosta obe skupaj dali kakih 2,5 litrov vode na sekundo, bo dovolj za vso dolino Igmance. Vodo bodo v prvi vrsti speljali do vasi Čemše, kjer vodovoda še nimajo, nato pa nadomestili vodo v lokalnih vodo-
vodih Poljane, Globočdol in Šent-jurij^ kjer je voda oporečna. Če bi bilo vode še več, bi z njo oskrbovali še vodohran na Šentjurškem vrhu za vasi, ki so sedaj povezane z njim. Doslej so razmišljali, da bi oporečne lokalne vodovode povezali z javnim vodovodom iz Družinske vasi, kar pa zaradi terena ni najbolj ugodno in bi po oceni Komunale stalo 320 milijonov tolarjev.
Po geoloških kartah je vodonos-no tudi območje dolomitov nad Jablanom, vendar bo treba imeti srečo z vrtanjem. Voda z novomeškega območja namreč ne bo poceni, saj so cevovodi stari in potrebni obnove, voda pa ni kakovostna. Ker viri pitne vode na območju občine pa tudi širše niso izdatni, še niso zavrgli niti razmišljanja, da bi ohranili stare vodovode za oskrbo z industrijsko vodo, nove pa bi imeli le za osebno porabo.
B. DUŠIČ GORNIK
Zahvala
Družina Zupančič iz Dešeče vasi 2 se iskreno zahvaljuje šmihelskemu, žužemberškemu in ostalim gasilskim društvom za takojšnje? pomoč ob požaru gospodarskega poslopja ter vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za finančno in materialno podporo. Posebej se zahvaljujejo zidarjem in mojstru Feliksu Košaku iz Poljan za hitro izvedbo in namestitev novega ostrešja ter zavarovalnici Triglav.
Zdaj imajo svoje društvo
Kmečke žene z območja občine Žužemberk so ustanovile svoje društvo - Predsednica je Slavka Legan
Zelišča v kozmetiki
DOLENJSKE TOPLICE - Jutri,
17.	novembra, bo v sejni sobi gostišča Rog v Dolenjskih Toplicah zanimiv seminar o uporabi zdravilnih rastlin in čebeljih izdelkov v kozmetične namene. Seminar se bo pričel ob 16. uri, zanj pa se lahko prijavite ali pozanimate v Agenciji K2M, Pionirska cesta 3, Dolenjske Toplice.
ŽUŽEMBERK - Sedemintrideset članic Društva kmečkih žena iz občine Žužemberk se je na petkovem občnem zboru v Žužemberku enoglasno odločilo, da ustanovijo novo društvo kmečkih žena s sedežem v Žužemberku. Doslej je 84 članic delovalo v Društvu kmečkih žena Novo mesto, ki je združevalo članice iz Novega mesta in , okolice ter Dolenjskih Toplic.
Zbrane članice je na začetku pozdravila inž. Cvetka Lavrič, nato pa še direktor občinske uprave Vlado Kostevc. Prvi občni zbor je vodila Slavka Legan iz Žužemberka, ki seje že doslej izkazala pri vodenju in organiziranju’ številnih razstav članic društva. Zataknilo pa se je pri imenu društva, saj se je polovica članic zavzemala razpoznav-
Dober šentjernejski kruh
V mali pekarni v Šentjerneju ga vsako noč spečejo več kot tono, jejo pa ga od Brežic do Novega mesta
ŠENTJERNEJ - Pred sedmimi leti so Dolenjske pekarne v Šentjerneju odprle majhno pekarno in prodajalno s kruhom. Šentjernejski kruh seje hitro in dobro uveljavil in po njem ne sprašujejo samo domačini, ampak ga radi jedo tudi v drugih krajih, ki jih s kruhom oskrbujejo Dolenjske pekarne.
Jožica Zore je že od začetka po-slovodkinja šentjernejske pekarske prodajalne in se na kruh, pa ne samo na šentjernejskega, dobro spozna. “V naši pekarni so zaposleni štirje peki, v prodajalni, ki je odprta cel dan, pa delava dve," je povedala. V njihovi pekarni vsako noč spečejo okoli 1000 kilogramov šentjernejskega belega in polbele-ga kruha, 80 do 100 kg posebnih vrst kruhov, kot so jernejev, ajdov, koruzen in ržen, ter še do 100 kg peciva. “Zjutraj gre kruh iz naše pekarne na vse konce, vozijo ga do Brežic, Krškega, in Kostanjevice,
Novega mesta in okoliških krajev, tako rekoč povsod, kjer so na tem območju Mercatorejeve trgovine.
Nazadnje ga ob pol devetih zjutraj odpeljejo za Škocjan, Belo Cerkev in Šmarjeto.” Seveda ga precej prodajo tudi v Šentjerneju, kamor pa spet pripeljejo tudi druge vrste kruha iz osrednje 'novomeške pa tudi iz trebanjske pekarne.
AFORIZMI
• Bog je naprej sebi brado ustvaril. Skromen Bog!
• V silni želji po neodvisnosti silimo v odvisnost in čakamo, da nam drugi merijo tudi čas. Sonce imamo še svoje.
Jožica Zore
"Nasploh ljudje od naših kruhov najbolj kupujejo šentjernejskega belega, od posebnih vrst pa jerne-jevega,” je povedala Zoretova. Ti dve vrsti sta tudi v Novem mestu zelo priljubljeni in ju pogosto zmanjka.
V začetku so kruh v Šentjerneju prodajali le v njihovi prodajalni, takrat ga je šlo tudi po 700 kg na dan, potem pa so poslovodje drugih trgovin zahtevali, da ga dobavljajo tudi njim. Tako ga danes največ prodajo v Mercatorjevi samopostrežni trgovini na trgu.
"Prodaja kruha je v Šentjerneju odvisna tudi od vremena,” na podlagi dolgoletnih izkušenj trdi Zoretova. “Če je vreme lepo, gre več kruha, kajti Ijt/dje takrat nimajo časa peči kruha doma, ker lepo vreme izkoristijo za delo; ob semanjih dnevih tudi prodamo več kruha, pa na začetku tedna tudi več kot na koncu. Pozna se tudi, ko začnejo ljudje kuriti; gospodinja zakuri štedilnik pa še kruh speče.”
A.	B.
no društvo z imenom Suha krajina, druga pa za ime Žužemberk. Po vroči razpravi so se dogovorile za ime Društvo kmečkih žena Suha krajina Žužemberk, ki bo imelo sedež na Grajskem trgu v Žužemberku.
Izvolile so tudi upravni odbor: predsednica je Slavka Legan, podpredsednica Anica Kmet iz Pod-gozda, tajnica Anica Zalašček iz Žužemberka in blagajničarka Vesna Bobnar iz Brezove Rebri. Dogovorile so se za delo v prihodnje; predvsem si želijo v zimskem času več kuharski tečajev in tudi kakš-.no zdravstveno predavanje. V zahvalo za prizadevno delo in dose--danjo pomoč pa tudi za pomoč pri vodenju občnega zbora in ustanovitvi društva so članice izročile Cvetki Lavrič pogačo.
S.	MIRTIČ
Male sive celice
29. septembra smo šli na tekmovanje v znanju Male sive celice. Nanj smo se pripravljali le en teden, saj smo šele takrat dobili obvestilo o tekmovanju. Predelati smo morali dve knjigi: Male sive celice in Od Luka do Ane. Ostali so imeli športni dan. Na tekmovanje smo se peljali s šolskim kombijem. Med vožnjo smo se zabavali. V Senovem smo šli na sladoled, nato pa nas je zagrabila trema. Organizatorji so nam razložili, kako bo tekmovanje potekalo. Potem smo se razdelili v skupine in šli pisat teste. Bili smo zelo razočarani, saj so bila skoraj vsa vprašanja splošna in ne iz knjige. Izkazalo se je, daje moja skupina dosegla 19. mesto, druga skupina iz naše šole pa 12. Tekmovalo je 56 ekip. Štiri so se uvrstile v ustno tekmovanje, dve pa na tekmovanje, ki bo na televiziji. To sta z Mirne in Šmihela. Domov smo šli skozi Novo mesto, kjer smo si šfe enkrat privoščili sladoled. Z uvrstitvijo smo zadovoljni.
MARKO GAŠPER1Č, 6. b OŠ Mirna Peč
Na Kal
V soboto zjutraj smo se pred šolo zbrali otroci in učiteljice. Ž avtobusom smo se odpeljali v Hrastnik. Peš smo se odpravili na Kal. Hodili smo po strmi poti do vrha. Na poti smo videli spomenik gamsa. Pri planinski koči na Kalu smo se odpočili.in malicali. Kupili smo si spominke. Pot smo nadaljevali na Mrzlico. Pot je bila lažja, ker nismo imeli nahrbtnikov. Pri planinski koči na Kalu je učiteljica Katja posodila denar za sladoled. Prišli smo do starega drevesa. Tam smo naredili gasilsko sliko. Za nagrado smo se kotalili po hribu. Ko smo se vračali v dolino, smo opazovali naravo.
BLAŽ FRANKO, 2,e OŠ Orehovica
&
i
ŠENTJERNEJSKO MARTINOVANJE V LJUBLJANI - Dan pred marti-novim, v petek, 10. novembra, so Šentjernejčani pokazali Ljubljančanom, kakšno je njihovo martinovanje. V velikem šotoru pred trgovino Interspar so številnim obiskovalcem predstavili šentjernejska vina iz kleti Štembergerja, Martinčiča in iz Pleterij, aktiv kmečkih žena je pripravil domasče dobrote, ženske so prikazale prejo, pomeriti pa so se tudi finalisti letošnjega tekmovanja za najmočnejšega Slovenca - Martina Krpana, ki je že po tradiciji v Šentjerneju. V prisotnosti šentjernejskega župana so krstili tudi mlado vino. (Foto: Marijan Hočevar)
SAMOSTOJNO DRUŠTVO ZA KMETICE - Še pred izstopom Društva kmečkih žena Suha krajina iz skupnega društva v Novem mestu so se članice dogovorile za razdelitev premoženja v denarju in materialu. Na sliki prizor z občnega zbora. (Foto: S. M.)
ZUPAN, CISTERNA IN MLADO VINO - Žužemberškemu županu so na Martinovo nedeljo ob njegovem 40. rojstnem dnevu čestitali in mu zaželeli še vrsto uspešnih in zdravih let člani Turističnega društva Suha krajina, žužemberški rogisti, sodelavci iz bivše KS in sveta KS, člani Društva vinogradnikov Suha krajina in celotno občinsko poveljstvo. Rogisti so zaigrali, pevke zapele, gasilci pa so pripravili presenečenje s cisterno (ne gasilsko), v katero so vinogradniki nalili čistega vina z željo, da se slavljenec kmalu vključi v njihove vrste in nauči kletarjenja. (Foto: Š. M.)
Podprli projekte v turizmu
Za začetek vsaj simbolična podpora razvoju turizma malega gospodarstva, upajo pa, da ho dolgoročna
in
DOLENJSKE TOPLICE - Občina Dolenjske Toplice je v občinskem glasilu konec poletja objavila razpisa za sofinanciranje projektov s področja malega gospodarstva in za naložbe v turizmu. Za prvo področje je letos namenila 3 milijone tolarjev in za drugo še 4 milijone, kar sicer ni veliko, vendar gre za prvi tak razpis v novi občini. Župan Franc Vovk upa, da se bodo v občini uskladili tudi pri sprejemu proračuna za prihodnje leto in še naprej dolgoročno pospeševali razvoj na tem področju.
Dva od treh projektov, ki so se potegovali za sredstva malega gospodarstva, sta ustrezala merilom razpisa. Z njim občina podpira projekte, ki prinašajo nova delovna mesta z obstoječo ali novo tehnologijo, projekte, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje, ter pridobivanje certifikatov kakovosti in udeležbo na sejmih.
Na področju turizma so se za razpisana sredstva lahko potegovali vsi, ki pripravljajo novosti v turistični ponudbi: nove turistične programe ali proizvode, nadgrajujejo obstoječe programe, urejajo okolico objektov (dvorišča, vrtovi...), fasade starejših stavb ali preurejajo obstoječa prenočišča. Občinska komisija je obravnavala štiri projekte in vse podprla v fazi izdelave projektne dokumentacije, ker je denarja malo. Tako je med drugim, kot smo že pisali, podprla tudi oba turistična projekta v Hiši Gril: Jože Gril je nadgradil prenočišča v apartmaje in uredil zunanjost hiše, družba Topos pa je nedavno odprla krčmo Pr’ preš’. "Ker gre v primerjavi z vrednostjo naložb za simbolično podporo, je to bolj spodbuda in izraz pripravljenosti občine za pomoč pri investiranju v turistične projekte," pojasnjuje župan Vovk.	B.	D.	G.
v
Šentjernejske črepinje
TELEFON - Slovenski Telekom je tako napreden in sodoben, da samega sebe ne dohaja več. Komaj je izšel novi telefonski imenik. že nekatere telefonske številke v njem ne veljajo več. Če se boste hoteli županu oziroma občinski upravi zahvaliti za njihov trud in uspehe pri urejanju občinskega središča in občine sploh, tega ne boste mogli narediti, če boste vrteli telefonske številke iz Zadnjega telefonskega imenika. Zato namesto Telekoma in brezplačno tu objavljamo prave številke: 393-35-60 (kabinet župana), potem pa (zadnji dve): 62, 64, 66, 77, 78, 79. In še to: v imemniku navedena telefonska številka občinske knjižnice je pa prava. Pravočasno si rezervirajte knjigo. Pa ne telefonskega imenika!
CESTA - Šentjernejska občina ima v državnih vrhovih tak vpliv, da na njeno besedo uredijo tudi tudi cesto v sosednji novomeški občini. Tako so nedavno tega povsem obnovili in preplastili okoli 2 km ceste od Novega mesta proti Šentjerneju, in to prav do meje s šentjemejsko občino pri obratu Kremena. Očitno je bilo novomeški občini vseeno, kako se njeni občani vozijo do Šentjerneja, šentjernejski pa ne, da njene premetava po razdrapani asfaltni kaldrmi. Kakšne ceste bi imeli Novome-ščani, če bi imeli take sosede na vse strani!
Petjeln kikirika, da je občinska kokoš v obrtni coni sedela na klopotcu.
Martinov koncert
ŠENTJERNEJ - Vinogradniški oktet Šentjernej priredi v soboto, 18. novembra, ob .18. uri v osnovni šoliŠentjernej Martinov koncert. Gost večera bo kvintet trobil iz Šentjerneja, večer glasbe pa bo vodil Janez Bratkovič.
Mirnopeško zijalo
POSKUSNI ZAJEC - Mirno-pečani z velikimi pričakovanji čakajo na meritve vodnega vira v njihovi novi vrtini in na analizo kakovosti vode. No, na slednjo malo manj, saj naj bi bila voda iz dolomitov dobra, dokaz za to pa je sam mirnopeški župan. Ta je vodo že pil pred uradno analizo in ostal živ. Na vprašanje, kakšna je, pa je dahnil le: “Voda je voda.” VRABCI IN POSLANCI -“Že vrabci na strehi čivkajo, kako se obnaša novomeška Komunala,” trdi nekdanji poslanec Janez Mežan in se jim pridružuje. Kot pravi, imajo na Komunali dobre plače, dobre avtomobile, sodobno stavbo in drago pohištvo. Mi pa dodajamo: Če bi imeli še tako sodobne cevi, se ne bi po poti do porabnikov izgubilo toliko kubikov vode!
Suhokranjski drobiž
DVOJNI KRST - Po številnih goricah Suhe krajine pa tudi po vinotočih in gostilnah je bilo na Martinovo živahno. Še posebej zanimivo je bilo v gostilni Stupar na Dvoru, kjer je Igor Božič krstil vino, pri čemer mu je pomagal tudi lastnik gostilne Henrik Stupar. Igor Božič, član ansambla Rubin, je tudi drugače povezan s Suho krajino, saj je na gostovanjih po tej deželici srečal brhko dekle, Marinko iz Podgozda. Sledila je poroka in rojstvo hčerkice, ki sojo nedavno krstili.
KAJ PA ON VE? - Žužember-čani so to jesen obnavljali tudi litoželezno ploščo, ki ohranja spomin na znano družino lastnikov papirnice. Medtem ko je čakala na prenovo in vgradnjo v škarpo, je s svojo precejšnjo težo - ocenjujejo, daje kovine za kake pol tone -pritegnila znane zbiralce in pobiralce starega železa. Na občini pa so prejeli klic iz Novega mesta, da si ploščo ogledujejo Cigani... Žužemberčani so takoj zavarovali ploščo z zgodovinsko vrednostjo, da je kdo ne bi ocjpeljal!
Sprehod po Metliki
REZN1CA - Ko so predajali svojemu namenu cesto, ki vodi od Drašičev proti Rakovcu, Drašiča-ni niso čez cesto napeli tradicionalnega tribarvnega traku, temveč reznico. Kot je povedal predsednik soseske Tone Kostelec, pri njih, ki so vedno nekaj posebnega, trak pač “ne pali“, saj ena reznica velja več kot na desetine trakov. Ampak to, da župan Slavko Dragovan, ki je bil eden od treh, ki so s trtnimi škarjami prerezali reznico, prime v roke reznico, ima po mnenju Drašičanov tudi svojo simboliko: vsaka palica ima namreč dva konca.
ZVEZE - V Beti imajo očitno dobre zveze s tistimi tam zgoraj. Ko je namreč napovedovalka začela napovedovati prireditev ob otvoritvi nove trgovine, so prisotni zaprli dežnike. In ko je bil prerezan trak pri vratih v prodajalno, so jih zopet odprli. A očitno jim zveze niso kaj prida pomagale pri ponudbi, ki naj bi bila na otvoritveni dan še posebej pestra, pa se je zgodilo, da je kakšen kupec odšel iz trgovine praznih rok, kajti ni dobil izdelka, po katerem je sicer Beti že dolgo poznana.
SPREJEM - Drašičani, ki so ob martinovanju pripravili pohod po bližnjih vinskih goricah, so bili nemalo presenečeni, ko so naleteli na zaprta vrata zidanic prav tistih vinogradnikov, ki so jih še posebej obvestili, da bodo mimo njih koračili pohodniki. Nasprotno pa so jih s kozarcem v roki pred zidanicami sprejeli vinogradniki, ki za pohod sploh niso vedeli. Kaj hočemo, včasih zataji tudi belokranjska gostoljubnost.
MEJA - Metliški svetniki so se na zadnji seji skoraj sprli pri točki dnevnega reda, kjer naj bi dali le mnenje o tem, ali naj bi prestavili mejo med krajevnima skupnostma Podzemelj in Gradac. Kaj bi šele bilo, če bi morali razpravljati o Evropi brez meja?!
J
Jj A e; ] j-i D S Č J J j
11.U1
MtttŠ
Črnomaljski drobir
STEBRIČKI - Črnomaljski svetnik Martin Lindič, iz čigar ust navadno letijo graje, je na zadnji seji pohvalil, ker so ob cesti proti Staremu trgu začeli postavljati stebričke. Svetnik Franc Balkovec pa je dodal, da so tudi iz Vinice proti Ziljam začeli postavljati stebričke, toda po tristo metrih jih je nekaj pičilo in prenehali so z delom. Šele po Lindičevi pohvali mu je postalo jasno, da so vrli cestarji očitno odšli na starotrško cesto.
PRIZNANJE - Nekaj tednov po volitvah je Peter Štefanič, belokranjski kandidat Demokratske stranke za poslanca v državnem zboru le izdal, zakaj je dobil premalo glasov za poslanski stolček. Mnogi so mu priznali, da ga niso volili le zato, ker je preveč dober inšpektor in bi ga bilo škoda za poslanske klopi.
CANKAR - V Metliki imajo težave s Cankarjevo cesto, v Črnomlju s Cankarjevo ulico. V črnomaljskem občinskem svetu pa sedi Ivan Štajdohar, ki ga mnogi zaradi njegove značilne zunanje podobe poznajo kot Ivana Cankarja. In sedaj so oči tako Metličanov kot Črnomaljcev uprte v Ivana, upajoč, da bo končno kaj ukrenil s “svojimi" ulicami.
Semiške tropine
ISKANJE - Pred tednom dni so v poslovno-servisni coni Vrtača natančno opoldne, v sončnem vremenu, gorele cestne svetilke. Župan Janko Bukovec je bil skrivnosten z odgovorom, koga so sredi dneva iskali z lučjo. Morda investitorje za novo poslovno cono?
PENINA - Katarina Merlin je ob predstavitvi semiške penine povedala, da peneče vino pri ženskah ohranja lepoto. V njenih besedah je mogoče iskati odgovor na vprašanje, zakaj je bilo na predstavitvi tako malo žensk. Zato, ker mislijo, da so tudi brez penine lepe.
TRKANJE - So pa bili mnogi pokuševalci prej omenjene penine nemalo presenečeni, ko so bili Podučeni, da se s penino pri nazdravljanju ne trka s kozarci. “Pa vedno smo tako veselo trkali," je dejal eden izmed njih. A so hitro ugotovili, da jim trkanje ni dovoljeno le zato, da v prevelikem navdušenju ne bi razbili lepih kozar-k cev, ki so jim bili zaupani za nazdravljanje.
OCENJEVANJE - Nekateri Semičani nikakor niso razumeli. Zakaj so ob tolikih gostilnah, kijih Premore občinska prestolnica, vino ob martinovanju ocenjevali v osnovni šoli. Pa menda ne zato, da bi se že otroci navadili na ma-Ugane v zraku?
Kje bodo v prihodnje Ciglenčani?
Svetnika iz gradaške in podzemeljske krajevne skupnosti sta se strinjala, da se Ciglenica odcepi od Podzemlja in priključi h Gradcu, Metličani pa so imeli pomisleke
METLIKA - Prebivalci šestih hiš v delu Podzemlja, ki'ga neuradno imenujejo Ciglenica, so se odločili priključiti se h Gradcu, na obrobju katerega živijo in od katerega jih ločita le občinska in vaška pot. Od strnjenega Podzemlja, h kateremu spadajo sedaj, pa so oddaljeni več kot kilometer. Da uradno spadajo pod Podzemelj, se jim namreč zdi neživljenjsko, prav takšno pa je tudi oštevilčevanje hiš, saj je ena hišna številka na Cigleni-ci, sosednja pa pod Kučarjem, torej dva kilometra stran.
Alojz Malenšek, ki so ga prebivalci Ciglenice izbrali, da ureja preimenovanje zaselka, kot so uradno poimenovali to zadevo, je občinski svet prosil za sprejem sklepa, na osnovi katerega bi Geodetska uprava nadaljevala s postopkom. A njegova prošnja je sprožila pravo polemiko. Jože Matekovič je namreč menil, da svetniki nimajo izkušenj s spremembno katastrskih mej, da pa je tudi gradivo, ki so ga prejeli preskromno, da bi se lahko odločili. Po njegovem bi lahko le na osnovi strokovno pripravljenega gradiva odločali v skladu s pristojnostmi občinskega sveta.
Juš Mihelčič pa je dejal, da je pričakoval pobudo o preimenovanju zaselka, saj je Malenšek nezakonito predsednik KS Gradac, ker ' živi v KS Podzemelj. Zato je predlagal odlog te točke dnevnega reda, dokler ne dobijo strokovnega mnenja Geodetske uprave o spremembi mej katastrskih občin in tudi mnenja iz KS Podzemelj. Malenšek je oporekal Mihelčiču, češ da govori laži, saj se vsi njegovi doku-
Metličani praznujejo
Številne prireditve oh občinskem prazniku
METLIKA - Ob občinskem prazniku so v metliški občini pripravili številne prireditve, ki so se pričele že preteklo soboto z otvoritvijo ceste v Drašičih. Do naslednjega četrtka bodo občani lahko prisostvovali še nekaterim zani-, mivim dogodkom.
Tako bo jutri, 17. novembra, ob 14. uri pred sosesko zidanico na Božakovem odprtje učne poti Zdenc-Vidovec. Pot razkriva zanimivosti naravne in kulturne dediščine v okolici vasi, kot so potok Vidovec z izvirnima kraškima jamama, reka Kolpa pod Magdalen-sko steno in središče vasi s cerkvijo in sosesko zidanico. Istega dne ob 19. uri bo v metliški Ljudski knjižnici potopisno predavanje in predstavitev knjige Igorja Ravbarja ..Študent na poti okoli sveta".
V soboto, 18. novembra, bo ob 16.30 pred metliškim gradom odkritje doprsnega kipa Engelbertu Ganglu. Po odkritju bodo v Gan-glovem razstavišču odprli priložnostno razstavo in pripravili literarni večer, posvečen temu zaslužnemu Metličanu. 18. in 19. novembra bo v metliški športni dvorani nogometni turnir za prehodni pokal občine Metlika, v sredo, 22. novembra, ob 12. uri pa v Ro-salnicah pri podjetju Kolpa začetek obnove Cankarjeve ceste. V četrtek, 23. novembra, bodo ob 16. uri v Kometu odprli novo industrijsko prodajalno, ob 19. uri pa bodo članice Društva kmečkih žena Metlika v metliškem kulturnem domu pripravile kulturni program ob 25-ietnici dela.
menti glasijo na Gradac 86, res pa ima novo hišo na Ciglenici, torej v Podzemlju. “Zastopam šest ljudi, ki si želijo živeti v Gradcu, ker ni logično, da bi bili v Podzemlju. Moja namera je bila povsem poštena," je zatrdil Malenšek. Tudi svetnik Marjan Cerjanec, sicer Gradčan, seje strinjal, da Ciglenica spada h Gradcu, pritegnil pa mu je celo Jožef Klepec iz podzemelj-
ske krajevne skupnosti. Jože Matekovič, ki je s svojimi pomisleki začel polemiko, je menil, daje vsak interes legitimen, napaka občinske uprave pa je bila, da ni svetnikov še dodatno podučila. A ga je Malenšek popravil, da ne gre za odločanje, ampak zgolj za mnenje, na osnovi katerega bo Geodetska uprava do naslednje seje pripravila pravno-veljavno podlago. In svetniki so se kljub nekajkrat precej razgreti razpravi na koncu soglasno strinjali, da dajo zeleno luč za začetek postopka za spremembo mej med krajevnima skupnostma Podzemelj in Gradac.
M. BEZEK-JAKŠE
ZADNJI DOM V PODZEMLJU - Preteklo nedeljo so v Podzemlju metliški župan Slavko Dragovan ter predsednika KS Podzemelj in Dobravice Janez Štefanič in Anton Zunii te 16 mesecev po prejemu gradbene dokumentacije slovesno prerezali trak pred novo mrliško vežico. Krajani so pobudo o gradnji z razumevanjem sprejeti, poteg občine in KS Podzemelj pa so prispevali tudi znatni de! denarja za naložbo, ki je veljala 20,2 milijona tolarjev. Predsednik gradbenega odbora Marjan Pezdirc se je zahvalil tudi križniškemu redu-župnijstvu Podzemelj, ki je dovolil brezplačno uporabo zemlje za vežico, zelenice in parkirišče. Vežico je blagoslovil podzemeljski župnik Alojz Berce s patroma Cirilom in Zdravkom. (Foto: M. B.-J.)
Pomemben šolski jubilej
Črnomaljska osnovna šola Milke Šobar-Nataše praznuje 30-letnico dela - Pomembna zu otroke s posebnimi potrebami
ČRNOMELJ - Pred tremi desetletji je v Črnomlju prvič odprla vrata za 18 učencev s posebnimi potrebami osnovna šola Milke Šo-bar-Nataše. Naslednja leta se je vanjo vključevalo vse več učencev in 1975 je postala popolna osemletka. V šoli so razvijali vedno nove, sodobnejše oblike in metode izobraževanja, vzgoje in varstva, popolnejšo zdravstveno nego ter boljše možnosti za individualni razvoj učencev.
Leta 1975 so v šoli odprli oddelek vzgoje in izobraževanja za učence z zmernimi, težjimi in najtežjimi motnjami v razvoju, šest let pozneje pa še logopedsko ambulanto za belokranjske šolske in predšolske otroke. Leta 1986 je vrata odprl Varstveno-delovni center, ki bo za novo leto postal samostojna javna ustanova, prav te dni pa so varovanci pričeli delati v novih prostorih na Majerju. Pomembna mejnika v razvoju šole sta še leto 1990, ko so pričeli z oddelkom za predšolske motene otroke, in leto 1995, ko so uvedli spe-cialnopedagoško obravnavo za učence z učnimi težavami v osnovnih šolah. Manjka le še bivalna skupnost, za katero pa si prizadevajo v Dijaškem domu.
V šoli ob zanje pomembnem jubileju niso pripravljali posebne slovesnosti. Spomnili pa so se ga s slavnostno izdajo šolskega glasila Zvončki, ki dvakrat na leto izhaja že 25 let, zanj pa so pred tremi leti na Dnevu defektologov v Mariboru dobili tudi priznanje. V glasilu so predstavili pestro paleto dejavnosti na šoli, seveda pa ni šlo brez spisov in risbic učencev. Ob ju^ bileju so aranžirali tudi izložbe
Literarni večer Jurija Majerleta
ČRNOMELJ - Mladinski kulturni klub Bele krajine iz Črnomlja vabi na literarni večer ..majstra Jureta", ki bo v Mladinskem kulturnem klubu v petek, 17. novembra, ob 21. uri. Jurij Majerle iz Radencev v Poljanski dolini ob Kolpi bo predstavil svoje pesmi, ki jih je ustvaril v zadnjih letih.
sedmih trgovin po Črnomlju in s tem predstavili delo vseh krožkov na šoli. Hvaležni so vsem, ki so jim prisluhnili in sodelovali v tej humani akciji.
Šolo, v kateri je danes zaposlenih 17 pretežno specialnih pedagogov, je v treh desetletjih končalo okrog 270 učencev. "Najbolj sem zadovoljna, ko vidim bivše učence, ki so zaposleni in so si ustvarili družine. Tisti, ki niso sposobni živeti sami, pa imajo pravico do kvalitetne skrbi in varstva," pravi Ema Šujica, ravnateljica osnovne šole Milke Šobar-Nataše.
M. B.-J,
SPRETNOST IN DOMIŠLJIJA - V osnovni šoli Milke Šobar-Nataše deluje pod vodstvom likovne pedagoginje Alenke Vrlinič tudi oddelek za delovno usposabljanje. Kot je povedala Vrliničeva.je takšno delo zelo pomembno za razvijanje ročnih spretnosti, učenci pa v vsakem svojem izdelku pustijo tudi sled svoje domišljije. Na fotografiji Mojca, Anica, Nataša in Helena pri izdelovanju novoletnih čestitk in daril, ki so vsako leto nekaj posebnega, izvirnega. (Foto: M. B.-J.)
Martinovo tokrat nekoliko drugače
V metliški občini so martinovanje izkoristili za predstavitev občine, v katero naj bi v prihodnosti prihajalo po 50 tisoč obiskovalcev na leto - Zanimivo obujanje starih običajev
METLIKA - Medtem ko v Semiču in Črnomlju že vrsto let ob martinovanju ocenjujejo mlada vina, so se v Metliki odločali predvsem za družabna srečanja vinogradnikov. Letos pa so ob tem vinskem prazniku Vinska klet, Društvo vinogradnikov Metlika, Društvo kmečkih žensk Metlika, Turistično-informa-tivni center in Ljudska knjižnica občino predstavili še nekoliko drugače, saj želijo, da bi se število obiskovalcev v občini od sedanjih 20 tisoč na leto dvignilo na 50 tisoč.
Pred martinovim so povabili novinarje iz vse Slovenije, jim predstavili občino, uspehe metliških vinogradnikov na ocenjevanjih vin v Ljubjani, Gornji Radgoni in Zagrebu ter nekatere običaje, povezane z vinom. Metliški župan Slavko Dragovan je namreč zelo samozavestno zatrdil, da postaja Metlika z dosežki na teh ocenjevanjih slovenska vinska prestolnica. Zasluge za uspehe imajo po njegovem dobri klimatski pogoji za vinogradništvo ter obilo znanja vinogradnikov. Ob tem ni pozabil omeniti pomena metliške črnine in belokranjca, vin, za kateri pripravljajo zaščito geografskega porekla. Ni pa si mogel kaj, da ne bi izrekel
kritik na račun prepočasne obnove vinogradov v občini.
Vodja Vinske kleti Anton Pezdirc pa je dejal, da letošnje poletje nikjer v Sloveniji ni bilo tako visokih temperatur in tolikšnega pomanjkanja padavin kot prav v Beli krajini. Zato je bil pridelek grozd-
ja skromnejši, a sb suša ne bo poznala pri kakovosti. Za letošnja vina so značilne visoke stopnje sladkorja in alkohola, a nekoliko nižje stopnje kislin. Zato pa bodo vina hitro dozorela in bodo že v pol leta dosegla visoko kvaliteto.
M. B.-J.
i
i
Prva penina belokranjskega vinarja
Metliški Vinski kleti s penino letos sledil prvi belokranjski vinogradnik - Ivan Simonič obljubil, da bo semiški penini prihodnje leto sledilo še dvoje penečih vin iz njihove kleti
KRST SOSESKEGA VINA - Metličani so novinarjem v Metliki pokazati razstavo značilnih belokranjskih jedi in odličnih vin, ki so jih v drašiški so seski zidanici tudi pokusili. Drašičani pa so predstavili krst soseskega vina, ki so ga zadnjo nedeljo v oktobru pobrali pri 64 članih soseske. Na fotografiji (od leve): predsednik soseske Tone Kastelec, botrica Marjana Kavšek iz Studia D in boter Jože Stariha ob nazdravljanju s soseskim vinom, ki so ga krstili za Petra. (Foto: M. B.-J.)
ČREŠNJEVEC - Pred letom dni je Vinska klet metliške Kmetijske zadruge dala na trg prvo belokranjsko peneče vino. Pred tednom dni pa je penino predstavil prvi belokranjski vinogradnik, in sicer Ivan Simonič s Črešnjevca pri Semiču. Kot je na predstavitvi dejala dipl. inž. Katarina Merlin, smo v Sloveniji pravi umetniki, kar se tiče pridelave penečih vin, pohvalila pa je, da so si začela utirati pot tudi v Beli krajini.
Simoničevi se na svoji kmetiji kakovost boljša. “Pred tremi leti pa
ukvarjajo predvsem z vinogradništvom - imajo hektar vinogradov - ter s sadjarstvom. Na pol hektarju imajo zasajene jablane in breskve. Ker so želeli ponuditi s kmetije čim več, so začeli pridelovati jabolčni, vinski in zeliščni kis. Delajo ga po naravni metodi, zato je postopek nekoliko daljši, a je tudi
smo se odločili še za proizvodnjo penečega vina. Odločitev je bila zelo težka, saj smo se zavedali, kako zahtevna je proizvodnja," je pojasnil ivan Simonič.
Semiška penina, kot so Simoničevi poimenovali svoje prvo peneče vino, je vrhunsko polsuho vino iz šardoneja in laškega rizlin-
ga, ki so ga potrgali jeseni leta 1998. Pridelali so ga po klasični šampanjski metodi z drugim vrenjem v steklenici, kjer je dozorevalo poldrugo leto. S svojim prvim šampanjcem so Simoničevi napolnili tisoč steklenic, Ivan pa je obljubil, da za prihodnje leto pripravljajo še dvoje različnih penečih vin, a je bil pri tem precej skrivnosten. Priznal pa je, da se bo po njegovem šele v naslednjih petih do desetih letih pokazalo, ali bodo s peninami uspeli na trgu.
M. BEZEK-JAKŠE
SEMIŠKA PENINA - Na predstavitvi semiške penine v Kočevarjevi zidanici na Vrtači je prvo steklenico - dizajn za njihovo opremo je izdelal Roland Plut - s sabljo odprl gostinec Roman Kapušln (v sredini). Pri tem sta mu pod prste gledala semiški župan Janko Bukovec in Ivan Simonič, ki sta skupaj s Ka-pušinom tudi prva nazdravila. (Foto: M. B.-J.)
J 2i J\l A
J Jkl rJ 3 Č I J J
flfMI
/. AVTOSLALOM AMD AVTO KOČEVJE - Točkovanje, opis in signalizacija L avtoslaloma AMD Avto Kočevje so bili v skladu s splošnim Pravilnikom Turističnega avto prvenstva. Tekma je namreč štela za točke letošnjega prvenstva. (M. L.-S.)
Izpolnili lani dano obljubo
AMD Avto Kočevje je do sedaj organiziralo že tri športne prireditve - Tokratna tekma štela za točke v Turističnem avto prvenstvu
KOČEVJE - Na parkirnem prostoru družbe Avto Kočevje v Kočevju je v soboto potekal 1. avto-slalom Avtomoto društva Avto Kočevje. Tekma, ki jo je organiziralo aprila lani ustanovljeno AMD Avto Kočevje v sodelovanju z AMTK Velenje kot izvajalcem, je bila ena izmed štirinajstih, Jci štejejo za točke v Turističnem avto prvenstvu za leto 2000.
Ob lepem sončnem vremenu si je tekmovanje, ki se je pričelo že dopoldan z neuradnim treningom in se nadaljevalo preko uradnega treninga in dveh voženj na čas do zaključka z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov v poz'nih popoldanskih urah, ogledalo okoli 300 gledalcev. Glede na to, kot je povedal predsednik AMD Avto Kočevje Rado Devjak, da prireditve niso obešali na veliki zvon, so bili z obiskom zadovoljni. Zadovoljni pa so bili tudi, daje prireditev potekala brez večjih težav in zapletov. Po 5. turističnem rallyju kluba managerjev Ljubljana, kije potekal koncem oktobra lani, in 1. rallyju AMD Avto Kočevje, ki so ga izpeljali aprila letos, je bila tokratna prireditev namreč že njihova tretja večja športna prireditev.
Na tekmovanju, s katerim so uresničili že ob začetku delovanja društva julija lani dano obljubo, da bodo razen na področju izobraževanja in varnosti v cestnem prome-
tu delovali tudi na področju športa in krepitve turizma v kočevski občini, se je v štirih kategorijah pomerilo skupno 32 tekmovalcev. Na okoli 700 metrov dolgi progi se je najbolje odrezal zmagovalec v kategoriji vozil prostornine do 1000 kubičnih centimetrov Friderik Brečko iz Celja, saj je bil proglašen tudi za zmagovalca celotnega tekmovanja. V kategoriji vozil s prostornino od 1000 do 15000 kubičnih centimetrov je zmagal Primož Kostanjšek iz Trbovelj, med vozili s prostornino nad 1500 kubičnih centimetrov Brane Žunko iz Raven na Koroškem, v kategoriji žensk Andreja Jurak iz Teharjev in ekipno med štirimi prijavljenimi ekipami ekipa Maraga Motorsport iz Ljubljane.
M. L.-S.
Večer partizanskih pesmi
KOČEVJE - Kočevska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je v petek zvečer v Šeškovem domu v Kočevju pripravila Večer partizanskih pesmi. Partizanske pesmi so prepevali: moški pevski zbor Svoboda in vokalne skupine Odmev, Prijatelji, Nagelj in Can-tate Domino. Prireditev, kije potekala pod geslom “Pesem ne pozna meja, je peta iz srca”, je vodila gledališka igralka Simona Zorc Ramovš.
Zaključujejo “boj za preživetje”
Kočevski študenti bodo v prihodnje delali več na kvaliteti, množičnosti in dolgoročnosti kluba - Pozornost srednješolcem
KOČEVJE - V drugim polovici prejšnjega meseca izvoljeno novo vodstvo Kluba kočevskih študentov (KLUKŠ) ocenjuje, daje po dobrih treh letih in pol od ustanovitve napočil čas, da svoje delovanje preusmerijo iz “boja za preživetje" na “zagotavljanje večje kvalitete, mno: žičnosti in predvsem dolgoročnosti” kluba. Kot pravi novi predsednik Miha Krkovič, bodo v svojerp enoletnem mandatu, ki se bo iztekel oktobra prihodnje leto, posebno pozornost posvetili srednješolcem.
“Če smo mi sedanjost, so današnji srednješolci prihodnost," pravi Krkovič ob pojasnitvi temeljne usmeritve dela KLUKŠ-a v prihodnjem letu. Glavni namen delovanja kluba še naprej ostaja druženje, vendar s poudarkom, da ne gre le za druženje študentov. “Naš namen je vse mlade, ne le študente," ki se ne vključujejo v aktivnosti KLUKŠ-a, ampak tudi naše vrstnike, ki ne študirajo, ter še posebno srednješolce razbremeniti občutka, da smo zaprta družba,” pravi Krkovič. Na kakšen način to doseči, so spregovorili tudi na nedavni redni letni skupščini, na kateri je predlog, da bi zato ustanovili sekcijo za odnose z javnostmi, povzročil burno razpravo. “Ocenili smo, da za to nekako še nismo dovolj zreli," pravi Krkovič o odločitvi, ki so jo sprejeli na prvi redni seji predsedstva, ko so sklenili, da bodo namesto sekcije ustanovili dve skupini, od katerih se bo ena ukvarjala s tem, kako privabiti čimveč novih članov, druga pa bo preprostejša oblika tistega, kar bi sicer bila predlagana nova sekcija. Prvo skupino so že ustanovili, drugo, ki bo imela nalogo, da prikaže klub navzven s predstavitvami preko medijev ali preko konkretnih akcij,
Miha Krkovič
kakršna bo denimo skorajšnja akcija pobiranja listja, pa bodo že v kratkem.
“Vse, kar se je delalo do sedaj, se je delalo po načrtu za obdobje enega leta, sedanji ekipi pa ni pomembno, kaj se bo naredilo v času njenega mandata, ampak kakšen vpliv bo to imelo na daljši rok,” pojasnjuje Krkovič preusmeritev novega predsedstva, v katerem so še: podpredsednik Janez Lesar, tajnica Tina Žele, blagajnik Marko Stijepič in Andrej Janša kot član. “Prva tri leta smo bili lahko veseli že, da smo se sploh obdržali in da smo dobili prostore, čeprav samo začasne,” pravi o težkih začetkih dela KLUKŠ-a. Vendar je, kot dodaja, sedaj prišel čas, ko že lahko in zato tudi morsko storiti tudi “še kaj več”. Med drugim razmišljajo tudi o ustanovitvi mladinskega centra.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Brez nadzornika kmalu ne bo šlo več!
Predstavili osnutek stanja okolja v okviru priprave LPVO - Ob radonu, umazani Rinži, neurejeni deponiji in prepoceni storitvah je problem predvsem v pomanjkljivem nadzoru
KOČEVJE - Prejšnjo sredo so v hotelu Valentin predštavili osnutek stanja okolja, ki so ga pripravili v okviru projekta Lokalnega programa varstva okolja (LPVO) za občino Kočevje. Delo, opravljeno od septembra, ko so z njim pričeli, pa do izdelave osnutka, na podlagi katerega bodo po zaslugi pripomb, ki so jih dali udeleženci predstavitve, izdelali končni dokument o stanju okolja, je predstavil Robert Špendl iz podjetja Oikos, d.o.o.
Ker je namen izdelave LPVO, da opravljenih razgovorov so ugoto-
se določijo načini za reševanje najpomembnejših problemov v občini, je prvi korak pri pripravi programa, kot je povedal Špendl, da se ugotovi, kakšno je stanje okolja in kateri problemi so najpomembnejši. Temu bo sledila izdelava načrta ukrepov za reševanje problemov, ki pa bodo morali biti, kot je poudaril, usklajeni s čim širšim krogom interesnih skupin. Do sedaj so opravili sestanke z različnimi strokovnimi organizacijami, društvi in posamezniki ter organizirali delavnico projektnega sveta, na kateri so se pogovarjali o glavnih problemih v občini. Na podlagi
V strnjenih naseljih primanjkuje igrišč
RIBNICA - Po odprtju večnamenskih igrišč za male športe pri podružnični šoli v Sušjah in na Griču pri Ribnici so na občinsko upravo, ki je iz proračuna financirala ureditev le teh, leteli očitki, da zgolj podpira njihovo izgradnjo na podeželju, za otroke v večjih strnjenih naseljih sredi Ribnice pa je pozabila.
Že pred časom je Benjamin Henigman na seji občinskega sveta dal pobudo, da bi občinska uprava poiskala primerno lokacijo na Knafljevem trgu v Ribnici za asfaltno ploščad. Na njej bi lahko tamkajšnja mladina preživela večji del popoldneva. Edino večje igrišče v Ribnici, pri TVD Partizanu, je namreč pretesno za vse potrebe. “Po ogledu lokacije za ureditev igrišč na Prijateljevem in Knafljevem trgu je bilo ugotovljeno, da po projektu zunanje ureditve in po prostorsk-oureditvenih pogojih (PUP) tam ni predvidenih igrišč, predvidena je le postavitev igral na peskovniku za manjše otroke,” so zapisali v odgovoru . Ker trenutno ni možnosti za postavitev le-teh, naj bi prinesle nekaj upanja le načrtovane spre-, membe in dopolnitve srednjeročnega in dolgoročnega plana za omenjeno območje.	^	q
Ob poplavah brez večje škode
VELIKE LAŠČE, DOBREPOLJE - V občini Velike Lašče, kjer je ob poplavah navadno prizadet odsek ceste Stope - Knej, je bila tudi zaradi letošnjega asfaltiranja cesta le malo zalita z vodo, zabeležili pa so zdrs gozdne ceste sosednje občine na njihovo gozdno cesto. V občini Dobrepolje so se letos poplavam izognili.
V Starem Kotu le dobili vodovod
Postopna gradnja
STARI KOT - O načrtih in gradnji vodovoda za vasi Stari in Novi Kot smo letos že pisali, sicer bolj s previdnostjo, kajti mnenja o donosnosti so bila deljena. 200 metrov globoka vrtina namreč ne daje tiste količine vode, kot so jo pred samim vrtanjem pričakovali. Kljub temu je Stari Kot, ki ima samo 11 prebivalcev, nekaj več pa jih je čez vikende, dobil vodo.
V soboto, 11. novembra, sta slovesno predala namenu vodovod v omenjeni vasi magister Franci But in potoški župan ing. Janez Novak. Po besedah potoškega župana gradnja vodovoda za obe naselji obsega preko 10 kilometrov primarnega voda in naj bi stala kar 120 milijonov tolarjev. “Takšnega projekta tako majhna občina ni zmožna plačati naenkrat, zato smo se odločili za postopno gradnjo. Prva faza nam je uspela in je občino stala 20 milijonov, 5 milijonov pa smo dobili po zaslugi Francija Buta. Obstaja tudi možnost, da bi gradili skupaj s Hrvaško. Če bo projekt podprla Evropska skupnost, bo Voda v vsaki hiši še nekoliko prej,” je dejal potoški župan.
A.	K.
vili, kot je povedal, da so v kočevski občini problemi: visoka koncentracija radioaktivnega radona,
Robert Špendl
Vode zmanjkuje
MALI LOG - Potoški vodovod velja za dokaj zanesljivega z dovolj vode. Prav zato se nekateri vaščani Malega Loga sprašujejo, zakaj vode pogosto zmanjka, posebno ob sobotah. Ker jim tega doslej ni znal še nihče pojasniti, so vprašanje tokrat naslovili Hydrovodu Kočevje, ki je upravljavec tega vodovoda. Upajo, da vprašanje ne bo ostalo brez odgovora.
Obnavljali bodo tudi šolo
LOŠKI POTOK - Na nedavni seji občinskega odbora za družbene dejavnosti je beseda tekla o obnovi osnovne šole dr. Antona Debeljaka na Hribu, prizidavi večnamenske dvorane za potrebe športa in kulture ter generalni prenovi zdravstvene postaje na Hribu, ki je bila v dobrih štiridesetih letih obstoja deležna le nujnih vzdrževalnih del. Katera investicija bo prišla na vrsto prva, je odvisno od denarja, ki ga za to namenja država oziroma občina. Program mora potrditi še občinski svet, ki bo zasedal te dni.
onesnaženost Rinže, ravnanje z odpadki, prepoceni storitve ter pomankljiv nadzor.
V odgovoru na vprašanja udeležencev predstavitve glede radona in njegovega vpliva na zdravje ljudi, kije ob vodi, zraku, tleh, odpadkih in hrupu element okolja, ki ga obravnava LPVO, je Špendl dejal, da ne gre za nič vznemirljivega, da pa je prav, če ljudje o tem vedo, da si iahko pomagajo. Glede kakovosti Rinže je dejal, daje zelo slaba, ker se vanjo odvajajo neprečiščene odpadne vode, s tem pa je povezan tudi problem premajhne in preobremenjene čistilne naprave ter premalo razvejene in netesne kana-iizacije.O deponiji v Mozlju je dejal, da bi bila lahko boljša, čeprav je videl tudi še slabše, slabo pa je, ker v občini nimajo ločenega zbiranja odpadkov. Ob tem, da so nekatere storitve (odpadki, čiščenje odplak!) prepoceni ter da za(o ni mogoče ustrezno delati, je velik problem predvsem pomanjkljivi nadzor, ker občina nima nadzornikov, republiški inšpektorji pa nadzirajo samo delno. Poudaril je, da brez nadzornika kmalu ne bo šlo več, saj brez njega lahko le “trkamo na zavest ljudi”. To pa, kot je dodal, ne bo prineslo pravih rezultatov.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Kaj bo s podružničnimi šolami
KOČEVJE - Tudi v občinah zahodne Dolenjske je veliko praznih podružničnih šol, ki so že zdavnaj zaprla svoja vrata. To kaže na upad števila rojstev, predvsem v odročnih krajih na demografsko ogroženih območjih. Ponekod na primer v Velikih Laščah, bi podružnično šolo v Dvorski vasi radi preuredili v središče za šolske in obšolske dejavnosti, drugod pa bi jih obnovili ali prodali. V Osilnici, po številu prebivalcev najmanjši slovenski občini, so podružnično šolo v Bosljivi Loki prodali zasebniku, ki jo je uredil v lično turistično postojanko z*nočitvenimi zmogljivostmi. Pridobitev bo zagotovo oživila turistično dejavnost, ki naj bi bila pomembna gospodarska panoga v občini.
m
Prvi pohodniki so pešpot ' 'Ob rimskih zapornih zidovih " že prehodili ter so ob občudovanju pokrajine obnovili znanje zgodovine
Pešpot ob rimskih zidovih
VELIKE LAŠČE - V dolžini 14 kilometrov je že urejena pešpot "Ob rimskih zapornih zidovih". Pot je markirana z belo - modro dvobojni-co, ki je zaščitena na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Markacijski znak je avtorsko delo Manfreda Deterdinga, ki je tudi oče ideje o predstavitvi in označitvi stičišča štirih občin ob Vrbici v iški tesni, sodeloval pa je tudi pri strokovnem načrtovanju pešpoti. Pešpot so ob pomoči gozdarjev iz Velikih Lašč in Škofljice pripravili učenci in učitelji osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč.
Pot nas iz Iške popelje mimo štirih velikolaških vrhov, ki merijo nad 1000 metrov nadmorske višine. Med njimi je najvišji Veliki Malinjel;, kije visok 1039 metrov. Pot pelje zraven Krvave Peči, znane po legendi iz časa turških vpadov. Tu je možno prespati v nekdanji podružnični osnovni šoli. V bližini je sv. Lenart, najvišje ležeča cerkev v občini Velike
Lašče. Nato se pot nadaljuje skozi gozd Mačkovec, kjer je v naselju Predgozd moč dobiti prenočišče in se okrepčati; mimo križišča evropskih pešpoti in ostankov rimskega zidu pri vasi Selo na 830 metrov nadmorske višine. Vodi nas skozi naselje Mohorje, kjer je v zaprti podružnični osnovni šoli bife in trgovina ter se nadaljuje zraven slikovitega slapa Lehnjak blizu vasi Naredi, od koder se vode stekajo proti Iški in Kobiljemu curku, do Lužarjev, ki so bili znani zlasti v času furmanstva zaradi znamenite cerkve sv. Ožbalta in "jezera”, ki napaja Iško in Kozarščico. Rutarska planota, po kateri poteka polovica navedene poti, je znana po suhi robi, gobarstvu in idilični pokrajini.
Zgibanko o pešpoti "Ob rimskih zapornih zidovih” je izdala Osnovna šola Velike Lašče, kjer jo je možno tudi naročiti, poskrbijo pa tudi za vodenje po tej poti.
B. Ž.
Drobne iz Kočevja
ESTETSKI PROBLEM - Večino nekdanjih vaških odlagališč odpadkov na območju kočevske občine so že sanirali, vendar pa imajo širom po občini še vedno kar nekaj neurejenih odlagališč, saj nekateri ljudje še odmetavajo odpadke v naravi. Eno takšnih divjih odlagališč je tudi v samem mestu, in sicer v bližini stavbe vrtca na Cesti na stadion. Zaradi neurejenega območja neposredno ob Rinži so stanovalci bližnjega naselja začeli tja odvažati vse, česar niso hoteli imeti na svojih dvoriščih. Mnogi med njimi, ki so tja vozili veje po obrezovanju dreves v svojih vrtovih, se niti zavedali niso, da ustvarjajo divje odlagališče, ki jih sicer dovolj odmaknjeno od stanovanjskih hiš, a premalo od vrtca in dijaškega doma. Tistim redkim z zavidanja vrednim odnosom do narave in lastnine, ki jih to je in jih še vedno moti, pa za zdaj ostaja v tolažbo le ugotovitev, ki so jo podali na javni predstavitvi osnutka stanja okolja v okviru projekta priprave Lokalnega programa varstva okolja, da je večina neurejenih odlagališč v občini bolj estetski problem kot pa pomemben vir onesnaževanja podtalnice!
Ribniški zobotrebci
SKULPTURE - Od jutri, 17. novembra, pa kar do 13. decembra bo v galeriji Miklove hiše v Ribnici na ogled razstava Matjaža Počivavška z naslovom Skulpture. Počivavšek in njegovo delo ribniški javnosti in drugim obiskovalcem Miklove hiše nista neznana. Počivavšek namreč tokrat v Mik-lovi hiši ne bo razstavljal prvič.
BAZEN PONOVNO ODPRT - Od tega ponedeljka, ko so ga odprli, pa predvidoma do konca maja prihodnje leto (če se kurilno olje ne bo bistveno podražilo!) bo v Ribnici ponovno deloval bazen. Med tednom bo v dopoldanskem času namenjen šolarjem, v popoldanskem pa Plavalnemu in Triatlon klubu. Tako kot prejšnja leta bo tudi letos ob sobotah in nedeljah odprt za rekreativno plavanje, in sicer od 16. do 20. ure, novost letošnje ponudbe ribniške Športne zveze, ki upravlja z bazenom, pa je, da nameravajo rekreativnim plavalcem nameniti po eno urico tudi vsak ponedeljek in torek ter četrtek in petek. Če se jim bo o tem uspelo dogovoriti s Plavalnim klubom, kar bo znano najkasneje do konca prihodnjega tedna, bo rekreativnim plavalcem namenjen med 20. in 21. uro. Če pa jim to ne bo uspelo, bosta rekreativcem med tednom še vedno na voljo dve urici, in sicer vsako sredo med 19. in 21. uro, ki pa sta kot letošnja novost že dogovorjeni.
Kostelski rižni
PANIKA OB JUŽNI MEJI -Odkar je pred dvema tednoma izginil Alojzu Bizjaku iz Potoka osebni avto in ga do danes še niso našli, je med prebivalstvom prava panika. Ljudje menijo, da so ga ukradli ali begunci ali pa kakšni južni državljani. Ljudje predlagajo, naj bi vsaj na nenadzorovanih neuradnih mejnih prehodih, ki jih je možno prečkati z avtom (Kuželj, Mirto-viči) postavili kamere, ki bi snemale vozila in potnike. Take kamere bi kupili kar sami, a jim predpisi ne dovoljujejo njihovega postavljanja in kontroliranja meje, saj je to v pristojnosti države. Za prehode preko treh visečih mostov, ki jih je možno prečkati le peš, takega nadzora še ne predlagajo.
ŠKODA ZARADI DEŽEVJA -Zadnje deževje je napravilo v zgornji Kolpski dolini kar precej škode. Narasla Kolpa in njeni pritoki so ponekod nanašali material, drugod pa so odnašali zemljo in material. Tako pri Kužlju narasla Kolpa spodkopava most, v Zlebeh je poškodovala cesto in bankine. Podobno je pri Pirčah, na Žagi pri vseh treh Potokih, pri Slavskem Lazu in drugod. Kostelci zdaj pričakujejo, da si bodo škodo ogledali predstavniki Vodnega gospodarstva in poskrbeli za popravila.
KOSTELSKO ŽGANJE IN ŽELODEC - TUristično-športno društvo Kostel si že nekaj let prizadeva za zaščito kostelskih blagovnih znamk kmetijskih pridelkov. Na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prijavili dva izdelka: kostelsko žganje in kostelski želodec. Te dni so prejeli odgovor ministrstva, da bodo letos sofinansirali pripravo dokumentacije in registracijo kostelskega žganja (rakije), za kostelski želodec pa ministrstvo svetuje, naj se prijavijo na razpis prihodnje leto, saj je za to jed potreben zahtevnejši postopek.
Trebanjske iveri
KR1MINALIZIRANJE KOMUNALE...- Kolobocija, ki jo s svojo zaletavostjo kuha po njegovem mnenju očitno vsemogočni nadzorni svet, je vse težje prebavljiva celo za doslej manj zainteresirano javnost. Pomladniki v tem svetu so izposlovali tik pred državnozborskimi volitvami nalog tožilca za preiskavo dokumentacije Komunale. Kriminalisti niso odkrili ničesar, a nadzorni svet, ki je 13. oktobra preko sodišča skušal nastaviti svojega direktorja (Maksa Kurenta), brska dalje. Navkljub temu daje ravno v ponedeljek novomeško okrožno sodišče sklenilo, da zavrže predlog nadzornega sveta Komunale na vpis imenovanja direktorja tega javnega podjetja. Okrožni sodnik Anton Panjan je zapisal, daje “jasno, da je za imenovanje direktorja pristojen ustanovitelj, ki lahko tudi vodi postopek za imenovanje ali odpoklic direktorja.”
...IN ZGOVORNI PREDSEDNIK - Predsednik nadzornega sveta Komunale Alojz Kastelic bi moral biti zavezan k molčečnosti o svojih “odkritjih” v Komunali, a mu je včasih tudi gostilna primeren medij za pojasnjevanje domnevnih nepravilnosti. Zaradi dr‘ rektorju Komunale Pavlu Jarcu očitanih za debelih 80 milijonov tolarjev “črnih fondov” v Komunali, se je moral v torek Kastelic že zagovarjati pred trebanjskim sodiščem.
_ (PRI)LJUBLJENI ŽUPAN -Škocjanski župan Janez Povšič v soboto seveda ni umanjkal na "razhodnji” na Čatežu, kjer se je prisrčno pozdravil in se kot brat
objel s prijateljem Milanom Kučanom. S svojo neposrednostjo in duhovitostjo naturščika je Povšič (pri)ljubljen tudi pri nežnejšem spolu (na posnetku).
Sevniški paberki
FELIX NA ŠVEDSKEM -Gradbinec Srečko Hribšek - Fe-lix je zaprisežen pripadnik zelene bratovščine in je na svoje številne trofeje vsaj tako ponosen kot na svoje hitro rastoče podjetje Horizont, ki dela tudi zunaj meja, predvsem v Nemčiji. Felix je na otvoritev prodajalne Sanolaborja, kjer je vsa dela opravil v pičlem mesecu, pridirjal neposredno z dolge vožnje po lovu na Švedskem. Pravi, daje tamkaj odstrel ruševca dovoljen, pri nas pa je divji petelin tako zaščiten, da bi bila takšna "pomota" hudo draga...
“PRIDE MI!" Ob predstavitvi najnovejše pesniške zbirke Rudija Stoparja je igralec Zvone Hribar vprašal avtorja, kako nastajajo njegove pesmi, ali je vse to, o čemer tako nazorno piše, denimo, kako gazi skozi snežni metež, skusil sam. Rudi je odgovoril, da je moč odgovoriti s primerom, da gre kot za ljubezen, odnos med moškim in žensko. “Pride mi," je prostodušno dahnil Stopar in nasmejal številne poslušalce.
(VSE)STRANSKl ŽUPAN -Sevniški župan Kristijan Janc -Sine bi ob izvolitvi za poslanca (neposreden mandat se mu je izmuznil le za 9 glasov!), opustil direktorstvo Gostinskega podjetja Sevnica, ostal pa bi (vse)stranski župan. Svojo univerzalnost je spet dokazal ob zahvali za pomoč pri podeljevanju občinskih priznanj
prvi slovenski sadni kraljici Aniti (na posnetku). Naglušni očanci so slišali, daje Sine vprašal kraljico, katere vrste sadja ima najrajši... (Foto: P,- P.)
Več vode za Rihpovec in Gaber
Se letos S km cevi za vodopreskrbo Rihpovca, prihodnje leto še črpališče p Lukovku, rezervoar in primarni cevovod ■ Naložba 65 milijonov tolarjev - Boljša oskrba Velikega Gabra
TREBNJE - Do konca Ictošpjcga leta bodo položili približno 3 km cevi za vodopreskrbo Rihpovca do same vasi, prihodnje leto pa naj bi zgradili še črpališče v Lukovku, rezervoar s prostornino 100 m3 v Rihpovcu in dokončali primarni cevovod. Za dobrih 65 milijonov tolarjev vredno naložbo je letos trebanjska občina iz proračuna zagotovila 15 milijonov tolarjev. Pretežno iz občinske malhe nalne gradnje Grosuplje - pričel z
bodo financirali naložbo tudi v letu 2001, računajo pa tudi na t.i. demografski tolar, kajti to območje se uvršča v trebanjski občini med demografsko ogrožena. Krajani nimajo zagotovljene ustrezne vo-dopreskrbe, odvisni so od skromnega vaškega vodovoda, pre.cej kmetij pa niti tega ne premore in so odvisne od kapnice. V sušnih obdobjih jim pitno vodo s cisterno dovažata trebanjska Komunala in gasilci. V veliko veselje krajanov je letos na javnem natečaju izbrani najugodnejši ponudnik - Komu-
Zanimiva turistična pot
“Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine”
ČATEŽ PRI TREBNJEM - V okviru tega projekta, ki vključuje 9 občin jugovzhodne Slovenije, je trebanjski župan Ciril Pungartnik na Martinovo soboto na Čatežu pri Trebnjem nasproti gostilne Ravnikar otvoril obeležje pete lokacije (vseh je 28) zgoraj omenjenega projekta, ki bo obiskovalce opozarjala na zanimivosti in kulturno-turistično ponudbo tega kraja. Podobna informativna tabla je tudi ob romarski cerkvi Matere božje na Zaplazu, ki je ob župnijski cerkvi sv. Mihaela na Čatežu in Marijinem studencu nekoliko podrobneje predstavljena tudi na zloženki. Ob tej priložnosti so jo izdali in založili koordinacijski odbor projekta, občina Trebnje in Turistično društvo Čatež, njen izid pa so omogočili ministrstvi za turizem in za kmetijstvo ter območna gospodarska zbornica Novo mesto.
P. P.
izgradnjo 3700 m primarnega cevovoda od Grma do Rihpovca. Na primarno mrežo bodo lahko priključili uporabnike vasi Jezero, Lukovek, Češnjevek, Dol. Dobrava in Rihpovec ter zaselek Studenci. Zdaj se gospodinjstva teh krajev oskrbujejo z vodo iz vaških vodovodov, analize pa kažejo, daje ta voda oporečna. Ko bo zgrajen rezervoar, bodo lahko priključili še precej odjemalcev z območja Rad-ne vasi v krajevni skupnosti Trebelno in mnogo zaselkov z zidanicami oz. vikendi.
Krajani Velikega Gabra in okolice so sprva dobivali pitno vodo iz vodovoda Stična. Ko so prenehali dobavljati vodo oz tega vira, je prišlo do tega, da višje ležeča odjem-
na mesta nios imela ustreznega pritiska na pripah. Da bi normalizirali vodopreskrbo, so pred tremi leti zgradili na najvišji koti, na Medvedjeku, 100-kubični rezervoar. Tako so do kakovostne pitne vode prišli krajani Mekot, Brij, Medvedjeka in Kljuke, ki so dotlej uporabljali kapnico. Direktor trebanjske Komunale Pavel Jarc nam je sporočil razveseljivo novico, da bodo, če le vreme ne bo preveč ponagajalo, še letos končali izgradnjo in delno obnovo omrežja za visoko cono Velikega Gabra in za območje Malega Gabra. Komunalne gradnje Grosuplje bodo za 13 milijonov tolarjev zgradile 1600 metrov cevovoda. S tem ne bo zagotovljen le normalen pritisk na vodovodnih pipah, temveč tudi ustrezna požarna varnost teh krajev in ljudi. Tudi za to naložbo bo trebanjska občina skušala pridobiti demografski tolar.
P. P.
POMOČ DRUŽINAM V KRIZI - O tem je koristen strokovni posvet pripravilo Društvo za zdravje in sožitje v družinah Trebnje, ki ga vodi Marinka Sila. Dr. Bogdan Polajnarje predstavil projekt Človek, ki se ukvarja z zasvojenimi. O otrokovih stiskah so se pogovarjali s psihologom Bogdanom Žoržem, ki ima z ženo v Čepovanu prvi zasebni dom za mladostnike. Še najbolj pa je odmevalo predavanje dr. Janeza Ruglja, kije teoretično prikazal tudi učinkovite tehnike psihoterapevtske obravnave družin v krizi, tudi na primeru zakonskega para, o čemer pišev svoji novi knjigi Pot samouresničevanja. Zbrane je pozdravil tudi trebanjski župan čiri! Pungartnik. (Foto: P. P)
Ajdovski gradeč kot park
Projekt ureditve arheološkega parka Ajdovski gradeč izdelala dr. Tatjana Capuder - Vidmar - Uredili bodo etnološko hišo
SEVNICA - Arheološka izkopavanja na poznokrščanski naselbini Ajdovski gradeč so potekala v več fazah od leta 1970 do 1988. Sočasno so opravili še konservatorske tlorisne pozidave odkritih objektov. Izdali so tudi strokovno publikacijo in manjši vodnik. Tako je postalo arheološko najdišče eno pomembnejših v Sloveniji, hkrati pa je že delovalo kot prijeten arheološki park. Predstavniki Narodnega muzeja iz Ljubljane, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje ter Zveze kulturnih društev Sevnica pa so se odločili, da naročijo izdelavo projekta celotne ureditve arheološkega parka Ajdovski gradeč. Tako naj bi ta park dobil dokončno podobo in postal eden najbolj urejenih in najmikavnejših v Sloveniji. Na predstavitvi projekta na sevniškem gradu je uvodoma spregovoril tajnik ZKD Sevnica, Albert Felicijan, ki je opi-
sal zgodovino izkopavanj na Ajdovskem gradcu in pomen projekta. Tega je predstavila avtorica, arhitek-. tka dr. Tatjana Capuder - Vidmar. Na koncu je dr. Timotej Knific iz Narodnega muzeja v Ljubljani predstavil še novo vizijo arheološkega parka Ajdovski gradeč. Po projektu bodo uredili s slamo krito preužitkarsko etnološko hišo in gospodarsko poslopje, naredili bodo delno stopničasto pešpot po vzhodnem pobočju, ob poti in v parku bodo namestili klopi, preuredili bodo cisterno za vodo (vodnjak) in zaščitili krstilni bazenček. Namestili bodo tudi nove legendne table in nove smerokaze. Tako bo Ajdovski gradeč še mikavnejši za obiskovalce. Nastaja pa že tudi muzejska zbirka o Ajdovskem gradcu, ki bo na sevniškem gradu.
P. P.
Dobrodelna akcija Kelemine
BLANCA - Družina poslanca Branka Kelemine je pretekli teden darovala 81.000 tolarjev v dobrode!-' ne namene, za Rdeči križ, Solo življenja na Razborju, gasilce in pevke.
PETICIJA - Peč kot 500podpisov so zbrali na Martinovo soboto na "razhodnji ” čateški vinogradniki v podporo geografski zaščiti cvička. Poudarili so, daje cviček bit in bo le dolenjsko vino, zato naj bi Ustavno sodišče ne nasedalo trditvam Vina Brežice, ki se želi s ponaredki cvička zgolj rešiti večletnih zalog. Med podpisniki so biti župani, poslanci in tudi ambasadorka Unicefa Milena Zupančič. (Foto: P. P.)
SANOLABOR TUD! V SEVNICI - Pod streho sevniškega zdravstvenega doma je ljubljansko podjetje Sanolabor, d. d., odprlo deseto specializirano prodajalno medicinskih pripomočkov in zdravil brez recepta. Prva je bita pred dobrimi 10 leti v Ljubljani. V letošnjem letu, ko praznuje podjetje 50-letnico, se je direktor družbe Marko BokaI pohvalil še s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO 9002. Zahvalil še je direktorju zdravstvenega doma dr. Željku Hala-piji in županu Kristijanu Jancu za sodelovanje ter krški projektantski firmi Elite in sevniškemu podjetju Horizont za kakovostno in hitro opravljeno delo pri preurejanju prostorov. Poslovodkinja sevniške prodajalne je Mojca Poplas. (Foto: P. P.)
Zabukovje oživelo le za praznik
Ob prazniku občine Sevnica v eni najbolj zaostalih krajevnih skupnosti - Veselje ob novih cestah ■ Bodo te prinesle več življenja? Grb občine Sevnica boštanjski osnovni šoli
PO POTEH DEDIŠČINE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE - Direktor območne gospodarske zbornice Novo mesto Janko Goleš in avtor projekta dr. Marko Koščak sta poudarila, da je eden poglavitnih ciljev tega v evropskem merilu enkratnega projekta tudi trženje turističnega proizvoda. (Foto: P. P.)
ZABUKOVJE - Z otvoritvijo ceste Dol - Zabukovje - Pokojnik in Zabukovje - Laše ter slavnostne seje občinskega sveta v Zabukovju, na kateri so podelili občinska priznanja zaslužnim posameznikom, so prireditve ob letošnjem sevniškem občinskem prazniku dosegle svoj vrhunec. Sevniška godba je pretekli petek Franci Bogovič, Vlado Deržič in
' TE MOJE PESMI" - Že tretjo pesniško zbirko s lem naslovom je v tem nadvse plodnem letu predstavil v sevniški občinski knjižnici pesnik in kipar Rudi Stopar. “Te moje pesmi " Rudija Stoparja je občuteno prebiral igralec Zvone Hribar. V pestrem kulturnem programu, ki so ga obogatili še učenci sevniške glasbene šole ob spremljavi projesorice Jelke Pintar, sta svoje mnenje o Stoparjevem ustvarjanju izpovedala še hrvaški pesnik Enes Kiševič in Primož Repar iz ljubljanske založbe Apokalipsa, ki je izdala zbirko slovenske haiku poezije, v kateri je tudi Stoparjeva zbirka Srčni veter. Literarni kritik Jure Hudolin pravi, da Stopar stavi na upor, upanje in ljubezen v življenju. Stoparju se je za njegovo ustvarjalnost zahvalil tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj. (Foto: P. P.)
popoldne s koračnicami ustvarila na križišču v Zabukovju še bolj slovesno razpoloženje. Številne goste so pričakale s kruhom in domačim pecivom kmetice. Asfaltni cesti so po nagovorih predsednika sveta KS Zabukovje Janeza Podlesnika, sevniškega župana Kristijana Janca in blagoslovu zabukovškega župnika Antona Maruše odprli prav ti. Delegacija KS Zabukovje, v kateri sta bila tudi predstavnik krajevne borčevske organizacije in župnik, je že poprej položila venec in prižgala svečo pred spominskim obeležjem narodnega heroja Alojza Kolmana - Maroka pri bivši šoli, kakor tudi za vse druge umrle pred križem na pokopališču.
Na slavnostni seji je sevniški župan Janc ob pregledu dosežkov občine na različnih področjih po udaril, da so ti gotovo tudi plod strpnega in zavzetega dela občinskega sveta v prid občine, ne pa ozkih strankarskih ali celo osebnih interesov svetnikov. Sevničanom so za praznik čestitali tudi župani občin Krško, Brežice in Škocjan,
Janez Povšič ter hkrati izrazili željo, da bi dosedanje dobro sodelovanje še poglobili. Letošnje naj-
GRB OBČINE BOŠTANJSKI ŠOLI - Zupan Janc je letošnja občinska priznanja izročal v sodelovanju s prvo slovensko sadno kraljico Anito Pavlovič z Armeškega. Ravnatelj boštanjske osnovne šole Karel Alič se je zahvali! za grb občine in tudi v imenu ostalih dobitnikov priznanj. (Foto: P. Perc)
višje občinsko priznanje - grb občine Sevnica je dobila boštanjska osnovna šola, ki letos praznuje 150-letnico delovanja. V utemeljitvi je poudarjen trud kolektiva šole za napredek znanja otrok na različnih področjih in tesno sodelovanje šole z lokalnimi organizacijami, kar veliko prispeva k polnemu življenju Boštanjčanov. Priznanja Dušana Kvedra Tomaža so dobili Marjan Jamšek z Malkovca, že tretji mandat uspešni predsednik sveta KS Tržišče, Alojz Pajk iz Trnovca, eden pobudnikov ustanovitve PGD Trnovec in že več mana-datov tudi njegov predsednik, ter Sevničan Vinko Šeško, dolgoletni marljivi predsednik in član sevniškega planinskega društva Lisca, ki je v društvu ustanovil mladinski odsek in preko tega organiziral planinske skupine na vseh osnovnih šolah. Medalje Dušana Kvedra Tomaža so prejeli Branko Dolenšek iz Križa pri Tržišču, Jože Krajnc z Mrzle Planine nad Zabukovjem ter Sevničana Bojan Lipovšek in Jurij Orač. Zabukovško Kulturno društvo Franca Požuna je okrog 500 gostov, zbranih pod šotorom pri gasilskem domu, za konec še prijetno zabavalo s spevoigro Staneta Pečka "Kam je veselje šlo?"
P. P.
MŠŠ
j
J\l A
J rJ O S Č J N
M. A
mili
REKE NA TRAVNIKU - Po napovedih vremenoslovcev naj bi v teh dneh znova narasle nekatere slovenske reke, med temi Sava. Ob močnem neurju in obilici padavin 6. in 7. novembra je že poplavljala tudi Sava v Posavju, kjer je zalila nitje ležeče kmetijske površine in poti ter odnašata bregove. Južno od Ljubljane so bregove prestopile tudi Kolpa, Sotla in Krka; s Krke pri Brežicah je tudi posnetek. V Posavju, kjer so bili gasilci, civilna zaščita in ponekod prebivalci v pripravljenosti, omenjene poplave niso naredile škodo, kakršno je to območje utrpelo v poplavah pred leti. (Foto: M. L.)
Gimnazijce povabili v Francijo
Stiki s šolo v Lochesu
BREŽICE - Gimnazija Brežice je v tem šolskem letu navezala stike in začela sodelovati z nekaterimi šolami v Evropski uniji. Za sodelovanje z gimnazijo Alfred de Vigny v Lochesu v pokrajini Touraine v Franciji seje gimnazija odločila na pobudo Društva slovensko-fran-coskega prijateljstva, ki že sodeluje z Gimnazijo Poljane in Šolo za medicinske sestre Maribor. Drugi razlog za navezavo stikov je tudi želja po spoznavanju Francije, tamkajšnjih ljudi in šolskega sistema. Usmeritev k Franciji ni naključna, saj ima na brežiški gimnaziji francoščina kot drugi tuji jezik že večletno tradicijo. “S takim sodelovanjem pa naša šola tudi prispeva k večji razpoznavnosti naše države, Brežic in Posavja v Evropi," je povedala prof. Jožica Sušin, pomočnica ravnateljice Gimnazije Brežice.
Živite sanje!
Podelitev certifikatov 38 novim Zoisovim šipendistom v Posavju
ČATEŽ - “Vedno boste prišli do cilja, če boste vztrajni! Naučite se poslušati druge!” je med drugim položil v nagovoru na srce 38 novim Zoisovim štipendistom v Posavju, zbranim pretekli petek v čateških Termah, generalni direktor te družbe Borut Mokrovič in še dodal, da uspešna podjetja vedno iščejo mlade, ustvarjalne, napredne ljudi. “Ne zamenjajte svojega življenja, živite svoje sanje!” pa je ob koncu svečane podelitve certifikatov novim Zoisovim štipendistom, popestrene z umetniškim glasbenim programom, pozvala povezovalka Barbara Pungarčič, že tudi štipendistka tega elitnega kluba nadarjenih srednješolcev in študentov.
Generalni direktor republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazerje poudaril, da se v Posavju zavedajo pomena povezanosti štipendistov z okoljem, od koder prihajajo, z morebitnimi bodočimi delodajalci. Direktor sevniške območne enote tega zavoda Anton Korenje štipendistom tudi zaželel, da bi se, uspešno usposobljeni, vrnili v Posavje, krški župan Franci Bogovič pa je še v imenu brežiškega in krškega župana obljubil, da se bodo v regiji potrudili, da jim bodo po končanem šolanju našli primerna delovna mesta v Posavju.
P. P.
Potem ko je brežiška gimnazija z Društvom Touraine-Slovenija in francosko ambasado navezala stike z omenjeno francosko gimnazijo in si brežiški gimnazijski 3.b dopisuje s francoskimi dijaki, bo v Franciji od 19. do 24. novembra na povabilo francoske šole na obisku brežiška delegacija s 3.b razredom, gimnazijskimi profesorji in predstavnikom občine Brežice. “Sodelovanje je naši šoli uspelo tako daleč razviti z vztrajnostjo, zlasti naše profesorice francoskega jezika Zdenke Vižintin in razredne skupnosti 3. b razreda z razredničarko prof. Marjano Požun. Zelo so sodelovali starši dijakov 3. b. in z njihovo pomočjo smo zbrali velik del denarja, potrebnega za obisk," poudarja prof. Sušinova.
Brežičani bodo v Franciji gostje šole v Lochesu, nekaj podjetij, občine in Društva Touraine-Slovenija. Marca prihodnje leto bo delegacija tokratnih francoskih gostiteljev obiskala Gimnazijo Brežice in Posavje.
M. L.
Ločeno papir in steklo
BREŽICE - Po mestu Brežice so pred meseci postavili zabojnike za poskusno ločeno zbiranje odpadkov, in sicer za začetek ločujejo od ostalih komunalnih bdpad-kov papir in steklo. Komunala namerava postaviti tovrstne kontejnerje po vsej občini. Kot ugotavljajo, so prebivalci sprejeli izziv in sortirajo odpadke, preden jih odložijo. Ločeno zbrana steklo in papir sprejema Dinos po pogodbi med njim in brežiškim komunalnim podjetjem.
AFORIZMI
• Na Primorskem želijo postaviti elektrarne na veter - samo da ne bodo ob financiranju pozabili, kam veter piha.
• Ob borbi za oslovo senco navsezadnje izpade osel - davkoplačevalec.
• Strupen avstrijski jezik je, kot kaze, “zastrupil” slovensko politično pamet.
• Avstrijski svobodnjaki bi se radi posipali s slovenskim pepelom.
• To še ni ekološka osveščenost, če ' Z “ideološko metlo"spravljaš strankarske kikse na smetišče zgodovine.
• Staro geslo politikov: ne pljuvaj po tleh - bolj se splača pljuvali po ljudeh.
MARJAN BRADAČ
IM/
-V
S
Stadion na dvoje in na lepše
V Krškem so v lokalni zlati industrijski dobi zgradili stadion, katerega zunanja podoba je precej zbledela - Avto moto društvu Krško in občini - V najem nogometašem
KRŠKO i Območje Stadiona Matije Gubca v Krškem je videti precej neurejeno. V prihodnje naj bi zbledelo zunanjo podobo tega kompleksa, ki so ga zgradili v krški zlati industrijski dobi, obnovili. Prenova Stadiona je bo le gradbena, ampak tudi pravniška operacija.
Avtomoto društvo Krško in Nogometni klub Krško namreč uveljavljata lastninsko pravico na delu stadiona, zato bo občina pre-knjižila del kompleksa omenjenima organizacijama. Občina Krško na podlagi predloženih dokumentov priznava društvu in klubu to pravico, zato bo dala geodetsko razdeliti stadion. Večji del bo dobilo Avtomoto društvo Krško, preostali del bo do zaključka lastninjenja v skladu z zakonom o športu ostal v lasti občine. Ta ga bo dala
začasno v najem Nogometnemu klubu Krško, ki ga uporablja že zdaj.
Po razparceliranju bo na vrsti že omenjena gradbena kozmetika okolja pri stadionu. Avto moto društvo Krško bo dalo prenoviti in nadgraditi svoj del objektov stadiona. Pri tem bodo tako preuredili
garaže in delavnice, da bodo v novi zgradbi v pritličju lokali in nad temi klubski prostori. Poleg tega bodo naredili za tekmovalce parkirišča, ki bodo med speedwayskimi dirkami in nogometnimi tekmami zaprta za obiskovalce, drugače pa bodo tam lahko parkirali vsi.
Avtomoto društvo Krško je že predložilo lokacijsko dokumentacijo v zvezi z omenjeno gradbeno prenovo.
M. L.
Vidom uveljavlja solastništvo
KRŠKO - Potem ko je občina Krško želela na javni dražbi prodati počitniško naselje v Poreču in se je v zvezi s tem že dogovarjala z občino Poreč, je prejela dopis krške družbe Vidom. Vidom tako uveljavlja 50-odstotni solastniški delež na nepremičninah, ki jih želi prodati občina.
Akcija za boljši pouk
OŠ XIV. divizije pripravlja letos že 9. akcijo Za sodobnejšo šolo -Dozdaj skoraj 1 milijonov tolarjev - Letos za učenje na daljavo
Posvet o kakovosti
ČATEŽ OB SAVI - V veliki konferenčni dvorani Term Čatež se bo 20. novembra začel drugi posvet o kakovosti, ki ga organizira Območna gospodarska zbornica Posavje. Udeleženci bodo v plenarnem delu predstavili izkušnje na področju kakovosti v gospodarstvu in storitvenih dejavnostih. Ob 13.20 se bodo sestali na okrogli mizi.
Gimnazija v mednarodnem projektu
BREŽICE - Gimnazija Brežice se v okviru mednarodnega sodelovanja vključuje v program ES-COMEN1US, ki vzpodbuja sodelovanje med šolami in ki ima naslov Narodna kultura in identiteta. V projektu sodeluje pet srednjih šol iz Španije, Italije, Norveške in Slovenije. Mentorji še bodo že v tem mesecu v Logronu v Španiji srečali na prvem delovnem sestanku.
SENOVO - Osnovna šola XIV. divizije Senovo bo že devetič zapored z donatorstvom pridobivala sredstva za boljši pouk. V akciji, ki sojo naslovili “Za sodobnejšo šolo", bo letošnja osrednja prireditev jutri ob 18. uri, ko bo Gledališka skupina DKD Svoboda Senovo uprizorila komedijo Politika, bolezen moja. Pričakujejo, da se bo predstave udeležil tudi Tone Partljič, avtor komedije. Izkupiček od prodaje vstopnic bodo namenili omenjeni šolski akciji Za sodobnejšo šolo.
V teh dneh bodo poleg akcije Za sodobnejšo šolo v OŠ XIV. divizije Senovo pripravili kulturni dan na temo Dediščina, ki bo potekal danes med 10. in 12. uro, in dan odprtih vrat jutri med 15.30 in 17.30. uro.
Šola je k sodelovanju v letošnji akciji Za sodobnejšo šlo povabila okrog 60 donatorjev s Senovega in od drugod. Po navedbah ravnatelja Vinka Hostarja se jih je nekaj stalnih že odzvalo, za kar se jim šola zahvaljuje. Po ravnataljevih besedah bo v letošnji akciji zbrana sredstva šola namenila za posodobitev učne tehnologije in nabavo učne opreme, s katero bi omogočili spremljanje pouka na daljavo in učenje na daljavo.
V letih, odkar poteka akcija, se je odzvalo več kot 50 donatorjev, šola je tako zbrala .skoraj 7 milijonov tolarjev, kar je uporabila za nakup različnih učnih pripomočkov in šolske opreme. Po ravnate-
ljevih navedbah pri pridobivanju denarja sodelujejo učitelji neposredno, nekaj jih sodeluje v že omenjeni gledališki skupini, ki je šoli pomagala doslej pri večini akcij.
“Učitelji naše šole smo ob podpori bivše ravnateljice gospe Koširjeve v šolskem letu 1992/93 izpeljali prvo akcijo Za sodobnejšo šolo. Donatorji in sponzorji ter prebivalci Senovega so se že prvo leto velikodušno odzvali našemu vabilu," pravi ravnatelj Vinko Ho-star.
M. L.
PRIMOŽ JESENKO - Letošnji mladi gospodar poleg kmetovanja hodi tudi v službo in ne razmišlja, da bi delal samo na kmetiji.
Kmetijstvo stoji na mladih kmetih
Letošnji mladi gospodar je Primorec Jesenko - V okviru izbora tudi okrogla miza z mag. Butom, ki so mu kmetje potarnali zaradi slabih razmer v kmetijstvu
BIZELJSKO - Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo slovenske podeželske mladine, Kmečki glas in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije so minulo soboto na Bizeljskem za mladega gospodarja 2000 izbrali Primorca Primoža Jesenka. Pred izborom je potekala okrogla miza o kmetijstvu, na kateri je na vprašanja kmetov odgovarjal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu in direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) mag. Franc But.
Mag. But je številnim zbranim uradno podpisati najemne po-
ZOISOVI ŠTIPENDISTI - Jože Glazer podeljuje certifikat novi Zoisovi štipendistki Kaji Androjna iz Sevnice. V ozadju na levi Borut Mokrovič. (Foto: P. Perc)
kmetom zatrdil, daje približno 11 tisoč pravilno izpolnjenih vlog za subvencije v kmetijstvu že izplačanih, vloge z napakami pa pošiljajo v popravek, ki mora biti vrnjen v osmih dneh. Subvencije bodo izplačevali do konca leta, zanaprej pa mag. But upa, da bodo kmetovalci dobili denar konec septembra, če bo rok za oddajo vlog konec maja, saj “kmetje maja že vedo, kaj bodo sejali.” Kmetje so državnemu sekretarju povedali, da dober gospodar že zdaj ve, kaj bo sejal drugo leto, pa tudi denar zaradi načrtovanih vlaganj potrebuje pred septembrom oz. takrat, ko mu je obljubljen. Mag. But seje skliceval na nejasnost, kdaj bo sprejet proračun, kije pogoj za razpis subvencij.
Poleg tega so gospodarji mag. Buta opozorili na birokratsko naravnanost, saj v vlogah za subvencije zahtevajo natančno velikost posestva in sklenjeno najemno pogodbo, kar pogosto ni možno, ker je veliko lastnikov v tujini, samo oni pa lahko zahtevajo posestni list, veliko starejših ljudi pa noče
godbe. Državni sekretarje povedal, da številke morajo biti točne tudi zato, ker letos skupaj z vnosom vlog delajo tudi register kmetij, glede najemnih pogodb pa, da bodo morale biti napisane najkasneje do vstopa v Evropskp unijo (EU).
V drugem delu okrogle mize so govorili o pristopni pomoči EU Sloveniji, im. SAPARD, ki je namenjena mladim prevzemalcem kmetij, živilski industriji v prestrukturiranju, sektorju mleko in meso, za lokalno infrastrukturo (kot piše v večletnem regionalnem programu) in za druge dejavnosti na kmetiji kot npr. dopolnilni dejavnosti. Kmetje bodo sklepali triletne pogodbe po načelu vrstnega reda prihajanja vlog, če pa naložba v tem roku ne bo realizirana, bo treba bruseljski denar vrniti. Da pa bo Slovenija denar sploh dobila, mora drugo leto napisati sedemletni gospodarski razvoj podeželja, skleniti finančni sporazum z EU, medtem ko je AKTRP že dobila nacionalno kreditacijo. Pomemben podatek je tudi, da se bodo morale občine same povezati v regije in
napisati sedemletni regionalni razvoj, saj ima Slovenija samo dve statistični regiji: Ljubljano in ostalo Slovenijo.
Mag. But je še povedal, da EU pričakuje, da bodo države pred vstopom v Unijo leto prej stopile na skupen trg, prag za za Slovenijo bo verjetno L’ 1. 2002. Glede trgovanja z Hrvaško, ki je za Posavce pomemben trg, pa je državni sekretar na kmetijskem ministrstvu povedal, da se meja z našo vzhodno sosedo zapira, rešitev pa vidi v vstopu Hrvaške v EU.
Po okrogli mizi se je dogajanje na Bizeljskem preselilo v Zadružni dom, kjer so med sedmimi mladimi kmetovalci izbrali mladega gospodarja leta. 30-letni Primorec Primož Jesenko je najprej prepričal strokovno komisijo, ki mu je postavila tri vprašanja, nato pa je pravilno rešil še 12 anketnih vprašanj in se skupaj z Korošcem Tomažem Modrejem in Ljubljančanom Francijem Urbanijo uvrstil v finale. Tam je bil od tekmecev boljši samo v prenašanju vina iz soda v poliček s posebno bučo, medtem ko mu sestavljanje ene kitice Prešernove Zdravljice ni šlo najbolje, pri štetju denarja pa je naračunal skoraj dvakrat več od resnične vsote. Dolenjski kandidat Tone Štrucelj in posavski Roman Žveglič se nista uvrstila v finale.
MOJCA RAPUŠ
Krške novice
CVIČEK, OD KOD SI! - Krška vinska klet je postavila v Krškem pri stadionu steklenico velikanko, ki dela reklamo za cviček. Na njej piše, da to vino izhaja iz dolenjskega vinorodnega okoliša. Obstajajo tudi druge steklenice istega pridelovalca, sicer manjše, drugače pa enake na pogled, vendar s to razliko, da na njih piše, da cviček izhaja iz dolenjskega vinorodnega okoliša in bizeljsko sremiškega vinorodnega okoliša. Ta razlika je pomembna, saj se vinarji zadnje čase prepirajo o cvička prav zaradi tega, kateri okoliš je domovina cvička. Krška klet pravi, daje njen cviček iz dolenjskega, tj. pravega okoliša. Naj razume, kdor more, napise na etiketah na krškem cvičku.
POSEL CVETE - V Krškem so letos prodali nekaj več samokolnic, kel in drugega zidarskega orodja kot desetletja predtem. Tu so namreč naposled začeli polagati tefneljne kamne za težko pričakovane zgradbe in objekte lokalnega in državnega, da ne rečemo mednarodnega pomena. Ko polagajo te kamne, uporabljajo, tako je videti, povsem novo zidarsko orodje. Zato najbrž cvete trgovina s tovrstnim blagom. Krško upa, da je to krška trgovina. Graditelji v Krško namreč prihajajo iz drugih krajev, zato ne bi bilo čudno, če bi orodje kupili v svojih krajih in ne v Krškem.
SVETNIKI IN SVETNICE NA KUPU - Svetniki in svetnice občin iz Posavja in okolice se bodo 24. navembra spopadli na milost in nemilost. Občina Krško zanje namreč organizira športno in sploh srečanje. To bo priložnost, da se po ognjevitih medsebojnih besednih dvobojih in nizkih udarcih še malo dobesedno obrcajo.
Sled tovarne
KRŠKO - Tukajšnja tovarna celuloze in papirja ali natančneje: njeni nasledniki, se radi oglasijo, kadar Krško prodaja kakšno nepremičnino, ki je nekoč skupaj z drugim spadala v tedanjo družbeno lastnino. Ta tovarna pravi, da je ona sovlagala v krško javno premoženje. Tovarna je torej pustila sled. Nekaj je pušča še danes. Oblak, to je tudi la sled. Tisti, ki je nedavno plaval med nebom in zemljo, potem ko je ušel iz tovarne.
Novo v Brežicah
IME CVIČEK - Ob najnovejših zapletih glede cvička, njegovega porekla in pridelovalcih tega vina včasih pridejo na dan tudi zanimive podrobnosti. Ena takih je, daje Vino Brežice prvo zaščitilo ime cviček.
KAJ LJUBIJO BREŽIČANI? - Poznavalci razmer pravijo, da se, Festivala stare glasbe v Brežicah udeležuje bolj malo Brežičanov in da so za številen obisk zaslužni ljubitelji omenjene muzike od drugod. Nedavno razstavo sadja v Brežicah si je menda ogledalo sorazmerno malo Brežičanov. Ko mladinci iz Brežic naredijo rompompom s festivalom Kult, si prireditve pride ogledat baje zelo malo Brežičanov. Kaj torej je tisto, kar ljubijo Brežičani? Jasno: Brežičani ljubijo Brežice, ampak hkrati pravijo, da se v Brežicah nič ne dogaja^
JESENICE,TODA...-V Brežice in vasi v okolici tega mesta še naprej prihajajo ilegalci. Mnogim od teh njihov vodič zagotavlja, da bodo le še korak pred Avstrijo, Nemčijo itd., ko bodo na Jesenicah. To je tudi res, če Jesenice niso Jesenice na Dolenjskem, ki ležijo tik ob hrvaški meji, preko katere so ilegalci pravkar prispeli z Balkana in Vzhoda.
BREŽICE - Brežice bodo nedvomno središče bodoče pokrajine Posavje. Imajo dobrega soseda, Krško,svojo lastno vročo željo po civilnem letališču in sredi krožišča vodomet, ki ga Krško v svojem rondoju ne premore. Nimajo rente od nuklearke, vendar jo bodo dobili, saj imajo dva svoja poslanca, ki bosta verjetno poskrbela za to odškodnino.
v#
Prenehanje cepljenja proti klasični prašičji kugi
S 1. novembrom je veterinarska služba v Sloveniji prenehala s preventivnim cepljenjem proti klasični prašičji kugi - Bolezen se hitro širi in lahko povzroči veliko škodo
156 vzorcev mošta
PRIMOŽ - Vinogradniki štirih društev v sevniški občini in še nekaj iz sosednje trebanjske je prineslo na prvo ocenjevanje mostov 156 vzorcev. Med najštevilnejšimi - 41 cvički je najvišjo oceno (15,72) prejel mošt Rudija Celestine iz Zgornjih Vodal. Vinogradniki so na Martinovo nedeljo krenili na 3-urni pohod s Studenca na Primož, kjer so krstili mošt in zbrali 110 podpisov na peticiji za geografsko zaščito cvička.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na bolj skromno založeni novomeški tržnici ponujale: česen po 500 tolarjev kilogram, šalotko po 200, fižol v zrnju po 400, solato po 200 do 400, koren, kolerabo, črno redkev in ohrovt po 200, zelje po 100 do 120, rdeče in kislo zelje po 200, papriko po 200, špinačo po 600 in zavitek motovilca po 200. Šopek peteršilja je stal 50, kilogram kostanja 300, hrušk 200, orehovih jedrc 1200, suhih sliv 800 do 820, suhih jabolk 1000, ajdove moke 450, zavitek rezancev in mlincev 300 ter domačega čaja 200, liter sadjevca 800, slivovke 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1200 in steklenička propolisa 300 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 101 do 3 mesece starega prašiča, 83, starih 3 do 5 mesecev, in 15 starejših. Prve so prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar je 9.000 do 12.000 za žival, druge po 290 do 350, kar pomeni 14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 350 tolarjev kilogram, kar znaša 30.000 do 35.000 tolarjev za žival.
NOVO MESTO - Sl. novembrom letos je veterinarska služba v Sloveniji prenehala s preventivnim cepljenjem proti klasični prašičji kugi. Virusno obolenje pri prašičih, ki je po zunanjih kliničnih znakih zelo podobno rdečici, se pri obolelih živalih ponavadi konča s poginom. Bolezen se med prašiči zelo hitro širi, zato prašičereji povzroče veliko ekonomsko škodo. Bolezen ni nevarna za ljudi in ne za druge vrste domačih živali.
Za živali, pri katerih veterinarji potrdijo sum na klasično prašičjo kugo, odredijo zakol. Na osnovi Zakona o veterinarstvu se za poginule in pokončane živali izplača odškodnina. Izplača pa se odškodnina le za zaklane oz. poginule živali in nikakor ne krije stroškov, ki nastanejo zaradi izpadov proizvodnje na posamezni kmetiji. Odškodnina se izplača le v primeru, če je imetnik živali izpolnil vse predpise in odrejene ukrepe, to je: da je takoj naznanil sum ali pojav bolezni pooblaščeni veterinarski organizaciji ter da so bile pri njem opravljene v predpisanih časovnih obdobjih predpisane diagnostične preiskave ter ostali ukrepi.
V iztekajočem se letu so med VURS-om in rejskimi organizacijami prašičerejcev potekala številna pogajanja glede preventivnega cepljenja proti klasični prašičji kugi. Medtem ko so prvi razlagali, da je prenehanje cepljenja ena od obveznosti pred vstopom v EU (v EU ne izvajajo preventivnega cepljenja proti klasični prašičji kugi), in da zaradi cepljenja ne moremo izvažati svinjskega mesa v EU ter daje redno cepljenje velika proračunska obremenitev, so rejci poudarjali, da za ta ukrep razdrobljena, neorganizirana reja prašičev še ni pripravljena. Rejci prašičev (tako velike prašičerejske farme in kmetje) opozarjajo predvsem na širok obmejni južni pas, velik promet z živimi živalmi znotraj Slovenije pa tudi na tranzit živih živali preko Slovenije. Opirajo se predvsem na dejstvo, da imamo možnost cepljenja vse do dveh let pred vstopom v EU in da morajo reje opraviti številne tehnološke ureditve za zaščito dvorišč oz. hlevov. Zahteva po podaljšanju je bila na MKG oz. VURS poslana tudi na osnovi skle-
(J) kmetijsko svetovanje
Ekolološka pridelava vrtnin
Za začetek potrebna analiza tal - Uporaba sintetičnih kemičnih sredstev ni dovoljena - Blagovna znamka Biodar
Ekološko pridelovanje vrtnin poteka za pokrivanje lastnih potreb gospodinjstev in na večjih površinah za prodajo na trgu. Tako ljubiteljski vrtičkarji kot večji kmeti si želijo pridelati kvalitetno svežo zelenjavo brez vsebnosti škodljivih snovi, kot so nitrati, težke kovine, ostanki pesticidov.
V primerjavi z intenzivno pridelano zelenjavo dosega ekološka pridelava nižje pridelke, ki pa imajo priznano višjo kvaliteto in tudi višjo ceno na trgu.
Osnova za uspešno vrtnarjenje so rodovitna humozna tla z velikim številom mikroorganizmov. Ob preusmerjanju kmetije v ekološko je potrebno narediti analizo tal in preveriti vsebnost hranil, težkih kovin in ostanke drugih pesticidov. Pridelavo je treba umakniti vsaj 20 m od prometnih cest. Za gnojenje se smejo uporabljati le organska gnojila, kot so: uležan hlevski gnoj, kompost, zeleno gnojenje in drugi rastlinski ostanki. Po potrebi se uporabljajo tudi naravna mineralna gnojila (drobno mlete vulkanske kamnine, apnena moka, fosfati). Ob taki skrbi za tla lahko pričakujemo, da bodo zrastle odporne rastline, ki bodo prenesle bolezenske okužbe in jih škodljivci ne bodo napadali. To je tudi naš cilj saj v ekološkem kmetovanju ni dovoljena uporaba sintetičnih kemičnih sredstev za varstvo rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli.
V skrbi, da nam pleveli ne bodo delali škode, opravljamo ročno ali strojno okopavanje, prekrivamo tla z raznimi zastirkami, kot so mladi pleveli (paziti je treba pri koreninskih plevelih), slama, pokošena trava in drugo.
V zastirki ne sme prihajati do vznika plesni, ker to slabo vpliva na rast. Za varstvo vrtnin pred boleznimi in škodljivci ter povečanje odpornosti rastlin uporabljamo razne rastlinske pripravke iz kopriv, pelina, preslice, kamilic, bolhača, pripravke iz močljivega žvepla ali iz Bacillusa thuringien-sisa, v rastlinjakih pa je možno uporabljati predatorje (vrste koristnih žuželk in pršic, ki se hranijo s škodljivci).
Na vpeljani ekološki vrtnariji se semena pridelajo kar doma, ker ima to pozitiven vpliv na rodovitnost tal. V procesu preusmerjanja pa je oskrba z ustreznim semenom lahko problem. Seme mora biti z druge ekološke kmetije, če pa takega semena ni, je dopustno običajno seme, vendar ne sme biti razkuženo. Semenarna Ljubljana že upošteva te zahteve in ob predhodnem naročilu pripravi nerazkuženo seme. Za pridelavo zgodnje zelenjave ter za podaljšanje rastne dobe so tudi pri ekološkem vrtnarstvu dobrodošli rastlinjaki. Za prekrivanje tunelov se lahko uporabljajo običajne polietilenske folije in polipropilenske za direktno prekrivanje. Omejitve so pri izdatnem ogrevanju preko zime, ki je dopustno le za vzgojo sadik in za preprečevanje pozeb. Umetno osvetljevanje ni dovoljeno.
Pridelovalci, ki so letos že drugo leto v preusmerjanju, bodo dobili pravico do uporabe blagovne znamke BIODAR in do uporabe enotne embalaže. BIODAR je kolektivna znamka, ki jo uvaja Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije.
MATEJA STRGULEC
pa Odbora za prašičerejo pri Kme-tijsko-gozdarski zbornici. Obveljala je odločitev VURS-a in s 1. novembrom v Sloveniji ne izvajamo več preventivnega cepljenja proti klasični prašičji kugi.
V literaturi so navedene številne možnosti prenosa, vendar so v osnovi najnevarnejše tri stvari: uporaba pomij v prehrani prašičev, stik živali z nerazkuženimi kamioni ter kakršen koli stik z okuženimi divjimi prašiči.Treba je poudariti, da mora sleherni premik živali spremljati zdravstveno spričevalo, katerega sestavni del je tudi označitev (identifikacija) živali. Glede na to, da veterinarska služba redno spremlja zdravstveno stanje živali na celotnem območju države, je zdravstveno spričevalo potrdilo, da so živali proste določenih kužnih bolezni in tako tudi klasične prašičje kuge. Tako načeloma promet s prašiči znotraj Slovenije ne more predstavljal nevarnosti okužbe s to nevarno boleznijo. Seveda je ta predpostavka povsem zanesljiva le v primeru, če ima veterinarska služba pregled nad vsemi rejami prašičev v državi. Zato je nttjno, da kupujete prašiče izključno iz registriranih rej s preverjenim zdravstvenim stanjem živali.
Najnevarnejši vir okužb klasične prašičje kuge so reje, ki krmijo pomije. Takemu načinu krmljenja se je najbolje izogniti, če pa se že
odločate za ta način, potem je nujno prekuhavanje pomij. Tudi če prašičem krmite odpadke iz lastnega gospodinjstva, je prekuhavanje priporočljivo v primeru, da uporabljate za lastno prehrano meso in mesne izdelke, za katere niste popolnoma prepričani o njihovem izvoru in neoporečnosti (zlasti za suhomesnate izdelke !).
Kot osnovne in najnujnejše ukrepe za preprečitev vnosa različnih kužnih bolezni pa tudi klasične prašičje kuge velja rejce opozoriti na naslednje: ne dovoliti obiskov v hlevu, če pa so ti obiski nujni (veterinarska, strokovna služba), potem morajo imeti zanje pripravljeno primerno obleko in obutev, urediti dezinfekcijske bari-ere pred vstopom na dvorišče in pred slehernim vhodom v hlev ter zaščitne mreže na oknih hlevov. Prevoz živali se lahko izvaja samo z razkuženimi kamioni oz. transportnimi sredstvi.
Kmetijska svetovalna služba bo v sklopu zimskih izobraževanj organizirala številna informativna predavanja, s pomočjo katerih želimo problem klasične prašičje kuge prikazati najširšemu krogu ljudi. Kot predavatelje bomo povabili strokovnjake na področju veterine, ki vam bodo znali natančneje predstaviti klasično prašičjo kugo, preventivne ukrepe, da se ta bolezen ne pojavi, in ukrepe v primeru izbruha te bolezni.
Mag. ZDENKA KRAMAR Kmetijska svetovalna služba Kmetijski zavod Ljubljana-Oddelek Novo mesto
Le 8 dni za dopolnitev vlog
Sicer bo vloga zavrnjena v celoti - Pomoč na Kmetijski svetovalni službi
NOVO MESTO - Kmečko javnost v zadnjem času razburjajo zapleti okrog izplačevanja neposrednih plačil in drugih subvencij, za katere so oddali vloge že spomladi. Zaradi majhnega deleža pravilno izpolnjenih vlog je bilo veliko hude krvi in krivih obtožb. Dejstvo je, da je nov način uveljavljanja subvencij izjemno zahteven in da so se v prvem letu njegovega uveljavljanja pojavile številne težave zaradi prekratkih rokov, neažurnega katastra, težav z računalniško uporabo, pomanjkanjem usposobljene delovne sile itd. Težave so bile pričakovane, saj imajo podobne izkušnje tudi v Avstriji, kjer so pri uveljavljanju podobnega (evropsko primerljivega) sistema imeli v prvem letu le petino pravilno izpolnjenih vlog.
2. novembra je 7049 slovenskih kmetov prejelo odobrena sredstva, 2700 pa jih bo dobilo denar v naslednjih 14 dneh. Prejšnji teden je 11.200 kmetov dobilo zahtevo za dopolnitev vloge, za kar imajo 8 dni časa, sicer bo vloga zavrnjena v celoti in ne bodo prejeli nobenih subvencij. V naslednjih dneh bo podobno zahtevo prejelo še 40.000 vlog. Neposredna plačila in drugi zahtevki, povezani z osnovnim obrazcem o kmetijskem gospodarstvu, bodo izplačani do konca leta, če bodo pravočasno popravljene vloge, popravki vneseni v računalnik in izdani sklepi ter predloženi finančnemu ministrstvu do 15. decembra.
Za subvencije je v proračunu rezerviranih okoli 10 milijard tolarjev. Če se ta sredstva ne bodo porabila za ta namen, bodo vrnjena v integralni proračun za zapolnjevanje proračunske luknje. Za kmetijstvo bi imelo to vsaj 2 nezaželeni posledici: izgubo pomembnega dohodka za kmete, kmetijskemu ministrstvu pa bo izredno težko izboriti potrebno povečanje kmetijskega proračuna za leto 2001, če se letošnji ne bo izkoristil. S tem bi se resno ogrozilo izvajanje kmetijske reforme, kar bi imelo za kmete dramatične posledice, posebno zaradi pričakovane vedno večje liberalizacije kmetijskih trgov in že večkrat odložene ter sedaj za prvo polovico naslednjega leta napovedane ukinitve administrativnega načina določanja cen mleka.
Zato upravičence do subvencij, ki bodo od ministrstva prejeli zahtevo za dopolnitev vloge, opozarjamo, da je dokončni rok za dopolnitev brez odstopanj 8 dni. Kdor na zahtevo za dopolnitev vloge ne bo odgovoril v predpisanem roku, se mu bo vloga zavrgla v celoti kot nepopolna. Če se vloga ne da popraviti, ker se na primer ne bo dalo dobiti pravih podatkov o določeni parceli, naj kmet pošlje obvestilo, da vztraja pri stari vlogi, in se mu bo priznal ves ostali del zahtevka, ki bo pravilen.
Za pomoč pri dopolnjevanju in popravljanju vlog se obrnite na Kmetijsko svetovalno' službo, ki ima za to navodila. Rok je spet izjemno kratek, zato se ne bo dalo izogniti vrstam čakajočih. Zaradi izjemne pomembnosti bo kmetijska svetovalna služba v naslednjih treh tednih •organizirala dežurstva tudi izven delovnega časa, o čemer bo obvestilo na telefonskem odzivniku s kmetijskimi nasveti. Drugega popravnega izpita za napake v obrazcih namreč ne bo.
TANJA STRNIŠA Kmetijski zavod Ljubljana Oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto
AGRO
NOVO MESTO
KMETIJSKA APOTEKA
Kastelčeva ulica 3 tel. 07/33-22-560
UGODNA POSEZONSKA PRODAJA:
- zaščitnih sredstev za varstvo rastlin
- škropilnic in škropilne tehnike
* Primextra 51	8.500,00
* Primextra 201 31.500,00
- 5% POPUSTA Motorna škropilnica STIHL SR-400	122.800,00
- 8% POPUSTA
Cene veljajo za gotovinska plačila do razprodaje zalog.
Težave z vini
Kako jih rešiti
Sodelovanje na pokušnji mladih vin mi je omogočilo vpogled v stanje vina v mnogih zidanicah. Premalo vin je odličnih in prav dobrih, preveč jih je povprečne kakovosti in bolnih ali z napako. Rezultati ocenjevanj bodo dobrodošli za ravnanje z vini. Vinske ocene nad 15,0 točke povedo, da vino ni bolno niti nima napake. Vina, ocenjena pod 15,0 točke niso v najboljšem stanju. Vina, ki so bila izločena, pa potrebujejo hitro ukrepanje, mogoče jih lahko še rešimo.
Za uspešno zdravljenje vina je potrebno poznati osnovne kemične podatke: posebnost prostega S02 in hlapnih kislin ter ostanek nepovretega sladkorja. Vina, ki so oksidirana, so vsekakor brez zaščite žvepla, zato jih je treba takoj žveplati, in sicer brez pretoka! Zračni pretok oksidirano vino zelo prizadene, zato ga je potrebno pred pretokom zaščititi tako, da bo vsebovalo vsaj 20 mg/l prostega SO,. Ne glede na količino žvepla, ti je bilo vinu že dodano, če je bilo na ocenjevanju spoznano za oksidirano, je treba zažvepla-ti z 1 del 5-odst. žveplaste kisline na hektoliter. Veliko rdečih vin je oksidiranih. Razmišljam, v kakšnem stanju se hranijo, da so lahko tako prizadeta. Če so v cisterni, bi morala biti pod parafinskim oljem. Lani sem imel priliko pomagati vinogradniku, ki je imel ciknjeno lažje rdeče vino. Trdil je, da je zaščiteno pred zrakom s parafinskim oljem v cisterni s plavajočim pokrovom. Ob dvigu pokrova v cisterni pa sem opazil veliko kana na
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
površini vina in občutil oster vonj po hlapnih kislinah in miše-vini. Majhna količina parafinskega olja, ki je bila nakapana v presledek med steno cisterne in rob pokrova, ni mogla preprečiti zračenja vina na površini. Zato seje oksidacija stopnjevala in se nadaljevala s cikom in miševi-no. Če je prostega S02 manj od 15 mg/l vina, je potrebno takojšnje žveplanje! Po žveplanju pa moramo v nekaj dneh ponovno kontrolirati stanje prostega SO,.
Če znaša vsebnost hlapnih kislin čez 1,0 g/l, pomeni, daje vino ciknjeno. Hlapnih kislin ni mogoče zmanjšati, takšno vino je sposobno le za predelavo v kis. Včasih je zaznati v vinu oster vonj po kisu, analiza pa pokaže manj hlapnih kislin od 1 grama na liter, takšno vino lahko ohranimo užitno, če je skladiščeno brez stika z zrakom in zažvepla-no. Vina, v katerih je nepovretega sladkorja čez 4 g/l, je zelo težko naknadno povreti; takšna vina so zelo občutljiva za kvarjenje, zato jih moramo skrbno negovati.
Vina, ki so sicer zdrava in brez napak, a se ne čistijo samodejno, je priporočljivo čistiti s čistili med prvim in drugim pretokom. Pred čiščenjem je nujno prekontrolirati žveplo, da bi vino brez posledic preneslo zračenje ob vnašanju čistila in ob pretoku po čiščenju. Za rdeča vina svetujem čiščenje z jajčnim beljakom ali želatino, bela bo pa najlažje očistiti z bentonitom.
Vina, ki v tem času ne kažejo pričakovane dobre kakovosti, a so brez napake in bolezni, se bodo lahko lepo zboljšala, če bodo nekaj mesecev mirovala dobro shranjena in kontrolirana.
dr. JULIJ NEMANIČ
Revija Kmetovalec
SLOVENJ GRADEC - Novembrska številka strokovne kmetijske revije Kmetovalec seznanja poljedelce s kolobarjenjem pri alternativnem kmetovanju in predstavlja vrtnino rukolo ali rukvico, živinorejce pa svari pred mikotoksini, strupenimi snovmi, ki jih izločajo nekatere plesni in so nevarne za živali. Prinaša še reportažo iz daljne Irske, zapis o prireji mleka v Angliji in reportažo z državnega tekmovanja v striženju ovac. Osvetljuje pripravo jabolčnega soka ter v podrobnem zapisu še pripravo in kurjenje lesnih sekancev.
| helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Najboljša iz domače kašče
Za zdravo prehrano so zelo priporočljiva žita in izdelki iz celih žitnih zrn, ki vsebujejo polnovredne ogljikove hidrate, rastlinske beljakovine in maščobe, vitamine, encime in minerale. Za pripravo različnih zdravih jedi uporabljamo žita v obliki polnovredne moke, kaš in kosmičev, ki so seveda najboljša iz domače kašče. Ugotovljeno je, da sta za kar dve tretjini obolenj kriva nepravilna prehrana in neprimeren način življenja. Žita in žitni izdelki so osnova naši pravilni prehrani in glavni vir za pokrivanje potreb po energiji. Že davno so se ljudje zdravili bolezni prebavil s pšenično kašo. Cela zrna, bogata z netopnimi vlakninami (otrobi), veljajo za učinkovito sredstvo proti zaprtju. Od mineralov vsebuje zrno večjo količino kalija, fosforja in magnezija, od vitaminov pa vitamin B , niacin in vitamin E.
Za jutranji obrok so primerni PŠENIČNI KOSMIČI S SADJEM. Za dve osebi potrebujemo 2 žlici pšeničnih kosmičev, 1 žličko limoninega soka, 2 žlički medu, 20 dag narezanih jabolk, 30 dag narezanega sezonskega sadja, 2 dag sesekljanih orehovih jedrc, 1/2 dl mleka ali smetane in 1 žlico rozin. Vse sestavine zmešamo in jed počasi ter temeljito prežvečimo. Kosmi-
če lahko vmešamo tudi v testo za kruh ali biskvit. Če želimo znižati stopnjo holesterola v krvi, moramo uživati dosti ovsa. K temu pripomorejo topna prožna vlakna, ki se v prebavnem traktu sprimejo v žele. Ta pa vpliva na vsrkavanje holesterola. Največ 55 g ovsenih otrobov ali ustrezna količina ovsene kaše na dan lahko znižajo holesterol tudi do 10%. Oves pomaga uravnavati tudi krvni sladkor in deluje estrogensko in antioksidantno. Od mineralov vsebuje večje količine kalija, kalcija, fosforja, magnezija in železa, od vitaminov pa B,, B,, niacin in vitamin E. Glede na ostala žita vsebuje oves več beljakovin in maščob ter je že dolgo znan kot zdrava in lahko prebavljiva hrana, ki jo uživamo v obliki ovsenih kosmičev, ovsene moke in ovsenih otrobov.
Za pripravo PIŠKOTOV IZ OVSENIH KOSMIČEV potrebujemo 25 dag ovsenih kosmičev, 15 dag margarine ali masla, 15 dag sladkorja, 25 dag bele moke, zavitek pecilnega praška, 5 dag zmletih orehov, 2 jajci, 1/2 dl mleka in naribano limonino lupino. Iz danih sestavin zamesimo testo, ga dobro pregnetemo in pustimo počivati v hladilniku pol ure. Nato ga razvaljamo in zrežemo v piškoge različnih oblik. Pečemo jih pri temperaturi 200° C približno 20 minut.
KM'	mm	i	as
Maja Rabzelj na svoji prvi razstavi v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
vu in obrti je na otvoritvi govoril Janko Goleš, direktor območne Gospodarske zbornice, za prijetno razpoloženje pa sta z glasbo poskrbeli še flavtistka Janja Pibernik in pianistka Cvetka Hribar.
MiM
Razstava slik Branka Suhyja
NOVO MESTO - V Jakčevem domu bodo jutri, 17. novembra, ob šestih zvečer odprli razstavo slik akademskega slikarja Branka Suhyja. Avtorja in njegova dela bo predstavil direktor Moderne galerije v Zagrebu Igor Zidič, razstavo pa bo odprl novomeški župan Tone Starc.
Koncert Zagrebških solistov
NOVO MESTO - V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine bo v torek, 21. novembra, ob 19.30 koncert ansambla Zagrebški solisti za veliki koncertni abonma in izven. Večer bo posvečen 250-letnici Bachove smrti.
Gradovi v dolini Krke
NOVO MESTO - Danes, 16. novembra, ob šestih zvečer bo v študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavitev najnovejše knjige iz zbirke Grajske stavbe, ki izhaja v založništvu Viharnika in Znanstvenega instituta Filozofske fakultete v Ljubljani. Avtor Ivan Stopar v nji nadaljuje opis grajskih stavb v osrednji Sloveniji, in sicer gradov in dvorcev v porečju Krke. Knjigo je posvetil spominu Ivana Komelja.
Razstava nagrajenih
NOVO MESTO - Včeraj so v Galeriji Luna odprli razstavo fotografij, ki so bile nagrajene na natečaju Pro foto centra Cumulus. Tema natečaja je bila velika glasbeno-zabavna prireditev Rock Otočec 2000.
Kiparska razstava
RIBNICA - V Galeriji Miklova hiša bodo jutri, 17. novembra, ob sedmih zvečer odprli razstavo skulptur Matjaža Počivavška.
Bo Niisson med pogovorom pred začetkom seminarja.
Seminar za trobento
Strokovnjak za trobento Bo Niisson v Novem mestu
NOVO MESTO - Te dni v Glasbeni šoli Marjana Kozine poteka seminar za trobento, ki ga vodi svetovno znani glasbenik in pedagog prof. Bo Niisson iz Švedske. Seminar seje začel v ponedeljek, 13. novembra, zaključil pa se bo jutri ob štirih popoldan s koncertom, na katerem bodo aktivni udeleženci zaigrali na seminarju naštudiran program. Asistent seminarja je redni prof. Stanko Arnold, gost pa prodekan Akademije za glasbo v Ljubljani prof. Anton Grčar. Za seminar vlada precejšnje zanimanje, saj se je nanj prijavilo blizu 50 udeležencev iz Slovenije in Hrvaške.
Prof. Bo Niisson je študiral I na Kraljevi glasbeni akademiji v Stockholmu, poučuje pa na visoki šoli v Bremnu. Študijsko seje izpopolnjeval pri K. Hovaldtu v Kopenhagnu, P. Thibaudu v Parizu in pri A. Hersethu v Chicagu. Kot solist in član Trobilnega ansambla E. Tarr je obiskal vse celine sveta. K njemu se hodijo izpopolnjevat študentje iz vsega sveta, slovi pa predvsem kot vrhunski strokovnjak za tehniko nastavka. Med drugim so se pri njem učili H. Hardenberger, N. Eklund in
F.	Pulcini. Prof. Niisson je poznan tudi pri nas, saj je njegov tokratni obisk že tretji.
Na novomeškem seminarju, ki je namenjen učiteljem trobil na glasbenih šolah in študentom glasbenih akademij, poučuje tehniko igranja trobente in izvajanje različne glasbene literature za ta inštrument.
MiM
NOVO MESTO - Od začetka prejšnjega tedna pa do 4. decembra je v Galeriji Krka v poslovni stavbi tovarne Krka na ogled likovna razstava, ki je za Novomeščane toliko bolj zanimiva, ker so na nji razstavljena dela enega od pomembnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, čigar mladostno obdobje življenja in prvi nastop v javnosti sta povezana z Novim mestom. Gre za slikarja, grafika, risarja in scenografa Ivana Čarga, umetnika, ki seje v svojem zgodnejšem ustvarjanju spogledoval s futurizmom, ekspresionizmom in konstruktivizmom ter bil med soustanovitelji slovenske avantgardistične revije Tank, kasneje pa seje posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvil svojstven slog s poudarjeno socialnokritično ostjo.
Ivan Čargo je bil rojen v Tolminu leta 1898. Odraščal je v družini, kije leta 1915 zaradi bližine soške fronte odšla v Novo mesto. Tu se je mladi Čargo kot gimnazijec seznanil s slikarjem Božidarjem Jakcem in začel ustvarjati pod njegovim vplivom. Stike je navezal tudi z drugimi novomeškimi ustvarjalci, še posebej dobre s pesnikom. Antonom Podbevškom. V mestu ob Krki se je leta 1920, ko že ni več živel tu, tudi prvič predstavil javnosti kot likovnik, in sicer .ga je Jakac povabil k sodelovanju na 1. pokrajinski umetniški razstavi v Windischerjevem salonu, ki so jo pripravili v okviru kulturnih prireditev, kasneje poimenovanih Novomeška pomlad. Čargo je razsta-
vil dvajset svojih del. Po študiju v Firencah in Rimu je najprej deloval kot scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato je do začetka druge svetovne vojne živel v Beogradu. Že takoj na začetku vojne so ga Italijani aretirali in je bil zaprt v več zaporih, po kapitulaciji Italije pa seje pridružil prekomorskim brigadam. Po končani vojni je živel boemsko življenje v Ljubljani, kjer je leta 1958 kot ustvarjalec neupoštevan in pozabljen umrl.
Na razstavi v Galeriji Krka so razstavljena izbrana dela iz zbirk, ki jih hranijo umetnikovi potomci iz Krškega in Brežic. Izbor je pripravil muzejski svetovalec Jožef Matijevič, ki pravi, da s priložnostnim izborom “ne moremo siste-
matično ponazoriti umetnikovih ustvarjalnih začetkov, kasnejših uspehov ter tematskih in izraznih razponov, vendar pa izbrana umetniška dela obiskovalcem razstave kljub vsemu omogočajo, da umetnika spoznajo kot svojevrstnega iskalca likovne govorice, s katero se je uvrstil med vodilne oblikovalce in soustvarjalce radikalnega modernizma v slovenski likovni umetnosti med obema vojnama".
M. MARKELJ
Video portret Romov
Predstavitev romskega videofilma
NOVO MESTO - Videofilm Cigani nekoč, Romi danes, ki ga je letos poleti v sodelovanju s snemalcem Sebastijanom Ajdiškom posnel šestnajstletni Bogdan Miklič mlajši iz romskega naselja Ru-perčvrh pri Novem mestu in v njem na način televizijske reportaže zabeležil sedanji utrip življenja v romskih naseljih v Novem mestu, Ribnici in Kočevju, je po premierni predstavitvi v romskem naselju Brezje v Novem mestu konec prejšnjega meseca dočakal v sredo, 8. novembra, zvečer še javno predstavitev za “civile”, kot Romi pravijo vsem, ki niso iz njihove skupnosti. Film so predvajali v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu, žal pa je polovico dvorane napolnilo predvsem romsko občinstvo.
Prireditev, ki jo je vodil Silvester Polak, je pospremil z nagovorom novomeški župan
Na otvoritvi se je Jožef Matijevič pogovoril s slikarjevim sinom Črtomirom (na sliki drugi z desne), ki je obudil spomine na očeta, “velikega idealista, dobričino boemske narave in odrezavega jezika ”, kot je povedal. Z glasbo je otvoritveno slovesnost obogatil Slovenski sekstet klarinetov.
Polet je vabil k baletu
Avtorska plesna predstava Polet Ane Trojnar-Ali bo baletni studio v Novem mestu znova zaživel?
Slikarski začetki v Novem mestu
V Galeriji Krka so odprli razstavo del slikarja Ivana Čarga iz zasebnih zbirk njegovih potomcev - Umetnik je razstavni krst doživel v Novem mestu leta 1920
VEČER KLAVIRSKE GLASBE - Na drugem koncertu jubilejne desete sezone koncertnega cikla mladih GM Oder 2000/2001 se je v ponedeljek, 6. novembra, v črnomaljski glasbeni šoli in v četrtek, 9. novembra, v novomeški predstavila nadarjena mlada pianistka Nina Prešiček s štirimi klavirskimi skladbami: Lebičevim Improptujem, Beethovnovo sonato Waldstein, Rave-lovo Sonatino in Krekovo Sur une melodie. Glasbenica je začela igrati klavir s sedmimi leti in z enajstimi je bila že sprejeta v razred nadarjenih otrok pri prof. Haraldu Eagnerju. Njena umetniška pot je bila tako odločena, nadaljevala je z glasbenim študijem na visoki šoli za glasbo v Stuttgartu, sodelovala na številnih mojstrskih tečajih, 14. februarja letos z odliko diplomirala in bila sprejeta na podiplomski študij v Stuttgartu. Za seboj ima več pomembnih nastopov doma in na tujem. (Foto: M. Markelj)
Pestra oblikovalska paleta
Razstava Podobe uspešnih aktivnosti arhitektke Maje Rabzelj v Novem mestu in Dolenjskih Toplicah
Avtor romskega video filma Bogdan Miklič med predstavitvijo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Tone Starc in avtor sam. Oba sta poudarila predvsem poslanstvo filma, ki naj bi na sodoben način približal problematiko romske skupnost širšemu okolju. Glasbo iz filma sta v živo zaigrala Milan Hu-dorovac in Emanuela Brulc.
Morda bo kaj več “civilov” pritegnila predstavitev filma naslednji četrtek, 23. novembra, ob šestih zvečer v Knjižnici Mirana Jarca, ki skrbi za promocijo videokasete v okviru projekta Življenje brez predsodkov.
Plamen s pesmijo in plesom
ŠKOCJAN - V dvorani gostilne Luzar bo v soboto, 18. novembra, ob pol osmih zvečer letni nastop dekliške pevske in folklorne skupine Plamen. Dekleta bodo zapela klasične in ljudske pesmi ter popevke, folklorna skupina pa bo odplesala dva spleta plesov.
Pod literarno-glasbenim dežnikom
KRŠKO - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov pripravlja danes, 16. novembra, ob osmih zvečer v kavarni Rondo literarno-glasbeni večer Pod dežnikom. Predstavili se bosta pesnici Barbara Pungerčič in Tatjana Lapuh ter glasbenici Mateja in Jerneja Žarn.
VRATA NOVE KNJIŽNICE KMALU ODPRTA - Gradnja novega prizidka Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu se končno le približuje zaključku. Minuli teden je bil opravljen tehnični pregled in zdaj potekajo v prizidku še zadnja notranja dela, tako da se bo postopna selitev v nove prostore začela prihodnji teden. Kot prvi se seli Oddelek za odrasle iz Jenkove ulice. Ko bo predvidoma decembra meseca preseljen in odprt za javnost, bo na vrsti Študijski oddelek, ki naj bi v novih prostorih začel delati meseca marca, ko bo knjižnica v celoti začela poslovati v novih prostorih. Za zdaj je novi glavni vhod v knjižnico odprt le za delavce, a bo kmalu za vse, ki v knjižnico zahajajo iz študijskih ali drugih potreb. (Foto: M. Markelj)
ška območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, pa še ni mogoče reči, saj se za zdaj zanj ne zanima zadostno število mladih. Baletni program je namenjen deklicam in dečkom od sedmega leta starosti naprej, delo pa naj bi potekalo v dveh skupinah: v začetniški in nadaljevalni. V prvi skupini bi delo osredotočili predvsem na postavitev telesa, kar je ključnega pomena za vse nadaljnje baletno delo, ter učenje osnov skokov, adagia, piruete in estetike giba, v drugi pa bi udeleženci že prej pridobljeno osnovno baletno znanje dopolnjevali. Pridobljeno znanje bi mladi pokazali na dveh plesnih predstavah ob zaključku šolskega leta. Če bi studio trajno deloval, bi ljubitelji plesa v Novem mestu morda celo dočakali postavitev celotnega baleta Coppelia, katerega del smo pred časom v izvedbi novomeških ljubiteljskih plesalcev že videli.
MiM
Autodafe v LokalPatriotu
NOVO MESTO - V klubu Lokal-Patriot bo danes, 16. novembra, ob osmih zvečer literarno-glasbeni večer, na katerem se bo predstavil pesnik in pisatelj Matjaž Pikalo s svojo pesniško-glasbeno skupino Autodafe. Ob tej priložnosti bo predstavil novo cedejko Namišljeno potovanje.
Srečanje z dr. Paternujem
ŠENTRUPERT - Bralno Društvo za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje vabi v petek, 17. novembra, ob treh popoldne v osnovno šolo dr. Pavla Lunačka na srečanje z akademikom dr. Borisom Paternujem, velikim poznavalcem Prešernovega pesništva.
NOVO MESTO - Ko gre za predstavitve dosežkov likovnih ustvarjalcev, se najpogosteje srečujemo s slikarskimi razstavami, manj s kiparskimi, še najmanjkrat pa svoje delo postavijo na ogled oblikovalci, četudi njihovo snovanje morda najbolj od vseh posega v vsakdanje življenje. Zato je razstava Podobe uspešnih aktivnosti arhitektke Maje Rabzelj toliko bolj vredna pozornosti. Od prejšnjega četrtka je bila na ogled v avli Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu, od jutri, 17. novembra, zvečer, ko jo bodo že drugič slovesno odprli, pa bo na ogled v razstavnem prostoru Zdravilišča Dolenjske Toplice.
Maja Rabzelj je doma iz Novega mesta, kjer je končala srednjo gradbeno šolo, nadaljevala študij na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Po diplomi leta 1988 se je zaposlila v podjetju Novoles v službi trženja, kjer je delala pri razvoju novih izdelkov in sejemskih promocij. Leta 1992 seje odločila za samostojno pot in odtlej se kot samostojna ustvarjalka na področju kulture ukvarja predvsem z grafičnim oblikovanjem in oblikovanjem interierjev.
Na svoji prvi samostojni razstavi je postavila na ogled izbran del svojega ustvarjalnega dela, od reklamnih sporočil, oblikovanja različnih embalaž, industrijskega oblikovanja, opremljanja poslovnih in bivalnih prostorov do oblikovanja celostnih grafičnih podob in knjižnih izdaj. Kot je v svojem nagovoru na otvoritvi razstave v Kulturnem centru Janeza Trdine dejal muzejski svetovalec Jožef Matijevič je kakovostna, uspešna in prizadevna avtorica v svojih številnih rešitvah oblikovalskih zamisli zgostila neverjetno veliko osebnega znanja in pozitivnih izkušenj, ki bi zaslužili predstavitev na veliki pregledni razstavi. O pomenu kakovostnega oblikovanja v gospodarst-
NOVO MESTO - Baletna pedagoginja Ana Trojpar je minuli četrtek zvečer v večnamenski dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine predstavila avtorski projekt sodobnega plesa z naslovom Polet. Premierna predstavitev je bila letos v Celju, v Novem mestu pa je samostojni nastop po lastni koreografiji in v kostumih Lare Badurine ponovila predvsem kot prikaz sodobnega avtorskega izraznega plesa in hkrati kot vabilo k vpisu v Baletni studio Novo mesto, ki naj bi ga vodila. Ana Trojnar je po rodu iz Kranja. Redno je začela nastopati v različnih baletnih, opernih in dramskih predstavah že od leta 1987 kot članica ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Baletno zanje je po končani srednji šoli izpopolnjevala na
Ana Trojnar med baletnim nastopom v Novem mestu.
Rambertovi šoli baleta in sodobnega plesa v Londonu, ki jo je uspešno končala.
Ali bo v dolenjski metropoli zaživel baletni studio, ki ga skuša znova postaviti na noge novome-
POTA
ST^
Menda se spor ne bo reševal v Beogradu?
Nuklearna elektrarna Krško toži Hrvaško elektroprivredo zaradi neplačane električne energije - Zahtevajo skoraj 10 milijard tolarjev - Je za reševanje pristojno krško sodišče?
KRŠKO - Nuklearna elektrarna Krško (Nek)toži Hrvaško elektroprivredo (Hep) zaradi neplačane dobavljene električne energije v letih 1996,1997 in 1998, in sicer za skoraj 10 milijard tolarjev. O omenjenem sporu je v petek tekla obravnava na okrožnem sodišču v Krškem, v kateri pa je ostalo le pri razpravi o stvarni pristojnosti tamkajšnjega okrožnega sodišča.
dežurni poročajo
OB POTNE LISTE - Iz osebnega avta na dvorišču stanovanjske hiše v Gradcu je neznanec 5. novembra ukradel tri potne liste in družino oškodoval za 30 tisočakov.
UKRADEL AVTORADIO - Na parkirišču pod železniškim mostom v Novem mestu je neznanec 7. novembra vlomil v osebni avto M. K. iz Otočca in ukradel avtoradio.
PO GLASBENI STOLP V GOSTILNO - V noči na 7. november je neznanec iz gostinskega lokala Raj-henburger v Brestanici odnesel glasbeni stolp in 44 zavojčkov cigaret.
RAZMETAL STVARI IN UKRADEL PIVO - Med 6. in 8. novembrom je neznanec pri Jelševniku vlomil v leseno barako B. B. iz Črnomlja. razmetal stvari po prostoru ter ukradel dva kovinska sifona in pet steklenic piva.
KRADEL NA POKOPALIŠČU - Na pokopališču na Hrastu pri Metliki je neznanec med 2. in 8. novembrom z grobnice ukradel bakrene plošče in žlebove. Lastnico M. B. je oškodoval za 120 tisočakov.
ZEBLO GA NE BO - Neznanec je med 10. in 11. novembrom vlomil v prodajalno Mega Line na novomeškem Novem trgu. Ukradel je več parov hlač in puloverjev ter prodajalno oškodoval za okoli 80 000 tolarjev.
ILEGALCI - Od 10. in 14. novembra so policisti na območju krške policijske uprave pri ilegalnem prehodu državne meje s Hrvaško prijeli 4 Romune. Po postopku sojih vrnili na Hrvaško.
UKRADEL ŠILINGE - Neznanec je 12. novembra vlomil v garderobno omarico kopališča hotela Terme na Čatežu ob Savi in nekemu Avstrijcu ukradel 2200 šilingov.
ZASEGLI NABOJE - Med kontrolo na mejnem prehodu Obrežje je policist 11. novembra v notranjosti osebnega avtomobila, s katerim sta se pripeljala Italijana, našel 400 lovskih nabojev.
OB MOTOR - Na železniški postaji na Mirni je 13. novembra neznanec ukradel kolo z motorjem in čelado ter lastnika Z. B. iz okolice Trebnjega oškodoval za 100 tisočakov.
Pravni zastopnik Hep-a Anton Šporar je ugovarjal stvarni pristojnosti krškega okrožnega sodišča. V obrazložitev je navedel sporazum o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti med nuklearko in hrvaško stranjo iz leta 1982, ki navaja, da je za vse spore med stranema pristojna arbitraža pri skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva v Beogradu, pa tudi sicer v sodnem registru tega sodišča ni vložka, napisanega na Hep.
Odvetnik, nuklearke Jožef Šubic je temu ugovarjal in poudaril, da ima Hep na območju krškega okrožnega sodišča premoženje v obliki vložka, ki gaje vložila v gradnjo jedrske elektrarne, in sicer preko 31 milijard tolarjev, hkrati pa je v skladu s tripartitno pogodbo oblikovan tudi poslovni odbor elektrarne, v katerem sodelujejo in soodločajo tudi predstavniki Hep-a: Zastopnik hrvaške strani je menil,
Hrvaška je varna tretja država
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na predlog Ministrstva za notranje zadeve v skladu z 2. členom Zakona o azilu nedavno sprejela sklep, s katerim je Hrvaško opredelila kot varno tretjo državo. Omenjeni člen določa, da je varna tretja država tista država, v kateri seje ilegalni prebež-nik nahajal pred prihodom v Sloveni-jo in je bil v njej varen pred preganjanjem ali kršitvami človekovih pravic, ima v njej zagotovljene osnovne življenjske potrebe ter se vanjo lahko zakonito vrne in tam zaprosi za azil, ne da bi tvegal prisilno odstranitev ali izgon v državo, kjer bi bilo njegovo življenje ali svoboda ogrožena.
Slovenska vladaje omenjeni sklep sprejela predvsem zato, da bi vsaj delno omilila problematiko ilegalnih migracij, saj po podatkih policije večina ilegalcev v Slovenijo prihaja iz Hrvaške. To še posebej velja za državljane Irana, ki prihajajo v Sarajevo kot turisti, od tam pa ilegalno prehajajo prek Hrvaške v Slovenijo in nadaljujejo pot proti zahodni Evropi. V Sloveniji, ki je zanje predvsem tranzitno ozemlje, pa skoraj vsi zaprosijo za azil. Ob vložitvi prošnje dobijo status prosilca za azil, kar jim omogoča bivanje v naši državi do konca postopka. Med njegovim trajanjem pa jih ni možno prisilno odstraniti iz države.
Manj razgrajanja v lokalih
Dokaj mirno območje policijskega oddelka Dolenjske Toplice - Več je le tatvin - Pobuda za ustanovitev posvetovalnega telesa
DOLENJSKE TOPLICE - Območje, ki ga pokriva policijski oddelek Dolenjske Toplice, to so občini Dolenjske Toplice in Žužemberk ter krajevni skupnosti Straža in Uršna sela, bi lahko po tem, kar je povedal komandir policijskega oddelka Goran Čelič označili kot razmeroma varno na vseh področjih. Edini opazni porast so zabeležili pri kaznivih dejanjih, med katerimi prevladujejo tatvine denarnic in mobilnih telefonov iz avtomobilov. To je predvsem posledica premajhne previdnosti prebivalcev, ki predmete kljub opozorilom puščajo na vidnih in nezavarovanih mestih.
Podali so tudi 9 kazenskih ovadb okrožnemu državnemu tožilstvu zaradi neupravičenega prometa in proizvodnje z mamili oz. omogočanja uživanja mamil, odkrili in uničili pa so tudi tri nasade indijske konoplje. “Razveseljiv podatek je, daje prišlo do upada kršitev javnega reda in miru v gostinskih lokalih. Kar se tiče prometne varnosti, pa je število prometnih nesreč na ravni lanskoletne. Med najpogostejšimi vzroki zanje - tri so se žal končale s smrtnimi žrtvami - so vožnja po nasprotnem pasu, neprimerna hitrosti in nepravilno prehitevanje. Največ kršitev pa je zaradi prekoračitve hitrosti, vožnje brez varnostnega pasu in po vpli-
vom alkohola,” je povedal komandir Čelič.
Sicer v samih Dolenjskih Toplicah kot turističnem kraju za varno in počasnejšo vožnjo po osrednji cesti skozi kraj skrbe tako imenovani ležeči policaji. “Poleg tega smo skupaj s predstavniki občine
da omenjena vložena sredstva ne predstavljajo lastništva. Pri tem pa je Šubic opozoril, da prav iz naslova vloženih sredstev Hep uveljavlja svoje pravice v tožbi na zagrebškem sodišču, ki so jo zaradi škode, nastale zaradi nedobavljene električne energije, vložili lani.
Sodnica Pavlina Čepin je obe strani pozvala, naj se opredelita, ali imata zgoraj omenjeni sporazum ustanoviteljev Nek iz aprila leta 1982 za veljavnega. Medtem ko je hrvaška stran odgovorila pritrdilno (prav iz tega razloga tudi ugovarjajo stvarni pristojnosti krškega sodišča), je slovenska stran odgovorila, da je bil sporazum podpisan v času obstoja SFRJ, ko sta bili obe stani članici jugoslovanskega elek-
Verižno trčenje
NOVO MESTO - 36-letna J. V. iz Novega mesta je 10. novembra ob 12.45 vozila osebni avto po Ljubljanski cesti iz Bršljina proti centru Novega mesta. Pri odcepu za trgovino Trgoavto je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v osebni avto, ki ga je vozila A. G. iz Novega mesta. Pri tem je slednjo potisnilo v ■osebni avtomobil 25-letnega D. Č. iz okolice Novega mesta, ta pa je trčil v avto voznika A. R. iz okolice Novega mesta. V nesreči se je A. G. hudo poškodovala, zato so ji zdravniško pomoč nudili v novomeški bolnišnici. Škoda na vozilih po nestrokovni oceni znaša okoli 450 tisočakov.
trogospodarstva. Z razpadom Jugoslavije so razpadle tudi institucije te države, zato je dogovor, da bo spore reševala arbitraža v Beogradu, postal pravno neizvedljiv, kar pomeni, da oživi originalna pristojnost sodišča.
Sodnica je ob zaključku prvega naroka dejala, da je sporazum še vedno takšen, kot je, in da bi ga bilo potrebno-s posebnim postopkom v delu o arbitraži spremeniti, česar pa nobena od vpletenih strani ni zahtevala. Svojo odločitev bo v kratkem sporočila pisno.
M. Ž.
Odnesel zalogo cigaret
STARI GRAD - Neznanec je med 11. in 13. novembrom vlomil v trgovino Mercatorja-Dolenjske, poslovalnico Stari grad, in odnesel celotno zalogo cigaret (okoli 2900 zavojčkov) in 7600 tolarjev gotovine. Lastnik ima za okoli 640 tisočakov škode.
Udarila vodna strela
ČRETEŽ - Na Čretežu pri Krškem je v starejšo stanovanjsko hišo 8. novembra pet minut pred eno ponoči udarila vodna strela. Pri tem sta bila poškodovana elek-tronapeljava in omet v notranjih prostorih.
Razgrajal in nadlegoval
KANIŽARICA - Policisti so 9. novembra zvečer do streznitve pridržali vinjenega 34-letnega B. H. iz okolice Črnomlja, ker je razgrajal in nadlegoval prodajalki v prodajalni v Kanižarici ter z neprimernim vedenjem nadaljeval tudi potem, ko so prišli policisti. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
S policisti na sodišče
Odgovorno urednico Demokracije so novomeški policisti prisilno privedli na okrožno sodišče v Ljubljani
Komandir Goran Čelič
dali pobudo za ustanovitev posebnega posvetovalnega telesa, v katerem naj bi s prostovoljnim sodelovanjem različnih ustanov (npr. policije, občine, zdravstva in šole) prispevali k večji varnosti v Dolenjskih Toplicah. Le-to naj bi bilo ustanovljeno še letos,” je razložil komandir Čelič.
M. Ž.
NOVO MESTO - Ker dosedanja vabila na obravnavo ljubljanskega okrožnega sodišča niso našla poti do odgovorne urednice časopisa Demokracija Vide Kocjan, je na tamkajšnje sodišče pred dobrim tednom dni prišla v spremstvu novomeških policistov. Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije in njen predsednik Ivan Dolničar jo tožita zaradi domnevnega obrekovanja v uvodniku časopisa. Kljub temu pa obravnave ni bilo, saj je sodnik ugotovil, da ji omenjena tožba, kot kaže, še ni bila vročena. Zato je sodišče Kocjanovi vročilo tožbo, hkrati pa še vabilo na glavno obravnavo v neki drugi kazenski zadevi.
Vida Kocjan je bila nad prisilno privedbo ogorčena, saj je menila, da bi ji lahko vabilo vročili v uredništvu Demokracije v Ljubljani, kjer je vsak dan v službi. Tako so iz uredništva Demokracije medijem poslali obvestilo, v katerem so zapisali, da je pri privedbi njihove odgovorne urednice šlo za očitne kršitve človekovih pravic, za zastraševanje vseh novinarjev časopisa in politične pritiske proti drugače mislečim, posebej pa so bili zgroženi nad prisilno privedbo novomeških policistov.
Na očitke in pisanje v nekaterih medijih je s sporočilom za javnost 9. novembra odgovoril direktor policijske uprave Novo mesto in svetovalec vlade Franci Povše, kije med drugim zapisal: “Policijska postaja Novo mesto je od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejela odredbo za privedbo gospe Vide Kocjan pred organ 8. 11. 2000 ob 10.30. Policisti Policijske postaje Novo mesto so izvršitev odredbe opravili v skladu z določiti 4. odstavka 194. člena Zakona o kazenskem postopku in v skladu z 9. poglavjem Pravilnika o policijskih pooblastilih. Privedba je bila izvršena istega dne v zahtevanem roku. Sam postopek je tekel zakonito, ne pa v smislu političnega obračunavanja oziroma izvajanja
takih ali drugačnih pritiskov na občanko, kot nam to skuša pripisati. Objektivna resnica o dogodku je znana v popolnosti gospe Vidi Kocjan, v javnosti pa skuša predstaviti dogodek nekoliko drugače oziroma kot ga je verjetno ona videla ali pa to želi.
Kot vsi ljudje ima tudi gospa Vida Kocjan na voljo inštitut pritožbe na postopek policistov oziroma druga pravna sredstva za zaščito lastnih pravic, česar do danes po nam znanih podatkih še ni izkoristila.”
M. Ž.
Čez mejo z ukradenim vozilom
OBREŽJE --41 -letni Makedonec S. G. je 13. novembra hotel iz Slovenije izstopiti na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje. Policist je med postopkom ugotovil, da ima ponarejeno prometno dovoljenje, med nadaljnjim zbiranjem obvestil pa so odkrili, da je bilo vozilo audi A3, s katerim se je Makedonec pripeljal, 31. oktobra ukradeno v Milanu v Italiji, registrske tablice na vozilu pa so bile 16. oktobra ukradene v Švici. Osumljencu so odvzeli prostost in zoper njega podali kazensko ovadbo.
Zapeljala pred mopedista
KRŠKO - 17-letni T. Ž. iz okolice Krškega seje 10. novembra ob 6.15 s kolesom z motorjem peljal po glavni cesti iz Drnovega proti Sevnici. V Krškem je peljal naravnost skozi semaforizirano križišče, takrat pa je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljala 23-letna A. U. iz okolice Krškega, ki je v križišču zavijala v levo na most čez Savo. V trčenju seje T. Ž. hudo poškodoval. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico.
Nuklearna elektrarna Krško
Izognil vodi, trčil v avto
VELIKA VAS - 28-letni S. M. iz Krškega je z mopedom vozil po lokalni cesti iz Leskovca pri Krškem proti Veliki vasi. Na križišču v Veliki vasi je zavijal v desno. Ko seje hotel izogniti vodi na vozišču, je zadel v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil 29- letni A. P. iz okolice Krškega. Krčana, ki seje v nesreči hudo poškodoval, so odpeljali v brežiško bolnišnico.
Odnesel orodje
ČRMOŠNJICE - Med 11. in 13. novembrom je neznanec v Črmoš-njicah pri Stopičah vlomil v kovinski kontejner podjetja Vias iz Novega mesta in ukradel za 400 tisočakov orodja: motorno žago, vrtalni stroj, skobeljnik in rezilko. Med 11. in 13. novembrom pa je neznanec “obiskal" sušilnico lesa podjetja Žaga Zora na Belokranjski cesti v Črnomlju. Ukradel je stroj za pranje znamke Kircher in podjetje oškodoval za okoli 600 tisoč tolarjev.
Poostrena kontrola prometa
NOVO MESTO - Na območju Policijske uprave Novo mesto bodo med 16. in 30. novembrom poostrili kontrolo prometa. Posebno pozornost bodo policisti posvetili kontroli vožnje pod vplivom alkohola in drugim kršitvam cestnoprometnih predpisov.
Padel z lestve
ČRNOMELJ - Delavec podjetja IMP promont elektro Novo mesto M. N. iz okolice Metlike je 13. novembra ob 11.30 pri montaži računalniških kablov v nedograjenem skladiščenem šotoru podjetja Danfoss v Črnomlju nenadoma izgubil ravnotežje na lestvi in iz višine 1,60 metra padel na tla ter hudo poškodovan obležal. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
Oropal pešca
ČRNOMELJ - II. novembra med osmo in deveto uro zvečer je neznanec na regionalni cesti Črnomelj - Lokve dohitel pešca, 48-letnega P. K. z Lokev, ga udaril po glavi ter mu vzel mobilni telefon in denarnico z dokumenti in denarjem. Oškodoval ga je za 25 000 tolarjev.
Porasel delež opitih voznikov
Poostrena nadzora Promil
KRŠKO - Med 6. in 12. novembrom so v Sloveniji potekale dejavnosti v okviru tedna nadzora nad psihofizičnim stanjem voznikov. Tudi policisti Policijske uprave Krško so v tem sklopu nalog 10. novembra ponoči in 12. novembra popoldne izvedli poostrena nadzora Promil.
Ustavili so 287 voznikov motornih vozil, od tega sojih 142 preizkusili z alkotestom. Štirinajstim, ki so vozili pod vplivom alkohola, so odvzeli vozniška dovoljenja in jim prepovedali nadaljnjo vožnjo. Največ -2,30 promila je napihal voznik osebnega avtomobila na območju Cerkelj ob Krki. Policisti so ugotovili še 40 drugih kršitev, zaradi katerih so izdali plačilne naloge.
Pretekli teden se je na posavskih cestah zgodilo 27 prometnih nesreč, od tega dve s hudo telesno poškodbo, med 27 povzročitelji nesreč pa jih je bilo kar sedem pod vplivom alkohola. Pplicisti so ugotovili, daje alkohol v prometu na območju Posavja eden večjih problemov, saj je v prvih desetih mesecih letos delež vinjenih povzročiteljev nesreč znašal 11,8 odst., v enakem obdobju lani pa je bil 10,7-odstoten.
Tat pobegnil
KRAS1NEC - Neznanec je 11. novembra na hodniku stanovanjske hiše na Krasincu iz torbice, ki je visela na obešalniku, ukradel denarnico. Oškodovanka M. N. je sicer neznanca opazila, vendar je pobegnil.
Imela puško, dovoljenja pa ne
SEVNICA - Sevniški policisti so 9. novembra 56-letni E. N. iz okolice Sevnice zasegli puško repe-tirko znamke Voere, kalibra 5.6 mm, in 151 pripadajočih nabojev. Ker za orožje in strelivo ni imela ustreznega dovoljenja, se bo srečala s sodnikom za prekrške.
Kradel v občinski pisarni
TREBNJE - Neznanec je 9. novembra prišel v pisarno Občine Trebnje in iz omare ukradel denarnico, v kateri je imela M. Z. iz okolice Ivančne Gorice dokumente in denar. Lastnica ima za 210 tisočakov škode.
Prepir zaključil s strelom
Podčastnik, ki je v novomeški vojašnici prepir z vojaki končal s strelom v zrak, razrešen dolžnosti - Preiskava še teče
NOVO MESTO - V novomeški vojašnici je minulo soboto zvečer dežurni podčastnik po prepiru ž osmimi “starejšimi" vojaki na služenju vojaškega roka, ki so odklonili delovne dolžnosti (redarstvo, dežurstvo in čiščenje), s službeno pištolo ustrelil v strop. Svojega nepremišljenega dejanja se je takoj zavedel, oddal pištolo in se pogovoril s pomočnico za motiviranje in informiranje, kije po incidentu z nadrejenimi skušala pomiriti tudi prestrašene vojake. Vendar je vojašnico kmalu zatem na svojo roko zapustilo in odpravilo domov trinajst vojakov, med njimi jih je bilo tudi nekaj iz razburjene osmerice. Vsi so se v vojašnico vrnili v nedeljo zvečer.
Kot je povedal polkovnik Ed-mond Šarani, načelnik odseka za stike z javnostjo v generalštabu Slovenske vojske, je dežurni podčastnik razrešen dolžnosti, vojakom pa bodo za kazen podaljšali služenje vojaškega roka vsaj za toliko časa, kolikor so ga neupravičeno preživeli zunaj vojašnice. Sicer pa preiskava o dogodku še teče. “Ža preiskavo je določena posebna skupina, ki naj bi temeljito raziskala vse okoliščine tega dogodka. Tu gre namreč za dve različni stvari. Po eni gre za kršenje predpisov s strani podčastnika, na drugi pa nedopustno ravnanje vojakov, ki so samovoljno zapustili vojašnico, predtem pa še odklonili svoje dolžnosti," je povedal polkovnik Šarani.
M. Ž.
NOVO MESTO
popust do
H
Ponudba na višini.
••
Ponudba velja od 16. do 29. novembra za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarket Brežice.
NAPOLITANKE BLOCK,
s kakavovo kremo, 400 g
INSTANT KAVA,
Nescafe Classic mild,
200 g
SKODELICE ZA KAVO,
6 skodelic s krožniki, porcelan, različni motivi
w
ARAŠIDI SUN NUTS,
v lupini, 500 g
... cene na dnu.
*
Sodexho
 SLOVENIIA-------------
Sodexho Alliance je vodilna mednarodna skupina na področju storitev organizirane prehrane v podjetjih in ustanovah.
V Sodexhu Slovenija vabimo k sodelovanju novega sodelavca KUHARJA za delovno mesto v Novem mestu.
Informacije po telefonu: 01/423-30-32, kadrovska služba.
Pisne prijave pošljite na naslov: SODEXHO, d.o.o.
Tržaška 40, Ljubljana
MAM
Zavarovalnica Tilia d.d. Seidlova 5, Novo mesto
Brezplačno parkiranje
Vsem zavarovancem, ki bodo sklenili zavarovanje na sedežu družbe v Novem mestu, na Seidlovi cesti 5, bomo povrnili uro parkiranja v garažni hiši na Novem trgu.
LERAN
Novo mesto Lebanova 24 -
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79 940
07/33 79 941 faks:	07/33	22 282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Gor. Brezovici, Jagodniku, Krškem, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
• STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Trebnjem;
• VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje: gostilna in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Jagodniku, Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
______________________________________J
lszaaojocd
94,9 Mhz
PRALNI STROJ GORENJE
trgovina gorenje
xc}f>
Velika izbira:
• bele tehnike
• akustike
• kuhinj GORENJE-MARLES
• izvoznih artiklov - UGODNO
• galanterije
Vljudno vabljeni v NAKUPOVALNI CENTER, Ljubljanska c. 80, Novo mesto, tel. 33-21-520.
n
WA 1341 S
<b
Zaposlimo varnostnike na območju Dolenjske.
Zaželen izpit za varnostnika. Ponudbe pošljite na gornji naslov.
NISSAN VAS ZE OBDARUJE!
S PAKETOM PRESENEČENJA, VREDNIM DO 450.000 SIT
ssanovih modelov ponuja Nissan Adria od 10.11. do 20.12. neverjetna darila SIT, pri nakupu originalne dodatne opreme in nadomestnih delov Nissan obiskovalcem naših servisov pa so na voljo brezplačni zimski preventivni pregledi.
za vozila Nissan v Sloveniji, http:Mww.nissan.si Avtomehanika Zierer (07) 81 40 389; OTOČEC: Avtomehanika Vidrih (07) 30 99 310.
nwŽSAltf1
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel : 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
Zakaj se upiraš?
Popusti...
... dovršeni zunanjosti... usklajeni in udobni notranjosti... varnemu objemu najnovejše tehnologije ... močnim in zanesljivim motorjem ... prijaznosti do okolja ... domiselni opremi, ki razvaja in preseneča na vsakem kilometru ... prav vam prilagojenim oblikam plačila (od kredita do leasinga, za vsakega nekaj!) ... in še ugodnejšim cenam, saj je vsaka Škoda po novem cenejša tudi do 150.000 tolarjev* ... enostavno popusti.
* Popusti veljajo za vozila na zalogi do razprodaje zalog. Višine popustov se med posameznimi modeli vozil Škoda razlikujejo.
www.avtoimpex.si
KOVINOTEHNA
Vgradni pomivalni stroj
GORENJE GVI 682
- notranjost ir nerjaveče pločevine
- 8 programov pomivanja
- kapaciteta 12 pogrinjkov
- nastavljiva zgornja kniiap
- samodejno doziranjeS^^ za mehčanje vode ®
* informacijski prikazovalnik, ki omogoča popoln pregled nad vsemi fazami pomivanja
- agua stop
Sušilni stroj KENMORE
- art 68090
- senzorski
- elektronska kontrola, dinamično sušenje, brez mečkanja, senzorji
-kapaciteta 5 kg-1121 (celotna vsebina pralnega stroja
- čas sušenja LE 60 min.
- vrata se odpirajo pod kotom 180°
- 7 programov
- moč sušenja 2520 W
nemogoče je mogoče
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Predstavništvo NOVO MESTO 8000 NOVO MESTO, Zvvittrova ul. 1
Tel.: 07/33 25 330, Fax: 07/33 25 331
PREMIERA
ZAVAROVLNICE
MARIBOR
Zavarovalnica Maribor je pravkar prehodila prvih 10 let samostojne poti po zavarovalniških vodah. To je primeren trenutek za predstavitve te hiše. Kot jamstvo za vašo varnost ZM navaja:
a) zaupanje za več kot 350.000 zavarovancev,
b) več kot 70-letno tradicijo,
c) 10 let uspešne samostojnosti,
d) da kot prva med zavarovalnicami posluje po merilih evropske kvalitete ISO 9001,
e) ima razvejano poslovno mrežo z več kot 40 podružnicami in zastopstvi po vsej Sloveniji,
f) ima največ oblik zavarovalnih vrst (po raziskavah Slovenskega zavarovalnega združenja).
V tem jubilejnem letu so izdelali nove oblike premoženjskih zavarovanj, ki jih predstavlja Leonida Fric, vodja oddelka za premoženjska zavarovanja na Zavarovalnici Maribor.
l/pr.: Zakaj govorite o več produktih, saj gre vendarle za zavarovanje premoženja?
O novem premoženjskem zavarovanju za individualne stanovanjske hiše, etažno lastnino in opremo pogosto govorimo o novem produktu, vendar je pravilneje govoriti v množini - o novih zavarovalnih produktih. Pravzaprav gre za preoblikovanje, razširitev naše ponudbe na področju zavarovanja tega dela premoženja, ki je v lasti fizičnih oseb. Primerjajmo našo prejšnjo ponudbo in ponudbo po 17. juliju 2000, ko smo pričeli sklepati zavarovanja s spremenjenimi zavarovalnimi podlagami. Če malce pokoketiram s slikarstvom, je imela naša ponudba do uveljavitve novih produktov z opartom,
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka
Podružnica Novo mesto, tel. 07 / 332 4810
do 25. 11. 2000
oziroma do odprodage zafog.’
BOSCH
Pralni stroj ZANUSSI TL 803 CV
- zmogljivost 5 kg
- kad iz carborana
- nastavitev temperature
- nastavitev števila vrtljajev centrifuge
- program za polovično količino
- max. število vrtljajev centrifuge 850 obr./min.	,
-mere: (š/v/g) 40 / 85 i 60 cm
Mesoreznica BOSCH MSW 1501
- močan 450-vatni motor
- nastavek za mesoreznico št. 5 s hitrim varnostnim zapornim spojem
- visoka zmogljivost: do 1,5 kg/min.
- integriran sistem za shranjevanje pribora
- zaradi višine 140 mm lahko podstavimo večje posode
- PRIBOR: velika posoda za polnjenje in priročno tlačilo, nadomestni polž
			
slikanja črno-belega, saj je obsegala le klasično požarno zavarovanje stanovanjske hiše etažnega stanovanja in stanovanjsko zavarovanje za opremo na dejansko vrednost ter zavarovanje etažne lastnine na novo vrednost in nadstandard zavarovanja na novo vrednost. Zadnje je bilo namenjeno le maloštevilnim petičnim zavarovancem, l/pr.: Kaj vključuje ponudba IPZ? Pred katerimi nevarnostmi se lahko zavarujem?
Današnja ponudba je sodobna, barvita in prilagojena različni kupni moči, željam in potrebam zavarovancev:
a) zavarovanje stanovanjske hiše na dejansko 0 vrednost - minimalno,
b) zavarovanje stanovanjske hiše na novo vrednost - osnovno, standardno in nadstandardno,
c) zavarovanje etažne lastnine na dejansko vrednost - minimalno,
d) zavarovanje etažne lastnine na novo vrednost -standardno in nadstandardno,
e) zavarovanje stanovanjske opreme na dejansko vrednost - minimalno,
f) zavarovanje stanovanjske opreme na novo vrednost - standardno in nadstandardno.
Prednost je tudi širši obseg jamstva. Tako smo dodali naslednjih petnajst rizikov oziroma razširitev, oblikovanih v več vrst:
a)	škoda na instalacijah zaradi indirektnega udara
	strele,
b)	škoda na stanovanjskih aparatih zaradi
	indirektnega udara strele,
c)	udarec neznanega vozila,
d)	teža snega,
e)	žled in meteorna voda,
f)	zmrzal,
g)	izlitje vode iz akvarija,
h)	vandalizem,
i)	stroški ponovnega projektiranja in nadzora,
a)	stroški svetovanja za sanacijo škode,
b)	stroški izdaje novih dokumentov,
c)	stroški menjave ključavnice vrat,
d)	stroški menjave keramičnih ploščic štedilnika,
e)	povrnitev gmotne škode pri preprečevanju
	požara,
f)	stroški nadomestnega bivanja, skladiščenje in
	selitve.
1/pr.: Katere težave so se pojavljale pri reševanju škod, ki ste jih s to ponudbo opravili? Katere škode bodo zavarovanci dobili povrnjene brez večjih težav, na katere so naleteli pri prejšnjih oblikah zavaro-
vanj? Kako je v primerih, ko pri tem vseeno nastane škoda?
S tako razširjenim jamstvom in ob ustrezni doplačilni premiji imamo priložnost v večini primerov odpraviti konfliktne situacije, ki jih povzroča na primer razmejevanje med neposrednim in posrednim udarom strele. Škode zaradi induktivne napetosti, ki po električnih vodnikih brez vidnih zunanjih poškodb okvari instalacije in stanovanjske aparate, priključene na električno energijo, doslej na ta način ni bilo možno zavarovati. Glede na rizičnost in nizke ter le minimalno diferencirane premije stanovanj zavarovanja je bila previdnost vsekakor potrebna. Pa vendar se ta pristop nekoliko spogleduje z uravnilovkami iz še ne oddaljene preteklosti, ko v zavarovalniški ponudbi ni bilo posluha za zahtevnejše povpraševanje.
Prav tako je zanimiva razširitev v zvezi s povrnitvijo gmotne škode pri preprečevanju požara. Dejstvo je namreč, da zavarovalnice v nekaterih primerih z lastno prisebnostjo uspejo preprečiti požar. Pri tem pa vendarle lahko nastane materialna škoda, ki doslej ni veljala za zavarovalni primer, saj dejansko ni prišlo do požara. Takšno stališče je sicer podprto z določili zavarovalnih pogojev, po katerih je preprečitev nadaljnje škode zavarovančeva prva obveznost. Kljub temu pa je zavrnitev tovrstne (običajno zanemarljivo majhne) škode potrjevala kar preveč posplošeno mnenje, da v zavarovalnicah zavarovanje motiviramo dovolj za gospodarno in preventivno ravnanje. Sedaj ni več tako, prav vse odločitve v zvezi s prenovo obravnavanih premoženjskih zavarovanj so podprte bodisi s strokovnimi bodisi s tržnimi argumenti. Tudi tiste, ki so zaradi prostorskih in časovnih omejitev tukaj samo naštete ali pa so ostale neomenjene.
l/pr.: Pa vendarle: Vseeno je bolje zavarovati se vsaj malo, kot pa sploh ne. Ta rek še vedno drži, kajne? Pred uveljavitvijo prenovljenih produktov se ob sklenitvi zavarovanja nismo kontrolirano ukvarjali z realnostjo zavarovalnice. Višina zavarovalne vsote je bila v glavnem prepuščena bolj ali manj laični presoji zavarovanca, ki je zavarovalno vsoto določil v odvisnosti od globine lastnega žepa. Četudi je skromnost v skladu z reklom “bolje malo kot nič", lahko v zavarovalstvu velja prav nasprotno. Posledica prenizke zavarovalne vsote je namreč ta, da z zavarovalnino v tem primeru ni mogoče odpraviti celotne gospodarske škode, kar je v temeljnem nasprotju s smislom zavarovanja.
Sledeč temu cilju, smo v novih zavarovalnih podlagah vnaprej določili gradbene vrednosti za kvadrat-
Razmišljate o prihodnosti, o svojih ciljih, načrtih in željah? Prav gotovo jih ni malo. Od nove stanovanjske opreme, novega avta, zamenjave računalnika, dodatka k pokojnini, štipendije za otroka do sanjskih počitnic...
Da jih boste laže uresničili, vam ponujamo različne oblike postopnega varčevanja.
Saj veste, iz majhnega raste veliko: modro varčevanje, rentno varčevanje in srebrno varčevanje.
Po dopolnjenih treh letih varčevanja pa imate tudi možnost najeti ugodnejše posojilo za neprimičnine.
Vabimo vas v naše poslovalnice, kjer vam bomo svojo ponudbo podrobneje predstavili in vam z veseljem svetovali.
Posamezne od teh storitev so vam na voljo tudi v bankah bančne skupine NLB: Banka Domžale,
Koroška banka. Pomurska banka, Banka Velenje in Banka Zasavje.
Sf
S
»
3
a
Prodajna centra v BTC Novo mesto in v Intermarket centru Brežice
ni meter koristne stanovanjske površine, zaradi česar je prenizko sklenjena vrednost (prenizka premija za povrnitev celotne nastale škode) po variantah zavarovanja na novo vrednost praktično izključeno. Pri	Leonida Fric
zavarovanjih
hiše, etaže in opreme na dejansko vrednost podza-varovanje se lahko pojavi, vendar samo v določenem omenjenem obsegu in, kar je zelo pomembno, le kot za zavestne in evidentirane zavarovančeve odločitve.
Vpr.: Torej govorimo o novih oblikah zavarovanja našega premoženja. Kako globoko luknjo pa bo zavarovanje pustilo v želji potencialnih zavarovancev?
Premoženjska zavarovanja lahko sklenete v tolarjih ali z devizno klavzulo za poljubno obdobje od 1 do 10 let. Izbira je pri zavarovanjih, sklenjenih za obdobje, daljše od treh let, popust od 10% do 30%. Za vas bo najugodneje, da sklenete zavarovanje za 10 let. Zagotovili si boste najnižjo letno premijo, saj vam jo bomo obračunali kar s 30-odst. popustom. Še dodatni 10-odst. popust boste pridobili, če boste pri nas zavarovali tako svojo nepremičnino kot stanovanjsko opremo. Takšno zavarovanje etažnega zavarovanja (velikosti približno 60 m2) in opreme pred temi pogoji boste plačali nekaj čez 9.000,00 tolarjev. Mesenični znesek ni previsok in zagotavlja dovolj varnosti.
Vpr.: Mene ste prepričali. Kje pa lahko najdem več produktov?
S takšnim spremenjenim načinom zavarovanja vam omogočamo, da sami izberete obliko zavarovanja, ki vam bolj ustreza. Ob odločitvi pa vam bodo z veseljem pomagali in svetovali tudi naši zavarovalniški zastopniki.
Pokličete jih lahko po brezplačni liniji 080-19-20.
Če ste privrženec e-poslovanja, nam lahko vprašanja zastavite preko e-pošte: info@zav-mb.si,
informacije pa lahko poiščete tudi preko spletne strani: http://www.zav-mb.si.
SR
Krka z Grumom “pojedla” Aspirin
Košarkarji Krke Telekoma v proizvajalca Aspirina Bayer
četrtem krogu Suprolige s 92:73 ugnali moštvo iz Leverkusna - Samo Grum najboljši igralec tekme
Prva zmaga Gramiza
KOČEVJE - V osmem krogu tekmovanja v prvi državni rokometni ligi so rokometašice kočevskega Gramiza dosegle prvo zmago. Tokrat so brez večjih težav doma premagale Burjo iz Škofij s 26:21. V prvem polčasu so gostiteljice vodile z dvema zadetkoma razlike in zgrešile kar štiri sedemmetrovke, v nadaljevanju je njihova prednost narasla na pet do šest zadetkov. Gostje so se jim v 54. minuti približale na 24:21, a jim preobrat ni uspel. V domači ekipi sta največ pokazali Mira Dragičevič in Darja Kersnič, skupaj sta dosegli trinajst zadetkov. Posebna zgodba pa sta bila tokrat sodnika, ki sta dosodila skupaj kar 19 sedemertovk, igralke obeh ekip pa so bile izključene kar 38 minut. (M. G.)
Ribničani premagali Termo
Za las ob četrtfinale pokala
RIBNICA - Na povratni tekmi osmine finala rokometnega pokala je Inles Riko premagal Termo z 28:26, a so se v naslednji krog, ker so dosegli so več zadetkov v gosteh, uvrstili Škofjeločani, ki so v prvi tekmi zmagali s 25:23.
Pri gostiteljih sta zaradi poškodb in bolezni počivala najboljša strelca Natan Hojč in Tomaž Lesar (takšna je razlaga vodstva kluba), ki sta na zadnjih tekmah pokazala veliko manj, kot bi lahko, Franci Pajnič pa si je na zadnjem treningu izpahnil ramo. Priložnost so tako dobili rezervni igralci.
Ribničani so v 53. minuti vodili s 24:21, s čimer bi se uvrstili v četrtfinale, pri izidu 28:26 v zadnji minuti pa so imeli celo zadnji napad, a jim je za odločilni zadetek zmanjkalo časa. Najboljši strelec in igralec domače ekipe je bil Mar Hojč, pomemben delež k zmagi pa je s štirimi zadetki prispeval tudi kapetan ekipe Damjan Škaper.
M. G.
Damjan Škaper
NOVO MESTO - O tem, da bodo o uvrstitvi Krke Telekoma v Supro-ligi med osem najboljših v skupini B oziroma o uvrstitvi v nadaljevanje tega tekmovanja odločale tekme z vsaj na papirju enakovrednimi tekmeci, so si v novomeškem košarkarskem klubu na jasnem, zato so od svojih košarkarjev pred tekmo z nemškim podprvakom Bayerjem iz Leverkusna dobesedno zahtevali zmago, prav to pa je bil vzrok, da so Novomeščani tekmo četrtega kroga začeli nekoliko zakrčeni in so prvo četrtino dobili gostje.
Trener Aleš Pipan je bil pred pomembnim srečanjem z Nemci upravičeno zaskrbljen, saj seje poškodoval njegov najboljši mož kapetan moštva Simon Petrov. Najprej so sumili celo, da gre za resnejšo poškodbo meniskusa, po pregledu pri dr. Macuri v Ljubljani pa so si v klubu vsaj nekoliko odahnili, saj je znani specialist ugotovil, da gre bolj za posledico udarca in operacija ne bo potrebna, kljub temu pa bo moral Simon vsaj nekaj časa počivati. Večkrat se zgodi, da med odsotnostjo
• Novomeški trener Aleš Pipan je po tekmi povedal, da je njegovo moštvo V Suproligi tokrat prvič igralo vlogo favorita, zaradi česar so igralci pod psihičnim pritiskom v prvih treh četrtinah naredili preveč napak, v zadnji četrtini pa so nasprotnika zlomili z dobro obrambo, skokom in hitrimi podajami v protinapad. Zelo pomembno je bilo, da so onemogočili njihovega vodjo igre Američana Charlesa Evansa in ukrajinskega reprezentanta Aleksandra Lohmančuka. Razočaranemu trenerju Bayerja Američanu Calvinu Oldhamu ni preostalo drugega, kot da Novomeščanom čestita za izvrstno igro. Povedal je še, da so hoteli Novomeščane ustaviti s presingom, a ko so začeli delati napake, s v zadnji četrtini niso več mogli vrniti v igro.
prvih zvezdnikov zablestijo športniki, ki sicer živijo v njihovi senci. Simonovo odsotnost je tokrat izkoristil
21-letni Mariborčan Samo Grum, ki je v Novo mesto prišel že pred leti kot mladinec.
Novomeščani so začeli z napakami, predvsem v obrambi, kar je nemško moštvo izkoristilo in večji del prve četrtine vodilo s do petimi točkami prednosti. Ko je Drobnjak na začetku druge četrtine v protinapadu s polaganjem pripeljal Krko Telekom do prvega vodstva, ki ga je takoj zatem s prvo trojko povišal Ščekič na 24:20, so se stvari postavile na svoje mesto, malo pred koncem polčasa pa so Novomeščani že vodili z 11 točkami prednosti (39:28), zadovoljni s preobratom pa so tik pred koncem polčasa popustili in gostom dovolili, da so se jim približali.
Tretja četrtina je minila v znaku novomeškega Američana Benetta Davisona in nemškega Američana Johna Besta. Slednji je imel največ zaslug, daje Bayerdve minuti in pol pred koncem tretje četrtine spet izenačil na 53:53, preobrat pa je preprečil Samo Grum, ki so ga novinarji na koncu izbrali za najbolj koristnega
Zdaj je na vrsti Scavolini
Krka Telekom premagala Kemoplast Alpos s 94:79 -Priložnost ob koncu izvrstno izkoristil Igor Ivaškovič
NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke Telekoma tekme s slabšimi nasprotniki v ligi Kolinska izkoriščajo za počitek in trening za pomembnejše tekme v Suproligi. Tako je bilo tudi v soboto, ko so brez prave volje začeli srečanje s šentjurskim Kemoplastom Alposom, kar so gostje izkoristili in prvo četrtino dobili s 24:20.
V nadaljevanju srečanja so Novomeščani z metom z razdalje stvari hitro postavili na svoje mesto ter z delnim izidom 30:12 ustvarili prednost, ki jim je zagotovila mirno nadaljevanje. V tretji četrtini je razlika narasla celo na 24 točk in trener Aleš Pipan je zadnje minute zaupal žogo mladim, med katerimi je priložnost najbolje izkoristil 17-letni Novome-ščan Igor Ivaškovič, ki je v svojem prvem nastopu v članski vrsti dosegel kar 10 točk, od tega tri trojke.
Danes čaka Krko Telekom tekma v gosteh z italijanskim moštvom Scavolini, ki je v prvih štirih krogih Suprolige zagotovo razočaralo svoje pokrovitelje in navijače, saj je dose-
igralca tekme. Dosegel je 29 točk ob 63-odstotni uspešnosti pri metu iz igre. Enako učinkovit je bil tudi Ba-yerjev Američan John Best.
Zadnja četrtina se je začela z namerno osebno napako Nemcev nad Samom Grumom, kar so Novomeščani izkoristili in razlika podvojili na deset točk, s tem pa je bila tekma tako rekoč odločena, saj so se Nemci povsem popustili, krkaši pa so se
povsem razigrali in so dve minuti pred koncem srečanja so vodili že z 21 točkami prednosti; novomeški trener Aleš Pipan je na igrišče prvič poslal mlada novinca v moštvu, 19-letnega Hrvata Martina Mihajloviča in 18-letnega Sarajevčana Aleksandra Capina, slednji pa se je trenerju za zaupanje oddolžil s svojo prvo evropsko točko.
I.	V.
Ji
DAV/SONLJUBLJENEC OBČINSTVA - Američan Davison (na sliki med metom) je v vlogi najbolj priljubljenega novomeškega košarkarja zamenjal Matjaža Smodiša, ki je podobno kot Američan navduševal z zabijanji in blokadami. (Foto: I. V.)
Novomeščani prvaki v krosu
Med mlajšimi mladinci Krka Telekom najboljša med ekipami, Sevničan Veber pa med posamezniki
glo le eno zmago in je na lestvici za Krko Telekomom. V zadnjem krogu so Italijani tako kot teden dni pred njimi Novomeščani izgubili srečanje s Partizanom v Beogradu. Morebitni poraz bi Scavolini spravil v kočljiv položaj, zato bodo italijanski košarkarji igrali precej obremenjeni, medtem ko Novomeščani tokrat nimajo kaj izgubiti in lahko prav zaradi tega presenetijo. Tekma bo danes ob 20.30, kot vsa srečanja Suprolige pa ga bo neposredno prenašala tudi Televizija Slovenija.
Osem trojk Plevnika
ŠENTJERNEJ - Šentjernejčan Samo Plevnik, ki letos nastopa za domžalski Helios, je na tekmi 8. kroga med zreško Roglo in Heliosom osemkrat zadel met za tri točke, od tega je zadel sedemkrat zapored, prvič pa je met izza črte zgrešil, ko je poskusil osmič. Skupaj je Plevnik dosegel 30 točk, kar pa njegovemu moštvu vseeno ni zagotovilo zmage.
NOVO MESTO, SEVNICA - Čeprav jeseni atleti po tekmovalni plati bolj mirujejo in se pripravljajo na sezono dvoranskih tekmovanj, to ne velja povsem za dolgoprogaše, za katere dvoranska tekmovanja niso toliko zanimiva, ampak moči merijo na tekmovanjih v teku čez drn in strn oziroma krosu, ki tudi tistim, ki niso specialisti za to tekaško disciplino, popestrijo sicer monotone jesenske in zimske priprave na novo sezono. Tako se je na državnem prvenstvu v krosu v Murski Soboti zbralo kar lepo število slovenskih dolgoprogašev, tekači novomeškega kluba Krka Telekom pa so med starejšimi mladinci v ekipnem vrstnem redu celo zmagali.
V skupnem vrstnem redu članov, mlajših članov in starejših mladincev je zmagal Maribor 98, Novomeščani so osvojili drugo mesto, tretje mesto pa je osvojil celjski Kladivar. Med posamezniki je med starejšimi mladinci, ki so nastopili na 6 km dolgi progi, zmagal Sevničan Borut Veber, med najboljših deset pa so se uvrstili tudi trije novomeški tekači: Miha Kapš je bil peti, Matjaž Berus sedmi in Peter Golob deseti, medtem ko
Kegljači cepljeni na 6:2
NOVO MESTO - Vsa dolenjske in belokranjske kegljaške ekipe so konec minulega tedna v ligaškem tekmovanju dosegle enak izid. V 7. ■ kolu državnega prvenstva so trebanjske kegljavke brez Prosenikove in Dalmacijeve z 2:6 izgubile z Ljubeljem, Črnomaljke pa so s 6:2 premagale Avtohišo Kolmanič ter se tako prebile na peto mesto. V 3. ligi so Novomeščani doma s 6:2 premagali LPP iz Ljubljane, Črnomaljci pa z enakim izidom moštvo Simona Jenka iz Medvod. (N. G.)
je bil Vebrov klubski tovariš Bojan Bedrač dvanajsti.
Med člani, ki so se pomerili na 8 km dolgi progi, je bil član novomeškega tekaškega kluba Portovald Aleš Tomič drugi, med mlajšimi člani do 23. leta je bil njegov klubski tovariš Marko Gorenc prav tako drugi, član Krke Telekoma Boštjan Ko-zan pa peti. Ob državnem prvenstvu za starejše kategorije so v Murski Soboti pripravili miting za mlajše tekače. Med pionirji do 15. leta je Sevničan Simon Gračner osvojil 8. mesto.
I.	V.
KOŠARKA
Suproliga, skupina B, 4. krog -
KRKA TELEKOM : TSV BAYER
04 92:73 (17:20, 41:37, 60:55); Dvorana Leona Štuklja, gledalcev 2500, sodnika: Pitsilkas (Grčija) in Sodnar (Madžarska); KRKA TELEKOM: Anzulovič 6 (2:2), Dončič 9 (3:4), Davison 22(1:1), Grum 29 (6:6), Drobnjak 21, Capin 2, Ščekič 3. TSV BAYER 04: Evans 6, Kovačev 2 (2:2), Geib 2 (2:2), Best 29(10:10), Hansen 8, Gnad 9, Lohmančuk 5 (3:4), Gie-sek 2, Hutchinson 10.
Prosti meti: Krka Telekom 12:13, Bayer 17:18
Met za dve točki: Krka Telekom 31:47, Bayer 22:35.
Met za tri točke: Krka Telekom 6:19 (Grum 3, Davison 1, Drobnjak, Ščekič), Bayer 4:21 (Hansen 2, Gnad, Best).
Skoki: Krka Telekom 29 (22 + 7), Bayer 20(17 + 3).’
Osebne napake: Krka 20, Bayer 21.
Ostali izidi skupine B: Iraklis Balkan (Grčija) : Plannja Basket (Švedska) 89:74, Partizan Beograd (ZRJ) : Scavolini Basket (Italija) 76:73, Maccabi Tel Aviv (Izrael) : Efes Pilsen (Turčija) 69:59, Pau Orthez (Francija) : Ostende (Belgija) 92:95.
Lestvica: 1. Maccabi Tel Aviv 8,
2.	Oostende 7, 3. Partizan Beograd 7, 4. Pau Orthez 6, 5. Krka Telekom 6,
6.	Iraklis Balkan 6, 7. Efes Pilsen 6, 8. Scavolini Baskčt 5, 9. Bayer 04 Leverkusen 5, 10. Plannja Basket 4.
Liga Kolinska, 8. krog - KRKA TELEKOM : KEMOPLAST ALPOS 94:79 (20:24, 52:36, 74:56); KRKA TELEKOM: Anzulovič 13 (8:11), Dončič 6 (2:4), Davison 20 (5:7), Grum 13 (1:2), Drobnjak 13 (1:4), Taraniš 2, Ivaškovič 10 (1:2), Ščekič 10 (2:2), Arapo-vič 7 (3:6); KEMOPLAST ALPOS: Tomažin 20, P. Maček 12, Kahvedžič 12, Čovič 10 itd.
Prosti meti: Krka Telekom 23:38, Kemoplast Alpos 20:26.
Met za tri točke: Krka Telekom 11:24 (Ivaškovič 3, Grum 2, Drobnjak 2, Ščekič 2, Anzulovič 1, Davison I) Kemoplast Alpos 5:19 (P. Maček 2, Kahvedžič 2, Petrovič 1).
Osebne napake: Krka Telekom 23, Kemoplast Alpos 30.
Pet osebnih: Kahvedžič (38.), Rovšnik (40.).
ROKOMET
Pokal evropske rokometne zveze EHF, 3. krog-TRIMO TREBNJE : TBV LEMGO 25:28 (11:14); športna dvorana OŠ Trebnje, gledalcev 800, sodnika: Migaš, Bavas (oba Grčija); TREBNJE: Imperl, Hribar 1(1), Mežnaršič 4(1), Ko-zomara 8, Radelj, Blagojevič 1, Šavrič 4, Likavec 3, Gradišek 4, Pekolj, Škof, Lavrinič; TBV LEMGO: Stange, Fort, Stephan 5, Tampelmeier, Ganschow 3, Sini-ak 5, Koke 2, Lause, Zerbe 4, Ba-umgartner 4, Kermann 5, Walter.
Sedemmetrovke: Trimo Trebnje 2(2), Lemgo 0.
Izključitve: Trimo Trebnje 2 minuti, TBV Lemgo 6.
L SRL, moški, 5. krog - TERMO : TRIMO 22:22 (8:13)
TERMO: Jakac 5, Ražnatovič 8 itd.; TRIMO: Imperl, Šafarič, Kozomara 3, Radelj 1, Kozličič, Blagojevič, Šavrič 3, Likavec 5 (3), Gradišek 6, Škof, Lavrnič 4.
PREVENT : INLES RIKO 37:21 (17:8); PREVENT: Simonovič 7, Maksič 14 itd.; INLES RIKO: Grm, G. Ilc 4 (3). Špo-ljarič, Ivanec 1, Zbačnik, Pajnič 1, Kersnič, Hojč 3, Merhar 4, Bukič, Škaper 7(1), Mikulin 1 (1), J. Ilc, Krže.
AVTOMIKOLlC RUDAR : DOBOVA 34:33 (17:20); AV-TOMIKOLIČ RUDAR: Senčar 5, Čop 5, Ocvirk 5, Stojakovič 8; DOBOVA: Medved, M. Urbanč, Plazar 3; Bogovič 7, Voglar 4, I. Deržič 1, D. Urbanč 4 (2), Kušič, Mačkovič, Supančič, S. Deržič 4, Stanec 10, Kranjčič.
Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 10, 2. Mobitel Prule 67 10, 3. Prevent 9,4. Avtomikolič Rudar 8, 5. Gorenje 7, 6. Velika Nedelja 4, 7. Trimo Trebnje 4, 8. Slovan 3, 9.
Termo 3, 10. Pivka Perutninarstvo 1, 11. Dobova 1, 12. Inles Riko 0.
1. SRL za ženske, 8. kroga -GRAMIZ KOČEVJE : BURJA 26:21 (13:10); Lestvica: 1. Krim Neutro Roberts 14, 2. Olimpija
14, 3. M-Degro Piran 12... 9. Gramiz Kočevje 2.
Trimo Trebnje - TBV Lemgo 25:28 (11:14)
ODBOJKA 1. DOL, ženske, 6. krog - KI MIPLAS KOPER : TPV NOVO MESTO 3:0 (22, 15, 22); TPV NOVO MESTO: Horvat, Nenče-va, Muhič, Vernig, Rajak, Žuži-njak. Štangelj, Majstorovič, Borki, Uhan, Mijajlovič, Križ.
Lestvica: 1. NKBM Meltal Maribor 21, 2. Kemiplas Koper
15, 3. Ljubljana 13, 4. B&L Utrip •.Šempeter 13, 5. HIT Nova Gorica 11, 6. ZM Ljutomer 6, 7. TPV Novo mesto 5, 8. Formis Bell Miklavž 5,9. Venus Frupi ŠOU 3, 10. Elektrologistika Ptuj 1.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL, 6. krog - KRKA : KEMA PUCONCI 3:6; Hribar : Benko 2:0, Horvat : Unger 2:0, Kralj : Pavič 0:2, Horvat : Benko 2:1, Hribar: Pavič 0:2, Kralj: Unger 0:2, Horvat/Hribar : Pavič/ Unger 0:2, Horvat : Pavič 1:2, Kralj : Benko 0:2.
Lestvica: 1. ŽNTK Maribor 11,
2. Radgona 9, 3. Kerna Puconci 8,
4. Maxi Olimpija 7, 5. Krka 7, 6. ETA Preserje 5, 7. Moravske Toplice Sobota 5, 8. Učila Križe
5, 9. ERA Tempo 3, 10. Radlje 0.
NOGOMET
2. SNL, 15. krog - ELAN GRA-N1T COMMERCE : JADRAN ŠEPIČ 0:1 (0:0); lestvica: 1. Živila Triglav (15 10 2 3 37:12) 32, 2. Jadran Šepič (15 9 2 4 28:15) 29,
3. Elan Granit Commerce (15 9 2 4 29:19) 29, 4. Esotech Šmartno (15 8 4 3 31:16) 28, 5. Livar Ivančna Gorica 26, 6. Nafta 26,
7.	Zagorje 25,8. Aluminij Kidričevo 24, 9. Dravinja 23, 10. Šentjur 21, 11. Viator&Vektor 16, 12. Železničar Ligro 16, 13. Feroterm Pohorje 16, 14. Beltinci 13, 15. Brda 6, 16. Renkovci 5. 16.
Krka zaradi smole ob drugo mesto
Novomeška namiznoteniška vrsta je že vodila s 3:1, potem pa se jih je prijela smola - Do konca jesenskega dela še trije krogi - Krki vsaj še dve točki
NOVO MESTO - Moštvo novomeškega namiznoteniškega kluba Krka je pomembno tekmo, s katero bi se utrdila v zgornjem delu prvoligaške lestvice, s Kemo iz Puconcev začela izvrstno. V prvih dvobojih je Marjan Hribar z 2:0 premagal Penka, Mitja Horvat pa Mira Ungerja, medtem ko je Kralj izgubil z najboljšim možem Puconcev Bojanom Pavičem. Po Horvatovi zmagi nad Benkom je Krka vodila že s 3:1, potem pa sc je Novomeščanov prijela smola in izgubili so nekaj zelo izenačenih tekem, ki bi jih z malo več sreče lahko tudi dobili, ter tekmo 6. kroga odločili sebi v prid, z novima dvema točkama pa bi se na lestvici povzpeli na drugo mesto.
V nadaljevanju je Hribar najprej z
0:2 izgubil s Pavičem, Kralj pa se je izvrstno upiral Miru Ungerju in prvi niz izgubil šele po podaljšani igri s 24:26, drugega pa z 18:21. V igri dvojic sta Hribar in Horvat s Pavi-
Mirna v drugi ligi
MIRNA - Balinarji Mirne so letos osvojil prvenstvo in pokal Dolenjske, z zmago na tretji tekmi z balinarskim klubom Angel Besednjak iz Maribora s 13:11 pa so se uvrstili tudi v II. ligo-vzhod. (R. M.)
čem; in Ungerjem oba niza izgubila z 19:21, potem pa je za nameček še Horvat izgubil z 1:2 s Pavičem, tudi tokrat pa so se vsi trije nizi končali z 19:21. Na končuje še Kralj izgubil
Na Vodiško planino
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 25. novembra, pripravilo planinski izlet na 1108 m visoko Vodiško planino. Prijavite se lahko in dobite dodatna pojasnila pri Mojci Verček Rems po telefonu 041 745 849.
s Benkom in upanja na nove točke ni bilo več. Do konca prvega dela sezone čakajo Krko še tri tekme. Najprej se bodo v gosteh pomerili s trenutno drugouvrščeno Radgono, nato doma z Eto Preserjem in potem še v Ljubljani z državnim prvakom Maxijem Olimpijo. Tehnični vodja Krkinega moštva Ivo Kapš meni, da bi na teh treh tekmah Krka lahko osvojila dve točki in s tem jesenski del končala na 5. ali 6. mestu.
I. V
Spet hud poraz košarkarjev
KOČEVJE - Sprememba igralskega kadra in močnejša liga kot lani delajo preglavice kočevskemu drugo-ligašu Snežniku. V 8. krogu jih je s 106:88 premagal Tinex iz Medvod. (M. G.)
Novomeščani zdaj kar zmagujejo
Se je propad novomeške moške odbojke končal v tretji ligi? - Novomeščanke v Kopru brez možnosti - Žužemberčani tokrat zlahka - Belokranjski derbi Črnomaljkam
k	****
j«. V ti
ZA KONEC PA PORAZ - Nogometaši novomeškega Granit Commercea Elana so za konec izjemno uspešne jesenske sezone na domačem igrišču z 0:1 izgubili z Jadranom Šepičem, ki so ga predtem izločili iz pokalnega tekmovanja. Na zadnji tekmi pred zimskim počitkom je Andrej Struna (desno) takole večkrat preigral Gorana Stamenova, a je žoga po strelih novomeških igralcev prevečkrat končala v blatu pred nasprotnimi vrati. (Foto: I V)
V
Zoga zakleta, vrata zaklenjena
Kot bi bile rokometne žoge zaklete in vrata nasprotnikov zaklenjena, Ribničani, Dobovčani in tudi Trebanjci ne morejo zmagati, čeprav so bili slednji temu zelo blizu
PRERIVANJE - Takole se je obetavni Novomeščan Igor Ivaškovič na tekmi z Unionom Olimpijo, na kateri je dosegel več kot 30 točk, v napadu prerivaI z vrstnikom iz Ljubljane. (Foto: M. Klinc)
Zmagujejo tudi mladi košarkarji
Krka Telekom izvrstno tudi v mlajših kategorijah
NOVO MESTO - V 3. slovenski košarkarski ligi nastopa moštvo Krka Telekom mladi, ki je tokrat v Ilirski Bistrici z 91:76 premagalo Piama Pur. Novomeški mladinci so v derbiju 1. mladinske lige doma s 113:74 premagali mladinsko vrsto Uniona Olimpije. Kadeti Krke Telekoma so v Ljubljani s 93:84 premagali Ježico, pionirji B so v soboto nastopili na mednarodnem tekmovanju Liga mest na Reki, kjer so s 76:84 ugnali Cros Kastav, v nedeljo pa so na tekmi druge pionirske lige doma s 61:52 premagali pionirsko vrsto Kraškega zidarja iz Sežane. Igrali so tudi najmlajši, pionirji C (do I L leta), ki so na prijateljski tekmi premagali vrstnike iz košarkarske šole Sonček iz Nove Gorice.
Večer tajskega boksa v Novem mestu
NOVO MESTO - Predsednik slovenske zveze tajskega boksa Novomeščan Iztok Vorkapič bo v soboto, 18. novembra, ob 20. uri pripravil večer tajskega boksa Muay Thai Gala. Ljubitelji borilnih veščin si bodo lahko ogledali pet dvobojev, dvoboj večera pa bo borba med No-vomeščanom Gašperjem Cajnarjem in Portugalcem Josejem Caladom. Poleg Cajnarja bodo od članov novomeškega kluba Scorpion v ring stopili še Jože Terlep in David Njavro.
Letos že tristokrat pri sv. Ani
Ribničan Marjan Kovačič
RIBNICA-Odkar so ribniški planinci pred leti zgradili dom ob cerkvici pri Sv. Ani, seje močno povečal obisk te priljubljene izletniške točke (910 metrov). Vrh je najbolj oblegan ob koncu tedna, redni obiskovalci pa si na poti iz doline krajšajo ure ob vsakem času, tudi v dežju ali snegu. Med takšne zanesenjake sodi tudi Ribničan Marjan Kovačič, ki se je v soboto letos povzpel na vrh že tristotih.
“Že nekaj let vsak dan rinem v objem vabljive narave. Tako me je prevzela, da si ne morem predstavljati dne, ko ne bi šel gor, Sprva sem potreboval kar precej časa, preden sem prišel na vrh, potem je šlo hitreje in hitreje. Vsakič sem pridobival na moči, razdaljo okrog štirih kilometrov - toliko je namreč iz doline do vrha - sem najhitreje pretekel v 33 minutah,” je povedal Marjan, ki je vsestranski športnik-rekreativec.
Lani je bil pri Sv. Ani 312-krat, letos pa bo svojo znamko kmalu izboljšal. Pravi, da bo vsak dan do novega leta hodil k cerkvi in k planinskem domu, ki je najbolj zaseden med vikendi.
Le enkrat je nad Seljanom - tako pravijo domačiji pod Sv. Ano - srečal medveda. Mrcina je začutila prihod popotnika in se umaknila v svojo prostor. Ker je na omenjeni progi čedalje več pohodnikov, gredo tudi druge živali raje svojo pot, kot da bi se sukale v bližini človeka.
M. G.
NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice so bile več let trn v peti Koprčank, ki so jih ponavadi tudi na domačem igrišču le stežka premagale, vendar vrsta novomeškega trenerja Bojana Verniga letos ni tako močna kot zadnja leta, zato od tekme v Kopru Novomeščanke niso mogle pričakovati kaj več kot časten poraz. Koprčanke so tako v petem krogu zlahka osvojile tri nove točke se s tem vrnile na drugo mesto prvenstvene lestvice. Novomeščanke na čelu z Bolgarko Nenčevo so poskušale streti odpor gostiteljic, ki so se morale v prvem tretjem nizu kar pošteno potruditi, da so ju odločile sebi v prid.
Žužemberčani so na tekmi z zad-njeuvrščenimi Poljčanami vknjižili načrtovane tri točke, s katerimi so se še utrdili na sredini drugoligaške lestvice ter obenem obudili upanje, da se v nadaljevanju prvenstva približajo najuspešnejšim. V prven nizu sobotnega srečanja je sicer kazalo drugače, saj so ga Suhokranjci dobili šele po podaljšani igri z 28:26, v nadaljevanju tekme pa gostje niso bili več tako nevarni, saj so dosegli 20 oziroma 15 točk. Žužemberčani so po šestih krogih s 4 zmagami oziroma 11 točkami peti, v sedmem krogu
Dolenjsko-belokranjski derbi Novomeščanom
NOVO MESTO - Rokometaši Novega mesta so v petem krogu kvalifikacij za vstop v drugo ligo doma s 27:23 premagali Črnomelj. Največ zadetkov za domače je dal Bruno Glaser (II), za Črnomaljce pa sta bila najuspešnejša Stariha in Lozar s po 6 zadetki. Na lestvici vodi Sviš iz Ivančne Gorice s 7 točkami, drugo je Grosuplje s 5 točkami, tretji pa so Novomeščani s štirimi točkami, sledita pa jim kočevska Grča in Črnomelj s po dvema točkama. V drugo ligo se bodo uvrstile prve tri ekipe, do konca kvalifikacij pa je še pet krogov. Novomeščani se bodo jutri, 17. novembra, ob 18. uri v športni dvorani Marof pomerili z Grosupljem.
J)
Levičar letos nepremagljiv
KRŠKO - Tekmovalec Cluba praktičnega streljanja Krško z Rake Dušan Levičarje bil letos daleč najuspešnejši slovenski strelec v tej zvrsti, saj je zmagal na petih od šestih tekem za Pokal Slovenije in tako že četrto leto zapored osvojil prvo mesto v skupnem vrstnem redu, prav tako pa je letos četrtič postal tudi državni prvak v razredu pištola standard.
Zmagala popolna novinca
NOVO MESTO - Na novem balinišču v Šegovi ulici v Novem mestu je na turnirju dvojic, ki ga je pripravil balinarski klub Cestar, nastopilo 8 ekip. Za veliko presenečenje sta z zmago poskrbela popolna novinca med balinarji Janez Kastelic in Jožef Malešič, drugo mesto sta zasedla Pavel Pirc in Jože Kebelj, tretje pa Matjaž Kočevar in Vlado Drenovec. (R. M.)
Ilc še naprej trener Inlesa Rika
Tudi igralci ostajajo isti
RIBNICA - Predsednik rokometnega kluba Inles Riko Lado Orel je pojasnil, da so se po ligaškem porazu proti Termu v društvu resno pogovarjali o slabem jesenskem učinku in prihodnosti moštva. Igralcem so dali vedeti, da so nezadovoljni, kar je pokazal tudi trener, kije hotel odstopiti. Vodstvo kluba ni bilo proti igralcem, le da so vedenje nekaterih ocenili kot nevzdržno.
“Borbena igra in zmaga na pokalni tekmi s Termom nam je vrnila upanje, da zmoremo veliko več, kot smo pokazali doslej. Govorice, da se pri nas pojavljajo izredne razmere, ne držijo. V vsakem športnem klubu prihaja do vzponov in padcev,"je povedal predsednik Orel. Inles Riko bo še naprej vodil trener Janez Ilc, pa tudi igralskih sprememb ne bo, saj vodstvo kluba meni, da je moštvo ne glede na slab začetek dovolj dobro, da lahko igra v prvi ligi.
M. G.
pa se bodo v soboto, 18. novembra, v gosteh pomerili z Ljutomerom.
Kočevke so po boljšem začetku in osvojenem prvem nizu na tekmi 6. kroga druge lige z Mežico popustile in Korošicam dovolile, da so povedle z 2:1. V nadaljevanju tekme so se Kočevke spet zbrale in v petem nizu tekmice končno dotolkle.
Drsenje novomeške Krke proti odbojkarskemu dnu seje očitno ustavilo v tretji lige. V šestem krogu so dosegli drugo zaporedno zmago. Tokrat so na domačem igrišču s 3:0 (14, 17, 20) premagali Logatec, na lestvici pa so se povzpeli na vzpodbudno 6. mesto, čeprav so odigrali šele štiri tekme, nekateri tekmeci pa tudi šest. Kočevski Kovinarje tokrat doma po ogorčenem boju s 3:2 (-14, 22, 14, -23. 12) premagal Brezovico in je s tremi zmagami s petih tekem oziroma 9 točkami četrti. V naslednjem krogu Novomeščane čaka tekma v gosteh z drugo vrsto Kamnika, Kočevci pa bodo prav tako v gosteh
Sevničani najboljši v Sevnici
SEVNICA - Na šahovskem turnirju v počastitev občinskega praznika Sevnice je med posamezniki zmagal Martin Povše, drugi je bil Bojan Smerdel in tretji Predrag Lazič, ki so skupaj z Zvonkom Mesojedcem sestavljali tudi zmagovalno ekipo Sevnica I. Drugo mesto v ekipnem vrstnem redu je osvojil Krmelj I, tretja pa je bila Sevnica II.(J. B.)
Tekači se bodo spomnili uspehov
NOVO MESTO - Tekaški klub Portovald bo v četrtek, 23. novembra, ob 18. uri pripravil redno letno skupščino, na katero poleg vseh svojih članov vabijo tudi druge tekaške in atletske navdušence in druge prijatelje kluba, na skupščini se bodo še enkrat spomnili številnih uspehov, ki so jih dosegli v minuli sezoni.
igrali z Astro Telekomom. Belokranjski tretjeligaški derbi so v Semiču po dokaj izenačeni tekmi s 3:0 (21, 20, 22) dobile Črnomaljke, ki so na lestvici s 15 točkami druge, Semi-čanke pa so s 3 točkami dvanajste. Črnomaljke bodo v sedmem krogu igrale doma s Piranom, Semičanke pa v Brestanici z devetouvrščenim Kostakom Elmontom, ki je v 6. krogu z 0:3 izgubil z vodilnimi Jeseničankami.
I. V.
Ribnica izstopila iz lige
RIBNICA - Kegljači Ribnice, člani 1. B-državne lige so prejšnji teden nepričakovano izstopili iz lige. Po odhodu treh igralcev v Kočevje so se njihove vrste močno razredčile. Tako so postali lahek plen za nasprotnike. Klub pestijo tudi druge težave, poleg denarnih pa je največja ta, da so morali na treninge in tekme kot gostitelji v Kočevje, kar pa se ni obneslo. Ribniško kegljanje je najbolj prizadela odločitev, ko so pristojni leta 1992 dovolili, daje najemnik središča Ideal oziroma nekdanjega doma JLA porušil štiristezno kegljišče in tam odprl trgovino. (M. G.)
TREBNJE - Trebanjci so očitno še naprej v krizi pa tudi sreče nimajo. V Škofji Loki, kjer so se s tamkajšnjim Termom zaradi tekme Trima v tretjem krogu pokala evropske rokometne zveze igrali že sredi minulega tedna, so brez težav dobili prvi pojčas s petimi zadetki prednosti. Po petih minutah igre v drugem polčasu je že kazalo, da je tekma odločena, saj so Trebanjci vodili s šestimi zadetki prednosti, vendar se Škofjeločani kljub temu niso predali in so vztrajno zmanjševali razliko.
Največ zaslug za preobrat ima domači vratar Levšin, ki je obranil kar 23 strelov, Senovčan David Imperl, ki letos stoji v trebanjskih vratih, pa je bil uspešen 17-krat. Trebanjci so v 22 minutah dosegli samo pet golov, v zadnjih minutah pa so se le prebudili, da jih Škofjeločani ne bi celo premagali.
Ribničani so v Slovenj Gradcu prav tako igrali sredi tedna. Tokrat se Preventu, ki se je tudi s tem dvobojem pripravljal na sobotno tekmo tretjega kroga pokala evropske rokometne zveze z nemškim Magdeburgom, Ribničani niso mogli resneje upreti, kolikor toliko enakovredni pa sta bili moštvi le v uvodnih minutah. Edini, ki mu je uspevalo prebiti slovenjegraško obrambo, je bil kapetan Škaper, ki je dosegel sedem golov.
Dobovčani so v Trbovljah zamudili lepo priložnost, da bi dosegli prvo zmago v novi sezoni. Trboveljčani so vodili le na začetku in v zadnjih minutah. Dobovčani so vodili največ s 4 zadetki prednosti, v 50. minuti pa je izid na 29:29 izenačil prav njihov nekdanji soigralec Nenad Stojakovič. Potem so Trboveljčani že povedli s 3 zadetki prednosti, a so Dobovčani slabo minuto pred koncem tekme spet izenačili na 33:33, domačini pa so si z zadetkom Senčarja zagotovili zmago tik preden je sirena označila konec tekme.
RIBNICA - Na Vrhniki so razglasili najboljše slovenske triatlonce in duatlonce, pri čemer so upoštevali uvrstitve na treh tekmovanjih v Sloveniji in dveh na Hrvaškem. Ribničan Damjan Kromar je zbral največ točk med duatlonci: v triatlonu je zasedel četrto, Miloš Petelin pa osmo mesto. Bojan Čebin, Andrej Remic in Nejc Arko so bili najboljši duatlonci med kadeti, Čebin, Remc in Tanko so zbrali največ točk v triatlonu, medtem ko je bil Anton Žagar najboljši v duatlonu med starejšimi veterani, v triatlonu pa je bil drugi.
Gonilna sila ribniškega triatlonskega kluba Damjan Kromar je povedal, da si bodo v Ribnici tudi v prihodnje prizadevali ostati med najboljšimi klubi v ekipni razvrstitvi. To naj bi jim uspelo tudi prihodnje leto, čeprav sta jih po koncu sezone za-
V soboto, 18. novembra, bi se Trebanjci z zmago nad tretjeuvrščenim Preventom lahko končno začeli pomikati proti vrhu lestvice, kjer so preživeli zadnja leta, v primeru poraza pa se bo trenerski stolček Miše Toplaka že pošteno majal, čeprav je vsemu krivo predvsem zamujanje uprave pri kupovanju novincev, saj je trener šele nekaj dni pred začetkom ligaških bojev lahko začel delati z moštvom, s kakršnim naj bi se tudi letos uvrstil med veliko četverico. Ribničani bodo doma poskušali presenetiti na papirju bistveno boljše Gorenje in tako priti do prve zmage v sezoni, medtem ko bo Dobova skoraj zagotovo tudi v šestem krogu poražena, saj je zanje Pivovarna Laško pač nepremagljiva.
Uspešna kegljaška sobota
KOČEVJE - Kegljačice Kočevja seje šele v sedmem krogu državnega prvenstva končno nasmehnila sreča. Varovanke trenerja Jožeta Kozine so premagale Postojnsko jamo s 6:2 (2496:2464). Tudi tokrat sta največ pokazali Nagyeva in Stevaničeva. Člani so v sedmem krogu v drugi državni ligi premagali Slovana s 5:3 (5277:5230) in še ostajajo v igri za prvo mesto. (M. G.)
pustila Klemen Zevnik in Tomaž Šnik, ki sta se vrnila na Gorenjsko, kjer bosta ustanovila nov klub. Ribniške barve bo poleg Hrvata Nikole Bariča okrepil najboljši, slovenski triatlonec Damjan Žepič. Na novo sezono se bodo začeli pripravljati že 1. decembra. Veliko pozornosti bodo tudi v prihodnje namenili mladim, medse pa vabijo tudi rekreativce.
M. G.
Rekreativna liga v odbojki
NOVO MESTO - Agencija za šport bo tudi to zimo pripravila rekreativno ligo v odbojki, ki se bo začela decembra. Prijave sprejemajo do 21. novembra. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 07 33 22 267.
Nemci previsoki za Trimo
Trimo Trebnje je doma s 25:28 izgubilo tekmo J. kroga pokala evropske rokometne zveze z TBV Lemgom
TREBNJE - Rokometaši Trima Trebnjega si, že ko so zvedeli, da se bodo morali v tretjem krogu pokala evropske rokometne zveze pomeriti z enim izmed najboljših nemških moštev TBV Lemgom, niso pričakovali, da bi se lahko prebili v nadaljevanje tega tekmovanja, ko pa se jim je tik pred tekmo poškodoval še Robi Šafarič, je tudi upanje, da bi se Nemcem vsaj pred domačim občinstvom dostojno zoperstavili, splahnelo, še posebej ker Trebanjcem tudi na domačem ligaškem bojišču ne gre po načrtih.
Trener Toplak je v napovedih pred dvobojem z Nemci izrazil upanje, da bodo njegovi varovanci končno naredili korak naprej, vendar je že začetek tekme pokazal, da bo moštvo, ki ima kar pet igralcev višjih kot dva metra, za sorazmerno nizko trebanjsko vrsto nepremagljivo. Nemci so
V nedeljo nogometno prvenstvo Dolenjske
NOVO MESTO - Na nogometnem turnirju za igralce do 10. leta, ki ga je v športni dvorani Leona Štuklja pripravila nogometna šola Portoval, je nastopilo 10 ekip iz nogometnih klubov in nogometnih šol. Vrstni red: 1. Nogoumetnik (NŠ Kranj), 2. Olimpija, 3. Krško, 4. Brežice, 5. NŠ Portoval I itd. V nedeljo bo nogometna šola Portoval prav tako v dvorani Leona Štuklja pripravila klubsko prvenstvo Dolenjske za kategorije do 10. in do 12. leta.
Kobe tretji v Nemčiji
NOVO MESTO - Na mednarodnem turnirju v amaterskem tajskem boksu Muay Thai se je v Nemčiji v mestu Herne izkazal tudi član novomeškega kluba Scorpion. Jure Kobe je v kategoriji do 57 kg v drugem krogu s knock outom v 1. rundi premagal Nemca Herzoga, v polfinalu pa je po točkah z 1:2 izgubil s Švicarjem Nehasom.
hitro povedli, domači fantje pa so, vzpodbujeni z glasnim navijanjem domačih gledalcev, izenačili na 3:3. Ko seje sredi polčasa poškodoval še najvišji domači rokometaš Meno Lavrnič, so visoki Nemci hitro prišli do vodstva s 6 zadetki, ki so ga Trebanjci'z izjemno bojevito igro do polčasa prepolovili.
Nemci so v drugem polčasu z mirno igro doseženo prednost obdržali do konca tekme in lahko povsem mirno čakajo na povratno tekmo v Nemčiji.
Najboljši vratar je bila vratarka
LOŠKI POTOK - Malonogomet-na moštva iz Loškega Potoka so letos odigrala 20 krogov, tako da so se posamezna moštva med sabo pomerila po štirikrat. Prvo mesto je osvojilo moštvo Pri Kapcu, drugi so bili Veterani in tretji Pri Birtku. Najboljši strelec lige je bil Vlado Grgurič z 39 zadetki, David Košmrlj je bil uspešen tridesetkrat in Stane Čampa 28-krat. Najboljši vratar je postala vratarka Veteranov Julija Benčina. Tudi pokal za fair play je prišel v roke Veteranov. (A. K.)
Melamin tretji
KOČEVJE-Namiznoteniški klub Melamih je uspešno sklenil jesensko sezono. Varovanci trenerja Marjana Oražma, ki za igro za zelenimi mizami v mestu ob Rinži skrbi že več kot tri desetletja, so osvojili tretje mesto in točko zaostajajo za drugim. V nadaljevanju sezone se lahko nadejajo drugega mesta v drugi ligi, ta pa bi jim omogočil nastop v kvalifikacijah za prvo ligo. “Naloga ekipe je, da se pripravimo na tekme v prihodnji -sezoni, saj bomo imeli takrat bolj izkušeno peterko, ki se lahko poteguje celo za prvo mesto. Letos nam je veliko pomagal veteran Marjan Špelič,” je povedal Marjan Oražem. (M.G.)
Kromar najboljši duatlonec
Ribničani letos med najboljšimi duatlonci in triatlonci v državi - Posebna pozornost mladim
1KRKNZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Odgovori, popravki in mnenja] Več denarja za kolesarske steze
Proračun Mestne občine Novo mesto in kolesarske steze - Pobuda mladih liberalnih demokratov in demokratk vodstvu novomeške občine - V 20 letih bi morali zgraditi 51 kilometrov kolesarskih stez
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nejobjavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Novo pokopališče za Novo mesto
DL 45, 9. novembra
V smrti smo vsi enaki. Vsakdo je že s svojim rojstvom zaznamovan s smrtjo in smrt je enaka za vse. Umreti mora siromak ali gospod. Smrt tudi ne pozna nobenega imenitnega predznaka. V obstoju te resnice ni pravične in nepravične smrti, takšne so lahko le okoliščine, ki jo sprožajo. Torej: v smrti obstaja pravica in enakost.
Karlo Oblak - Drago Meniška vas
Že šesto leto v. d. ravnatelja
DL 45, 9. novembra
Zaposleni na osnovni šoli Frana Metelka v Škocjanu smo ogorčeni nad vsebino članka g. Smrekarja, v katerem navaja veliko neresnic, delnih in dvoumnih dejstev, ki podcenjujejo našo strokovnost, izobrazbo in samostojnost pri vzgojno-izobra-ževalnem delu ter delo ravnatelja, ki ga z veliko večino podpiramo v njegovih vzgojno-izobraževalnih in organizacijskih prizadevanjih.V zapisu se poskušajo prikazati nepravilnosti v delovanju sveta šole, česar niti inšpekcija Ministrstva za šolstvo in šport ni dokazala. Zaposleni menimo, daje članek povzročil veliko škodo ugledu šole, zato zahtevamo, da se g. Smrekar za objavljene neresnice javno opraviči.
SABINA KLEMENČIČ, univ. dipl.
biol.,
sindikalna zaupnica KRISTINA RESNIK, predsednica sveta šole in predstavnica strokovnih delavcev v svetu šole
Že šesto leto v. d. ravnatelja '
DL št. 45, 9. novembra
G.	Smrekarju, odkrito rečeno, niti nisem nameraval odgovarjati, saj me do njega, ki nima več vpisanih otrok v naši vzgojno-izobraževalni ustanovi, premalo zavezuje. Dolžan pa sem odgovoriti zaradi staršev, katerih otroci obiskujejo našo šolo ali vrtec in katerih zaupanje moram upravičiti, saj sem ga v dobršni meri ves čas užival. To sem dolžan storiti tudi zaradi svojih sodelavcev na osnovni šoli Frana Metelka v Škocjanu, saj je v pisanju g. Smrekarja na žalost veliko neresnic.
Po diplomi na Fakulteti za strojništvo s strokovnim naslovom univ. ing. strojništva imam že 13 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Opravil sem pedagoško-andra-goiko izobrazbo, strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja ter ravnateljski izpit. Kot absolvent Fakultete za organizacijske vede, smer učitelj org. dela, pripravljam diplomsko delo, hkrati pa sem na Filozofski fakulteti v Ljubljani vpisan tudi v četrti letnik pedagogike. Glede na pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev v nazive imam že ogromen presežek točk za napredovanje v naziv svetovalec in ga bom realiziral takoj ob zaključku visokošolskega študija.
Moje študijske obveznosti lahko opravičijo vse občasne odsotnosti, saj gre za študijski dopust, ki pripada vsem, ki se šolajo ob delu. Hkrati pa je tudi res, da moj delovni čas ni omejen na uradni šolski čas, ampak ga narekujejo tudi vsa s šolo povezana dogajanja v občinskem in širšem prostoru.
Povsod, kjer si šole prizadevajo za svoj materialni in splošni razvoj, ki temu sledi, se udejstvujejo v občinskih svetih tudi šolniki. Primeri v sosednjih občinah to potrjujejo. To je tudi vse, kar imam reči glede ravnateljevanja kot svoje “odskočne deske v politiko”.
Glede mandata predsednika sveta šole gospoda Janeza Vrčka ni bila od inšpektorice, ki je šolo po “anonimni” prijavi obiskala poleti, ugotovljena nobena nepravilnost.
“Knjižničar", kot gaje imenoval g. Smrekar, je v resnici izredno dober in učinkovit računalnikar, ki v knjižnici opravlja le naloge "informatika” in je zaposlen za določen čas. Po poklicu je univ. dipl. ing. lesarstva s pedagoško-andragoško izobrazbo in ustreznim doizobraževanjem za računalnikarja v OŠ. Njegova žena, ki je profesorica slovenskega jezika in knjižničarka z univerzitetno izobrazbo, pa opravlja pedagoška dela v knjižnici.
Potrebno je predstaviti tudi sledeča zamolčana dejstva:
do 1. septembra 2000 naj bi, po tolmačenju nekaterih pravnikov Ministrstva za šolstvo, izpolnjeval pogoje za ravnatelja v srednji šoli, ne pa za ravnatelja v OŠ. Septembra lani je na podlagi tega tolmačenja moja protikandidatka ga. Gabrijela Kovač vložila tožbo na delovno in socialno sodišče v Novem mestu in argumenti tožnice so bili zavrnjeni. Tudi inšpektor, ki je po “anonimni” prijavi opravil revizijo postopka izbire ravnatelja za šol. leto 1999/ 2000, ni imel pripomb. Postopek izbire ravnatelja je v naslednjem šolskem letu potekal enako.
Šolo sem leta 1995 prevzel v izredno težki kadrovski in materialni situaciji in stanje uspel popraviti. V šoli je viden ogromen napredek po velikem številu kazalcev kakovosti. Res, ponosen pa sem, da imam vsa leta 87% podporo strokovnih delavcev.
Morda povejo o mojem delu največ podatki o izobrazbeni strukturi in številu strokovnih delavcev ob mojem prihodu. S sedmo stopnjo izobrazbe je bil leta 1995 en delavec, zdaj jih je 14, skupaj je bilo leta 1995 zaposlenih 19 strokovnih delavcev, zdaj pa 35.
S skupnim prizadevnim delom smo v šoli uspeli leta 1996 vzpostaviti pouk na podružnici na Bučki, opremiti računalniško učilnico, zgraditi avtobusno postajališče pri šoli, urediti otroško igrišče za vrtec, uspešno uvesti metodologijo Korak za korakom v vrtcu in na razredni stopnji, uvesti angleški jezik z ustreznim kadrovskim pokritjem, izgraditi šolsko računalniško omrežje, uspeli
smo se priključiti na ISDN in urediti romsko izobraževanje.
Slog gospoda Smrekarja je senzacionalističen. Kaj mu botruje, mi je znano, in znane so mi tudi vse okoliščine in osebe, ki gospoda Smrekarja glede na njegovo težavno situacijo spodbujajo in izkoriščajo. Moj cilj je neomajen, da s sodelovanjem dosežemo kakovost in sožitje.
ANTON ZUPET, v. d. ravnatelja, OŠ Frana Metelka, Škocjan
Županova izjava je meglena
O prevzemanju Kostaka
Kako danes poteka prevzem podjetja, vedo dobro ga. Silvana Mozer, nekdanja direktorica Kostaka Krško, g. Franc Bogovič, župan občine Krško, in g. Franc Panjan, dir. Begrada iz Novega mesta, ter še mnogi njim enaki. Delavci o dogajanjih vedo zelo malo, niti ne opazijo, kdaj so prodani, a vedno tudi oškodovani. Zastonj so kasnejši protesti, napisi ali kričanje, ker denar dela denar.
Prav imajo tisti, ki pravijo, daje župan pri prevzemu Kostaka s strani Begrada odigral negativno vlogo. Oz. se je umaknil na drugo lokacijo (baje sestanek). On je dobil vabilo za sejo nadzornega sveta družbe Kostak, moral bi se pošiljatelju opravičiti, ker ni mogel biti prisoten. Zato je zelo neresna njegova izjava na tiskovni konferenci, da ga ni nihče poklical po telefonu, da bi potem nekaj storil. Tako razmišljanje je od župana neodgovorno do družbe Kostak in vseh zaposlenih v njej.
Iz tega primera je razvidno, kakšen je občinski interes za zdrava podjetja. Vendar je škoda, saj je bil Kostak ena redkih družb, kije bila še nad vodo.
ALOJZ ŠRIBAR Kobile 3/a Leskovec pri Krškem
V Sloveniji živim že več kot 20 let. Kot dokaj uspešen podjetnik sem dal ne ravno zanemarljiv prispevek v obliki precejšnjih davkov, zaposlovanja večjega števila delavcev, sodelovanja s tujirrti zahodnimi partnerji in tudi z različnimi donacijami. Žal so leta in stresi naredili svoje: hudo sem zbolel in se upokojil. Zdravniki so mi priporočili, naj čimveč časa preživim v naravi brez stresov. Hoditi v hribe ne morem, vinograda nimam in ne zmorem težkega dela. Zato sem si zaželel miru in rekreacije ob zeleni Krki, ki jo obožujem kot najlepšo reko na svetu. Ob družinski hiši pa teče potok Težka voda, ki je bogat z ribami.
Zaprosil sem Ribiško družino v Novem mestu, da bi me sprejeli v članstvo. Plačal sem prispevek in se začel pripravljati na izpit. Gospodje so me pisno obvestili, da mi prošnji ne ugodijo, ker sem tujec. Pa sem v Zakonu o društvih prebral v 6. členu, da “tujec lahko postane član društva, če je tako določeno v temeljnem aktu”. Verjetno je to pravniški ho-kus-pokus, ko je zakon, ki ga sprejema parlament, najvišje državno predstavniško in zakonodajno telo, podrejen statutu, ki ga sprejema skupščina ribiške družine, lokalna interesna skupina državljanov!
Ker omenjeni zakon dovoljuje tujcem ustanavljanje društev, mi torej ne preostane nič drugega, da poiščem še nekaj “tujcev” in ustanovim Ribiško družino Gotna vas ali Pod-gora ali Gorjanci ali Težka voda.
NOVO MESTO - Mladi liberalni demokrati yi demokratke (MLD) iz Novega mesta so v pobudi vodstvu novomeške občine zapisali, daje za izboljšanje prometa in pogojev življenja v Novem mestu nujno povečati proračunska sredstva, namenjena urejanju kolesarskih stez in poti, pešpoti in pločnikov ter mestnemu javnemu potniškemu prometu. Veseli so, da se je novomeška občina v zadnjem obdobju intenzivneje lotila reševanja omenjenih problemov. Še posebej pozdravljajo začetek oblikovanja prostorskega dokumenta “Ureditveni načrt pešpoti in kolesarskih poti Novega mesta” in dejstvo, da se je novomeška občina odločila ob izgradnji severne obvoznice urediti tudi kolesarsko stezo.
MLD meni, daje potrebno v naslednjih 20 letih v Novem mestu zgraditi še 51 km kolesarskih stez. Od tega okoli 12 km pb bodočih novomeških obvoznih cestah, okoli 21 km ob glavnih mestnih prometnicah in vpadnicah (Šmihelska, Be-
Ne dajajte denarja neznancem!
S Pediatrične klinike sporočajo, da so v zadnjem času dobili več klicev občanov, ki so spraševali, če Pediatrična klinika res zbira prostovoljne prispevke po domovih za nakup opreme. Vsem, ki želijo prispevati denar za nakup opreme ali za izgradnjo nove Pediatrične klinike, sporočajo, da klinika zbira denar izključno preko ustreznih žiro računov. “Obstaja sum, da nekdo zlorablja ime Pediatrične klinike in izvablja denar občanov, ki so prepričani, da so ga darovali v dobre namene,” pravi Biserka Marolt Meden, poslovna direktorica Pediatrične klinike, in poziva, naj občani denarja ne izročajo neznancem.
Koncesijo bi verjetno lahko dobili, saj meji moje zemljišče skoraj 700 m ob potoku Težka voda.
Gospodje v Ribiški družini Novo mesto so me sicer obvestili, da pripravljajo spremembe statuta ravno v tem smislu. Skrajni čas je, pa ne zaradi mojega sprejema, kajti takšna določila so povsem skregana z duhom demokracije in vstopanjem v Evropo. Pred dnevi seje zunanji minister Peterle v Rimu hvalil o visoki stopnji človekovih pravic v Sloveniji. Verjetno je imel svoj prav/toda jaz tega ne doživljam, saj je nesprejetje med novomeške ribiče zame samo kaplja v Krko meni kratenih pravic. Gospodje ribiči, pohitite s spremembo statuta družine, da ustavno sodišče ne bo imelo opravka s pravniškimi nesmisli in mednarodne organizacije za človekove pravice s pravo etnično diskriminacijo!
DUŠAN ZORIČ, Gotna vas
lokranjska, Vzhodna, Seidlova, Šmarješka, Ljubljanska, Mirnopeška in Straška cesta), okoli 12 km znotraj stanovanjskih naselij ter okoli 6 km stez ob Topliški, Kandijski in Šentjernejski cesti (te so del slovenskega kolesarskega omrežja in zato financirane iz državnega proračuna). Novomeška občina bi torej morala v naslednjih 20 letih v proračunu letno zagotavljati sredstva za pripravo lokacijskih dokumentacij, za odkup zemljišč, kjer je to potrebno, in izgradnjo približno 2,25 km kolesarskih stez na leto.
Ocenili so, da bi bilo za izgradnjo kolesarske steze širine 2 X 1,25 m (na obeh straneh cestišča) potrebno zagotoviti približno 28 milijonov tolarjev za kilometer kolesarske steze. Pri tem bi se stroški izgradnje ob nekaterih prometnicah lahko znižali za vrednost robnika ob cesti, ki bi ga financirala država. To pomeni, da bi morala novomeška občina v prihodnjih letih za izgradnjo 2,25 km kolesarskih stez na leto v proračunu za-
KOČEVJE - Množična grobišča junija leta 1945 ubitih domobrancev, ustašev, četnikov in drugih nasprotnikov takratnega režima pod Krenom v Kočevskem Rogu, svojci in znanci bolj obiskujejo šele od julija 1990. Prej so se do grobišč upali priti le redki, saj je bil ta kraj prepovedan za obisk, zavarovan pred očmi rodbine in znancev.
Pred dvema letoma postavljena Jarmova (akademski kipar in slikar Stane Jarm iz Kočevja) božja pot, upodobljena v petnajstih hrastovih križih ob cesti Željhe-Grobišče- Kočevski rog proti grobiščem in lansko asfaltiranje makadamske poti v njegovi okolici (840 metrov), je znamenje dobre volje in tolerance, ki je še bolj spodbudilo člane Društva za ureditev zamolčanih grobov (delujejo po vsej Sloveniji, štejejo 120 mož in žena različnih starosti). Ti so po skoraj desetletnem “vegetiranju” številnih komisij v drugi polovici septembra letos sprejeli vladni izziv.
V dobrih dveh tednih so namreč ob Jarmovem petnajstem križu po-
gotavljati povprečno 63 milijonov tolarjev.
Poseben problem so steze ob Topliški, Kandijski in Šentjernejski cesti, ki so zamišljene kot del slovenskega kolesarskega omrežja. Zanje mora novomeška občina čimprej izdelati potrebno dokumentacijo in nato kandidirati za sredstva iz državnega proračuna. Novomeški mladi liberalni demokrati so prepričani, da je politika razvoja našega mesta na področju prometne infrastrukture in prometa, ki daje prednost kolesarjenju, pešačenju in javnemu potniškemu prometu, ne le uresničljiva, temveč nujna in jo je zato potrebno udejaniti že ob pripravi proračuna občine za leto 2001. Poleg sredstev za izgradnjo kolesarskih stez bo hkrati potrebno vsakoletno zagotoviti tudi sredstva za izgradnjo kolesarskih poti, ki bi dopolnjevale omrežje kolesarskih stez. V mestu in neposredni okolici bi moralo biti okoli 70 km kolesarskih poti.
T. LEVIČAR
stavili betonski elipsasti pomnik z odrezano streho žrtvam povojnih pobojev. Stebri so visoki 9 in 7,5 m. Ko bo dokončan (notranjost bo uredil Stane Jarm, zunanjost pa bodo obložili s kamnom), bo v njem tudi osrednja kapela. Predračun znaša devet milijonov tolarjev. Po besedah Antona Žitnika iz Grosuplja, vodje gradbenega odbora, ne bodo več posegali v okolico grobišč iz pietete do vseh pobitih v roških gozdovih.
Drugačno mnenje do hitrega zasuka pri namestitvi spomenika pred jamo pobitih po vojni imajo člani Nove slovenske zaveze, ki kritizirajo opravljena dela; ta naj bi brez ustreznih dovoljenj grobo posegla v prostor in se razlikujejo od načrtov, ki sojih pripravili pred desetimi leti.
Ob tem pa lahko upamo, da morebitni posegi gradbenih strojev pri odstranitvi zgrajenega objekta ne bodo motili tišine znanih in neznanih mučenikov roških gozdov, še manj pa, da bi tam zagrmeli novi stroji, ki bi gradili drugačen objekt.
M. G.
Anton Žitnik, vodja gradbenega odbora, in France Perme, predsednik Društva za ureditev zamolčanih grobov, pred (začasnim ?) spominskim obeležjem pod Krenom v Kočevskem Rogu.
VOVA/A
Opravičilo
V prejšnji številki Dolenjskega lista smo v podpisu k fotografiji pomotoma napisali, da je družba Topos lastnica krčme Pr, Preš, in Hiše Gril z apartmaji. V resnici pa je družba Topos samo uredila in odprla krčmo v Hiši Gril, medtem ko z apartmaji razpolaga lastnik Hiše Gril, Jože Gril. Za napako se vsem, ki so bili ob zapisu prizadeti, opravičujemo.
s*
Prijemajo ribe samo Slovencem?
Dušan Zorič ni mogel postati član novomeške ribiške družine, ker je tujec - Določila, skregana z duhom demokracije
Pomnik, ki buri duhove
Društvo za ureditev zamolčanih grobov je pod Krenom v Kočevskem Rogu postavilo betonski spomenik -Nasprotovanje članov Nove slovenske zaveze
IZLET DRUŠTVA IZGNANCEV SEVNICA - 67 članov krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941 -1945 Sevnica je 12. oktobra najprej obiskalo spomenik na Javorovici nad Šentjernejem, kjer je med vojno padlo 146 borcev v borbi z belogradisti in okupatorjem, nato pa še Kostanjevico, rojstni kraj Primoža Trubarja in spomenik 1144 partizanom na Cviblju nad Žužemberkom. Izlet so veselo zaključili v gostišču v Račjem selu ob dobri hrani, plesu in pesmi ter nekoliko manj govorili o trpljenju v izgnanstvu med 194! in 1945. (Besedilo: Janez Blas, foto: Slavica Korač)
Za Veseli december
METLIKA - Od 23. oktobra do 13. novembra so na žiro račun Občinske zveze prijateljev mladine Metlika št. 52130-678-84260 za Veseli december nakazali naslednji sponzorji: Regal, d.o.o, Duty Free shop; Pletisa, Zvonko Gerbec; Proles, Josip Šot; Status, Branko Čulig; Frizerski studio Bi, Ivanka Bučan; Slaščičarna, Jusufi Isa; Kleopatra, Marija Žagar; Avtomehanika, Andrej Pečarič; Zobozdravstvene storitve, Marija Stepinac; Frizerski salon, Klavdija Nemanič; Mareks, Tanja Ma-zurek; Frizerski salon, Milka Barbič (vsi iz Metlike). Za decembrsko prireditev so prispevali še Vodovodno inšta-laterstvo, Anton Težak iz Dol pri Suhorju; Montiv montaža, Janko Gajski z Brezovice; Avtoprevozništvo, Alojz Črnič iz Grma; Danfoss Compressors, d.o.o., iz Črnomlja; Krajevna skupnost Lokvica; Čistilni servis, Martin Konda z Lokvice: Krajevna skupnost Slam-na vas; Prevoz mleka, Anton Gršič iz Bojanje vasi; Tomc d.o.o., Bojan Tomc iz Križevske vasi in Svečarstvo, Ljubica Popovič s Hrasta pri Jugorju. Prisrčna hvala!
Vabilo v študijski krožek
SEMIČ - Septembra letos je v Semiču začel delovati štydij-ski krožek Razvoj Semiča, v katerem so se zbrali mladi Semičani, ki bi v sodelovanju z občino radi oblikovali vizijo razvoja kraja in jo poskusili uresničiti. Radi bi imeli privlačen in zanimiv kraj, kjer se odvijajo mnoge aktivnosti, razmišljamo pa predvsem o ekološko naravnanih problemih. Iščemo ideje za razvoj gospodarstva, turizma, kmetijstva, kulturnih in športnih dejavnosti. Dvakrat mesečno se dobivamo v prostorih semiške občine, pridružite se nam pa lahko vsi, ki menijo, da bi s svojimi idejami in aktivnostmi lahko pripomogli k razvoju semiške občine.
MARGITA STARIHA, mentorica študijskega krožka Razvoj Semiča
Brez muje...
Pa res živimo v čudovitem času. Brez kakršnega koli napora imaš lahko sijoče, goste, zdrave in močne lase. Pogoj je le, da si jih nekajkrat opereš s tem in tem šamponom. Ali pa idealno postavo. Kupiti moraš samo to in ta telovadno napravo, ki ti jo ponujajo v televizijski trgovini, in pas bo ozek, mišice napete, zadnjica trda kot skala. In to samo z nekajminutno vadbo na dan.
Vaši zobje bodo beli kot sneg, če si jih boste prali s to in to zobno pasto. Nič več in nič manj kot tri minute na dan.
Brez truda boste shujšali za najmanj pet kilogramov tedensko, če boste srkali ta in ta čaj, ki ga lahko naročite, če takoj pokličete na to in to brezplačno telefonsko številko. Bolečine v sklepih bodo igraje izginile z magnetnim povojem, v trenutku se boste znebili želodčnih težav s temi in temi tabletami, nohte boste mimogrede uredili s to in to pilico, ki stane samo trikrat po dva tisoč devetsto devetindevetdeset tolarjev, revmatizem bo v nekaj dnevih odpravila ta in ta zeliščna mast, brez najmanjšega napora boste prekrili sive lase, če boste uporabili to in to kremo, umetnico za barvanje doma, z dodatnim pokojninskim zavarovanjem boste brezskrbno živeli na stara leta, samo agentu je treba na široko odpreti vrata vašega doma, do avtomobila lahko pridete zgolj z osebno izkaznico in za zdravje, na primer, vam ni treba storiti nič drugega, kot spiti ta in ta mladostni in radoživi napitek...
Enostavno kot pasulj, ni kaj! Ignoranca in posmeh ljudskemu pregovoru, da se brez muje niti čevelj ne obuje...
TONI GAŠPERIČ
v
Zupan prisluhnil mladim
Srečanje mladih liberalnih demokratov z novomeškim županom - Predstavili so nov projekt “Otroci z nasmehom ”
NOVO MESTO - Z novomeškim županom dr. Antonom Starcem sta se pred dobrim tednom dni srečala predstavnika Mladih liberalnih demokratov in demokratk (MLD) Novo mesto predsednik Tomaž Levičar in član izvršnega odbora Veno Vrane. Župan Starc je kot dobrodošle ocenil pobude, ki so jih v zadnjem obdobju naslovili na občino.
Predstavnika MLD sta županu predstavila nov projekt “Otroci z nasmehom”, katerega cilj je v prihod-
Male živali bodo na ogled v 600 kletkah
Na OŠ Grm
NOVO MESTO - Novomeško društvo gojiteljev malih živali bo priredilo od 24. do 26. novembra 7. veliko razstavo pasemskih živali, in sicer v osnovni šoli Grm. Obiskovalci si bodo lahko ogledali različne živali v okoli 600 kletkah. Organizatorji pričakujejo tudi obisk učencev, dijakov in otrok iz vrtcev, ki jim bodo lahko gojitelji pomagali z razlago in nasveti za gojenje.
Sicer pa na območju Dolenjske delujejo različna društva gojiteljev živali. Društva za gojenje pasemskih malih živali so v Brežicah, Novem mestu, Ivančni Gorici, Vidmu-Dobre-polju in Grosuplju. Združujejo blizu 1000 ljubiteljev, ki gojijo okoli 130 različnih vrst kuncev, perutnine, golobov in glodal-cev. Člani teh društev se ubadajo z vrsto težav, ker si težko pridobijo potrebna dovoljenja za gojenje, razstave, izvoz in uvoz živali. V zadnjem vikendu je 10 članov gojiteljev športnih golobov pismonoš obiskalo Kassel, kjer so si ogledali dosežke tamkajšnjih gojiteljev in novosti pri pripravi hrane, zdravil, veterinarskih dosežkov in potrebščin.
JOŽE PEČNIK
nosti zgraditi preko dvajset otroških in športnih igrišč v stanovanjskih naseljih v Novem mestu, predvsem na območjih, kjer jih ni (Žabja vas, Gotna vas, Jedinščica, Regrča vas. Center, Irča vas...), ter centralno mestno otroško igrišče s prireditvenim prostorom za otroke in pokrito mestno otroško igrišče za zimski čas. Župan Starc je o projektu menil, da je vreden podpore, podprl pa je tudi idejo, da se v prihodnjem letu izdela ureditveni načrt za otroška igrišča ter nekoliko povečajo sredstva, na-mepjena otroškim igriščem v novomeškem proračunu v letu 2001.
Sogovornika sta župana tudi pozvala, naj mesto takoj začne aktivnosti, potrebne zaradi prihajajočega razpisa ministrstva za gospodarske dejavnosti RS, imenovanega “Elektronsko mesto".
Župana so seznanili še z njihovimi pogledi na javni mestni avtobusni promet in potrebnimi dejavnostmi za izboljšanje trenutnega stanja,
T. L.
Neurje že načelo novo cesto
Gradnja draga
TRAVA - V začetku oktobra je državni sekretar Žare Pregelj slovesno odprl 2 kilometra novega cestišča od vasi Trava proti mejnemu prehodu Podplanina. Gradnja, ki je veljala kar 300 milijonov tolarjev, je bila zelo zahtevna, saj je potekala po stari makadamski trasi, a je bilo potrebno brežine na dokaj plazovitem terenu utrditi s tisoči in tisoči kubi-ki betona in skal. Pretekli teden je močno neurje že poškodovalo vsaj 50 metrov brežine. Škoda še ni znana, je pa okoliškim prebivalcem vlilo nezaupanje v kakovost gradnje. In to neurje še ni bilo tisto pravo, ki zna v tem delu odnašati vse pred seboj!
Hkrati s to obnovo so ponovno preplastili in utrdili približno 2 kilometra odseka občinske ceste, ki pelje v vas Pungert. V zadnjih dveh letih je tudi na tej cesti voda dobesedno odnesla dele cestišča. Tokrat ji je ujma prizanesla, kar daje upanje, da je sanacija tokrat morda le uspela.
A.	K.
RAZHODNJA - Osrednji uradni gost prireditve je bila naša prva gledališka umetnica in ambasadorka Unicefa Milena Zupančič, neuradno pa je bil to seveda predsednik države Milan Kučan, ki so ga pohodniki stisnili v obroč in je podpisoval kartice in pohodniške dnevnike, s katerimi jih je opremila organizatorica pohoda - litijska Narava Bregar, da je predsednika gotovo že precej bolela roka. (Foto: P. Perc)
Z ljubeznijo do narave
Rekordna 14. “razhodnja” na Čatežu - Okrog 15.000 zbranih, na zaključku Levstikove poti od Litije do Čateža - Milan Kučan že 13.
LAS VEGAS - 5 svetovne konference glasbenih pedagogov, ki je potekala od 22. do 25. oktobra v Las
Dan reformacije proslavili na Trubarjevi domačiji
VELIKE LAŠČE - Dan reformacije so v občini Velike Lašče proslavili na Trubarjevi domačiji na Rašici, dan pred osrednjo proslavo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Praznik protestantske verske skupnosti, katere najvidnejši predstavnik v Sloveniji je oče slovenske pisane besede Primož Trubar, so počastili moški pevski zbor KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč, uvodno besedo o pomenu praznika pa je imela mag. Tatjana Devjak, podžupanja občine in predsednica KUD Primož Trubar. Član KUD-a in občinski svetnik Matjaž Gruden je bral tekste Marije Perhaj, pomembne kulturne delavke in letošnje nagrajenke občine Velike Lašče za življenjsko delo, s katerimi je navezala pomen reformacije na Trubarjevo življenje in delo. Proslavo so organizirali KUD PrimožTrubar Velike Lašče, Občina Velike Lašče in Puštab, d.o.o.
Laščan Andrej Perhaj je sodeloval tudi na osrednji republiški proslavi, na kateri je predstavil svoje tekste o Trubarju, med vso proslavo pa so si obiskovalci lahko ogledali film s kadri s Trubarjevine. Trubarjevi rojaki so uspešno navezali stik s Slovenskim protestantskim društvom, katerega podružnico ustanavljajo tudi v Velikih Laščah.
B.	Ž.
Vegasu v Združenih državah Amerike, seje udeležilo več kot 1000 glasbenih pedagogov iz vsega sveta, med njimi je bil 8 udeležencev iz Slovenije. Odprl jo je izvršni direktor Benjamin Šaver, uveljavljeni pianist slovenskega rodu, ki živi v ZDA. Osrednjo pozornost so namenili učiteljevemu delu z učenci, precej časa pa so vzele glasbene delavnice ameriških glasbenih založb. Na konferenci jih je s stojnicami sodelovalo 27, ki oskrbujejo svetovni trg z večino vseh notnih izdaj, kaset in plošč. Na velikem odru dvorane kongresnega centra Alexis Park Hotela so vsak večer konference nastopali znameniti pianisti.
Strokovni del konference je obsegal trideset tem, omeniti pa velja vsaj dve: čustvene posledice mladih, ki so izpostavljeni neusmiljenim psihičnim pritiskom zahtevnih glasbenih avdicij in tekmovanj, ter vpliv glasbe na človekovo notranje življenje. Glasba spremlja človeka od njegovega rojstva do smrti, zato je bilo geslo konference “Glasba je prvinska" kar pravšnje.
S.	MIHELČIČ
Težave z dežurstvi
ČRNOMELJ - Tukajšnji občinski svet je dal soglasje k ponovnemu imenovanju mag. farmacije Janje Fortun za direktorico javnega zavoda Dolenjske lekarne Novo mesto. Hkrati so svetniki sprejeli sklep, da apelirajo na direktorico, da zaradi težav pri odpiralnem času, predvsem pa pri dežurstvih, slednja uredi v sodelovanju z lekarnami s podeljenimi koncesijami.
ZLATOPOROČENCA IZ HRASTULJ - II. novembra 1950 sta si potrdila zvestobo in ljubezen obljubita danes 81-letni Jože Peterlin in sedem let mlajša Frančiška Stebla) iz Hrastulj v občini Škocjan. Zaobljubo sta ob 50-let-nici potrdila v družbi petih hčera, zetov, vnukov, sosedov in prijateljev. Jože sije kruh služil na domači kmetiji in pri Cestnem podjetju Novo mesto. Ze vrsto let je zaradi bolezni vezan na posteljo, negujejo pa ga domači. Frančiška je svoje življenje posvetila obdelavi kmetije. Daleč naokoli je znana po svojem kruhu, ki ga je v domači krušni peči spekla na stotine kilogramov. Zlatoporočenca so obiskali tudi člani društva upokojencev Škocjan, ki so ju skromno obdarili in v spomin izročili diplomo. (Slavka Janežič)
PRISEGLI ZVESTOBO DOMOVINI-V petek, 10. novembra, je 320 mladih slovenskih vojakov, pripadnikov I. bataljona 22. brigade Slovenske vojske priseglo zvestobo domovini na svečanosti v novomeški vojašnici v Bršljinu. Poleg staršev, sorodnikov in prijateljev mladih vojakov so se svečane prisege udeležili tudi najpomembnejši predstavniki družbenega in političnega življenja novomeškega območja. Mlade vojake je o tem, kakšno je življenje v vojaški suknji, podučil junak Jurčičevega romana Deseti brat - "Krjavelj z Muljave", po uradnem delu svečanosti pa jim je zaigrala novomeška rokovska skupina Društvo mrtvih pesnikov. Takole je svečano prisego podpisa! Uroš Bogataj iz Birčne vasi. (Foto: I. V.)
REZERVNI ČASTNIKI IN ODLOČEN ODGOVOR- Med štabno vojaško vajo Odločen odgovor 2000je konec oktobra po letu dni spet oživelo 321. območno vojaško teritorialno poveljstvo, ki ga sestavljajo pripadniki stalne sestave ter častniki in podčastniki rezervne sestave slovenske vojske. Po besedah poveljnika polkovnika Mitje Teropšiča (drugi z desne) je bila štiridnevna vaja uspešna, ob tej priložnosti pa je trem dolgoletnim članom poveljstva (z leve): Janezu Cvelbarju, Frančku Smerduju in Borisu Petančiču (desno), ki so se izkazati tudi med vojno junija 1991, ob odhodu iz enote izročil znak zahvale in priložnostna darila. Za delo v novomeškem območnem združenju slovenskih častnikov se jim je zahvalil tudi sekretar združenja major Branko Dukič. (S. D.)
,CESTA OB KRAJEVNEM PRAZNIKU - Drašičani so si pred nekaj leti martinovo izbrali za svoj krajevni praznik. Ne po naključju, saj njihova vas leži sredi vinskih goric, mnogi pa jo imenujejo kar belokranjska vinska prestolnica. Letošnji praznik so na martinovo soboto počastili tudi z odprtjem 1.600 metrov asfaltne ceste od Drašičev do Rakovca, kar je veljalo 23 milijonov tolarjev. 20 odst. je prispevala država iz programa CRPOV, ostalo pa metliška občina in drašiška krajevna skupnost. Metliški župan Slavko Drago-van in predsednik KS Drašiči Martin Nemanič sta skupaj z vinsko princeso za leto 2001 Matejo Prus z bližnje Krmačine prerezala reznico čez cesto. Cesta bo omogočila boljši dostop do njiv, vinogradov in gozdov, hkrati pa odprla pot turizmu, ki pomeni za razvoj drašiških domačij novo upanje. (Foto: M.
B.-J.)
Svetovno glasbeno srečanje
Na svetovni konferenci glasbenih pedagogov v Las Vegasu sodelovali tudi udeleženci iz Slovenije
ČATEŽ - Po meglenem jutru in blatnih gozdnih poteh so krenili pohodniki na letošnjo žr 14. popotovanje od Litije do Čateža, na cilju pa jih je pričakalo čudovito sončno vreme. Pohodnikov je bilo toliko, kot še nikoli doslej, vsaj okrog 15.000. Na “razhodnjo” so številni prihajali še po 15. uri, ko je bila osrednja kulturna prireditev že davno končana. Pričakali sojih prijazni domačini na čelu s predsednico turističnega društva Tatjano Bregar. Zbrane sta pozdravila tudi trebanjski in litijski župan, Ciril Pungartnik in Mirko Kaplja.
Zupančičeva je poudarila, kako pomembno je ozaveščanje, da smo
le majhen delček narave, zato je toliko pomembnejše, da znamo ohraniti njene lepote zase in zanamcem. Tako kot jo znajo na svoj način ubesediti pisatelji. "Nimamo pravice uničiti naravnega bogastva tudi zaradi naših otrok. Beseda pa je lahko naše orožje in orodje. Verjamem slovenskemu pregovoru, ki pravi, da lepa beseda zmerom lepo mesto najde. Slovenski jezik je zame poklic. Svojo največjo skrb pa namenjam tistim besedam, ki jih uporabljam v zaščito otrok in njihovih pravic," je dejala prva ženska govornica v dosedanji zgodovini Levstikovih “razhodenj”.
P. P.
SLOVENSKA TROJKA V IMS VEGASU - Pianist Andrej Kunič iz Črnomlja, direktor konference Benjamin Šaver in ravnatelj Glasbene šole Črnomelj Silvester Mihelčič na konferenci v Las Vegasu.
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NASE KORENINE
Okrog glave brenčijo le še čebele
Zvečer so ga zaprli v veliko grajsko sobano. Stražarje obrnil ključ v vratih in odštorkljal po stopnicah. Karel seje v polmraku razgledal po sobi in kmalu našel, kar je iskal. Iz kupa posteljnine je izbral rjuhe. Trdno jih je povezal v dolgo vrv. Do tal je bilo globoko in ob zidu se je vzpenjalo bodičasto grmovje.
Bilo je to dan pred vsemi svetimi leta 1941. Karlu Venetu je bilo tedaj osemnajst let. Nemci, ki so spomladi zasedli Kostanjevico, so se umaknili preko Krke. Namesto njih so prišli Italijani. Karel pa se ni zmenil za njihove razmejitve. Živel je pri svojih v Kostanjevici. Njegov oče je bil viničar pri Kastelcu iz Ljubljane. Ta je imel vinograde v bližnjih Zavodah. Karlu tedaj še ni bilo do vinogradništva, še zlasti ne do težaškega kopanja. Bolj se je zanimal za furnamst-vo, s katerim se je oče tudi ukvarjal. Rad je telovadil pri ko-stanjeviških sokolih, ki so bili v predvojnih letih v tem mestu številni in dobro organizirani. Pri njih se je navzel svobodomiselnega duha in z njimi je večkrat nastopal v Novem mestu in drugod po Dolenjskem. Ko so se Nemci ustalili onkraj Krke, je na drugi strani meje ostal tudi Karlov stric iz Zameškega. Karel ga je vseeno obiskal. In prav tedaj so pridrli Nemci. Stric jih je pravočasno opazil in se umaknil, nečaku pa je svetoval, naj jih počaka. Zaradi mladosti naj bi ga po njegovem pustili pri miru.
Pa ga niso. Zgrabili so ga in odpeljali na Rako. Tam je moral cel dan lupiti krompir, potem pa so ga zaprli. Zdaj je imel čas premišljevati. Vedel je, da ga pri Nemcih ne čaka nič dobrega. Slišal je že za množična izgnanstva in vedel je, da se pripravlja organiziran odpor. Ne bi bilo dobro čakati, zato je sklenil, da še isto noč pobegne. Zato te vrvi. Še enkrat je preizkusil, če bodo zdržale, potem pa en vozel priprl z oknom, drugi konec vrvi pa spustil ob zidu. Zunaj je bila že trdna noč in nihče ni opazil njegovega početja. Potem pa je v smeri Bučke zaprasketalo. Streljanje je postalo vse pogostejše. Vznemirilo je tudi Nemce na Raki. Zatopotali so vojaški škornji in posadka je odhitela v smeri streljanja.
To je dobro. Moj pobeg ne bo zbudil pozornosti! sije mislil Karel in se spustil navzdol. Njegove telovadne spretnosti so zdaj prišle še kako prav. A vrvi je bilo konec, do tal pa je bilo še daleč. Nekaj časa je bingljal nad grmičjem, potem pa se je spustil. Nekoliko opraskan, a cel se je pobral in jo čez drn in strn ubral proti Krki na domačo stran. Streljanje je postajalo vse bolj oddaljeno. Bil je to znamneniti napad na Bučko, s katerim so partizani hoteli preprečiti nemško preganjanje slovenskih ljudi s svojih domov. Žal cilj ni bil dosežen.
Tisto noč je zapadlo precej snega. Na pragu je bila zima, zadnja, ki jo je Karel preživel pri svojih domačih. Spomladi je veliko mladih fantov iz Kostanjevice vzel gozd. Dovolj jim je bilo okupatorjevega nasilja, in odločili so se mu z orožjem upreti.
Tudi Karel je bil med njimi. Tri zime je prebil v partizanih in skoraj ves čas ubiral smrtno nevarne poti. A kot po čudežu je preživel. O njegovem življenju, predvsem o partizanščini, teče najin pogovor in Karel mi razlaga, v čem misli, da tiči skrivnost njegovega preživetja: “Vedno sem hotel biti med prvimi. Tako sem vedel, kam grem, kaj me lahko čaka spredaj, česa se moram paziti in tudi, kam se umakniti ali bežati, če bi bilo kaj narobe. Nekajkrat sem bil seveda tudi bolj zadaj, kakor je bila pač komanda. A zadaj se nisem počutil dobro. Preveč sem bil odvisen od drugih. Kot bi bil brez lastne glave," pravi Karel in nekako nerodno mu je, da jo je on odnesel, drugih pa ni bilo več nazaj.
Saj je bila marsikatera krogla nemenjena tudi njemu, a le usoda je hotela, daje zadela drugega. O treh takih naključjih, ki so se zanj srečno končala, mi pripoveduje Karel Vene, ki so mu v partizanih nadeli ime Boržuj.
Jeseni dvainštiridesetega je bil na Mihovem. Neke noči so ga določili za vodiča patrulji Cankarjevega bataljona, ki naj bi se spustila v dolino proti Kostanjevici. V tej patrulji je bil tudi Albert Božič, kostanjeviški domačin. Nadrejenim je povedal, da dobro pozna teren. Tako vodič ni bil potreben in Karel je ostal v gori. Patrulja seje ob treh ponoči spustila v dolino, zjutraj pa je iz doline prišla vest, daje padla v zasedo. Več borcev je padlo, Albert pa je bil ranjen in ujet. Ujeta je bila tudi neka partizanka. Še isti dan sta bila ustreljena.
Z gorjanskega pobočja je tudi naslednja zgodba. Junija leta triinštirideset je komandir Belokranjskega odreda Tone Kambič določil Karla, da bo šel z njim v Kostanjevico. Ker pa je ta šele pred kratkim prišel od tam, je bil namesto njega s Kambičem poslan nekdo drug. Tudi ta dva sta padla v zasedo in se nista več vrnila v goro.
Jeseni triinštiridesetega leta, kmalu po italijanski kapitulaciji, je bil Karel v deveti brigadi. Ta se je v sestavi osemnajste divizije upirala močnemu pritisku nemške ofenzive. Umaknila seje na položaje v gozdovih med Kolpo in Kočevjem. Nad cesto blizu Štalcarjev je imel Karel s skupinico drugih partizanov svoje mitraljezno gnezdo. Pa se je mimo v blindiranem avtomobilu pripeljal Bračič, komandant cone, in poklical Karla k sebi na razgovor. Karel je zapustil svoj položaj in se spustil na cesto. V tistem trenutku je priletela nemška granata ravno v mitraljzno gnezdo in raztrgala ljudi v njem.
To je le nekaj kratkih epizod iz dolge in razgibane Karlove partizanske zgodbe. Omenil sem le tiste, ki nam povedo, kakšna naključja vodijo človeško življenje. Karel jih ve povedati še veliko, tudi bolj veselih in prijaznih. Potem ko je nekaj časa po vojni živel na Primorskem, seje preselil v Novo mesto. Tu je bil uspešen vinogradnik. Zdaj je upokojen in se ukvarja le še s čebelarstvom. Čebele mu pač brenčijo bolj prijazno kot krogle.
TONE JAKŠE
PRAVDA ZA CVIČEK
Ustavno sodišče preprečilo zaščito cvička
Na pobudo Vina Brežice, ki se upira geografski zaščiti cvička, je Ustavno sodišče tik pred začetkom veljavnosti zadržalo pravilnik, ki določa, da je cviček moč pridelati in polniti le v dolenjskem vinorodnem okolišu. Evropska unija priznala geografsko poreklo cvička in ga kot vinsko posebnost ščiti, doma pa...
Ustavno sodišče je na pobudo družbe Vino Brežice 26. oktobra zadržalo izvrševanje Pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja cviček. Sklep, kije prišel le osem dni pred začetkom izvajanja tega pravilnika, je med pravimi pridelovalci in iskrenimi ljubitelji cvička povzročil zaprepadenost, ogorčenje, jezo in odpor. Ta pravilnik bi namreč moral biti zadnja postaja na dolgi, vijugavi in trnovi poti zaščite tega ljubega dolenjskega vina, slovenske in svetovne vinske posebnosti.
Za kaj pravzaprav gre?
Več kot 70 let si pridelovalci cvička prizadevajo za geografsko zaščito tega enkratnega vina, ki je v večstoletni zgodovini postalo naravna in kulturna dediščina Dolenjske, njena ljubezen in njen ponos. Sedaj ga hočejo tudi zakonsko zaščiti, kar pa očitno nekaterim ni pogodu.
Pobuda za zaščito cvička oziroma njegovega geografskega porekla je prišla od Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, ki združuje 22 vinogradniških društev od Brežic do Žužemberka in od Sevnice do Dolenjskih Toplic. Tu, na območju vinorodnega okoliša Dolenjske, na katerem že stoletja pridelujejo cviček, je več kot 3.300 hektarjev vinogradov; na 70 odst. vinogradniških površin v tem okolišu danes pridelujejo grozdje za cviček. Kakih 9.000 vinogradnikov pridela na leto več kot 8 milijonov litrov tržnih presežkov cvička. Za veliko od njih je pridelava cvička pomemben vir preživljanja in vzdrževanja kmetije, šolanja otrok in napredka sploh.
Leta 1998 je dala Zveza društev' vinogradnikov Dolenjske pobudo za geografsko zaščito cvička. Na ministrstvu za kmetijstvo so na podlagi te pobude imenovali skupino za pripravo elaborata za zaščito vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem cviček, na kratko: cviček PTP. Pri izdelavi tega elaborata so sodelovali tako strokovnjaki kot pridelovalci iz dolenjskega vinorodnega okoliša pa, zanimivo, tudi predstavnik Vina Brežic.
Predenje bil elaborat potrjen, je Urad RS za intelektualno lastnino izdal na podlagi strokovnega mnenja Gospodarske zbornice Slovenije odločbo o patentni zaščiti imena cviček, vezano na geografsko poreklo. Po tej zaščiti je uporaba imena cviček za vina zunaj tega dolenjskega vinorodnega okoliša zloraba in kraja.
Pred dobrim letom dni, jeseni lani, so podpisali dogovor o zaščiti cvička in ustanovitvi konzorcija, se pravi združenja pridelovalcev cvička. Pri tem so sodelovali takratni podpredsednik slovenske vlade, predsednik Državnega sveta, minister za kmetijstvo, pridelo-
valci cvička ter vseh 10 županov tako imenovane cvičkove dežele, ki zajema občine: Novo mesto, Krško, Trebnje, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Sevnica, Brežice, Dolenjske Toplice, Žužemberk. Konec lanskega leta je na zboru v Škocjanu 168 članov ustanovilo Združenje pridelovalcev cvička. Januarja letos je po težkih mukah (že takrat so delovali proticvičkovi lobiji) minister za kmetijstvo podpisal elaborat in na podlagi tega so pripravili Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja cviček, na kratko cviček PTP. Ta pravilnik med drugim določa tudi meje pridelovalnega območja cvička, to je vinorodni okoliš Dolenjska. Pravilnik je v skladu tako z našim zakonom o vinu kot z vinsko zakonodajo Evropske unije, ki za zaščito do-ločenga vina izrecno zahteva določitev mej pridelovalnega območja, sortiment, predpisuje kakovost, enološke postopke idr. Poleg tega so naši pogajalci dosegli, da je Evropska unija v nasprotju s svojimi načelnimi predpisi priznala in sprejela cviček kot vinsko zvrst rdečih in belih sort. A prva stvar, ki jo Evropa zahteva pri zaščiti določenega vina, je njegova geografska določenost in zaščita. In to, kar je mali Sloveniji in njenemu vinskemu posebnežu cvičku priznala velika Evropa, sedaj osporavajo doma! In na začetku se je Ustavno sodišče postavilo na stran nasprotnikov zaščite cvička.
Po uveljavitvi pravilnika o zaščiti cvička, kije bil objavljen v Uradnem listu in bi moral začeti veljati
8.	novembra letos, bi morali s prodajnih polic umakniti vse vino pod imenom cviček, ki ni bilo pridelano in stekleničeno v skladu s tem pravilnikom, se pravi znotraj dolenjskega vinorodnega okoliša. Po tem datumu bi lahko prodajali le vino z oznako cviček PTP (priznano "tradicionalno poimenovanje), ta oznaka pa zagotavlja tudi geografsko zaščito, sortni izbor, enološke postopke, kakovost idr., kar vse predpisuje pravilnik.
To pa očitno mogočnikom, ki jim je cviček samo ena od priložnosti za zaslužek, ni bilo pogodu. Pred časom je “najboljši sosed”, mogočni trgovec Mercator, v sodelovanju z Vinom Brežice dal v prodajo vino, ki so ga poimenovali “cviček Mercator" in ga reklamirajo kot vino “po trajno nizki ceni”. Pošteni strokovnjaki in pravi ljubitelji cvička pa hitro uvidijo, da gre v tem primeru za zlorabo imena cviček in za zavajanje potrošnikov. Ali, kot pravi Ždravko Mastnak, enolog iz zadružne kleti Krško, največjega pravega proizvajalca cvička: “Vedeli smo, da imamo pri uveljavljanju pravilnika o zaščiti cvička veliko oviro v družbi Vino Brežice in Mercatorju, ki pod bla-
govno znamko ‘cviček Mercator’ v glavnem prodajata bizeljska vina,* ki jih sicer brežiška klet, ki je poklicana, da ščiti geografsko poreklo bizeljskih vin, ne more prodati. 'Cviček Mercator in Marvin, ki potrošnike zavajata glede geografskega porekla, bi morali po uveljavitvi pravilnika umakniti s polic, a so si s pritožbo na Ustavno sodišče pridobili čas, da ta vina, ki nimajo nič ali skoraj nič opraviti s cvičkom, do dokončne odločitve sodišča še obdržijo na prodajnih policah in tako še naprej zavajajo kupce.” Vino Brežice, katerega pobudi je ugodilo Ustavno sodišče in zadržalo izvrševanje pravilnika o zaščiti cvička, ki naj bi bil protiustaven, pa je v tem prizadevanju po trditvah Konzorcija pridelovalcev cvička zavajalo sodišče z napačnimi oziroma lažnimi podatki. Tako je Vino Brežice v prijavi sodišču navedlo, da mu cviček predstavlja 20 do 25 odst. prodaje vin, kar bi znesek) 44 odst. vse prodaje cvička v Sloveniji, kar je popolnoma nemogoče; po podatkih konzorcija predstavlja prodaja brežiškega “cvička” manj kot odstotek celotnega prometa družbe. V lanskem letu naj bi brežiška klet odkupila od svojih kooperantov manj kot 39 tisoč litrov cvička, letos pa prodala več kot 440.000 litrov cvička. Od kod ta gromozanska razlika med odkupljeno in prodano količino cvička, vedo samo vinski vitez iz bre-
žiške kleti in morda ustavni sodniki, ki so soglasno sprejeli sklep o zadržanju pavilnika o zaščiti cvička, češ da bi “zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive posledice”.
To pa ne pomeni nič drugega, kot to, da lahko v naših trgovinah še naprej kdorkoli prodaja kakršnokoli (s)vinsko brozgo pod imenom cviček, pa naj jo zmešajo v kakšni štajerski kleti, v zagrebškem Badlu ali zvarijo na Islandiji. Evropska unija pa lahko zaradi nezaščitenega geografskega porekla v domovini mirno ukine težko pridobljeno zaščito pravega cvička in priznanje njegove izjemnosti in posebnosti. Seveda pri tem “ustavnem sporu” ne gre za dobro enkratnega in samo dolenjskega cvička, gre za manipuliranje s tem vinom, s cvičkovo blagovno znamko in, konec koncev, za zavajanje potrošnikov! To je tako, kot bi kdo v imenulistavne pravice hotel vsako kljuse prodajati za lipicanca!
Zveza društev vinogradnikov Dolenjske in Konzorcij združenja pridelovalcev cvička sta na Ustavno sodišče naslovila peticijo, v kateri zahtevata, da pravilnik o zaščiti cvička ostane v veljavi. Župani “cvičkove dežele” (za sedaj le 9, pričakujejo pa tudi podpis brežiškega) pa izražajo veliko zaskrbljenost zaradi sklepa Ustavnega sodišča.
ANDREJ BARTELJ
OGORČENI IN ZASKRBLJENI - Na novinarski konferenci v Ljubljani, ki jo je sklical Konzorcij pridelovalcev cvička, so strokovnjaki in pridelovalci izrazili svoje ogorčenje nad poskusom družbe Vino Brežice, da bi preprečila geografsko zaščito cvička, in zaskrbljenost zaradi sklepa Ustavnega sodišča o zadržanju pravilnika o zaščiti našega vinskega posebneža in zahtevajo njegovo takojšnjo razveljavitev. Na fotografiji (z leve): prof. dr. Slavica Šikovec, inž. Zdravko Mastnak in dipl. inž. Katrina Merlin. (Foto: A. B.)
Vino želi obdržati cviček
Vino Brežice o ozadju svoje pobude Ustavnemu sodišču za presojo novega pravilnika o vinu - “Vse je zakonito”
Evropska unija je cvičku priznala geograjško poreklo, doma pa je po sklepu Ustavnega sodišča še naprej nezaščiten in lahko vino s tem imenom prideluje in polni kdorkoli in kjerkoli. (Foto: A. B.)
BREŽICE - Vino Brežice je v zvezi z najnovejšimi zapleti okrog cvička na tiskovni konferenci 9. novembra izrazilo svoje strinjanje, da mora biti pridelovalni okoliš cvička odslej "omejen zgolj na Dolenjsko. Nesmiselna pa je zahteva novega pravilnika, da bi morala biti v dolenjskem okolišu, tudi naša vinska klet,,saj to ne vpliva na značaj vina.”
Po navedbah Vina Brežice je to podjetje doslej proizvajalo kakovosten cviček iz grozdja z bizeljsko-sremiškega in dolenjskega vinorodnega okoliša. Vendar je po besedah Karla Recerja, direktorja Vina, podjetje to delalo povsem zakonito. “Tako kot je naša klet mešala grozdje iz različnih okolišev, je mešala grozdje različnih okolišev tudi krška vinska klet,” poudarja Vinov enolog Roman Šepetave.
“Vino Brežice" predeluje grozdje, ki ga odkupuje v dolenjskem in bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu, v cviček in druga vina. Letos je po navedbah vodstva podjetje predelalo 1.501.761 kg grozdja iz obeh okolišev, od tega 182.202 kg iz dolenjskega okoliša. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je prodalo 393.827 litrov cvička in 765.596 litrov drugih posavskih vin.
Ob tem, ko direktor Recer priznava, da je v cvičku letnika 1999 grozdje iz bizeljsko-sremiškega in dolenjskega vinorodnega okoliša, poudarja, da to leto še ni bilo novega pravilnika o vinu, ki dovoljuje le dolenjski okoliš.
Glede pobude Ustavnemu sodišču za presojo novega pravilnika o vinu direktor Recer pravi, daje vse, kar so želeli doseči z njo, le to, da bi Vino Brežice “smelo odkupovati grozdje od pridelovalcev v dolenjskem vinorodnem okolišu in to grozdje predelovati v kleti, kjer je
• “Ne samo da smo v podjetju Vino Brežice ves čas poslovali v skladu s predpisi, ampak smo se trudili tudi za čim boljšo kakovost cvička. Praviloma je naš cviček dobival oceno kakovostnega vina in je ves čas nosil srebrno zaščitno znamko slovenskih vin,” poudarja Recer.
to počelo že 50 let”. Po direktorjevih navedbah Vino Brežice ne nasprotuje temu, da se grozdje za cviček v celoti prideluje samo v dolenjskem vinorodnem okolišu. Če Vino Brežice v bodoče ne bi smelo več pridelovati cvička, bi mu to povzročilo precejšnjo gospodarsko škodo, kot poudarja direktor.
M. L.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 16.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Male sive celice; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nan.; Tehniška dediščina Slovenije - ll.50 Naokoli po Nemčiji - 13.00 Poročila - 13.10 Vremenska panorama - 13:40 Tedenski izbor: Intervju; Zoom -16.00 Slovenski utrinki - 16.30 Poročila - 16.45 Čudežna narava, dok. nan. • 17.00 Enajsta šola -17.45 National geographic, nan. - 18:35 Oddaja o znanosti-18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Osmi dan ■ 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 (Ne)znani oder ■ 23.25 Rak prostate
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Prostost, nad.; Grace na udaru, nan.; Murphy Brotvn, nad. • 11.30 Euronews -13.10 Tedenski izbor: Svet poroča; Šport; Smrtonosno poletje, film -17.00 Metropolis -17.30 Po Sloveniji - 18.05 Poljak, nad,-19.00 Noro zaljubljena, nan,-19.30 Videospotnice - 20.05 Paul Merton predstavlja - 21.05 Grace na udaru, nan.-21.25 Parada plesa-21.55 Idioti, film - 23.45 Jazz festival ■ 23.45 Kitajsko dekle, film
KANAL A
9.40 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.25 Da, gospod minister, nan. -
14.00 Miami vice, nan. -15.00 Mladoporočenci
- 15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show - 17.15 Milady, nad. - 18.00 Saj veš, kako je... -18.30 Noro zaljubljena, nan. • 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. -
20.00 Košarkarska evroliga
POP TV
>
6.00 Dobrojutro, Slovenija-9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Ladja zaljubljenih, nan. -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Brez tebe, nad. - 17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3 -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan. - 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Seks v mestu, nan. - 22.50 Zahodno krilo, nan. - 23.40 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Videostrani -17.50 Risanka ■ 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja -
20.40 Nas poznate? - 21.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
HTV 1
7.00 Dobrojutro, Hrvaška - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -11.05 Za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. 13.20 Smaragdna Soča, dok. odd.
- 14,10 Poročila • 14.15 Izobraževalni program
- 15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Morje - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 t)eček spoznava svet -17.30 Hugo -17.55 Brač -18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik -20.15_Ponočnjak, film - 21.55 Pol ure kulture -22.30" Narava politike - 23.05 Odmevi dneva -
23.30 Narodov spomin - 0.00 Policija, nad. -0.25 Bolnišnica upanja, nad. -1.10 Na zdravje, nan. -1.35 Dosjeji X, nan. - 3.20 Kralj saboterjev, film
HTV 2
8.00 Panorame hrvaških turističnih središč - 9.55 Poročila -10.00 Obraz države -10.30 Življenje ptic, dok. odd. -11.20 O znanosti z razlogom -12.20 Za otroke in mladino -13.30 Globalna vas -14.15 Južni Brooklyn, nad. • 15.00 Knjižnica •
16.00 Poročila • 16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad.-17.00 Vsakdanjost-18.25 Panorama-18.55 Poročila -19.00 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.10 Kviz - 20.30 Bolnišnica upanja, nan. - 21.25 Polni krog - 21.45 Željka Ogresta z gosti - 22.50 Dosjeji X, nan. - 23.35 Filmska noč s Petrom Weirom
PETEK, 17.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Prisluhnimo tišini; Pod to goro zeleno; Enajsta šola; Prelomni trenutki zgodovine, nan.; National geographic, nan.; Oddaja o znanosti; Slovenski magazin; Ugledna obrt, drama -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama -14.00 Tedenski izbor: Rak prostate; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Potujoči škrat - 17.10 Zares divje živali -17.45 Zenit -18.20 Dosežki ■ 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Mia, za vedno moja, nad. - 21.40 Deteljica- 21.50 Prešeren v glasbi in plesu - 22.10 Odmevi, kultura, šport• 23.00TV Poper- 23.30 Polnočni klub •0.40 Moebius, film
SLOVENIJA 2
8.55 Tedenski izbor: Videospotnice; Nenadoma Susan, nan.; Poljak, nad.; Paul Merton predstavlja- 11.35 Euronews-13.15 Don Milani, prior iz Barbiane, nad. • 14.50 Angleški film - 16.20 Čarovnik iz Oza, ris. nan. -16.40 Karibska pot, dok. odd. -17.30 Po Sloveniji -18.05 Tanja, nad. • 19.00 Kiparske tehnike-19.30 Videospotnice-20.05 Planeti, dok. odd. ■ 21.00 Wagner, nad. -22.00 Karlina pesem, film - 0.00 Zlata naveza, nad. - 0.50 Taksi, nan. -1.30 South park, nan.
KANAL A
9.40 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. nan. -10.10 Milady, nad. • 11.00 Oprah show ■ 12.00 Atlantis-13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -15.00 Bravo, Maestro-15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show -17.15 Milady, nad. -18.00 Saj veš, kako je... -18.30 Noro zaljubljena, nan, -19.00 Vsi županovi možje, nan. ■ 19,30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Roswell, nad. ■ 22.00 Zadeti in zmedeni, film - 23.50 Mesto zločina, nan. - 0.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad, -10.30 Večna ljubezen, nad, -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Raztresena Ally, nan. ■
14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor je napisala, nan. • 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. ■ 16.25 Brez tebe. nad. ■ 17.15 Večna ljubezen, nad, -18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Ognjeno obzorje, film - 21.50 Teksaški mož postave, nan. - 22.40 Zlobni dvojček, nan. - 23.30 F/ X - umori s trikom, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Videostrani -17.00 Dokumentarni film -18.00 Tedenski kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi-18.45 Nas poznate? -19.00 Novice -19.15 24 ur-20.00 Reportaža - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -
21.40 Motosport mundial - 22.10 Vesele tačke
HTV 1
7.00 Dobrojutro, Hrvaška • 9.30 Poročila - 9,40 izobraževalni program -11.05 Program za otroke in mladino • 12.00 Poročila - 12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. -13.20 Plavajoče vasi Ku-taijev, dok. odd. -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -15.05 Program za otroke in mladino -16.00 Poslovni svet - 16.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Šibeniška katedrala -18.25 Kviz -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik -20.15 Klub seniorjev
- 21.10 Zločin stoletja, film - 23.10 Odmevi dneva - 23.35 Ameriški film -1.00 Ameriški film -
2.40 Popolna resnica, film - 4.10 Nočni program
HTV 2
8.00 Panorame hrvaških turističnih središč - 9.55 Poročila -10.00 Hip depo-12.00 Deček spoznava svet, nad. -12.30 Viza -13.00 Pol ure kulture -13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.15 Željka Ogresta z gosti -15.15 Dosjeji X, nan. - 16.00 Poročila -16.10 Vedno te hočem ljubiti, nad. -
17.00 Vsakdanjost -18.25 Panorama -18.55 Poročila- 19.00 Prijatelji, nan. -19.30 Policija, nad.
- 20.10 Kviz - 20.25 Pravica za vse, nan. - 21.15 Polni krog - 21.35 Svetloba za Vukovar - 23.20 Pravi čas - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 18.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Zlatko zakladko; Male sive celice -10.25 Danski film -11.35 Sre-brnogrivi konjič, ris. nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.15 Vremenska panorama -14.25 Angleški film -16.00 Idrijski žlikrofi -16.30 Poročila -16.45 Franček, ris. nan. -17.10 Fliper in Lopatka, ris. nan, -17.50 Na vrtu -18.20 Prelomni trenutki zgodovine, dok. nan. -18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Pika na i - 21.35 Ekscentriki, nad. - 22.10 Poročila, šport - 22.45 Daj, daj, daj!, nan. - 23.15 Vran, nan. - 0.00 Angleški film
SLOVENIJA 2
9.05 Videospotnice - 9.40 V telovadnici, nad. -
10.05 Ella in Josefin, nad. -10.45 Tedenski izbor: Svetnik, nan.; Jasno in glasno -13.00 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Seks in čokolada, film-21.35 Praksa, nan.-22.15 Družinska zaveza , nad. - 23.05 Metropolis - 23.40 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanke -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Nora hiša, nan. -10.30 Hughleyjevi, nan. -11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Košarkarska evroliga-16.40 Življenjska priložnost -17.45 Boj za preživetje, dok. nan. -18.40 Divji svet, nan. •
19.30 Glavca, nan. - 20.00 Ulica angelov, film -21.40 Poslednji ples, film - 23.40 Brigitte in prijatelji - 0.40 Cestni bojevnik, nan.
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. - 9.50 Harry in Henderso-novi, nan. -10.10 Košarkarji, nan. -10.30 Lepo je biti milijonar -11.30 Šolska košarkarska liga -12.20 V kraljestvu delfinov, dok. odd. ■ 12.50 Aprilska ljubezen, film -14.30 TV dober dan, nan. -15.25 Prva izdaja, nan. -16.20 Pop’n’Roll -17.20 Izganjalka vampirjev,nan,-18.15 Jack in Jill, nan. - 19.15 24 ur - 20.00 Verižna reakcija, film - 21.55 Smrtonosna bitja, film
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Videostrani -17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport mundial • 18.00 Rezerviran čas -18.30 Dolenjski obzornik-18.45 Nas poznate?- 19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Impulz - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.20 Dokumentarni film
HTV 1
9.30 Poročila - 9.35 Program za otroke in mladino- 12.00 Poročila -12.30 Mati oljk, dok. odd,-
13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show-14.55 Hruške in jabolka-15.30 Vodni svet -16.00 Zlata dekleta, humor. nan. -16.25 Črno belo v barvi -17.15 Bandit, film -18.45 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Politični magazin - 21.05 Ameriški film - 22.45 Poročila ■ 23.05 Dalziel in
Pascoe, nad. - 0.45 Ameriški film - 2.20 Burna zima, film - 3.50 Nočni program
HTV 2
8.40 Poročila - 8.45 Štirje prijatelji, film -10.30 Glasbena matineja -12.00 Dokumentarni film -13.00 Dokumentarna oddaja -13.50 Glasbena oddaja -14.20 Sedem veličastnih, nad. -15.05 Hišni ljubljenčki -15.50 Dokumentarna oddaja -16.40 Beverly Hills, nan. -18.15 Melrose Plače, nan.-19.00 Kulturna oddaja-19.30 Policija, nad. - 20.10 Družina Soprano L, nad. - 21.00 Kriminalka - 21.55 Poročila - 22.00 Fest šansonov -22.55 Seks in mesto ■ 23.25 Metropolis - 0.55 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 19.XI.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Risanke - 9.35 Tomažev svet - 9.50 Ozare - 9.5 5 Dlan v dlani -11.00 Svet divjih živali, nan. • 11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama- 13.50 Turistična oddaja -14.10 Oddaja o ljudeh in živalih -14.40 Pika na i -16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik-17.45 Podobe iz Srednje Evrope-18.15 Tehniška dediščina Slovenije -18.45 Risanka • 18.50Žrebanje lota-19.00 Danes-19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 • Zoom - 21.40 Pod prisego- 22.35 Poročila, šport
- 23.00 Posnetek opere Manon Lescaut iz Co-vent gardna
SLOVENIJA 2
8.05 Tedenski izbor: Videospotnice; Noro zaljubljena, nan.; Tanja, nad. -10.00 Minty, nan. •
10.30 Sorodne duše, nan. -11.00 Parada plesa -
11.30 Oddaja o slovenski vojski -12.00 Bom naredil stezice -13.05 Euronews -15.00 Moja dežela, lepa in gostoljubna -16.00 Šport -19.30 Videospotnice - 20.05 Nevidni kraji, dok. nan. -
21.00 Frasier, nan. - 21.30 Trend - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Evina sreča, filTh
KANAL A
8.00 Risanke - 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Hughleyjevi, nan. -11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -12.00 Nezgodni oddelek, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Stara sablja, film -15.45 Sever in jug, nad. -16.45 Klik ■ 17.30 Miza za pet, nad.
-18.30 Glas bojevnika, nan. 19.20 Shasta Mc-Nasty, nan. - 20.00 Mesto angelov, film - 22.00 Stilski izziv - 22.40 Poletna ljubezen, film
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. • 9.50 Harry in Henderso-novi, nan. -10.10 Košarkarji -10.30 Lepo je biti milijonar-11.30 Šolska košarkarska liga-12.30 Pop’n’Roll - 13.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dok. odd. -14.00 Rojeni v svobodi, film-15.40 Za masko, film- !7.20Obalna straža, nan. -18.15 V1P, nan. - 19.15 24 ur- 20.00 Kaznilnica odrešitve, film - 22.30 Športna scena -23.15 Milijoni, film
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Videostrani
• 17.00 Posnetek dogodka • 18.30 Smo dobri gospodarji?- 18.45 Predstavitve-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Dolenjski obzornik
• 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi -22.40 Športna scena
PONEDELJEK, 20.XI.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Oddaja o ljudeh in živalih; Risanka; Potujoči škrat; Zares divje živali, dok. nan.; Dobri duh iz Avstralije, nad.; Zenit; Dosežki; Na vrtu; Hobotnica v solati; Prvi in drugi -13.00 Poročila -13.30 Tedenski izbor: Ljudje in zemlja; Polnočni klub; (Ne)znani oder ■ 16.00 Dober dan. Koroška -16.30 Poročila-16.45 Telebajski -17.10 Radovedni taček-17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18,45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Dokumentarna oddaja - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 Panel
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Planeti, dok. odd.; Sobotna noč; Oddaja o slovenski vojski; Z umetniki... -17.30 Po Sloveniji -18.05 Mala nimfa, nad.-19.00 Lingo-19.30 Videospotnice
- 20.05 Štafeta mladosti - 21,00 Studio City -
22.30 South Park, nan. - 23.00 Brane Rončel izza odra - Na robu brezčasja, film
KANAL A
9.40 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. • 15.00 Zmenkarije- 15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. -18.00 Saj veš, kako je... - 18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. -
20.00 Noro mesto, film - 22.00 Sedem, nan. -
23.00 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan.
- 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. • 11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. • 12.30 Športna scena -14.00 Dharma in Greg, nan. -44.30 Umor je napisala, nan. • 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad,-18.10 Žrebanje 1,2,3,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad.
- 19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan, nan.-21.00 Policijska akademija, film - 22.45 Veronikine skušnjave, nan. - 23.15 Zahodno krilo, nan. -0.00 Krila. nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? • 13.40 Videostrani -16.00 Posnetek dogodka -17.30 Športni pregled -18.45 Predstavitve -19.00 Novice - 19.15 24 ur
- 20.00 TV dober dan - 20.45 Nas poznate? • 21.00 Novice • 21.20 Moj kraj - 21.45 Športni pregled
TOREK, 21.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanke; Radovedni Taček; Ranč pri kra-guljčkovi sedmici, nad.; Recept za zdravi življenje; Ekscentriki, nan.; Gospodarji živali, dok. nan.; Komisar Rex, nan. • 13.00 Poročila-13.10 Vremenska panorama - 13.40 Tedenski izbor: Aliča, dok. film; Dokumentarna oddaja; Panel -16.00 Naj posije sonce tudi nam -16.30 Poročila - 16.45 Sprehodi v naravo ■ 17.00 Moje mestece, nan. -17.45 Deček heroj. dok. odd. -18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Na morje, nan. - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport - 22.55 Krvne vezi, drama
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Mala nimfa, nad.; Štafeta mladosti -11.50 Euronews -
13.40 Tedenski izbor: Nevidni kraji; Dovolj mrzlo za sneg, film; Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice- 20.05 Bajeslovna bogastva, dok. nan. ■ 21.00 Svet poroča -.21.30 Človečnost, film - 23.50 Z umetniki... - 0.50 Škrlatni dež, film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie, nan. -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. -15.00 Stilski izziv • 15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad. ■ 18.00 Fant zre v svet, nan. -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. ■ 19.30 Resnični svet, dok. nan. - 20.00 Življenjska priložnost, kviz -
20.30 48 ur, film - 22.20 Tretja izmena, nad. -23.15 Seinfeld, nan. - 23.50 Kvantni skok, nan. -0.45 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. • 10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar,-nad. • 12.30 TV dober dan -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad.
-17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3,
-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. • 19.15 24 ur - .
20.00 Sreča v nesreči, film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan. -22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Zahodno krilo, nan. • 0.00 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregčedali? -13.40 Videostrani -17.00 Dolina stranu, ris. ■ 17.45 Dokumentarni film -18.15 Športni pregled ■ 18.45 Nas poznate?
-19.00 Novice -19.15 24 ur-20.00 Eurikan, film - 21.35 Novice ■ 21.50 Športni pregled
SREDA, 22.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi, Dober dan, Koroška; Risanke; Sprehodi v naravo; Moje mestece, nan.; Deček heroj, dok. odd.; Obzorja duha; Na morje, nad. - 13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama - 14.00 Tedenski izbor: Holandski film; Aktualne teme -16.00 Mostovi -16.30 Poročila-16.45 Pod klobukom -17.45 Svet narave, nan. - 18.45 Risanka -19.00 Kronika •
19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Starman, film - 21.40 Prešeren v glasbi ib plesu - 22.00 Odmevi, kultura, šport- 23.00 V Bachovem svetu z novicami in glasbo- 23.55 G. Strniša: Samorog, posnetek drame
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Sestre, nad.; Adijo, blues, film; Bajeslovna bogastva, dok. nan. • 13.35 Euronews-15.00 Glasbeni festivali -15.40 Morala Ruth Halbfass, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Prostost, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice- 20.05 Liga prvakov v nogometu - 22.30 Vse, razen umora, nan. - 0.35 Dokaz, film
KANAL A
9.40 Sanjam o Jeannie. nan, -10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.25 Da, gospod minister, nan. -14.00 Miami vice, nan. ■ 45.00 Komedija zmešnjav -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show -17.15 Milady. nad. -18.00 Fant zre v svet, nan. • 18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Resnični svet, dok. nan. ■ 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. - 23.30 Kvantni skok, nan. - 0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.00 Dharma in Greg, nan. -14.30 Umor je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nan; -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.10 Žrebanje 1,2,3, -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur • 20.00 Umor ali spomin, film - 21.45 Newyorška policija, nan. ■ 22.40 Veronikine skušnjave, nan. - 23.10 Zahodni krilo, nan. ■ 0.00 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Videostrani -17.00 Trda pot. film -18.40 Smo dobri gospodarji? -18.50 Predstavitve -19.00 Novice -19.15 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike - 21.50 Rezerviran čas
TELEVIZIJA NOVO MESTO
al
otffl	hsiDESET
DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Rajku Kirnu, Ragovska 7, Novo mesto. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2)	Pridne roke - ansambel Slavček
2.(1) Skupaj za vedno - ansambel bratov Poljanšek
3. (4)	Moja reka - ansambel Rog
4. (3)	Sosed sosedu - Trio Frančič
5. (6)	Srce odpira svet - ansambel Vrisk
6. (7)	Dekle iz mlina - ansambel Franca Potočarja
7. (5)	Rože iz domačega vrta - ansambel Slapovi
8. (-) Ljubezen na recept - ansambel Marjana Kočevarja
9. (8)	Hvala za kruh - ansambel Mladi Dolenjci
10. (9)	Sezimo si v roke - ansambel Nagelj Predlog: Atov valček - ansambel Korenine
—§*§
Kupon št. 46 Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
Nagrade v Kočevje,
Novo mesto in Ljubljano
Žreb je izmed reševalcev 44. nagradne križanke izbral Vladimiro Smole iz Kočevja, Silvo Lovko iz Novega mesta in Arneja Radelj-Pečelina iz Ljubljane. Smoletovi je pripadla denarna nagrada, Lovkova in Radelj-Pečelin pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 27. novembra na naslov: Dolepjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 46”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 44. križanke
Pravilna rešitev 44. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KRAJINA, LATERAN, AMERIKA, VANADAT, ZMEDA, ONA, SAVICA, VAS, TVOR, NENI, ORNAT, MARAT, TOČ, RIO MUNI, ARELAT, ASEN, KAKAPO, ŽITA.
NAGRADNA KRIŽANKA 46
AVTOR:
JOŽE
UDIR
IME
IGRALCA
SEVERJA
SLOVENSKA
LUKA
PRITOK
UNE
V
BOSNI
VRSTA
ACETATNE
CELULOZE
STRANICA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU
OSNOVNI
TON
DUROVE
LESTVICE
RIMSKI
BOG
SMRTI
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST
DOBRA
STVAR
ODPADEK
PRI
TREBLJENJU
LOČITEV KOLOIDOV OD KRISTA-LOIDOV
POSODA
VLAKNENA
PLOŠČA
KEMIJSKI SIMBOL ZA RENU
AVSTRIJSKI PISATEU (HEIMITO VON, 1896-1966)
OKRAJŠAVA ZA LIRO
OTIŠČANEC
ZA
POLTON
ZVIŠANI
D
STVARITELJ
ČESA
VOJAŠKA
ENOTA
LOVSKI
PES,
GONJAČ
DRUŽBA ZA AVTOCESTE REP SLOV.
NOČNA
PTICA
ODVISNOST,
ODNOS-
NQST
JAPONSKI
PAS
PRI
KIMONU
ERNEST
BLOCH
ANGL.
IGRALEC
esa
GRŠKI
MITOLOŠKI
ATENSKI
KRAU
PLOD
OUKE
EDINA
JORDANSKA
LUKA
SLOV.
ABSTRAKTNI
KIPAR
(FRANCE,
*1933)
Koncert MePZ Primož Trubar, okteta in razstava
SEVNICA - V okviru sevniškega občinskega praznika in Prešernovega leta 2000 bo v soboto 18. novembra v Lutrovski kleti pri sevniškem gradu koncert Mešanega pevskega zbora Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu in sevniškega okteta Jurij Dalmatin. Območna enota republiškega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti pa vabi jutri, v petek, 17. novembra, ob 19. uri še na otvoritev likovne razstave mlade sev-niške slikarke Nene Bedek. Uvodoma bodo nastopili učenci sevniške glasbene šole.
Veselošolski naravoslovni dan
SEVNICA - Vesela šola PIL-a in PIL-a plus bo priredilo gostovanja delavnic pod geslom Vesele šole »Veselje za danes - znanost za jutri” v četrtek, 16. novembra, med
9.	uro in 13.30 tudi na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika, kjer poučuje in je med sedmimi najuspešnejšimi mentorji Vesele šole na slovenskih šolah Katarina Šantej. Šantejeva se je z najuspešnejšimi kolegi seznanila z metodami dela s področja raziskovalnih poskusov na 14-dnevnem študijskem obisku pri Britanskem združenju za napredek znanosti v Londonu. Sedmerica mentorjev zdaj svoje nove izkušnje predstavlja po naših šolah.
Na Vidmu gradijo pločnik
VIDEM - DOBREPOLJE - Načrtovano je, da bodo v naslednjih letih ceste na Vidmu dobile pločnike. Letos bo končan 300-metrski odsek po lokalni cesti od odcepa z regionalno cesto do odcepa za osnovno šolo. Ob regionalni cesti je predviden še v delu enega kilometra, ki ga bodo začeli graditi takrat, ko bo uresničeno sofinanciranje s strani države. Gradnja pločnika je predvidena tudi v Predstrugah ob lokalni cesti.
Vinko Tomažin
V nedeljo, 22. oktobra, se je mnogo prekmalu prekinilo življenje dragemu in priljubljenemu Vinku Tomažinu iz Dul 14 pri Bučki. Rodil seje 10. aprila leta 1939. Ni imel lahkega življenja. Komaj ga je mati dodobra povila v plenice, je dežela zatrepetala pod okupatorjevim bičem. Izgnan od doma leta 1941, se je v Rajhenburškem taborišču stiskal v zavetje materinih prsi. Štiri leta so nemška taborišča dajala slab dom malemu Vinku.
Pravica je hotela, da smo se vrnili, in avgusta 1945 se je vrnil tudi Vinko. Žal je bilo tudi doma premalo poskrbljeno za odraščajočo izgnano mladino, kljub temu pa je odrasel v poštenega moža. Ob nastanku Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, ustanovljenega 1991 v Rajhenburgu, je Vinko Tomažin še istega leta postal predsednik Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Bučka, prve krajevne organizacije v Sloveniji. Z veliko vnemo si je prizadeval za vse večjo organiziranost izgnancev, bil je tudi član NO DIS in aktiven član Koordinacijskega odbora vseh šestih KO DIS v občini Sevnica. Vse zaupane naloge v društvu je opravljal z veliko natančnostjo do konca svojega prekratkega življenja.
S svojim delovanjem se je Vinko, sicer upokojenec Cestnega podjetja Novo mesto, z velikimi črkami vpisal v zgodovino svojega življenjskega okolja. Tako je bil predsednik Gasilskega društva, Lovske družine. Kulturnega društva in DeSUs-a Bučka, redno pa je deloVal tudi v pastoral--nem svetu župnije Bučka. Vinko Tomažin je bil velik humanist. Bilje predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Bučka, član Občinskega odbora RK Sevnica in Območnega združenja RK Novo mesto. Letos je kri daroval že 55-ič. Za svoje delo je prejel mnogo odlikovanj in priznanj, med njimi tudi priznanje občine Sevnica.
Vinkovega pogreba se je na pokopališču na Bučki udeležilo ogromno ljudi, ki smo ga imeli radi in ga spoštovali. Vinko Tomažin je v sebi nosil dobroto in jo nesebično razdajal med ljudi. Od vseh nas, pa ga bo najbolj pogrešala njegova 87-letna mati Tončka.
JANEZ BLAS, prijatelj in izgnanec
Projekt ZID postaja mednaroden
VELIKE LAŠČE - Projekt ZID, katerega namen je povezovati kraje ob poznoantični zapori, znani kot rimski zid, je doslej potekal le po Sloveniji. Člani projektne skupine ZID, v kateri so Manfred Deterding, Goranka Kreačič, Milan Podlogar, Igor Selan in Edi Zgonc, bodo naredili prve konkretne korake, da bi projekt postal mednaroden. Tako bodo v novembru obiskali Reko na Hrvaškem, kjer se bodo srečali s predstavniki vseh šol, ki so kakorkoli povezane s potekom rimskega zidu na hrvaški strani, torej od slovensko-hrvaške meje do Trsata nad Reko. Dogovorili se bodo o skupnih pristopih in povezavi trasiranja pešpoti med Hrvaško in našimi kraji ob rimskem zidu. Velik pomen pripisujejo pripravljenosti hrvaških učiteljev, ravnateljev in Ministrstva za šolstvo Hrvaške. Eden glavnih ciljev projekta ZID je razširiti sodelovanje med kraji ob nekdanjem rimskem zidu tudi v Italijo in Avstrijo.
B.	Ž.
ZAPOZNEL DVOJČEK - Amaliji Kozinc iz Dolenjega Boštanja (na posnetku ) je pretekli petek veselo zaigralo srce, ko je v gozdu na Pokleku nad Blanco našla tale zdravi par 1700 gramov težkih jurčkov. Močnejši “bratec” je tehtal kar 950 gramov. Vsekakor redkost za ta letni čas in po ohladitvi... (Foto: Tadej Simončič)
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi moža, očeta in dedka
IVANA ASA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Zahvala Čebelarskemu društvu Straža- Dolenjske Toplice, delu pihalnega orkestra Krka Zdravilišča in pevcem. Prav tako se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Osnovne šole Vavta vas, Novolesa in Krke za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, gospodu Štefanu Jakliču in Avgustu Grilu pa za besede slovesa.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Zakaj si morala nam. mami, umreti, ko pa s tabo je 'bilo lepo živeti?
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. Ljubila si življenje, polje in dom, vendar brez slovesa zapustila si svoj dom.
Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je v 52. letu starosti zapustila naša draga žena, mami, stara mama, sestra in teta
MARJETA KLEMENČIČ
iz Dol. Kamene 65 pri Novem mestu
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in maše ter našo mamo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Roženbergerju, osebju Internega oddelka Novo mesto, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom Kraljevim, Zadnikovim in Jermanovim ter ostalim, pevskemu zboru. Društvu upokojencev in invalidov, pogrebni službi Oklešen, govornikom za poslovilne besede ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mož Jože, sin Robi z družino in ostalo sorodstvo
“Je hramček odprt”
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica - Boštanj, sevniški aktiv kmečkih žena ter odbor za ljudske prireditve in območna izpostava .za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabijo na koncert skupin ljudskih pevcev "Je hramček odprt”, ki bo v nedeljo, 19. ■novembra, ob 15.uri v jedilnici sevniške Lisce. Predvsem ljudske napitnice in pesmi o vinu bodo prepevali pevci s Preske, iz Boštanja, koledniki iz Bušeče vasi, Raglje iz Trebnjega in vaški fantje iz Škocjana. Na družabnem srečanju po koncertu bodo lahko obiskovalci poskušali mlado vino boštanjskih in sevniških vinogradnikov ter dobrote iz krušnih peči sevniških kmetic.
Tudi država za Jakličev dom
VIDEM - DOBREPOLJE - Občina Dobrepolje je za izgradnjo Jakličevega doma, ki bo po zunanjosti skoraj v celoti tak, kot je bil prejšnji, dobila nekaj sredstev tudi od države. Tako bodo iz programa CRPOV v letošnjem letu dobili 25 milijonov tolarjev, dodatnih pet pa še ob zaključku prve faze gradnje. Ta bi lahko bila, če bo lepo vreme, končana že okoli novega leta. Prva faza del bo tako v celoti finančno krita. Ostale državne inštitucije se prošnji za denarno pomoč pri ponovni izgradnji tega kulturnega spomenika niso odzvale.
Poučna vaja o varstvu okolja
TREBNJE - Občinski štab za civilno zaščito je ob sodelovanju trebanjskih gasilcev, medicinskega osebja zdravstvenega doma in policijske postaje s strokovno poučno vajo enot za zaščito in reševanje na območju obrtne cone, med bencinsko črpalko in diskoteko Afriko v Trebnjem, dosegel zastavljeni cilj. Preveril je usposobljenost blizu 40 sodelujočih, medsebojno koordiniranje reševalne akcije in preizkusil novo opremo trebanjskih gasilcev ob podobnih grožnjah onesnaženju okolja, kakršna je bila tokratna, ob namišljeni prometni nesreči kamiona s solno kislino in osebnega avtomobila, ki je na prikolici v sodu prevažal kurilno olje.
Projekta 3L in C0MENIUS 3.1
Zgodnje opismenjevanje osnovnošolcev - Povezava šol in primerjava znanja osnovnošolcev po Evropi
VELIKE LAŠČE - V osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah že tretje šolsko leto sodelujejo v projektu 3L, ki pznačuje spremljanje zgodnjega opismenjevanja učencev v primerjavi s šolami v ostalih evropskih državah. Pri projektu sodelujejo poleg ravnatelja Edija Zgonca tudi Majda Križman Žužek, Petra Ške-delj in Metka Starič. Projekt v Sloveniji vodita Zavod za šolstvo in Pedagoška fakulteta, zanj pa je bilo izbranih šest osnovnih šol po Sloveniji: poleg velikolaške še osnovne šole Trnovo, Vič, Valentin Vodnik, Livada (vse iz Ljubljane) in osnovna šola Spodnja Idrija. Delo učiteljev spremljajo z anketnimi vprašalniki o metodah dela pri opismenjevanju, učence pa usmerjajo v akcijsko raziskovanje in sodelovalno učenje.
Projekt COMENIUS 3.1 je nadgradnja projekta 3L, pri kateri gre za konkretne izmenjave izkušenj med učitelji in šolami, ki so bile že prej vključene v projekt 3L. Vsaka izmed šestih slovenskih šol se je povezala še s šolami v tujini. Velikolaška šola seje povezala s šolami na Švedskem, Nizozemskem, Portugalskem in v Veliki Britaniji. Z nekaterimi šolami so sodelovali zelo dobro, nekatere pa se poskusom zbližanja niso odzvale. Na velikolaški šoli sodelujejo v tem projektu Branka Levstik, Vera Lipo-
Prospekt o Svibnem
Pripravili so na člani ŠK Svibno
SVIBNO - Dvanajst članov Študijskega krožka (ŠK) Svibno smo v nedeljo, 22. oktobra, v župnijski cerkvi sv. Križa na Svibnem predstavili prospekt o Svibnem, ki je v prvotni obliki grb, ob razprtju pa kraj predstavi v sliki in besedi.
Obiskovalce predstavitve so najprej pozdravili Andrej Sotlar z orglami in Mešani pevski zbor Papirničar, animator ŠK pa je predstavil naš krožek. Nato smo govorili o obliki prospekta in ob diapozitivih naravnih danosti predstavili naš kraj. Na koncu sta nekaj besed povedala še mentor Jože Prah in predsednik naše krajevne skupnosti Viktor Kmetič, sledilo pa je druženje na dvorišču ob dobrem moštu, jabolčniku, kostanju in domačemu pecivu.
Člani ŠK Svibno, ki je začel delovati marca letos, smo s prospektom želeli dokazati, da je ta kraj del neokrnjenega podeželja srečnih ljudi, kar je tudi geslo prospekta.
TATJANA POTRPIN
vec, Silva Cimerman, Marija Oblak, Stanka Mustar in Petra Škedelj. Nekatere med njimi so bile na Švedskem in Nizozemskem, velikolaško šolo pa so obiskali učitelji iz Švedske. Tudi sami učenci so bili povezani med seboj na različne načine. Mlajši so si v okviru razreda izmenjali plišastega medvedka, kateremu so potem pošiljali pisemca, izmenjevali so si opise praznovanj praznikov, starejši učenci so si izmenjevali pisma in slike ter značilne bajke, ki so jih ilustrirali. Komunicirali so v angleškem jeziku in preko E-maila.
B.	Ž.
Medved Bojan maskota Novega mesta
Pobuda mladih liberalnih demokratov
NOVO MESTO - Mladi liberalni demokrati so na mestno občino naslovili pobudo za obeležitev osemdesetletnice rojstva Dušana Povha in za razglasitev medveda Bojana za uradno maskoto Novega mesta. Letos poleti umrli filmski ustvarjalec Dušan Povh spada med najpomembnejše avtorje slovenskega kratkega filma. Rodil se je 27. marca 1921 v Novem mestu v družini Joška Povha, ustanovitelja tovarne perila Labod in Novo-teksa. S filmom se je začel ukvarjati že na novomeški gimnaziji, med vojno je v partizanih sodeloval pri ustanovitvi časopisa Pavliha in lutkovnega gledališča, po vojni pa je večino ustvarjalnih sil posvetil filmu. Režiral je več kot dvajset športnih in dokumentarnih filmov ter bil direktor filma in montažer pri več filmskih projektih. Za svoje delo je prejel Badjurovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Med njegovimi režijami animiranih filmov zavzemajo posebno mesto risanke o medvedu Bojanu, majhnem, osamljenem medvedku, ki ima le čopič in barve, s katerimi si sam ustvarja svoj svet. Ta lik naj bi postal uradna maskota Novega mesta, če bo pobuda mladih liberalnih demokratov seveda padla na plodna tla. Osemdesetletnico Povhovega rojstva naj bi praznovali 27. marca 2001.
S TREBUHOM ZA KRUHOM V BELO KRAJINO - Prav na martinovo je minilo 50 let, odkar sta se na Senovem poročila Ivanka in Milan Drenovec. Za zaslužkom sta odšla v Kanižarico, kjer je Milan 30 let delal v rudniku, Ivanka pa je kuhala v rudniški menzi. Na letošnjo Martinovo soboto sta si ponovno obljubila zvestobo v črnomaljski župnijski cerkvi pred otroci Jožetom, Milanom in Marjanco, osmimi vnuki, petimi pravnuki ter številnimi sorodniki in prijatelji. (Foto: M. B.-J.)
MARTINOVANJE MALO DRUGAČE - Na Martinovo soboto, II. novembra, točno ob H. uri in //. minut se je v gostilni Meglič v Trebnjem začelo martinovanje. Gostilničar Mariin Meglič je gostil vse svoje soimenjake in soime-njakinje, ki so se odzvati njegovemu vabilu. Za Martinovo miss so soglasno izbrali Martino Zakrajšek, pod Martinovo zastavo pa so slavljenci dali zaobljubo in ob zvokih ansambla Suha solza zapeli Martinovo himno. Vsi so se vpisali v hišno Knjigo martinovanja. Le-to je bilo letos prvič, nikakor pa ne zadnjič. (Danica Sila)
VINO IN SADJE - Tako v črnomaljskem kot v semiškem Društvu vinogradnikov so bili zelo zadovoljni z letošnjim martinovanjem. V Črnomlju so ga pripravili v velikem šotoru, v Semiču pa kar v novi proizvodni hali. Obeh prireditev se je udeležilo nekaj tisoč ljudi ne le iz Bele krajine, ampak tudi onstran Gorjancev, ki so pognali po grlu na stotine litrov vina, manjkalo pa ni niti okusne jedače in dobre zabave. Martinovanje pa je dobra priložnost tudi za predstavitev številnih drugih društev. Med bolj zvestimi so prav člani Sadjarskega društva Bele krajine (na fotografiji na martinovanju v Črnomlju), ki so dokazali, da gresta vino in sadje lahko dobro skupaj. (Foto: M. B.-J.)
RAZSTA VA NA ČATEŽU - Ker je sodobni čas iz naših domov že skoraj izrinil marsikatero ročno spretnost, se je KUD Popotovanje Frana Levstika s Čateža odločilo, da povabi medse ljudi, ki znajo narediti marsikaj uporabnega in zanimivega. Ob “razhodnji" na Martinovo soboto na Čatežu je na razstavi Ignac Miklič iz Razbor pokazal izdelovanje lesenih grabelj, Ivan Repovž iz Velike Loke se že 30 let ljubiteljsko ukvarja s pletarstvom, Irena Blaznik iz Trebnjega seje zelo uspešno povsem posvetila oblikovanju gline, Ana Babič z Roj pri Čatežu izvrstno obvlada izdelovanje papirantih rož, Jožefa Dimeč iz Zagorice pri Čatežu (na posnetku) pa zna iz mehkih ovčjih kožuhov narediti tople nogavice. Preje volne seje naučita že v mladosti, kolovrat pa je znova pognala šele pred leti, ko so spet začeti z ovčerejo. (Foto: P. Perc)
ZAHVALA
Veš, moja vrata priprta bodo mi ostala in z mano te čakala.
V 26. letu nas je tragično zapustil
DARKO
MARINČIČ
z Rožnega Vrha 13 pri Trebnjem
Ob boleči izgubi sina, brata in fanta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za tolažilne besede, pomoč v težkih trenutkih in za darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in predstavnikom kluba Dolenjček za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi in Vlasta
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nas je v 86. letu starosti zapustil naš dragi ate, stari ate, tast in stric
ALOJZ VRANIČAR
krojač
iz Mačkovca 4 pri Novem mestu
Ob težki izgubi našega ateta se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, posebno sosedom Zupančičevim, Danici Vidmar za pomoč, dr. Gorjupu, ge. Jožici Murn za lajšanje bolečin, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Oklešen, šmihelskim pevcem za zapete pesmi in za zaigrano Tišino, Knjigovodskemu servisu Prijatelj, Domu starejših občanov Novo mesto ter ZZB Ločna - Mačkovec. Vsem, ki ste našega ateta spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, še enkrat iskrena hvala!
Njegovi: hčerka Almira, sin Marjan, Anica, Ivan z družinami, Neži in Mark ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Kdor živi v spominu svojih dragih, ni mrtev, je samo oddaljen, mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
Z nami je snoval in občudoval življenje. Brez slovesa nas je zapustil
ŠIME
ČULINA
iz Vavte vasi 73
Od njega smo se poslovili 5. novembra'. Naša žalost in izguba sta veliki. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, podarili vence, cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Mercatorja Dolenjske, d.d., pogrebni službi Oklešen, g. župniku, pevcem in govorniku g. Jakliču. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 35. letu starosti zapustila žena in mamica
JERNEJA OŠTIR
roj. Mirtek
iz Novega mesta
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani.
Žalujoči: mož Jurij, otroci Domen, Tamara, Tim in Nejc
IZ PORODNIŠNIC
13L INOVOIVlE^kE poRodNl^rsi i< r
V času od 30. oktobra do 12. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Anita Kranjc z Dob -Evo, Ivanka Starešinič iz Zilj -Lavro, Sevala Rušida iz Črnomlja - Edvina, Janja Škedelj iz Podturna - Eriko, Silva Cugelj iz Drame -Andrejo, Mihaela Žvab iz Petrove vasi - Urbana, Terezija Gregorčič iz Slepška - Andreja, Sonja Bogolin iz Ardra - Aljaža, Irma Svetec Hudoklin z Vrha pri Šentjerneju - Luka, Sandra Šajatovič iz Metlike -dečka, Andreja Strajnar iz Gorenjega Globodola - deklico, Marti Kaurin s Kala - Simona, Marija Turk iz Spodnjih Vodal - Martina, Marica Strniša iz Vrbovca - Jana, Brigita Žabkar iz Dol. Prekope -Anžeta, Mirjana Hren iz Jablana -Amadejo, Darja Auguštin iz Metlike - Žano, Elizabeta Ivančič iz Radovlje - Eliano, Gordana Gorenc z Vrha pri Šentjerneju - Tjašo, Marija Orešnik iz Leskovca v Pod-borštu - Anžeta, Tatjana Slane iz Metlike - Petro, Mateja Lukšič iz Koroške vasi - Luka, Vilma Murn iz Korit - Janeza.
Iz Novega mesta: Sadija Čandič, Koštialova 10 - Meliko, Nada Struna, Ragovska 10 a - Tino, Jožica Mohar, K Roku 132 - Nino, Barbara Gorišek, Na Tratah 19 - Greto Terezijo.	čestitamo!
dile: Karmen Abram s Senovega -Laro, Emilia Peršolja z Libne - Janeza, Marija Tomše iz Nove vasi -Diano, Milena Župane iz Stranja -Valentino, Greta Gošek iz Sevnice
- Karin, Bernarda Logar iz Krškega
- Kajo, Polonca Žibert z Mosteca
- Timoteja, Malsore Kolukaj iz Dolenje vasi - Rinese - Mojca No-voselc-Sintič iz Dolenje Pirošice -Žiga, Marija Košir iz Podgorja -Jerneja, Mojca Tršelič iz Gorenjih Skopic - Tilna, Sonja Savnik iz Starega Grada - Tilna, Sonja Povh z Obrežja - Davida.
Čestitamo!
V SPOMIN
. Kje je še kdo v tem čudnem času med nočjo in dnevom?
Vpiješ in veš, ne prikličeš glasu.
(I. Minatti)
11. novembra je minilo 10 let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, hčerka in sestra
ANA RADOVIČ
s Preloke 9
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in sveče ter postojite pri njenem preranem grobu.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je tiho in nepričakovano zapustila naša draga mama, sestra, teta, babica, prababica in tašča
MARIJA KOREVEC
iz Velikega Gabra 27
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala pevcem za zapete žalostinke, govorniku za besede slovesa, g. župniku za opravljen pogreb in pogrebni službi Perpar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
1 \ w- bm .311 *£ ki poi*ocJ rM i š psj i < »
V času od 27. oktobra do 10. novembra so v brežiški bolnišnici ro-
Promocija duševnega zdravja v šoli
BLED - V okviru projekta Evropska mreža Zdravih šol je nedavno na Bledu potekal seminar Promocija duševnega zdravja v šoli, ki gaje vodila Gay Gray, ena od avtoric priročnika za učitelje z istim naslovom, sicer pa predavateljica na univerzi v Southamptonu. Seminar, tretji po vrsti, je bil namenjen nadaljnjemu izpopolnjevanju slovenskih predavateljic, ki izvajajo na šolah izobraževanja za promocijo duševnega zdravja.
ZAHVALA
Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
Po dolgoletni bolezni nas je v 74. letu zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra
JOŽEFA ZAGORC
z Javorovice 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za darovane sv. maše. Posebej se zahvaljujemo zaposlenim v Krki, tovarni zdravil, tabletnemu obratu in sanitarnemu oddelku, zaposlenim v Splošni bolnišnici Novo mesto, Transportno - kurirski ekipi, pogrebni službi Oklešen, Šmihelskemu pevskemu zboru, Alešu za zaigrano Tišino ter gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Alojz, sin Jože in hčerki Ivanka in Marjeta ž družinami ter bratje in sestre
r.
V SPOMIN
BOJANU
FLORJANČIČU
(1980 - 1999)
Če te pokliče Ljubezen
prisluhni ji
Morebiti
zadnjikrat slišiš
njen sirenski glas
Zbudil bo usnulo drhtenje
v tebi
davno pokopane nežnosti
Nimaš jih komu dati
So le še spomin
in muka
Prisluhni ji
Prezgodaj te bo objela
dolga
prazna
tišina
Čaka! boš
le še na klic Zemlje
Prisluhni
če te pokliče Ljubezen Iščem te v travah iščem te v morjih najdem te v zvezdah ki sijejo name Je čas za radost in je čas za bolečino je čas za ljubezen in čas za prikrito sovraštvo je čas za stolpe upanja in čas za brezna obupa je čas divje budnosti in bo čas nevzdramnega sna (M. Kačič)
Vsi tvoji
SL
ZAHVALA
Solza se bo posušila, rana se bo zacelila, toda bolečina ostala bo za vedno.
V 46. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga
MILKA PEZDIRC
po domače MIKOLAŠEVA MILKA
s Krasinca 35
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam darovali cvetje in sveče, nam pomagali in pokojno pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za pomoč, pevcem cerkvenega zbora Podzemelj za zapete pesmi, Trdičevi Metki za poslovilne besede, pogrebni službi Piškurič za lepo organiziran pogreb ter župniku Alojzu Brcetu, župniku Vinku Kašarjevemu, patru Cirilu in patru Zdravku za opravljen obred in tople besede slovesa.
Žalujoči: mož Peter, sinovi Tone, Jože, Branko, Peter in Stanko ter vsi njeni
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustila ljuba žena, mamica, stara mama in tašča
TEREZIJA BOBIČ
z Dob pri Kostanjevici
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Severjevi iz Kostanjevice in osebju bolnišnice Brežice, ki so ji med hudo boleznijo lajšali bolečine, kakor tudi pevcem iz Kostanjevice, ki so ji zapeli v zadnje slovo.
Žalujoči: mož Anton, sin Toni z družino, hčerke Slavica, Majda in Jožica z družinami
m* as
m
ZAHVALA
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman, te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok Za vedno nam ostaja.
V 79. letu starosti je prenehalo biti srce našega ljubljenega očeta, deda, brata in strica
ANTONA
OVNIČKA
z Malega Slatnika 27
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. Vinku Mikcu in g. Francu Avscu za poslovilne besede, g. Jožetu Riflju in g. Antonu Gorencu za izkazane časti Zveze borcev in upokojencev Mali Slatnik. Posebna zahvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice v Novem mestu, pogrebni službi Oklešen, šmihelskim pevcem ter za zaigrano Tišino. Kolektivoma Laboda in Agroservisa iz Novega mesta ter Restavraciji Iskra Kranj najlepša hvala za denarno pomoč, ki ste jo nakazali v korist Splošne bolnišnice Novo mesto.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
m asm	mssm/M
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIjSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 16. novembra - Jerica Petek, 17. novembra - Gregor Sobota, 18. novembra - Roman Nedelja, 19. novembra - Elizabeta Ponedeljek, 20. novembra - Srečko Torek, 21. novembra - Marija Sreda, 22. novembra - Cilka
Lunine mene
18. novembra ob 16.27 - zadnji krajec
kino
ČRNOMELJ: Od 17. do 19.11. (ob 20. uri) Jake, Brian in Anna. 18. in 19.11. (ob 17.30) Kokoške na begu.
BREŽICE: Od 16. do 21.11. (ob
18.	uri in 20.15) Samo še 60 sekund. 23.11. (ob 20. uri) Vesoljski kavboji.
GROSUPLJE: 17.11. (ob 17. uri) Shaft. 17.11. (ob 19. uri) Romeo mora umreti.
IVANČNA GORICA: 16.11. (ob 17. uri) Shaft. 16.11. (ob 19. uri) Romeo mora umreti.
KOČEVJE: 18.11. (ob 19. uri) Shaft. 19.11. (ob 19. uri) Romeo mora umreti.
KRŠKO: 17. in 18.11. (ob 20. uri) in 19.11. (ob 18. uri) Samo še 60 sekund. Od 21.11. (ob 19. uri) Skozi oko zasledovalca.
NOVO MESTO - DOM KULTURE: Od 16. do 22. II. (ob 18. uri in 20.30) Potopljene sence
RIBNICA: 18.11. (ob 21. uri) Romeo mora umreti.
TREBNJE: 17.11. (ob 20. uri) in 19.11. (ob 17. uri) Vihar vseh viharjev.
VELIKE LAŠČE: 18.11. (ob 19. uri) Romeo mora umreti.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
TRAKTOR DEUTZ TD 55, letnik 1993, servo volan, nove gume, dodatna oprema, odlično ohranjen, prodam. “Et (041)290-
702.
KUPIM
ODKUPUJEM večje količine suhih bukovih drv s svojo ali vašo dostavo. ® (041 >346-071. NEKAJ STAREGA POHIŠTVA kupim, (mize, omare, stole, komode, postelje), staro okoli 100 let. ® (07)30-45-800,(041 >696-263.
MOTORNA VOZILA
FIATTIPO 1.4 i.e„ letnik 1994, kovinsko rdeč, lepoohranjen, registriran do 8/01, prodam, ® (041)628851.	2908
R 19 1.4 RT, bel, letnik 1/94, 115.000 km, strešno okno, prodam. ® (0411648-656.
PREPIS VOZIL
041/546-159
KOMBI TRAF1C 2.j5 furgon, povišan, in kombi C 25 D, letnik I992, prodam. ® (041)713-005.	2930
DAIHATSU CHARADE TD, letnik 1988, prodam. ® (068)342-308.	2918
NUJNO prodam golf IV., letnik 1998, motor 1.4 16 V, temno moder, z vso opremo, 57.000 km, prvi lastnik, servisna knjiga. ® (07) 30 84 035.	2926
POHIŠTVO
OMARE in kavč, otroško posteljo in previjal-no mizo poceni prodam. ® (041) 253-919.
POSEST
RENT-A-CAR kombi 8+1 za
prevoz tovora ali oseb, zvoznikom ali brez, za daljše najeme ugodni popusti, neomejeni kilometri. ■B 041/412 532.
ZAZIDLJIVO gradbeno parcelo ali starejšo hišo v Žužemberku ali na Dvoru kupim. B (031)306-019.	2913
HIŠO z vrtom v okolici Novega mesta kupim. B (041 >689-436, od 8. do 12. ure. 2925 STAREJŠO HIŠO z možnostjo vselitve, v okolici Škocjana ali Šmarjete kupimo. B (031)817-641.	2938
i
Izdajatelj: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pave! Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodovv 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mati oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-4405/9.
Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: 07/ 39 30 540.
Elektronska pošta: info@dt>l-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket pe vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
PRODAM
VEČ SORT krompirja za nadaljnje sajenje ter jedilnega in za krmo prodam. B (01)788 50 97.	2915
DIAPROJEKTOR, velik, za 27.000 SIT, diaprojektor s tonom, na kasete, za 35.000 SIT, videorekorder Univerza! za 13.000 SIT. stroj za likanje ravnih stvari za 150.000 SIT prodam. B (07) 33 24 799.	2922
SENO, vino žametne črnine ranfola in rumenega plavca prodam. B (07) 30 73 613. 2924
BUKOVA DRVA, razrezana, zjrabljalnik Sip VZ 280 in valjar za zemljo prodam. B (07) 3083 227.	,	2927
NOV kombiniran otroški voziček prodam. B (031)234824. v	2928
RAZNO
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (041)642-762.
NA NOVEM TRGU oddam ali prodam vpeljano trgovino, 50 m2. Možnost gostinskega lokala.® (041)208-773.	2923
ZEL1ŠČAR Rizvič, moč narave. Škrlatni balzam za gastritis, artrozo, vinsko trombozo, osteoporozo, prostato in hemeroide! Kapljice, krema, čaji! ® (041 >886-345, non stop. 2934
FRIZERSKI SALON (z možnostjo opravljanja kake druge dejavnosti) v Novem mestu oddamo v najem. ® 07/33 73 460.
PARKETARSTVO
Blatnik Karol s.p.
Dolenjske Toplice, GSM 041/689 446
Smrekovo oblogo, ladijski pod,
širine 5,7,9 in 11 cm, debeline 13, 16 in 20 mm, od 550 tolarjev, ter bruna in okrasne zaključne letve prodajam. Možna je dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas. ® (07)30 73 587
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701
POLAGANJE KERAMIČNIH OBLOG Radoslav Topič, s.p.
Dolenje Sušice 26 8350 Dolenjske Toplice GSM: 041/553 873
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868
FITNESS - SOLARN - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 07/33 22 827
Iščemo ambiciozne sodelavce za vodenje hitro rastočih mrežno-marketinških skupin na področju Dolenjske. Elegantno delo, hiter in izredno visok zaslužek. Pokličite med 8. in 13. uro na tel.: 01/436-46-90
V LESNOPREDELOVALNI INDUSTRIJI redno zaposlimo za nedoločen čas: viličarista s triletno prakso, po možnosti z opravljenim strokovnim izpitom, gaterista, (računalniško vodena žaga), po možnosti s prakso, dva delavca, vajena dela v lesni stroki. Samo resne pisne prijave pošljite na naslov: Trgobomijal, d.o.o, Ručetna vas 22, Črnomelj. Kontaktna oseba: Miroslav Judnič.	2911 PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimo opravljanje pripravništva. ® 07/33 22 765 ali 041/628 385.
COMMEX Novo mesto, d.o.o., redno zapos-li več čistilk. ® (041)757-648.	2912
NATAKARICO ali natakarja za delo v Dodos pubuiščemo.®(03!)200545.	2916
SIMPATIČNO DEKLE za delo v bistroju zaposlim. Brezplačno stanovanje! B (03)891-1090.	2920
PRODAJALCA (-KO) na terenu in za delo na sejmih zaposlimo. ® (041 >696-370.	2921
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. ® (031)543-208.	'	2933
ZA RAČUNOVODSKE STORITVE v manjšem podjetju iščem servis ali samostojnega knjigovodjo v Novem mestu ali bližnji okolici. B (041)412-532;	2941
ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, okolici, Sevnici in Krškem za trženje oglasov v PIRS imenikih. Slovenska knjiga, d.o.o., PE PIRS, Stegne 3, Ljubljana,® (041) 746-823.	2942
STANOVANJA
DVOINPOLOSBNO STANOVANJE, 68 m2, IV. nadstropje, v Novem mestu, prodam. ® (068) 23 063 ali (07) 30 23 063.	2935
V CENTRU Novega mesta dam v najem samski osebi garsonjero, vseljivo po dogovoru. ® (040)289-961.	2936
OBNOVLJENO dvosobno stanovanje oddamo za daljši čas. ® (041)787-479 ali (07) 30 89 382.	2939
GARSONJERO ter enoinpolosbno stanovanje kupimo, prodamo pa različna stanovanj-ja, hiše v Novem mestu in Krškem. Media nepremičnine, ® (07)30 84 570 ali (031) 531-076.	2945
ŽIVALI
KRAVO za zakol prodam. ® (07) 30 89 095.
MLADE igrive mucke, stare 3 do 4 mesece in tudi malo starejše, oddamo. ® (07)33 47 103.
BURSKEGA KOZLA, starega 18 mesecev, ugodno prodam. ® (07)81 44 225.	2910
2 BIKCA simentalca, krave in telice ter 2 kobili prodam. ® (050)633 691.	2917
PRAŠIČE, 150 kg, in brejo telico prodam. ® (07)30 71249,.	2929
PRAŠIČE, težke 100 do 140 kg, domača krma, prodam. ® (041 >598-224.	2931
PRAŠIČE, težke do 110 kg, prodam. Možen zakol.® (07)30 71 310.	2937
TELE - BIKCA, staro 8 tednov, ter kravo s teletomprodam.®(07)3089719.	2944
TELICO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, prodam.® (031)841-110.	2948
VEČ TELET, starih teden dni, prodam. ® (07) 30 84-247.	2949
KRAVI s teletom ali brez, 130 kg prašiča in hlevski gnoj prodam. ® (07) 30 755 53.
BIKCA FRIZIJCA, starega 10 dni, prodam. ®(07) 30 83 358.	2947
GOTOVINA TAKOJ za vse delnice, ki kotirajo na borzi. ® (07)39 30 262.	2943
V KRŠKEM prodam lokal, opremljen za prodajo mesa ali drugo, prodam. Ugodni pogojil® (0609)612-938.	2946
SLUŽBO DOBI
PRIPRAVNIKA gostinske smeri in žensko za 3-urno pospravljanje lokala v Novem mestu zaposlim. ® (041)643-707.	2932
\0<' Zt»>0
,<y
I ^ I
% v
HevU'
•s 07/33 24 377
DOLENJSKI LIST
$ SUZUKI
-//M
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto S 07/30 24-791
Pravočasno si zagotovite brezplačno hrambo
letnih gum.
KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO
Delavci Knjižnice Mirana Jarca iskreno čestitamo naslednjim svojim sodelavcem: Jadranki Matič Zupančič, višji bibliotekarki, letošnji dobitnici Čopove diplome, najvišjega priznanja iz bibliotekarske stroke, ki ga podeljuje Zveza bibliotekarskih društev; Silvi Gomišček-Šibila za pridobitev strokovnega naziva višja bibliotekarka; Mojci Andoljšek in Slavki Kristan za pridobitev strokovnih nazivov višji knjižničarki referentki, kijih podeljuje Komisija za pridobivanje nazivov in priznavanje kvalifikacij iz bibliotekarske stroke pri Nacionalni univerzitetni knjižnici v Ljubljani na podlagi najmanj deset letnega priznanega ustvarjalnega strokovnega dela na področju knjižničarstva; Maji Medic in Andreji Vugrinec za univerzitetni diplomi iz bibliotekarstva na Filozofski fakulteti in strokovna izpita za bibliotekarja v NUK in Armandu-Luki Polegeku za zaključni izpit na programu ekonomsko-komercialni tehnik v RIC-u.
Čestitamo!
ROCK LEGENDE “PARNI VALJAK”
• koncertna zasedba •
Proslavimo skupaj naš 25. rojstni dan.
Gotja turneje: SABINA SREDA, 22.11., ob 19. uri, športna dvorana Marof, Novo mesto Ob vstopu v dvorano vsak obiskovalec dobi brezplačen promocijski CD album. Predprodaja vstopnic: Bife Rezelj Globtour, Novo mesto Kompas, Novo mesto
SL.
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 18. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava
od 7 do 13. ure: Market Smrečnikova
• Šentjernej: od 7, do 17. ure: Samopostrežba
V nedeljo, 19. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• Straža: od 8. do 11. ure: Market
• Šentjernej: od 8, do 11, ure: Samopostrežba
STU
IO
03.0 MHZ
NOVOTEHNA
MERKUR SKUPINA
NOVOTEHNA, TRGOVINA IN STORITVE, d.d.
Kočevarjeva 7, NOVO MESTO
ODDAJA V NAJEM TRGOVSKE PROSTORE
1. V Kostanjevici, Ljubljanska cesta 4
• velikosti 460 m2 z pripadajočim dvoriščem in parkiriščem.
2. V Gradcu, Gradac 117
• velikosti 140 m2 z pripadajočim dvoriščem in parkiriščem.
Bodočemu najemniku ponujamo:
možnost najetja franšize od Merkurja, d.d.; možnost takojšnjega ali kasnejšega odkupa (v Gradcu je možnost odkupa celotnega objekta). Vse dodatne informacije so na razpolago na tel. št. 07/371-84-10.
Kambič Anton, s.p. Semič 40, 8333 Semič
K sodelovanju vabimo:
• diplomiranega strojnega inženirja, konstruktorja
• elektrotehnika, smer elektronika, izvajalca meritev
• strojnega ključavničarja
Delovno razmerje smo pripravljeni skleniti za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vse informacije kandidati lahko dobijo na sedežu podjetja: Kambič, laboratorijska oprema, Semič 40,8333 Semič ali na tel. št. 07/30-67-006.
Osnovna šolaCenter Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto
razpisuje prosta delovna mesta:
• učiteljice razrednega pouka za nedoločen čas
Pričetek dela 3.1.2001 Pogoji: profesorica razrednega pouka
• dveh (2) učiteljic razrednega pouka za določen čas
Pričetek dela v januarju 2001 (po dogovoru) Pogoji: profesorica razrednega pouka ali absolventka Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih pošljite v osmih dneh po objavi na naš naslov. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 8 dneh po poteku roka za prijavo.
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
® 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DOLENJSKI LIST
Prodajni center podov
PCP PUREBERi
PARKETARSTVO
Foesterjeva 10, Novo mesto
Nadomestilo za stavbno zemljišče
VIDEM - DOBREPOLJE -
Konec letošnjega leta bo v občini Dobrepolje potekel samoprispevek, s katerim je občina letno zbrala 37 milijonov tolarjev. Izgubo vira sredstev namerava občina pridobiti ali s podaljšanjem samoprispevka ali pa s sprejetjem Odloka o nadomestilu za stavbna zemljišča. Po sedanjem predlogu Odloka bi nadomestilo za rabo stavbnih zemljišč plačevali v celotni občini. Pred leti so nadomestilo plačevali le krajani Vidma in Predstrug in ga je zato občinski svet v prejšnji sestavi ukinil. S plačevanjem tega nadomestila naj bi letno nabrali okoli 20 milijonov tolarjev, kar bi bilo za občane manjša obremenitev od sedanjega samoprispevka.
V
vabi k sodelovanju
PREDSTAVNIKE/PREDSTAVNICE
za pridobivanje članov v vrtcih in na otroških prireditvah
Zaželene so organizacijske sposobnosti, komunikativnost, lastni prevoz.
Ponujamo dober zaslužek in še kaj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh na naslov: Mladinska knjiga Založba, d. d..
Služba za razvoj kadrov. Slovenska 29,1000 Ljubljana.
0 naši odločitvi Vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem izbirnem postopku.
_
Založba Mladinska knjiga
Podjetje moje prihodnosti J
Plesni
center
Dolenjske
PLESNI TEČAJI ZA ODRASLE
NEDELJA, 19. november 2000
• začetni tečaj ob 16. uri
• nadaljevalni tečaj ob 18. uri
• izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri
SREDA, 22. november 2000
• nadaljevalni tečaj ob 20. uri
ČETRTEK, 23. november 2000
• začetni tečaj ob 18. uri
• izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri
PETEK, 24. november 2000
• višji nadaljevalni tečaj ob 20. uri
Informacije po telefonu 041/754-911
Svet šole
OSNOVNE ŠOLE OTOČEC Šolska cesta 20, 8222 OTOČEC
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v 53. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanju (Ur. list RS, št. 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek opravljanja del je 12.1.2001. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet šole OŠ OTOČEC, Šolska cesta 20, 8222 Otočec, z oznako ZA RAZPIS RAVNATELJA.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
V 91. letu starosti je obmirovalo srce naše drage mame, stare mame - tame, prababice in tašče
ANE BUČAR ,
z Grabrovca 4 a pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni pa poklonili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Posebna zahvala osebju Doma počitka v Metliki in dr. Srebočanovi za skrb, nego in lajšanje bolečin, gospodu Piškuriču za vzorno organizacijo pogreba, Društvu upokojencev Metlika, moškemu pevskemu zboru iz Šmihela pri Novem mestu in gospodu župniku iz Metlike, ki ste izredno čustveno izvedla poslovilni obred, ter sosedi Anici Jenič za iskrene poslovilne besede ob grobu. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalpjoči: sin Jože, hčerke Bariča, Marija in Anica z družinami, 8 vnukov in 10 pravnukov
Pri založbi
V
			i	
je v zbirki, ki prinaša Ivana Stoparja dela o slovenskih grajskih stavbah, izšla prva od več načrtovanih knjig o grajskih stavbah širom Dolenjske. V pričujoči knjigi avtor obravnava prek 80 gradov, graščin, dvorov, dvorcev, stolpov in taborov v porečju Krke. S slikami dopolnjena besedila prinašajo zgodovinski oris bogate dolenjske grajske dediščine. 345 strani obsegajoča knjiga (v trdo vezana in s ščitnim ovitkom) vključno z DDV stane 9.720 tolarjev, za nakup z naročilnico v Dolenjskem listu pa založba nudi 10-odstotni popust in plačilo v štirih obrokih. Tako lahko izredno zanimivo knjigo kupite za 8.748 tolarjev (in jo plačate v štirih obrokih po 2.187 tolarjev, poštnina je vključena v ceno).
NAROČILNICA (dl)
Naročam Ivana Stoparja knjigo Grajske stavbe v osrednji Sloveniji / Porečje Krke Kupnino 8.748 tolarjev bom plačal v (obkroži)
•	1 (enem) obroku 8.748 tolarjev
4 (štirih) obrokih po 2.187 tolarjev
Ime in priimek:_______________________________________________________________
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_________________________________________
Pošta:.
Davčna številka.
Kraj:
Datum:	Podpis:
Naročilnico pošljite na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto.
e-fnaH: info@univox.sl
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
ne.
S>
OGNJIŠČE
M	
	
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo na osnovi sklepa župana Mestne občine Novo mesto z dne 27.10.2000 izvedena
JAVNA RAZGRNITEV - OSNUTKA ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO (PZ ZA LN ŠMIHELSKE CESTE V NOVEM MESTU - novogradnja reg. ceste R3-664/2501 od km 21.760 do km 22.250) in
- OSNUTKA ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA ŠMIHELSKO CESTO V NOVEM MESTU - novogradnja reg. ceste R3-664/2501 od km 21.760 do km 22.250
’ v času od 17.11.2000 do 17.12.2000
• v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje
* za krajevno skupnost Drska: v zdravstvenem domu v Novem mestu
Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve, Oddelek za prostorsko planiranje, Novi trg 6, Novo mesto.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava osnutka dokumenta bo potekala v krajevni skupnosti Drska (Šegova ul. 9) v torek, 12.12.2000, ob 18. uri.
Na javnih obravnavah bo izdelovalec dokumenta podrobneje obrazložil osnutek dokumenta in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni!
Mestna občina Novo mesto Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Oddelek za prostorsko planiranje Novi trg 6
ZAHVALA
Zakaj si morala nam, mama, umreti'!	Ljubila si življenje,
Odkar utihnil je tvoj glas,	polje, dom,
žalost, bolečina domujeta pri nas.	vendar brej slovesa
zapustila si svoj dom.
V dneh globoke bolečine, ko nam je za vedno zaspala naša nepozabna in nadvse dobra mama, tašča, teta in babica
ANICA AVGUŠTIN
roj. Murgelj
iz Podturna 43
nismo ostali sami, zato se želimo zahvaliti sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste s prijazno mislijo počastili njen spomin in jo spoštljivo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Še posebej iskrena hvala družini Hrovat za nesebično pomoč. Splošni bolnišnici Novo mesto, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Oklešen ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalnjoči: vsi njeni Podturn, Straža, Novo mesto, Ljubljana, San Francisco
_------------------------------------------------------------------------------------
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga
bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
——»■....n.. Lil	n
Naročilnica za
l&USH LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek: j. - Upokojenec:	da
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):____________________________________________________________________________
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2000
Kraj:	Datum:	Podpis:
PORTRET TECjA TEdNA
Prvi nas je poklical Anton Klepec iz Kloštra pri Gradcu, ki so ga
žal nekateri krajani po kraticah imena prepoznali kot tistega Belokranjca A, K. iz okolice Gradca, ki sije 3. novembra natočil gorivo na servisu v Črnomlju in odpeljal, ne da bi plačal. “To nisem bil jaz ne moj sin, ki ima enako ime. V prihodnje bi morali pisati brez kratic ali pa s polnim imenom," je povedal.
Jožeta iz Šmarjete je zanimalo, koliko je najnižja dovoljena hitrost, da ne plačaš kazni zaradi prepočasne vožnje. Inšpektor za promet pri PU Novo mesto Jože Kočevar je povedal, da v bistvu ne more biti kaznovan, če vozi prepočasi. Vendar mora voznik pri počasni vožnji spoštovati določila 3. odstavka 27. člena zakona o varnosti cestnega prometa, drugače bo plačal 10 tisočakov kazni.
Bralka iz Novega mesta je razočarana nad odnosom zdravnika do pacientk v ambulanti za merjenje kostne mase v Dolenjskih Toplicah. “Najprej sem eno leto čakala, da so me naročili, nato pa sem, čeprav sem bila naročena ob 14.15, čakala kar uro in 25 minut, da meje poklical v ambulanto. Ves
 .
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lisla si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato «, pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\  /
ta čas je sproščeno klepetal s kolegico, kar smo slišali tudi v čakalnico. Na pregled nas je čakalo več, vendar ga to ni prav nič motilo."
Bralec iz Šmarjeških Toplic je poklical v zvezi s tamkajšnjim potočkom Zavetrščica. Pravi, da je, odkar si je lastnik na delu potoka, ki teče preko njegove parcele, naredil zajetje in lesene jezove, potoček začel presihati, letos pa je čisto presušil. Inšpektor Simon Humar iz novomeškega Inšpektorata RS za okolje in prostorje povedal, da so o omenjenem primeru že dobili prijavo. Po njegovem teh nekaj lesenih pragov ne bi smelo vplivati na izgubo vode, letošnje pomanjkanje vode pa je gotovo posledica suše. Lastnika so že napotili na pridobitev strokovnega mnenja Javne vodnogospodarske službe Novo mesto, da se to ustrezno sanira.
Silva Turk iz Novega mesta sprašuje, kako je mogoče, da na novi tabli pred njeno domačo vasjo piše Dolenji Suhadol in ne Leskovec, kot se sicer ta vas imenuje. Zanima jo tudi, kje lahko kupi slovensko zastavo. Na prvo vprašanje je Milan Bratič iz novomeške občine odgovoril, da bodo to takoj preverili in če je prišlo do napake, bodo to popravili v najkrajšem času, zastavo pa lahko Silva kupi v Mladinski knjigi na Glavnem trgu v Novem mestu.
Bralca iz občine Dolenjske Toplice menita, da je sicer prav, da topliški župan podpira razvoj turistične dejavnosti, vendar je po njunem kar nekaj bolj potrebnih investicij kot pomoč pri obnovi stavbe, v kateri je od nedavnega krčma Pr’Preš’. Med nujno potrebne naložbe sta omenila pločnike in razsvetljavo do osnovne šole, vodovod, mrliško vežico, neurejeno parkiranje... O tem, zakaj občina podpira tovrstne projekte, pa na občinski strani.
Ana iz Bele krajine je pohvalila vse osebje metliškega Zdravstvenega doma. “Morda je res dolga čakalna vrsta, vendar to odtehta prijazno osebje. Posebna pohvala ve-
lja sestri Veri, ki dela na terenu."
S. P. iz Metlike pa je pohvalila dr. Antona Šukljeta, zobozdravnika iz zasebne zobne ambulante v Metliki, kot dobrega, strokovnega in usposobljenega zdravnika ter prijaznega človeka do pacienta. Pohvalila je tudi osebje v ordinaciji.
Belokranjski blok klicev je sklenila Marta, ki meni, da bi morali več prostora nameniti obvestilom o dobrodelnih prireditvah. Če bi bila vest o nedavnem dobrodelnem koncertu v Črnomlju večja in bolj opazna, bi se koncerta zagotovo udeležilo več ljudi.
Bralka Dolenjskega lista pa je odgovorila gospodu iz okolice Trebnjega, ki je pred kratkim pohvalil trebanjske volivce, da so prav volili. “Trebanjci so nagradili tistega, ki zanje nikoli ni nič napravil, svoje garače pa bi radi izkoriščali do onemoglosti. S takim obnašanjem boste Trebanjci še dolgo tam, kjer ste. Tako kot Novomeščani, ki, reve, niso zmogli izvoliti enega svojega poslanca in se bodo sedaj lahko po kolenih plazili proti Brežicam k poslancu, ki ga je pravilno ocenil gospod Hvalica v svojem intervjuju, in tak bo tudi rezultat te božje poti."
M. Ž.
(------------------------------ 'N
&/'?'£e
Hladna jesen že prihaja
Hladna jesen že prihaja, po dolincah stanca pada, čas je meni ženit se, pa nimam ’ zbrane ljubice.
Imel sem že ljubco’ zbrano, so mi jo dali v drugo faro, kaj bom, revež, zdaj počet, oj kje bom drugo ljubco vzel?
(Ljudska)
\ /
Dobrodelni ples Lions kluba Novo mesto
NOVO MESTO - Lions klub Novo mesto priredi v soboto, 18. novembra, ob 20. uri v restavraciji Tango na Otočcu tradicionalni dobrodelni ples, že sedmi po vrsti. Program bo vodila Judita Pirc, za ples bo igral ansambel Objem. Gostja večera bo mlada novomeška mezzosopranistka Irena Yebuah. Pripravili so bogat srečelov, potekala pa bo tudi dražba dveh umetniških slik akademskega slikarja Jožeta Kumra. Ves izkupiček bodo, tako kot vedno doslej, namenili v dobrodelne namene, tokrat novomeški bolnišnici za nakup inzulinskih črpalk za zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo.
Izlet naročnikov Dolenjskega lista in prednovoletno rajanje
V Kočevje, Ribnico in Velike Lašče
V soboto, 9. decembra.
bomo naš zadnji letošnji izlet združili z že tradicionalno prednovoletno zabavo. Na novomeški avtobusni postaji se bomo zbrali ob 8. uri. Pot nas bo vodila mimo Straže, Dolenjskih Toplic, Dvora in Kočevja, izletniki pa lahko vstopajo na avtobusnih postajah omenjenih krajev. Naš prvi postanek bo na Rašici, kjer si bomo ogledali Trubarjevo domačijo, si nato v Novi Štifti ogledali baročno cerkev iz leta 1671 in v Ribnici obiskali lončarstvo Bojc ter grad z muzejem suhe robe in lončarstva.
Kosilo bo okoli 15. ure in kasneje še popoldanska “kmečka malica”, vmes pa nas bosta ob zvokih harmonike zabavala Dejan Hribar in Marko Rifelj.
Predviden prihod v Novo mesto okoli 23. ure. Cena za naročnike Dolenjskega lista je 4.800 tolarjev, za ostale 5.400 tolarjev. V ceno je vključeno: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom, kosilo, popoldanska malica, vodenje, glasba, organizacija in DDV. Doplačilo: za ogled Trubarjeve domačije 300 tolarjev in ribniški grad 200 tolarjev.
Prijavite se čimprej na tel. številkah: 07/ 33-21-115, 33-25-477
Na izlet vas vabita:
DOLENJSKI LIST
in
V4ANA*
tutliUčna. Renčijo.
Alex nazaj na zdravljenje v Ameriko
Šestnajstmesečni A/ex Zoran se vrača v Ameriko - Štiritedenska hiperbarična terapija prinesla več kot spodbudne rezultate - Večino prihodnjega zdravljenja bo krilo ameriško zavarovanje
Toni Jarkovič
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Anton Klepec ni ukradel bencina - Pohvali metliškemu zdravstvu - Leskovec ni Dolenji Suhadol - Trebanjci naj bi nagradili tistega, ki zanje ni nikoli nič napravil
NOVO MESTO - Združene države Amerike - pred stoletjem in več obljubljena dežela številnim priseljencem iz vsega sveta, tokrat, kot kaže, dežela upanja malega Alexa Zorana iz Gorenje vasi, kateremu so kmalu po rojstvu ugotovili cerebralno paralizo. Njegovo življenjsko zgodbo ste bralci Dolenjskega lista že spoznali, nazadnje smo mu veliko sreče zaželeli pred dobrima dvema mescema, ko je odpotoval na zdravljenje s hip-erbarično terapijo v Ameriko, ki naj bi malemu dečku pomagala h karseda normalnemu otroštvu in življenju. Za zdravljenje so ljudje iz vse Slovenije zbrali malo manj kot polovico od potrebnih skoraj 17 tisoč dolarjev, ostalo pa sta si njegova starša Annmarie Gorenc Zoran in Marjan Zoran sposodila od znancev.
Štiritedensko zdravljenje v Tam-pi na Floridi, kije poleg 41 hiper-baričnih terapij vsebovalo še delovne terapije, fizioterapije in logopeda, Alexa in njegove družine ni pustilo na cedilu. “Po terapiji so tamkajšnji zdravniki, midva z možem ter sorodniki in prijatelji pri Alexu opazili velik napredek v njegovem duševnem razvoju. Alex ni več tako razdražljiv in jokav. Prepozna svoje starše ter bratca Marka, bližnje sorodnike, pokaže, kam hoče iti, in izrazi svojo voljo z različnimi glasovi. Manj spastičenje v nogah, velik napredek pa je dosegel tudi pri hranjenju, sedaj namreč prenaša tudi gostejšo in kepas-to hrano ter pokaže, če mu ni dobra. Zanimajo ga predmeti, ki ne ropotajo, več potrpljenja ima v vozičku, začel seje obračati s hrbta na trebuh,... Alex se zanima za okolico!" je ganjeno naštevala Annmarie.
Alex se s svojo družino v začetku prihodnjega leta vrača v Ameri-
ko. Takoj po prihodu v Tampo ga čaka operacija oči, nato pa 80 hi-perbaričnih terapij, fizioterapije, delovne in vodne terapije, logoped in terapije modeliranja. Lahko bi rekli, da imajo Zoranovi srečo v nesreči. Večino nadaljnjega Alexo-vega zdravljenja razen hiperbarič-nih terapij bo namreč krilo ameriško zavarovanje. “Bila sem rojena v Ameriki in tam dolga leta tudi živela. Zato imam tamkajšnjo delovno matično številko, tako da se bom kot učiteljica lahko zaposlila na eni izmed šol. Tudi mož Marjan
se bo po pridobitvi matične številke zaposlil kot mizar," je polna upanja pripovedovala Alexova mamica.
Zakonca Zoran sta hvaležna vsem, ki so prisluhnili njunemu klicu na pomoč, in Ameriki, ki bo omogočila Alexovo zdravljenje. V korist vseh družin in otrok, ki se soočajo s podobno usodo, se zato odrekata vsega denarja, ki bo še prišel na žiro račun novomeškega KZA - Centra za pomoč ljudem v stiski. Fundacija Alex bo še živela, vendar za druge otroke.
M. ŽNIDARŠIČ
POLN! UPANJA - Mlada družina Zoran bo za leto dni odpotovala v Tampo na Floridi. Z Alexovim zdravljenjem in hiperbarično terapijo pa se lahko seznanite tudi na spletni strani http://ZORAN4.bizland.com (Foto: M. Žnidaršič)
GOBA N Z OGROMNIM KLOBUKOM - Naši gozdovi so bili letos zaradi suše zelo skopi z gobami. Pri nas v okolici Šentruperta jih pravzaprav vse poletje ni bilo, šele jesenska moča jih je privabita iz zemlje. Čeprav je že november, me obilna bera še vedno razveseljuje iz dneva v dan. Konec oktobra me je med drugim pozdravil tudi precej velik goban, katerega premer klobuka je dobrih 31 cm, njegovo meso pa zdravo in trdno v svoji belini. Nisem posebna ljubiteljica gobjih jedi, zato pa toliko bolj uživam pri njihovem nabiranju. (Foto: Rezka Pivec)
METRSKA ŠČUKA NAMESTO MARTINOVE GOSI -Čepravje Zoran Leko ribič že četrt stoletja in ima za seboj kar precej kapitalnih ulovov, si ni mislil, da bo ravno.na Martinovo soboto ujel ščuko, ki je merila kar meter in pet centimetrov. Ribaril je na Otočcu, voda je bita visoka in kalna, devetki-logramska ščuka pa je prijela na četrti met. (Majda Luzar)
Z LJUBEZNIJO DO ROZ - Marija Car iz Bereče vasi z zvrhano mero ljubezni dela v vinogradu, na njivi, na vrtu, še posebno veselje pa ima z rožami. Ne čudi torej, da ji vse, kar posadi, odlično uspeva. Še posebno je ponosna na rože, letos pa je bila za obilno cvetenje še kako hvaležna angelski trobenti. Ko je nedavno šteta cvetove in popke, jih je naštela kar 471. Da ne bi kakšnega preštela dvakrat, je k vsakemu privezala trakec. Prizna, da je kakšno vejico med štetjem tudi polomila, kljub temu pa bo glede na vremenske napovedi grm z obilnim cvetenjem gotovo še nekaj časa krasil njen vrt. (Foto: M. B.-J.)
“Kletarstvo se je v zadnjem času dosti razvilo, zato med pridelanim cvičkom skoraj ni slabega. Problem vinogradnikov in kletarjev pa je v tem, da se pojavlja na vinskem trgu tudi cviček sumljivega porekla in dvomljive kakovosti. Za to so krivi tisti, ki sta jim zgodovinsko poreklo in sestava cvička tuja. Poseben čar in harmonijo dajeta cvičku prav sestava zemlje in podnebje, kjer raste grozdje, iz katerega pridelujemo to vino. Kje je taka zemlja in kje je tako podnebje, so odkrili že naši dedje." Tako pravi Toni Jarkovič iz Avguštin nad Kostanjevico, ki so ga na letošnjem prazniku cvička v Kostanjevici na Krki izbrali za kralja cvička za leto dni.
Rojen je bil in še zdaj živi na zemlji in pod nebom, od koder po njegovem mnenju in po prepričanju mnogih drugih vinogradnikov izhaja cviček. Je iz Jurkovičeve družine z Broda 23 pri Podbočju, kjer so doma znani vinogradniki in pridelovalci trsnih cepljenk. Tako ima v krvi vinogradništvo in zato spoštuje vino, predvsem vse bolj čislani cviček. Najbrž prav zaradi družinske vinogradniške tradicije se v zadnjih letih precej
posveča trtam in kletarjenju, potem ko se je izučil za avtomehanika, nekaj časa delal v tem poklicu in se pozneje usmeril v gradbeništvo, ki mu zdaj tudi reže največ kruha.
. Na Laptah ima vinograd, velik nekaj več kot hektar, v katerem je zasadil pretežno sorte za cviček1. Vinograd ima tudi v Za voda h, kjer sloji njegova vinska klet. Tam se preizkuša kot kletar in pri tem očitno uspeva, saj slab cviček bržčas ne bi prinesel laskavega naslova kralj cvička. “Kletarjenje zahteva doslednost in čas. Kletarstvu namenim marsikatero nedeljo in prosto urico," pravi Jarkovič.
Cvičkovo kraljevanje mu je naložilo nekaj obveznosti in mu vzame veliko prostega časa. “Toda če se z vinogradništvom in kletarstvom ukvarjaš z veseljem, ni težko tega delati in ni težko biti kralj,
“ pravi.
Jarkovič soglaša s tistimi, ki trdijo, da se pridelava dobrega cvička prične s kvalitetno pridelanim grozdjem. "Nadaljuje se v kleti. Cviček v kleti pa zahteva pozornega kletarja, ki redno pokuša vino in ugotavlja morebitne napake. Zato mora kletar veliko vedeti, odveč pa ni, če se včasih posvetuje s strokovnjaki, ki se poklicne ukvarjajo z vinom. Če je vse tako, bo cviček pravi. ” Tako pravi kralj cvička.
Že kot otrok je, ki so ga jemali s seboj v Gadovo peč in okolico,. spoznal, da je pridelovanje cvička precejšnja muka. Sam pravi: “Cvi- S ček je doma na zemlji, kjer je \ malo ravnice, je pa tam veliko strmih bregov. Obdelava vinogradov je težko delo. Zato v rajonu cvička ni pogojev za množično proizvodnjo. Prav zato mislim, da bi morati še posebej spoštovati izvor cvička in ljudi, ki to vino pridelujejo z veliko truda. ”
M. LUZAR
REKORDEN JURČEK - L ovec Stane Kramar je v revirju Zg. Vodale našel rekordnega jurčka, ki tehta 1540 gramov, premer njegovega klobuka pa je 32 cm. Namerili so še 94 cm obsega klobuka in 32 cm obsega beta. (Foto: Wo!fgang Bahr)