S Nekaj o hranjevanji sadja. Ljudje scmtertje tožijo: ,,letos ne velja sadje nič, o božiči bila so moja najlepša jabelka nže nagnjita". Drugi tarnja: .moje sadje jeuže velo in subo". Tretji mrmra *. ,,moje sadjese je navzelo neprijetnega okusa, nihre ga nekupi". Tako bodo ljudje vsako leto toževali, če se ne poboljšajo in popustijo nekatei*e stare navade ter popremejo novega načina sadje hranjevati. Ta način je zelo priprost. kakor bi ga natura sama bila zaukazala. Najprvo je, da sadje o pravem času, potrgamo. Zastonj je sveži sad hraujevati, če pa ni dozorel. Nezreli sad začne kmalu v peškah gnjiti, postane vel in se skrči v majhen klopčič. Na dalje moramo sadje opazno trgati, najbolje z roko. Res je, nekaterim trdnim zimskim jabelkom ne Škoduje. Drugaee pa je zastran žlab.tnih, sočnatih jabelk in gmsek. Tem škoduje najmanjše obtolčenje Na najueznatuejšej rani, katere še s prostim očesom ne opazimo, začne goba rasti t. j. gnjiti. Zatem treba sad lepo razvrstiti in vsa slabejša, po črvih navrtana jabelka itd. odbrati ter jih pustimo 14 dni izlilapiti se. Zatem še le spravimo jih v shrambo, ki je največje važnosti pri vsem delu. Shramba bodi le srednje suha ter v njej enomerna temperatura 1—5° Reaumur. Zakaj nam jabelka v hišah ne ostanejo dolgo čvrsta? Prav zato ne, ker so hiše ali sobe ali presušne ali pretople ali se temperatura v njih prepogosto izpremenjava; kajti v presušnih sobali sad prehitro vel postane in se skrči, v pretoplib rado gnjije in tretjem slučaji zmrzne. Veliko bolje shrambe za sad so kleti, zlasti če so dovolj globoke in ce jc dno pesek ali ilovica. ki vode ne prepušča. Sedaj moramo še skrbeti, da ne bode v kleti pretoplo, premokro in nobenega prepiba; kajti te tri ret'i so največ krive, da se tudi v kleteh sad ne drži. Tudi drugih takšnih rečij, ki na gnjilobo delujejo, ne smemo v kleti trpeti. Niso pa sadjarji vsi enih mislij, je li v kleti bolje sad prosto po deskali razdevati ali v sode vložiti. Na deskah razloženo sadje zamoremo vsaki čas pregledovati in gnjili sadež odbirati. V sodih pa se daije drži sadež, kor je uplivanje svotlobe in zraka precej zabranjeno. Kdor po razloženem na''-inu ravna, ta bo sadje skoraj celo leto obranil sveže in sočnato ali za domačo porabo ali za prodavanje. Tako pričaka ceno, ki je dva- tri- petkrat večja od one je.seni. Mavsikateri sadjar, ki se je modro di-žal razloženega načina sadje hranjevati, je srasoma postal bogat mož. Fail. Brinove jagode. Take bi ne sraele v nobenem gospodarstvu manjkati, kajti so v mnogih boleznih preizvrstno zdravilo. V prvi vrsti ženejo prav močno na vodo in pri tem nikdar ne škodujejo. Zato ae prav dobro kot zdravilo dajo rabiti v vseh vnjetjih na mehurju ali pa v primerljejih, v kterih se voda v prepičli meri izločuje. Včaaih se izločiije gosta in sprejemajoia se voda in tudi v tem primerljeju so briuove jagode dobro zdravilo. Ako bolena živina le s težavo vodo spušča, jcj dostikrat brinove jagode polajšavo prinesejo. Pa ne samo na scala brinove jagode blagodejno vplivajo, sploh delujejo draživno na žlezne kože po celem truplvi, zato se dajo tudi pri vseh katarib po dilialnik in pljiičuih bolezuih dobro porabiti. Tudi na prebavne organe dobro delujejo in druga zdravila v njihovi moči podpirajo. S fenlieljnom in kumino pomešane dajejo štupo. ki živini veselje do jedi in pijači budi in oživlja. Odraščenemu govedu se sme po 30—60 gramov te štupe po trikrat na dan najbolje na krmo potrošene ali pa v svaljkih podati. Kako vzrejati ralada teleta ? Pri vzrejevanji rnlade goveje živine se godijo še mnoge napačnosti, ki so dobremu vspehu srečne vzreje zelo na kvar. Marsikteri govedarji puščajo teleta le 4 k večemu 6 do 8tednov pri materi sesati, potem jih odstavijo in z drugo krmo in nekoliko zrnjem hranijo. Zelodec mladih živinčet pa še ni sposoben trdo hrano popolnoma prekuhati in prebaviti; zato se pa potem ui čuditi, ce teletom inlečno meso s kosti pade in veeidel telet skumra in skuštra. Skumrano tele pa se nikdar več popolnoma ne popravi in zaostane daleč za svojo pravo vrednostijo, ktero je po plcmenu dobilo. V mnogib slučajih napade teleta tudi driska, ki včasih dolgo trpi rn mnogo lepih živinčiet vgonobi. Ako govedar pa za to skrbi, da se teletu mleino nieso ohrani, tako se bode le redkokedaj primerilo, da se mora tele zaklati. Hleko je v prvi vrsti teletovo, tako je to po naravi vstvarjeno. Krava ne postane zarad človeka novodojbna. Zakaj pa mlada praseta z vsem, kar je le koli pri rokali, gospodinje hranijo ? Ali teleeje meso ui toliko vredno, ko prasečje? V prejšnjih časih, ki je meso še dober kup bilo, in živinoreja še ni imela tolike veljave, kakor dau današnji, se je še smelo nekoliko bolj nemarno v teletoreji postopati ali danas to ne gre več. Teletom se ravno ne sme preveč mleka puščati — preveč tudi ni dobro — ali toliko se ga jim mora pustiti, da v rasti in razvitku napredujejo. S 6 — 8 tedni se smejo od matere proč vzeti, mora se jim še skozi nekoliko časa kravjega mleka od vimena v golidi piti dajati, dokler da so blizo četrt leta stari. To ni no bena pretirana potrata, kajti potrošeno mleko nam teleta v obilni meri povrnejo. Od četrtega tedna se jim sme tudi že nekoliko suhe mrve pokladati; žlahtno, dobro seno, nekoliko zdrobljenega ovsa, lanene prge in pivinih tropin. To je najprimernejša krma za mlada teleta. Po pivinih tropinah ali trebarjih le redkokdaj teleta drisko dobijo, jih dobro redijo in so splok za teleta vse priporočbe vredni. Ko bi pa ven- dar le driska pritisnila, se mora skrbeti, da se jiin brž ko brž ustavi, kajti nobeno tele ne raste več, brž ko ga driska napade. S priprostimi domaoimi zdravili se s početka da veliko pomagati. Tako jim vsak dan uovo zleženo jajce, kaviua žličica ribane krede, ali žlica povodene moke velikokrat popolnoma pomaga. Jedna prvih potrel) pa vspešne vzreje mlade goveje živine, kakor tudi vsake drnge, je pa suaga. Lepa snaga je pol klaje. Potem se mora večkrat, najbolje vsaki dau gnoj iz hleva pokidati. l'ri kmetib.. kteri mislijo, da mora gnoj, če ima dober postati, po 3—4 dni pod živino ostati, in. da mora vboga živina do kolen v lastnem blatu stati in se po ujem valjati, se ni čuditi, ce živino razne bolezni napadajo. Tudi pri najboljši in obilniši klaji v takih razmerab. živina ue more lepa biti. Morda kdo ugovarja, da ne more dosti nastelje priskrbeti, ako se dau na dan gnoj izpod živine izkidava. Temu se da odpomagati, ako se vsakokrat slama in druga nastelj z vilami lepo proti jaslim porine, in ko se je hlev pokidal, zopet pod živino nazaj dene in še uekaj suke nove nastelje primeša, se da snažnost in nastelj oboje v ozir jeraati, prvo ohraniti in z drugo varčno ravnati. Največi kravjeki se morajo dan na dan izpod živine pospraviti. Kdor tako ravna, bode vendar težek in dober gnoj imel živina ieži na suki uastelji iu ostaja zdrava in lepa. Nadaljna potrebna reč je lepo in prijazno ravuauje z živino. Paziti je treba tudi na to, da se pri teletih ušji mrčeš ne vgnjezdi in zaredi. Zato je dobro teleta tudi striči, v kar se poslužujejo konjskih škarij, t. j. škarij, s kterimi konje strižejo. Živinčeta dobijo svitlejšo barvo in vidno prospevajo. Hraua telet naj je do jednega leta tako močna, kolikor mogoče. Kdor tukaj skopuje, ta je na nepravem mestu varčen. Vsak, kdor mlado govejo živino vzreja. naj nikdar in nikakor ne^ skopuje s tako imenovano krepilno hrano. Zivinčeta postanejo pri taki hrani bolj tenka. dobijo okrogel trebuh in za to tudi ni dobro mlada živinčeta z zeleno klajo krmiti. Govedai', ki ua povedani način svojo živinico vzreja, bode tudi več veselja na ti stroki gospodarstva doživel, on ji bode tudi od drugih strani več skrbi in pozornosti obračal in več dobička iz nje si naklanjal, kar mu bode pomagalo druge slabe dohodke s tem nadomestiti in si svoje stanje kolikor mogoče vzboljšati. Sploh je treba ua živinorejo vso skrb in pozornost obračati. Kako se nareja tekoči drevesni vosek. Vzame se 8 kil kolofonija, 51/« kil terpetinovca, 2l/3 kil voska in l1/, kilo loja. Vse to se pri rahlem ognji raztopi in dobro pre- mešava. Pozneje se celo v mrzlo vodo dene iu za pest debele kepc iz nje jemljo in tako dolgo gnetejo, da vsaka rujavo barvo izgubi. Dobro prekuhani drevesni voaek ima prsteno žolto barvo. Miši pokončati se priporoča žveplovi oglencc. Napravijo se drobne kroglico iz časniškega papirja in potem z iraenovauo tekočino napojijo. Take kroglice se v miaje Ijukne spustijo in te zateptajo Miši sc potem v Ijuknjah zadtišijo. V Ameriki se to sredstvo proti skržekom, zemeljskim vevericam. kuničem i. dr. z najboljšim vspeliom porablja. Sejmi. 17. jan. Kapela nad Brežicami, sv. Peter pri Radgoni, Petrovče, Tilmič pri Lipnici, 20. jaa. Ernauž, Rodinsko, sv. Lenart, 21. jan. Teharje, 22. jan. Mozirje, 34. jan. Ko privnica, 25. jan. Studenice.