Političen list za slovenski narod. Po poStl prcjeman tcIJA: Za celo leto prodplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en ineseo 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemau veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gl. 20 ki', več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri veČKratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsalt dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. V Ljubljani, v petek 18. aprila 1884. Letnilt XII. Druga seja eiikete o kiiietskih razmerah na Hraiijskeiii pričela se je včeraj (17. t. m.) zvečer ob polu petih; predsedoval je zopet g. deželni glavar grof Thurn, v imenu vlade je bil prišel g. deželni predsednik baron Winkler, zapisnikar je bil g. Klun. Dr. Vošnjak je poročal o drugem oddelku programa, o kmetskih domovih, in sicer o prvem vprašanji: Ali bi se vstanovili kmetski domovi, to je, kmetije, ki se ne smejo rušiti, in le kot celota prodati. Omenjal je, da po § 16. predložene postave se kmetije, ki jih deželni zbor zaznamova za nerazruš-Ijive, ne smejo razrušiti. Tako postavo smo že imeli pod francosko vlado, ko je pa Kranjska prišla zopet pod Avstrijo, se na to postavo niso več ozirali. Zlasti na Notranjskem in Dolenjskem so se kmetije silno razkosale, kar pa ni samo kmetijstvu, ampak tudi občinam samim na veliko škodo. Treba je toraj postaviti nektere meje, po kterih se mora omejiti razprodaja in razkosovanje zemljišč. Učenjaki, kakor Schiiffle in drugi pravijo, da postavodajalstvo ima pravico omejevati prosto razkosovanje zemljišč. Zatem prebere več izrekov veljavnih mož, ki hvalijo take nerušne kmetske domove celo do pet oralov posestva. Kmetski domovi so tista zemljišča, ki se posebej zaznamovajo za nerazrušljiva. Vsega posestva ne bi bilo prav prepisati kmetskim domovom, ker bi to nasprotovalo prvemu danes rešenemu vprašanji. Ugovarjajo sicer, da bi posestniki vsled tega zgubili kredit, da bi posestva zgubila vrednost, pa ti ugovori niso sploh po vsem opravičeni, in povsod se čuti, da dosedanji zakon posestvom ni bil na korist, zato si povsod prizadevajo vkreniti na drugo pot. On toraj nasvetuje, da naj se za Kranjsko ustanove nerušne kmetije (kmetski domovi). G. Svetec priznava prednost take naredbe, vendar pa dvomi, ali bi s tako omejitvijo vstreglo želji naših kmetskih prebivalcev. Nekteri prodajo svoje posestvo iz zapravljivosti, eni iz sile, da poplačajo dolgove, eni pa iz gospodarskih ozirov, ker so jim zemljišča od rok itd. Za prve ni škoda, ako prodajo, ker zemljišča pridejo v boljše roke, drugi si s prodajo pomagajo, ker bi sicer bila prodana vsa zemljišča, zato bi ne bilo prav jim omejevati priliko, da se zopet opomorejo. Zgled amerikanski ni prav priličen, tam imajo sveta na izbero; kdor eno zemljišče proda, si lahko kupi drugo. On toraj meni, da bi s tako postavo ljudem morda več škodovali, kakor koristili. Dr. Namorš povdarja, da kmetski posestniki se dostikrat pečajo tudi s kupčijo, treba jim je za to denarja, ki ga dobe lahko na posodo, ako je njih zemljišče za to porok. Tudi ne bo več mogoče zemljišč zložiti, ako bo prepovedano od njih kaj prodati. Vsak bo imel svoje zemljišče tam, kjer ga ima sedaj in razkosano, kakor je sedaj. On toraj tudi ni za tako postavo. G. Planinec nasproti meni, da bi se razkosovanje vendar le moralo nekoliko omejiti. — G. Ogulin pa trdi, da bi se taka postava še ne dala prav izvrševati. To bi bil nekak kmetski nfideikomis". Kmetskemu stanu se more pomagati le s takimi pomočki, da more kmet laglje shajati. Kmet naj se postavi na enako stopinjo z rokodelcem. — Dr. Sterbenc omenja, da je razloček med kmetom in obrtnikom; prvi more delati le po dnevi, drugi tudi ponoči. Brat njegov mu je večkrat rekel, da si šteje v ponos, da sme vsak pedenj zemlje prostovoljno prodati. On ne stavlja nobenega predloga pa se bode pridružil večini. — G. Detela meni, da bi se morala morda prej prevdariti druga točka, ki vprašuje, ali naj se vpisovanje prepušča prosti volji lastnikovi, ali naj bode obligatno (vrldno)? — G. Ogulin ugovarja, da rešitev tega vprašanja ni bistvena. — Dr. Namorš omenja, da je on lastnik svojega posestva, da pa svojim naslednikom ne more nakladati nobenih dolžnost. — G. Detela odgovarja, da dotlčna posestva dobe še le postavno varstvo, kadar se vpišejo kot kmetski domovi. Lastnik ima pravico s svojim posestvom storiti, kar koli hoče, ga tudi zapraviti. Dober gospodar pa ga želi zapustiti svojim otrokom, zato se ne bo branil, ga vpisati kot kmetski dom. Poročevalec dr. Vošnjak zavrača ugovore in povdarja potrebo, tudi za kmetski stan določiti nekak „minimum" — najsilnejše potrebe — za njegov obstanek. Eazkosovanje je tako silno, da se celo lastnina hiš razkosuje. Ugovor, da s tem pade kredit, ne velja, ker bo smel lastnik še zmerom dolgove delati do neke meje, kdor je pa zadolžen čez dve tretjine, je gotovo zgubljen. Pri glasovanji se v načelu večina 27 glasov od 42 izroče za to, da bi bila za deželo Kranjsko želeti vstanova kmetskih domov. Glede druzega vprašanja, ali naj se vpisovanje kmetij med kmetske domove prepušča prosti volji lastnikovi ali naj bo obligatno, priporoča poročevalec dr, Vošnjak, da naj se imajo vpisovati vradno ali obligatno, ker se naši kmetje boje hoditi v kan-celije, in bi se jih prostovoljno morda vpisalo komaj kakih 200. Občinski zastop naj zaznamova zemljišča, ki naj se vpišejo, in uradnije naj to store same ob sebi. Dr. Sterbenec podpira ta predlog, ker je res kmet jako počasen, in se nahajajo v starih knjigah še vedno vpisani ljudje, ki so že davno umrli. — Dr. Namorš omenja, da bi se lastniki stavili pod oskrbništvo občin, da bi se s tem silno omejila njegova svoboda, zato on priporoča prostovoljno vpisovanje. — Ogulin povdarja, da bi se s tako postavo le zopet ponovila leta 1848 odpravljena postava; on toraj oporeka uradnemu vpisovanji. — Dev omenja, da bi se moralo v zemljiščni knjigi zaznamovati, ktera zemljišča so kmetski domovi, ter priporoča nasvet Vošnjakov. — Detela ugovarja, da bi se posestnikom vzela pravica do njihovih posestev, zato priporoča predlog N a m o r š e v. Pri glasovanji se z veliko večino sprejme predlog dr. Na-moršev, da naj se prosti volji vsakega posestnika prepusti, ali svoje zemljišče da kot nerazrušljivi dom vknjižiti ali ne. Pri vprašanji, koliko dolgov se sme vknjižiti na kmetski dom, omenja dr. Vošnjak, daje skoraj odveč v daljnih točkah govoriti, ker se vknjiževanje prepušča prosti volji. — Dr. Namorš povdarja, da LISTEK. Planika. Nežna cvetka planiska! V hladnem ozračji, sredi pogorske prirode izcimilo se je tvoje življenje in udomačilo med skalovjem, nad propadi s svojimi belimi koreninicami, ki se pritiskajo jedna k drugi, kot bi se hotele ogrevati vzajemno, kadar brije ojstri veter po osneženih velikanih. Tam na podnožji sneženih planin gorskih, kjer ledniki blišče v odsevanji solnč-nih žarkov, kjer veje sveži vzduh in se nebo modri, razcvetaš, v mični krasoti kakor pristna dragocenost gorstva in krasiš planinske višine s čarobnostjo. Za tebe, žlahtna cvetka, odvažni lovec svoje lastno življenje stavlja v nevarnost in si vtika belkaste tvoje vršičke za klobuk z nepristopnega velikana ali mu jo pa nežna roka kot darilce ponuja v spomin. Visoko stoji tvoja zibeljka, a vendar se je cvet tvoj krasneje izcimil, nego sorodnih tvojih družic v ni-žavi. Pogorski vzduh planinskih višin jači tvojo koreninice, z belkasto-volnenim kožnškom zakrivaš životek, peresice in cvet varuješ pred skazo. Pre- nesli so te sicer iz najljubših krajev in v nižavi v zemljo zasadili, toda obličje tvoje izgubilo je svojo krasoto obledelo je perje in izginil cvetja baržunasti kožuhek. S svobodo vred na gorah prebivaš in svobode sama sobi želiš, nežna cvetka planinska! Kdo bi za dobe naše ne poznal, te planinske cvetko! A še ta, ki ni nikdar zrl v obličje planinskim velikanom in v svojem življenji na svetu druzega ni videl, nego ulice mestne, kinča si vendar klobuk ali prsi s to cvetko, da si ne ve, da so slovensko zove planika ali očino zelišče. Potuješ li in obiščeš planinske kraje, povsod ti nasproti doni ta glas in rad kupiš spominek na Semering, Glognico, na doline Murice, na Solno-graško, kojega ti povezanega v šopek mali dečki ponujajo. Mladina in odrastli brez usmiljenja rujejo to cvetko s korenino, da prirodoznancem kar tesno prihaja v prsih. Kaj pa je na nekoliko cvetkah te iskane flore planinske. Vendar mre in gine tisoč iz nje čislane rodovine, na stotine planik spletajo v krasno šopke svatbene, da na plesih in drugih veselicah sluje njeni cvet, in planika — se daleč izvaža iz domovine svoje tje do vira življenja velko-mestnega. K sreči se bela planika skriva med strmo skalovje vapnenčevih planin, kjer jo vratolomne višine varujejo pred strastnimi zasledovalci. Zalibog, da je na tem lovu marsikak človek izgubil svoje življenje v skalnatih prepadih, iskaje teh rastlin, da si par soldov na ta način zasluži. Na severu, kjer v nebo štrli češka Snežka, začenja se še le življenje planike; gorska višina 2000 metrov najbolje ugaja beli planiki. Eedkeje poganja njeno steblice v podplaninskih krajih v razvalinah gorskega skalovja in na planinskih pašnikih, kjer nam je moči trgati belo-volnati njeni cvet. Tudi najvišji vrhovi Pirenejski in visoka kršja Tatranskega pogorja so rodni dom čislane planike. (Naša gorenjska stran je kaj bogata glede planik, ki se razcvitajo v krasne in velike šopke.) Na planinah razvija se: planika ali očino zelišče (Gnapha-lium leontopodium — tako je poimenoval slavni "Linne belo planiko — na zeleni Tatri razcveta se-sterska njena družica: Gnaphalium carpathicum, in visoko na daljnem severu evropskem, na Norskem: Gnaphalium norvegicum. Možno, da jo najdemo še v domovini Laponcev. Bela planika ima bližnje sorodnike svoje tudi v bo ravno takim prav, ako se določi dotičua svota. — Dr. Vošnjak vsled tega predlaga, da naj se na kmetski dom ne sme več dolgov hipotekarno vknjižiti, kakor znaša dvanajstkratni fisti katastralni donesek. — G. Potepan omenja, da bi bilo prav določiti tudi obresti od takih dolgov, ki naj bi ne smeli znašati nad 7 odstotkov. — Pri glasovanji se soglasno sprejme Vošnjakov predlog. Pri vprašanji, pod ktero ceno se kmetski dom ne smo eksekutivno prodati, predlaga dr. Vošnjak v soglasji s predlogom, ki ga je Lienbacher stavil v državnem zboru, da se pod polovico cene ne bi smeli prodajati. — G. Ogulin meni, da to nasprotuje pravicam upnikov in predlaga, naj se o tem vprašanji nič no določuje, ampak prestavi na dnevni red. — Dr. Sterbenec podpira predlog poročevalcev, dr. D o 1 e n e C pa pritrjuje nasvetu g. Ogulina. Dr. Vošnjak omenja, kako pod nič se dostikrat prodajajo zemljišča, in meni, da bo tudi za upnike bolje, ako se vsaj za polovico prodajo zemljišča, ako se ne morejo prodati dražje. Upniki, ki zgubljajo, so večidel ljudje, ki niso vknjiženi, ampak posojujejo denarje na oderuške obresti. Pri glasovanji se za Ogulinov predlog vzdigneta samo gg. Ogulin in Do-lenec, ter obvelja z ogromno večino nasvet Vošnjakov, „da se kmetski domovi in sploh kmetska posestva pri eksekutivni dražbi ne smejo prodati pod polovico cenilnega zneska". Pri vprašanji, ali naj imajo občine predpravico, da prevzamejo kmetski dom za tisto ceno, za ktero je bil pri eksekutivni dražbi prodan, priporoča poročevalec dr. Vošnjak, da naj se jim pripoznava ta pravica. — Dr. Sterbenec podpira ta nasvet, ker bode na ta način občinam mogoče se ubraniti neljubih na novo došlih prebivalcev, ki bi bili morda občinam na kvar. — De v priporoča, da naj se ta pravica občin raztegne sploh na vsa kmetska posestva. — Dr. Vošnjak se strinja s tem nasvetom in konečno soglasno obvelja njegov po nasvetu Deva razširjeni predlog, ki se glasi: „Občine naj imajo predpravico, da prevzamejo kmetski dom in sploh vsako kmetsko posestvo za tisto ceno, za ktero je bilo pri eksekutivni dražbi prodano". Dr. Vošnjak zatem poroča v tretjem oddelku programa, namreč o hipotekarnih dolgovih na kmetskih posestvih. Iz dotičnih izkazov je razvidno, da je vknjiženih 59,759.100 gld. Nekteri so že poplačani, pa ne še zbrisani, ali vendar ostane še toliko dolgov, da obresti od njih znašajo okoli 1,200.000 gld. na leto. Ako se tej svoti prištevajo davki v znesku 1,107.000 gold., znašajo stroški 2,307.000 gld., in ostajalo bi od čistega katastral-nega doneska, ki znaša 2,815.000 gld. le kakih 508.000 gld. čistega doneska. Treba je skrbeti, da se do zdaj vknjiženi dolgovi ne bodo pomnožili, da se bodo prihodnji kolikor mogoče zabranjevali, in da se bo kmetu na kak način pomagalo, kadar potrebuje denarjev. On toraj nasvetuje: „Na kmetska posestva se ne sme več dolgov hipotekarno vknjižiti, kakor znaša dvanajstkratni čisti katastralni donesek". G. Ogulin predlaga, da naj se kmetskim prebivalcem vzame pravica menjice podpisovati. Dr. Sterbenec omenja, da je protislovje, .se potegovati naši domovini, kjer krasi peščene kraje, suhe gojzde, pastvine in goličave. Vse planike imajo vztrajni cvet, ne vene, kot bi bile nesmrtne, neumrljive, zaradi tega slujejo z bližnjo rodbinosoinčnic (Helichrjsum) ne vene. Iz teh pak neveneče vijemo vence in kinčamo gomile umrlih. Toda cvet bele planike, kojega vtikamo za klobuk, ni jedni cvet, toda v skupnem ležišči je še nekoliko zloženih cvetov in v njem mnogo cvetek počiva. Planika spada med veliki razred enojnocvetnih rastlin, h kojimi se prišteva skoro desetina vseh jevnosnubnih rastlin. Planika ali očino zelišče si je zlasti omilila gorske višine, ker je planinska rastlina. Znano je blizo 700 vrst te pogorske flore. Planika poganja le malo pedij nad zemljo svoja stebla, na steblih pak sedi nekoliko sredi belovolna-tih črtasto-suličastih listov majhnih jajčnastih cvetnih koškov, ktere obdajajo bolj dolgi, pa krožni, posebno jako volnati krovni listi kakor zvezda. Preden razpoči cvet, se skrivajo barvni ko.ščki v belkastem kožušku, kakor v plenicah. Od todi menda tudi nemško ime: ,.Kdt'lwei.ss". A. S. za svobodo lastnikovo, potem pa jo omejevati. G. Potepan je zoper omejitev, ker bi bilo ljudem sicer nemogoče shajati. Pri glasovanji se sprejme predlog Vošnjakov z vsemi glasovi proti edinemu g. Ogulinu. Njegov nasvet o menjicah pride na vrsto pri tretjem vprašanji. Drugo vprašanje se glasi: Ali bi se naj vsta-novila deželna hipotekama banka z namenom, da skrbi za amortizacijo sedanjih hipotekarnih dolgov? Poročevalec dr. Vošnjak povdarja, da je to vprašanje silno težavno, da je treba še veliko preiskav, preden so kaj določi, ter meni, naj danes enketa le izreče željo, da bi se vstanovila taka banka. — G. Ogulin podpira ta nasvet, vendar predlaga, naj se še sprejme dostavek, da vplačani denar ne zapade, ako se en obrok ne vplača, da se izkaz dolgov nareja uradno, da se zapadli zneski uradno izbrisujejo, in da bi ne bilo treba za to plačevati nobenih kolekov in pristojbin. G. Eobič meni, da bo imela ta banka le pomen, ako se ne bo delal nov dolg. On nasvetuje še pristavek: „Kadar se začne amortizacija vknjiženih dolgov, ne sme kmetovalec na novo dolga delati na svoja posestva, dokler ni poplačan stari dolg«. Pri glasovanji se sprejme dr. Vošnjakov predlog, ki se glasi: „Želeti je, da se vstanovi deželna hipotekama banka z namenom, da izvršuje amortizacijo na kmetskih posestvih vknjiženih dolgov". Tudi dostavka g. Kobiča in g. Ogulina se sprejmeta. Pri tretjem vprašanji: kako naj se vreja personalni kredit na kmetih, povdarja dr. Vošnjak važnost posojilnic, kterih je v slovenskih deželah 18, namreč na Kranjskem G, na Štajarskem 10, na Primorskem 2. Oderuških posojil je bilo na Gorenjskem najmanj. Take posojilnice naj bi zlasti podpirale hranilnice s svojim rezervenim zakladom. On toraj stavi sledeče nasvete: „1. Želeti je, da se v vseh okrajih vstanove kmetske hranilnice in posojilne zadruge. 2. Deželni zbor kranjski naj se obrne do vlade s prošnjo: a) da naj ponovi svoj ukaz hranilnicam, da iz svojih reservinih zakladov dado posojilnicam brezobrestno ali po nizkih obrestih posojila in b) da bi se iz vlog poštnih hranilnic dotirale posojilnice in se dotični zakon spremenil v to svrho. 3. Zvezi slovenskih posojilnic v Celji se izreče zahvala za njeno marljivo in koristno delovanje, po kterem je že marsiktera kmetija bila rešena od propada". Vsi nasveti' so bili sprejeti brez ugovora. Na razgovor prišel je še nasvet g. Ogulina glede menjic. Gosp. Dev omenja, da govorivši o menjicah ni mislil, da ljudje na Dolenjskem sploh na menjice dolgove delajo, ampak da dobivajo le pri posojilnicah denarje na menjice. Gosp. Klun priznava, da bi bilo prav, ko bi se menjice za kmete prepovedale, ali ker posojilnice večidel zarad lahke-jega vredovanja dajejo denarje na menjice, bi ne mogli popolnoma kmetskim prebivalcem te pravice odrekati, ker bi sicer morda ne mogli pomoči iskati pri posojilnicah. Tudi dr. Vošnjak se izraža v enakem smislu in predlog Ogulinov pri glasovanji ne obvelja. G. .predsednik hoče zatem sejo skleniti, pa g. Murnik prosi, da bi smel še o domači obrtniji poročati, ker je prišel profesor Hauch zarad puškar-skega obrta na Gorenjsko, in ga misli spremiti v Železnike ter bi se morda ne mogel od ondot o pravem času vrniti. Enketa temu pritrdi in gosp. Murnik poroča o peti točki programa. Kje in kako naj se pospešuje domača obrtnijaV Obrtnije na Kranjskem je omenjati: 1. Žimnata sita v Stražiši pri Kranji. 2. (Jipka-rija v Idriji in nekterih drugih krajih. S. Pletenje slamnikov v Kamniškem okraji. 4. Pletenje peharjev slamnatih preprog v farah: Šmarija, Lipoglav, Polica in Št. Lenart pri Ljubljani. 5. Lesna Obrtnija v sodnijskih okrajih: Eibnica, Kočevje, Velike Lašiče, Lož; daljo v Bohinjski dolini, na Bledu in v nekterih krajih Idrijskega, Loškega, Kranjskega, Kamni.škega in Ljubljanskega okraja. K. Pletenje jerbasov in korb v Ljubljanskem in Brdskem okraji, v Bohinjski dolini, pri Idriji, v Planini in vipavski dolini pa Ribniškem okraji. Verbc so dobivajo obilno ob Savi, Ljubljanici pri Loki, Kranji in v Bohinji. 7. Metle iz brezovega in druzega lesa po vsem Kranjskem, zlasti pa v farah: Polhovgradec, Dobrova in Ig. 8. Sukno (loden) v Idriji, navadno preproge flauftepiche) in 10, koci v Kranji. II. Flanela in volneni jopiči na Bledu. 12. Platno domače skoraj povsod, pomena vredno pa še zlasti v Smledniku, Mengšu, Medvodah, pa v Loškem in Kranjskem sodnijskem okraji, v Metliki in na Kočevskem. 13. Eute, peče v Ea-dolici, Kamniku, Zatičini in Ljubljanski okolici. 14. Jopice in čepice v Kamniku. 15. Nogovice in jope v Idriji, Kranji, Tržiču, Bledu, Javorniku in na Jesenicah. 16. Povoji v Smledniku, Gameljnah in Mengšu. 17. Pleteni sukneni čevlji (copati) v Kranji. 18. Svitki v Kamniku. 19. Krtače. Za povzdigo si-tarije bi bilo treba delati na nižjo colnino, za čip-karijo preskrbeti ličnih novih obrazcev, za pletenje slamnikov skušati, da bi se slama bolje kultivirala, za razne druge obrti pa, da bi se osnovale obrtne šole, v kterih bi se nekteri izučili, ki bi dotično stroko širili po svojem okraji. G. poročevalec toraj za tiste obrtnije, ki so posebno razširjene in podpore vredne, priporoča enketi sledeče sklepe: Deželni odbor se naprosi slavnemu deželnemu zboru nasvetovati, da bi primerno podpiral: 1. Čip-karijo v Idriji; 2. slamnikarijo v Kamniškem okraji; 8. vstanovo lesne obrtne strokovne šole v Ljubljani; 4. vstanovo šole za pletenje peharjev, korb, jerbasov itd.; 5. poduk vvrboreji; 6. lončarijo v Eadoljšken', Kamniškem, Ljubljanskem, Kočevskem (Eibniškem) in Krškem političnem okraji; 7. da bi sklenil: naj se sostavi poseben odbor, ki bi razpravljal, kje bi se mogle hišne obrtnije na novo vstanoviti in ktere? 8. Da bi v pospeševanje hišne obrtnije in obrtnih šol primeren znesek postavil v deželni proračun. G. Pak i ž omenja, da bi imela obrtna šola vspeh le v takem kraji, kjer ljudstva ni treba siliti k obrtu. To je zlasti v Ribniškem okraji, zato priporoča vstanovitev šole v Eibniškem okraji. — G. Potepan priporoča, da bi se na Notranjskem vpeljala kaka obrtnija. Železnica jim je naredila veliko škodo, zdaj bodo zgubili še en vir zaslužka. Bistriško vodo, ki so jo Tržačanom prodali. Vpelje- naj se toraj kaka obrtnija, zlasti suknarija, pletenje kosov, lončarija, slamnikarija. G. D e v omenja, da g. poročevalec ni omenjal hišne obrtnije v Metliško-črnomeljskem okraju. G. Ogulin nasvetuje, da naj se odločijo prav velika darila ljudem, ki bi verbe sadili. G. Murnik odgovarja Pakižu, da nima nič zoper obrtno šolo v Eibnici, tovarne, kakor jih priporoča Potepan, se ne morejo delati; dalje priznava, da se nahaja domača obrtnija tudi v Metliškem in Črnomeljskem okraji, ter konečno izreče, da zoper nasvet g. Ogulina nima nič ugovarjati. Pri glasovanji se sprejmo vsi od poročevalca g. M ur ni k a nasvetovani predlogi. Enako pritrdi enketa tudi željam gg. Pakiža in Potepana glede obrtne šole v Eibnici in obrtnih tovarn v dolini Bistriški ter naposled sprejme tudi nasvet gosp. Ogulina glede daril za sadilce verb. Zatem g. predsednik ob uri zvečer sklene sejo z naznanilom, da se prihodnja seja prične drugi dan (18. t. m.) že ob desetih zjutraj. Politični pregled. v Ljubljani, 18. aprila. Notranje dežele. Severna železnica vnor vsem druffitnt „Gazeta Krakowska" ima z Dunaja telegram, da severna železnica dv6jezičn^ vozne listke izdati namerava. Za postaje, ki jih ima na nemških tleh, bo zgoraj v nemščini pod njo pa v slovanščini tiskano dotično ime postaje; za slovanske postaje bo pa najprej v češčini oziroma v poljščini, potem pa v nemščini postajno ime stalo. Vpeljala jih bo še le, ko se ji dii vsled nove pogodbe zopet koncesija. Tudi pri nas smo imeli na gorenjski železnici vozne listke s slovenskim in nemškim imenom postaje, kar je bilo prav in pošteno. Od kar je pa država pred nekaj leti Eudo fovo železnico v lastno oskrbništvo prevzela, so dvojezični vozni listki zginili, ob enem je pa tudi slovensko klicanje postaj prenehalo. Od kod da si jo c. k. upravni urad pravico vzel, že od začetka železnice vpeljano, toraj že vkoreninjeno navado kar naenkrat in brez vzroka odstraniti, pač ne razumemo. Takega ukaza od c. k. vlade menda saj ni prejel, in to ravno o času, ko se naši in drugi slovanski poslanci že pet let borijo v državnem zboru za slovansko enakopravnost in za pravico našega jezika v domači deželi. Večina, da ne rečemo ravno vsi potniki, ki se od Ljubljane do Trebiža vozijo so Slovenci in tudi večidel trdi Gorenjci, kterim je nemščina neznana, čemu toraj nemški vozni listek, čemu nemško klicanje postaj, če ta, ki so pelja, ter kričanje čuje, nobenega ne razume! Kmet sicer vč, kam so peljd, vzemimo pa slučaj, da pride tjekaj sedaj še le prvikrat, toraj v neznan kraj, in lahko stavimo goldinar na krajcar, da se bo naprej peljal, ako bo na »Jesenice" poslušal, pa od kondukterja le „Assling" slišal. Se ni že tudi le enkrat to pripetilo. To ni prav, in se mora odpraviti. Preosnova postave za državne ^eleatiice je dogotovljena in le še najvišega potrjenja čaka. Vsled tiste so bo nastavilo generalno ravnateljstvo za vse državne železnice na Dunaji, kteremu bodo vrhov n i opravljalniuradi (Oberbetriebsilmter) podredjeni. Takošni vrhovni opravljalni uradi bodo: za Cehe v Pragi in Plznu, za Galicijo v Lvovu in Krakovem, za Dolenjo Avstrijo na Dunaji, za zapadne dežele v Inoinostu, ter se bota iz tega ozira opustila ona dva v Steyru in Solnogradu. Kje da bo za južne kraje, ali v Ljubljani aH v Trstu, dotična novica nič ne omeni. Ako se bo le količkaj na peticijo ozir jemalo, ki jo v tem oziru iz Ljubljane odšla na ministra trgovine, so smemo v Ljubljano na-djati, kakor bi tudi več dejanskega pomena imelo, kakor pa v Trstu. „Czas" konservativen list iz Krakovega, v iz-bornem uvodnem članku poljslte poslance opominja, naj se varujejo svojega starega greha, ki je poljsko kraljestvo končal — tistega večnega in slepega oporekanja, ki nikjer dobrega sadu ne obrodi. Naloga vseh konservativnih somišljenikov je sedanjo vlado na vso moč podpirati in to ne morda iz sočutja, temveč zdrava logika in skrb, da si ohranimo sedajnost, ter zagotovimo bodočnost, naj nas k temu priganja. Minister za nauk in bogočastje je zaukazal, da se mora odslej v spričevalih sposobnosti za poduk na metičanskih šolali imenovati do-tični jezik, za kterega je kandidat zmožnost dosegel, da ga sme predavati. Tako n. pr. se bo glasilo: »Sposoben za meščanske šole s slovenskim iičnim jezikom (če jih bomo kedaj dobili?), s češkim, poljskim, nemškim učnim jezikom." Prepoved vpeljave ogerskih pitancev na Dunaj brez zdravniškega pregleda v Marchegga je na Hrvaškem veliko zadovoljnost napravila. Ogerska vlada je namreč ža pred več leti zaukazala kordon ob deželni meji slavonsko-hrvaški od Zemuna pa do Varaždina in to zarad živinske kuge, ki je tedaj ondi razsajala. Leta so minule in kuga se je zgubila, kordon pa še dandanes obstoji. Hrvaški poslanci imeli bodo jako lepo priložnost sedaj-le Ma-djare na obstoječi kordon opozoriti, kajti če so Ma-djari za-se pravice iskali in so 30 od avstrijske strani tudi dobili, ker v Požunu in ob ondašnji meji ni nikake goveje kuge, morajo jo Madjari tudi Hrvatom priznati glede zaprte meje od Zemuna do Varaždina, kjer je kuga že zdavnej tudi ponehala, kordon pa le še obstoji. Doslej so bili Madjari za take hrvaški narod neprilične primerljaje vedno neobčutljivi; sedaj pa vendar ne morejo gluhi ostati, ako imajo le še iskrico poštenja in pravicoljubnosti v sebi. Česar Avstrija ni še doživela v svoji dinastiji, čaka jo sedaj. „Tr. Tgbl." prinaša novico v uvodnem članku, da namerava Dunajska univerza cesarjevima JRudolfa zii doktorja modroslovja imenovati. Cesarjevič Eudolf si je zlasti na naravo-dovnem polji s svojimi temeljitimi preiskavami, bistro razumnostjo in jasno besedo, kedar je to zopet razlagal ali pisal, kar je sam opazoval in spoznal, pridobil že toliko slave, da ga tudi osiveli učenjaki spoštujejo. Eavno letos pred dobrim tednom, ko so na Dunaji ornitologično razstavo (perutnine, tičev) odprli, je Eudolfa že nek postaran profesor vprašal opozorujoč ga na par sivkastih orlov, če li ni to nekako posebno pleme. Rudolf je z jasno besedo dokazal, da sta orla čisto navadna orla in sta le vsled svoje visoke starosti že osivela, na kar so se vsi navzoči učenjaki (med temi jako sloveči) spogledovali in omplknili. Sploh je pa cesarjevič Rudolf že več .drugih učenih pi-eiskav obelodanil in na podlagi teh ga hoče Dunajska univerza doktorja imenovati. Dva njegovih stricev, bavarska vojvode, sta tudi gradui-rana učenjaka. Eden in to vojvoda Karol Teodor je doktor zdravilstva in praktičen zdravnik, h kteremu se reveži od blizo in daleč zatekajo, kjer poleg zdravniške pomoči tudi še brezplačna zdravila prejemajo. Drugi vojvoda je pa doktor pravoslovja in bo, kakor se čuje, odvetnik postal. Lepšega izgleda najvišje plemstvo pač ne more dati nikomur, kakor se to sedaj godi v očigled nižjemu, ki svoje zabave v dirkah, igrah in zapravljivosti sploh išče. Vnauje države. Stalni odbor deželnega zbora v IPilopopolji brzojavil je ruskemu caru prošnjo, naj se Aleko paša še dalje ondi pusti za deželnega vladarja, ker je baje on edin mož, ki vživa zaupanje naroda. Oe je to sploh resnično, morajo Bolgari v iztočni Ru-meliji dobro vedeti, da so drugi še veliko večji oderuhi, ki bi na Aleko pašino mesto priti utegnili, kakor pa on sam. Da toraj izmed dveh volijo manjše zlo, hočejo obdržati moža, ki ga že imajo in kterega so že navajeni. S tem si razlagamo mi zaupanje naroda do Aleko paše. Na Nemškem so jo zbralo na Velikonočni ponedeljek blizo 4000 katoličanov v Kolinu, kjer so se posvetovali o žalostnem položaji katoliške cerkve pod ]{ismarkovo vlado. Soglasno so sprejeli resolucijo, vsled ktere zbor nadškofa Melchersa za pravega svojega višjega pastirja pripozna. Pri tej priložnosti obnovili so protest proti kulturnemu boju in so sklenili na vso moč zahtevati, da se nadškofu Kolinski in Poznanjsko-Gnezonski zopet postavita na svoja mesta. Druga resolucija pa katoličane spodbuja, da naj tako dolgo vstrajajo v boji proti svobodi, dokler se ne izpolnijo kraljeve besede, ki jih je govoril ob priliki zasedanja porenskih .pokrajin. Zbor je tudi vsim članovom osredja (centrum) izrekel svoje priznanje in zahvalo, da se tako srčno bojuje za obstanek katoliške cerkve na Nemškem. Z navdušenjem se je pa povdarjala misel, da mora današnji shod začetek postati stalnih potovalnih shodov, kteri naj se bodo po celi deželi oživeli, kajti položaj katoliške cerkve je ondi silno žalosten in vse sile jim bo treba napeti, da dojdejo do Be-rolina, kjer bo treba zopet na vrata potrkati, za kterimi so pravice katoliške cerkve zaprte. Govorilo se je že zadosti, in vsa polovičarska politika naj se vrže pod klop. Odločnega postopanja je potreba. Kdor je pravi katolik, mora se jim pridružiti, kajti gre za obstanek katoliške cerkve, ki je ondi v veliki nevarnosti. Če tudi jo ondi ne preganjajo z mečem in ognjem, kakor so nekdaj Rimljani in Turki to delali, jo vendar skoraj še hujši zatirajo s peresom, besedo in postavo. Bojevati se jim bo toraj treba na vso moč in do zadnje kaplje krvi, dokler jim ne napoči dan pravične zmage, kteri mora, če tudi pozno, vendar le priti. Poglavitno ognjišče, kjer se sedaj smrt in poguba za vsakega Ircem neljubega Angleža sklepa je — Parin. Ondi se zbirajo fenijci in ameri-kanski „nezmagljivi", ter se z drugimi bratci in prijatelji dinamita in nitroglicerina bratijo. Ondi se posvetujejo in kujejo načrte za razsip poslopij, kjer prebivajo jim sovražne osebe. Znali so si pridobiti več malopridnih trgovcev, ki z dinamitom kupčujejo, o kterih jim je pa znano bilo, da bodo molčali kot zid, če tudi jim je dobro znano, iz kakošnega namena da fenirji blago kupujejo. Kako in na ka-košen način pa da se dinamit na Angleško tihotapi, je skrivnost, ki je le malokterim znana, in od tistih se ni bati izdaje. Najbolj zagrizeni Irci so pa na-pravih v Parizu zaroto, v kteri sklepajo smrtne obsodbe nad angleškimi uradniki in ovaduhi. To je tista zarota, kteri so padli v žrtev možje kakor: Mr. Forster, Oavendish in Burke. Članovi te zarote morajo priseči vse ukaze svojih višjih brez ugovora in vprašanja izvrševati, ter v dosego tega svojega peklenskega posla bodala in revolverje dobivajo. Druga zarota „dinamitovih bratov" pa ne zalezuje posamičnih oseb; ona si je pa nalogo dala, da hoče svet razsuti z dinamitom. Da se Londonu morda že v kratkem času ne bo ravno najbolje godilo, opominjajo nas žuganja in zarote teh peklenskih služabnikov, ki so še lansko jesen obljubili ves London razsuti, da ne bo kamen na kamnu obstal. In res so že imeli čuda veliko dinamita napeljanega, kterega so na raznih krajih razpostavili. Na petih mestih mislili so ga h krati zažgati. Na veliko srečo prehitela jih je policija, ktera je dotične zločince spravila v pozemske ječe, dinamit je pa neki vničila. ^panjski nadškof Seviljski in njegovi sufra-gani škofje Kadiški, Kordovaški in Badajoški od-)oslali so glede oropanja propagande od strani aške vlade pismeno oporeko kralju Alfonzu, ki je po vseh španjolskih časnikih velik vriš napravila. Avstrijski konzul v Chmtumu, g. Hansal, je veči sostavek o sudanski vstaji obelodanil. Iz tistega je pogubna angleška politika jasno razvidna. Tudi o Sudancih se nič laskovega ne poroča. Hansal pravi, da se Sudanec ondi najbolje počuti, kjer sme brez skrbi pleniti, ropati in krasti, kjer ve, da ga ne doseže nobena kazen. Mahdi nikakor ni toliko se svojo hrabrostjo, kakor kolikor toliko po izdaji napredoval. Tako pripoveduje ubežni zamorski častnik, ki je bil pri posadki v Ohejdu in se za Abdal-lah-Ago piše, da se je cela posadka Mahdiju prodala. Mahdi je kupljene vojake zakoval v verige na rokah in nogah in med njimi tudi tega častnika, ter jih je vse v Tekele odgnati dal, kjer se mu je vendar posrečilo, da je ušel. Trideset dni potreboval je do Chartuma živeč se od korenin in drevnega lubja. Mahdi sam pa nikakor ne misli na Chartum, temveč je popolnoma zadovoljen s Kordofanom in svojim sultanskim naslovom, še bolj pa, da bo smel zopet se sužnji barantati, kakor poprej. Anarhiji stoje že duri na stežaj odprte, kajti Mahdi je egiptovsko pokroviteljstvo popolnoma zavrgel, ter pravi, da naj bo vsaka dežela pod svojim sultanom popolnoma za-se, od drugih neodvisna. Da jim bo mogoče shajati, se bode znižalo državno uradno osobje in še tistim, ki bodo ostali, se bodo plače znižale. Le vojaki ostanejo pri dosedanjih plačah. Nobena država ne sme na leto večega proračuna napraviti, kakor 140.000 gold. To se ve, da ni mnogo, bodo toraj tudi plače jako pičle in vendar znanstvenemu izobraženji onih divjakov še vedno prevelike. Kar bo posamičnim primanjkovalo, misli si Mahdi, si bodo že z goljufijo, ropom, umorom in požigom pridobili, kajti to vse je ondi dovoljeno. Izvirni dopisi. Hrvat8ke> 8. aprila. (Narodnostne rnsmcrc.) (Konec.) Po mestih pa je razmerje za hrvatsko-srbski živelj naravnost neugodno. Tako n. pr. je v Oseku, Rumi, Zemunu več tujcev ko domačinov. Nemcev po Hrvatskem, dasiravno jih je vse preveč, nikjer ni en polni odstotek. Slavonska pa je ž njimi skoro poplavljena. V podžupaniji Požega jih je o-lS^/^; Djakovo 4-47''/o; Pakrac 10-36%; Virovitica 10-92%; Ruma, kjer ima blagopokojni ban Pejačevič silno prostrana posestva 13-27»/u; Osek 13-28o/o; Garčin l-05»/(,; Županje l-SO«/«; Mitrovica 4-81 »/o; Zemim 5-08%; Vinkovce 10-87«/o; Pazova 14-68»/o. Po mestih pa je Švaba toliko, da je grozno. Osek n. pr. ima 49-28''/o; Petrovaradin 30-59%; Zemun 44-39%; Ruma 55-29«/„ (!): Zagreb 9-43% (2678). Primerno veliko se v Hrvatsko-Slavonski nahaja madjarskega življa. Najznamenitejše naselbe ma-djarske so v slavonskih podžupanijah; Požega 1-24%; Djakovo 6-357«; Osek 8-42%; Vukovar 8-93%; Ruma 9-11%; Virovitica 14-89%. V Oseku, Brodu, Petrovaradinu je čez 57o Madjarjev. Nobeno slovansko pleme ni v trojedini kraljevini tako mnogoštevno zastopano ko Slovenci. Več ko 20.000 ljudi se je izkazalo, da materni jezik jim je slovenski. Izmed teh jih je 15.000 delavcev v slavonskih gojzdovih; drugi prebivajo ob kranjsko-štajarski meji. Največ Slovencev je v Zagrebu, kjer so jih 3884 napisali; ti so uradniki, obrtniki, tovarnarji, posli itd. iz Kranjske in Štajarske doma. Najstarejše češke naselbe (od 1. 1836) so v podžupanijah Belovarski in Križki; v novejšem si Čehoslovani selišča iščejo najbolj v podžupanijah Pakraški in Virovitiški. Po mestih jih je: Belovar 5-33%; Požega 6-64%; Osek 2-21%; Zagreb 1-92%. Slovaki, Rusini, Rumuni so naseljeni v podžupanijah Virovitiški, Vukovarski, pa v Pazovskem okraju. V sami stari Pazovi jih je več od 3000 Slovakov. Posebej so bili šteti še Talijani in Cigani, ostale narodnosti so se povzele v predal drugi. Talijani so raztreseni po vsi deželi. Podatki glede Ciganov niso po vsem zanesljivi. Nekterim Ciganom je materni jezik ciganski, drugim rumunski, tretjim ma-djarski, nekohkim celo hrvatski. Največ Ciganov cigani v okrajih Petrovaradinskem, Brodskem, v žu-panijah Virovitiški in Sremski. V Hrtkovcih in Ni-kincih je 160 ljudi, ki govore klementinski jezik. V Slujinskem okraju govori 40 Ciganov grški, rojeni na Črfu. V Zemunu je 1.39 Izraelcev, kterim kterim je materni jezik španjski. Velika je raznoterost prebivalstva, štetega po narodnosti; kolika mora biti še le v verskem obziru. Dragoceni so ti podatki, ker so kakor ključ k mar-sikterim uganjkam, še dragocenejši pa bi bili oni glede verskih spoznav. Pokazalo bi se, kohko je otrok izvoljenega ljudstva. Morda je bil prav to vzrok, da nam jih je „Agr. Ztg." ukratila. Radovedni smo izvedeti, koliko .Judov je oračev, kopačev, kleparjev, tesarjev, delavcev, poslov, rokodelcev. Ravno to pa se izvedeti ne sme v deželi, v kteri se more vsakdo izveličati, kakor se njemu samemu najbolj prav zdi. Iz Kremsa ob Donavi, 15. aprila. (Gojsdni samec in njegov Icmcc.) Pri Sent-Jurju (St. Georg am \Valde) je živel že 8 let posamičen mož, kteri je izdeloval šindelne. Stanoval je kacih 7 let v neki z deskami obiti kalupi, v kteri je bilo toliko prostora, da se ni bilo mogoče obrniti, in pred jednim letom spremenil je to leseno obitje v neko hiši podobno stanovanju. V tem stanovanji, ktero je imelo vendar okna in železno peč, živel je mož kot puščav-nik, toda ne v pokori, ampak v skoposti. Njegov namen je bil ta, da si je prizadeval le mnogo drobiža skupaj spraviti. Srebro bil je njegov Bog. Da bi to prihranjeno imetje ne prišlo v roke anarhistov, skrival je novce v votline dreves. Tudi za zglavje je imel vreček z dvajseticami. Pomagal je tudi v zadregah ljudem z denarjem, toda le proti velikim obrestim. Ne daleč od tega gojzda je stalo poslopje nekega kmeta, h kteremu je večkrat zahajal po mleko in krompir. 26. pr. meseca je bil zadnjič pri kmetu. Tožil je, da mu ni kaj prav pri srci in prosil, da mu drugi dan zjutraj pošljejo gorke juhe. Ko drugo jutro kmet svojo deklo z juho tje pošlje, najde ta •namesto koče in nje prebivalca — kup pepela. Revež je s kočo vred zgorel ponoči. Žandarmerija iz Pabneu-kircha dobila jo glas od te prigodbe. Preiskali so ta kup pepela in najdli so skoraj popolnoma upe-pelenega gojzdnega prebivalca čepinjo naslonjeno na loncu z napolnjenimi dviijseticami v znesku blizo tristo goldinarjev. Druge novce poskril je ta samo- svojnik po duplinah v hosti. Nekega dne, tako pripovedujejo delavci, kteri so steljo pripravljali v gojzdu, zapazili so tega moža skočiti k nekemu drevesu, iz kterega v naglici izvleče vrečico srebra, rekoč: Me lahko opazite. Ako je ponoči čutil koga se bližati, bil je precej na nogah in prijel za sekiro in revolver in pazil s svojim pesom na bližajoče. Ostanke njegove spravili so v majhen zabojček in pokopali v nekem kotu Pabneukirchškega miro-dvora. Tako je končal svoje življenje ta skopuh. Pač je prav njemu veljala beseda sv. pisma: „Ne-umnež! še nocoj bodo tvojo dušo od tebe tirjali, kar si pa spravil, čegavo bode?" EožansJci. DomaČe novice. (Pogreh č. o. Ambroža Janeza Ivanca) iz reda 00. frančiškanov včeraj popoludue je bil tak, kakor ga ima navadno vsak duhoven na Slovenskem. Poslednje ostanke prerano umrlega gorečega duhovnika-redovnika spremilo je poleg častitljivega konventa tukajšnih oo. frančiškanov in deputacije onih iz Gorice sedem duhovnov k poslednjemu počitku. Eanj-kemu so darovali mnogo krasnih vencev, ki so bili v ginljivem protislovji z skromnim življenjem redov-niškim. Tudi meščanov vdeležilo se jih je mnogo pogreba, največ je bilo pa žensk, ki so zopet enkrat po stari lepi slovenski navadi sv. rožnivenec molile in to v dveh oddelkih. (Tivolski parJc) jel je svojo praznično suknjo oblačiti. Gredica okoli Eadeckega je že vsa pisana samih belo, modro in rudeče cvetočih hiancintov, med kterimi se pa tudi nekaj tulip nahaja. Grmovja se je tudi že nekaj razcvetelo. Jako živo grm šetalce v oči bode, ki je poln živo-rudečega cvetja granatne barve. (Dva Ljubljanska postopača) vulgo barabi napadla sta v „zeleni jami" za železnico popotnega človeka, kteremu sta hotela denar pobrati. Ker se je srdito branil, ni dalje prišlo, kakor do — tepeža. Ko je konečno napadenec že na več krajih krvaveč jel na pomoč klicati, sta ga lopova pustila in zbežala. {Razpisana je služba) kancelista pri c. kr. okrajni sodniji v Senožečah. Pro.šnje do 14. maja na predsedništvo deželne sodnije Ljubljanske. {Učiteljska služba) v Eadečah pri Zidanem mostu se razpisuje do 10. maja. Plača znaša 500 gold. Šola je trirazredna. Prošnje naj se vlagajo do 10. maja pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem. — Na dvorazredni ljudski šoli v Srednji Vasi v Bohinji razpisana je služba učitelja z letno plačo 400 gold. in prostim stanovanjem. Vrh tega vživa učitelj še letno nagrado 20 gold., ki se mu pa lahko odtegne. Prošnje naj se vlagajo pri c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Radoljica do 10. maja. Vabilo. Vsled odpovedi dveh izvoljenih kandidatov bode drugi shod volilcev II. in III. vo-lilpega razreda v nedeljo dne 20. t. m. ob 11. nri dopoldne v čitalniški dvorani. V mno-gobrojno vdeležitev vabi p. n. go.spode volilce II. in III. razreda Xdrodni volilni odbor. Posebnih vahil se ne hode razposlalo. Razne reči. — 1800 Cehov pripeljalo se je na štirih par-nikih v dveh oddelkih iz poveltavskih mest, trgov in vasi v zlato Prago k gledališčni predstavi na 16. t. m. Kakor čujemo tudi po Hrva.škem živeči Čehi lasten vlak nameravajo, ki jih v narodno svetišče v zlato Prago popelje. Da bo prekrasno delo tudi v svojih malenkostih popolno dodelano, potrebuje se še 155.044 goldinarjev 60 kr. kapitala. Da se posvetujejo od kod bi se potrebna svota preskrbela, zbral je dr. Kieger na velikonočno nedeljo zveste svoje v Mčstanski bdsedi (čitalnici) okoli sebe. Eieger je povdarjal, da se na narodovo požrtoval-nost ne sme nič več pozivati, kajti storila je, kar dosedaj še noben narod ne! Toda dr. Eieger se je zmotil. Preden je bil konec seje, so zbrani prijatelji in voditelji češkega naroda že med saboj zapisali ogromno svoto 15.000 goldinarjev. Kar se domoljubja tiče, so nam vrli Cehi res vzor vsem drugim Slovanom. Slava jim! — Na velikonočno nedeljo dala se je krstiti žl let stara Židinja, hči Žida Filipa Kohna Holešovskega barvarja. Slovesnost vršila se je v župnijski cerkvi Bubenski. — Snop s — ta je tič! Pri Strugarjevih bodo jutri šli v travnik; mnogo koscev so si že preskrbeli. Tudi vaškega Miho so že naprosili; sicer je nekoliko šnopsar, pa — „grabil bo že, — si mislijo Strugarjevi, ker potrebujejo mnogo delavcev. In res! — Miha obljubi. Prepričan, da bo jutri nekaj zaslužil, stopi v žganjarijo in )ije na — „medvedovo kožo". Prilega se mu capljica devetnajstega stoletja in — cukne ga, — „ta grenkega"; malo precej ga je danes povžil in pozabil, da ura ne stoji in ne sedi pri njem, ampak, da vedno naprej gre. In kam? Za to se naš Miha nič ne meni. „Le pojdi, če hočeš; pojdi kamor hočeš!" — pravi in modruje naš Miha, — „te bom že dobil"; — in Miha sedi in sedi, da se že dani! Lepo jutro je; — »prav smo zadeli" — si dobrikajo Strugarjeva mati, ko koscem pripravljajo zajuterk. Domači sin pa stopi po vasi, da bo sklical kosce in grabljače, ter jih vse skup odpeljal z domačimi šimeljni na dobro oddaljeni travnik. „Miha!" — zakliče; in Miha sliši prelepo svoje ime, toda vse tamno je še okoli njega. „Miha! — le brž, le brž vstani, je že napreženo!" nadaljuje domači sin; in Miha 1 O naš Miha in njegovi šnops, to sta dva tiča! „Že grem!" se oglasi; — „saj imam že en čevelj na nogi!" — zakriči; in kaj je bilo ? Eavno se je pripravljal naš Miha, da se vleže k počitku in si je bil ravno sezul en čevelj in tako — rešil svojo čast. Toda Miha je grabil le počasi in težko; in ko je poljubil mater zemljo in si svoj „rudeči" nos na košenici opraskal, so ga kot zgra-bek zgrabili in položili v senco, da si izpiha tukaj svoj šnops. Tele^^rami. Charkov, 18. aprila. Zaradi nerednosti pri zakladanji orijentalne vojske s peškotom obsodili so generala Buschena na izgubo službe. Vsled dobrega priporočila znižali so mu kazen na službeni ukor. Reval, 18, aprila. Silno se snegom mete. Sneg je po nekterih krajih do streha dvo-stropnih hiš. Promet na železnici je vstavljen. Da sneg raz železnice skidajo, naročili so se vojaki. Požar, ki je ponoči nastal, razdjal je več hiš in je mnogo živine pogorelo. Umrli so: IC. aprila. Pavle Mejak, dninar, zdaj kaznjenec, 32 let, ulice na Grad št. 12. pljučna tuberkuloza. — Jovana Perovšek, delavčeva hči, 8 let, Opekarska cesta št. 2.5, vsled vretja mož-gan. Tujci. 17. aprila. Pri Maličl: M. Weiner, vrednik, z Dunaja. — Baumann, Bukemayer in Rosentlial, kupci, z Dunaja. — Volk in Hermann, kupč. potovalca, iz Gradca. — Oskar pl. Gratzy, c. k. reservni častnik, iz Gradca. — Božidar Walz, kupec, iz Trsta. — Moline, zasebnica, iz Tržiča. — Anton Ogulin, posestnik, iz Novomesta. — Dr. Samec, iz Kamnika. Pri Slonu: Baron Thieler, c. k. Fzm. s soprogo, z Dunaja. — Adolf Koch pl. Langenthal, c. k, poštni nadsvetnik, z Dunaja. — Josip Kaufmann, vrednik, » soprogo, z Dunaja. — Pitsehraan, kupec, z Dunaja. — Karolina Baschka, zasebnica, s hčerjo, iz Freiberga. — Vitez Sehrott, c. k. podpolkovnik, iz Trbiža. — Angelo Battista, kupec, iz Vidma. — E. Račie, kupec, s sinom, iz Reke. — Frančiška Vičič, zasebnica, iz II. Bistriec. — Hedwiga Schulz zasebnica, iz Novomesta. — Marija Burger, notarjeva soproga, iz Kočevja. — Ig. dr. Namorš, zdravnik, iz Jesenic. — Gustin, posestnik, iz Metlike. — Fr. Kotnik, grajščak, iz Brda. — Leop. Dekleva, posestnik, iz Notranjskega. — Anton Golobic, župnik, iz Cerkljan. — Starč, grajščak, iz Kamnika. Pri Južnem kolodvoru: Sonleithner pl. Sonnburg, zasebnik, z Dunaja. — Jurij Nussa, kupč. lesa, iz Trsta. — Prane Hess, iz Maribora. — Ludvik Berko, agent, iz Celja. — Edvard Dev, dež. poslanec, iz Črnomlja. Dunajska borza. IG. aprila. Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 95 Sreberna „ „ „ „ . . . . 80 „ 95 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 100 „ 70 Papirna renta, davka prosta . . . 95 „ 45 Ogerska zlata renta 6% . . . . 123 „ 10 ......4% . . . . 91 „ 65 „ papirna renta 5% . . . 88 „ 50 Kreditne akcije . . . .160 gld. 321 „ 60 Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 120 „ 50 „ avstr.-ogerske banke . . . 849 „ — „ Liinderbanke.....112 „ 90 „ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . . 566 „ — „ državne železnice .... 316 „ 75 „ Tramwa.y-drHŠtva velj. 170 gl. . . 214 „ 00 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 123 „ 75 4% ., „ . „ 1860 . 500 „ 137 „ - Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 171 „ 25 ....... 1864 . . 50 „ 171 „ 25 Kreditne srečke . . . . 100 „ 176 „ 50 Ljubljanske srečke . . . . 20 „ 23 „ 50 Rudolfove srečke . . . . 10 „ 19 „ 75 Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 108 „ 30 „ „ Ferdinandove sev.....106 „ 75 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ 50 London.......121 „ 45 Srebro.......— „ — Ces. cekini.......5 72 Francoski napoleond......9 „ 62 Nemške marke......69 „ 35 kr s» ^MARMICi: se dobivajo v (3) Katoliški Bukvami" po sledeči ceni: V pol usnji z barveno obrezo — gl. 90 kr. vse v usnji z barveno obrezo I „ — „ vse v usnji z zlato obrezo . i „ 20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor vzame 12 skupaj dobi jedne za nameček. Najcenejše se knjige pošiljajo po pošti s križnim zavitkom, denarji pa po nakaznicah. S poštnim povzetjem stane mnogo več, pa nepotrebnih stroškov. ; Josip Stadler, il stavbeni in galanterijski klepar ; v Ljubljani, čevljarske ulice št. 4, (blizo Hradeckijevega mostu) se priporoča za vse v njegovo rokodelstvo spadajoča dela tako po mostu, kakor po deželi in prevzame njihovo izvršitev iz novega ali pa tudi le v popravo in pleskanje (Ijarvanje) pri najstrogejem poroštvu za dober izdelek in najboljše blago za jako nizko ceno. Jako bogata zaloga vsakovrstnega blaga iz plo!$čerinc, likuuiue in kovine, vsakošne kuhinjske in poliišne posode. Ima: ku-lupe (modli) za peko in žolco, samovare za kavo in čaj, dalje razne druge samovare, maSiue za golaS, bržole in bcersteak, iiapriive za Nkro|)ilno kopel, kopelne kadf se sedežem in za otroke, Škropilnice za cvetlice, polivalnice za vrte, cvetlice in otrokom za igračo v vsakej velikosti in podobi. Umivalnike za na steno, nabiralnike za pisma, !