TRIBUNA ;5gH S.plošni Ljudski O.bup in D.ržavni S.adizem ali CATCH-22 Začne se takorekoč s samim prihodom v ta svet. Ko še racaš okoli v plenicah, ti očka kupi malega gumijastega par-tizančka s puško na rami. Na, da se boš igral, pravi - čeprav ga ti še ne razumeš čisto dobro in ne veš, kaj točno hoče. Ko malo zrasteš in shodiš, te čaka pod novoletno jelko plastična pištola. Na, da se boš lahko malo streljal, pravi očka. Čez dve leti najdeš na istem mestu pravi pravcati mitraljez. Da se boste lahko šli partizane in nem.ce, vzklikne očka vz-podbudno. Ampak jaz ne bom nemec, zakričiš prestrašeno. Seveda ne, sine! Ti boš partizan, te hitro potolaži očka. Tedaj si že v vrtcu in tovarišica te je naučila toliko lepih pesmi, ki jih potem prepevaš doma in povsod: V temnem gozdu ob tabornem ognju, Hej brigade in še dosti drugih. Z drugo tovarišico pa rišete partizane na pohodu, partizane med bitko, partizane ob zmagi. Ko bom velik, bom partizan, se zatrdno odločiš. Prvo leto všoli! Naufciš se črk in številk ter-cel kup novih partizanskih pesmi. Pa ne le to-sprejet si med pionirje! Kakšna čast! Dobiš rdečo rutico in plavo kapo z zvezdo, ki je čisto podobna partizanski titovki. Ponosno marširaš v tej uniformi skozi mesto in doma se strumno postaviš pred očeta. Ali nisem zdaj ko pravi partizan, očka, se izprsiš. Si, si, in to kakšen, se očka ponosno smehlja. Leta minevajo in v šoli se naufciš na pamet vse sovražne ofenzive in protiofenzive, občuduješ Titovo genijalno stra-tegijo. Z zavistjo opazuješ mlade vojake po mestu in se predajaš zamamnemu sanjarjenju - kako fajn bo, ko boš tudi ti vojak! Potem pride prvi obrambni dan na šoli. Prvič imaš priložnopst, da v bolj resni situaciji pokažeš, kako dober partizan si. Skoraj si zaželiš, da bi izbruhnila nova vojna, saj bi le tako lahko v resnici dokazal svoje junaštvo. Srednja šola. Zdaj si že socialistični mladinec in počasi začenjaš ugotavljati, da biti partizan mogoče ni najboljši po-klic na svetu. Začenjajo te zanimati druge sivari in partizanske pesmi si že pozabil. Vendar- še vedno te čaka služenje vojaškega roka. Eno leto bom že potrpel, se tolažiš. Boš vsaj potem imel mir! Vojska. Uniforma. Šišanje. Dril. Puška. Bujenje ob petih. Teren. Uzbuna. Na juriš! Straža. Pokomost. Pranje možganov. Utesnjenost... Kako drugače si si vse to predstavljal včasih! Grozljivo je in samo ena misel te žene naprej - veš, da bo tega enkrat konec in to konec za vse večne čase in nikoli več...! Toda, ko prideš ven in se vpišeš na faks, najdeš na umiku nek čuden predmet: SLO in DS! Zveni mi nekam znano, saj ni mogoče, pa vendar... Zvrti se ti glavi! In čez nekaj mesecev dobiš na dom sporočilo, da moraš prevzeti uniformo, ker imaš vojaške vaje. Prej teboj se odpira brezno, kajti zaveš se, da ni konca in da se bo mora nadaljevala. Iz dna duše se ti izvije obupan krik: ZAKAJ?!!!! Zakaj? Preprosto: CATCH-22! Živiš namreč v državi, ki je z vseh strani obkrožena s sovražniki« in če ne boš tudi ti na večni preži, jo utegnejo »rra horuk pomalicati« (kot bi rekel Obramboljub Potemkin). Živiš v državi, kjer se znanosti rojevajo na partijskih kongresih (kot je ugotovil R. P.); govora je seveda o obramboslovju. Živiš v državi^ kjer je »ob-rambno-zaščitna kultura« najpomembnejši zidak družbene nadgradnje (kot pridiga X. Y.-glej prilogo!). Ziviš v državi, ki za svoje federalne enote skoraj ne najde več drugega skupnega imenovalca kot prav SLO in DS. In prav skozi ta SLO in DS se je ta država s sfabricirano obrambno paranojo zavlekla v sleherno poro družbenega bitja - tudi tja, kamor z običajnim upravnim aparatom ni mogla seči - in s tem SLO in DS ima v zakupu dušo slehernega državljana; kdor namreč ne sprejme pravil igre, je nepatriot izdajalec in ga je treba izobčiti. To piše tudi v Ustavi. Some catch, that CATCH-22! IZTOK ABERŠEK KOMENTARJI 4,5 Kako so odstavili odgovornega urednika Studentskega lista 6,7 STANE KAVČIČ 8,9 NAGODETOV PROCES 14,15 PRILOGA:S. L.O- venci 17 -CBJ INTER VJU Nikša Gligo 37 XAYNESHORTER 40 Želimir-Zilnik 41 TORTURATOR 42 AFRODIZIJAKI 44 P0MLAD-P0LETJE88 45 ANTHON Y BURGESS 46 ! Mazzinijeve drobtinice 48 PRIPIS: V intervjuju s Španskim lektorjem in prevodu Michauxove zgodbe je prišlo do tiskarskih napak. Uredništvo se bralcem in avtorjem opravičuje. TRIBUNA glasilo UK ZSMS LJUBLJANA št. 12 leto XXXVII 20. april 1988 UREDNIŠTVO: Tomi Gračanin (glavni ured- nik), Ruža M. Barič (odgovorna urednica), Tomaž Toporišič (kultura), Simona Fajfar, Borut Rismal, in Brane Senegačnik (lektor) TISK: Tiskarna Ljudska pravica PRIPRAVA: BEP-Dnevnik NAKLADA: 5000 izvodov NASLOV: Kersnikova 4, Ljubljana TELEFON: 319-496,318-457 TRIBUNA izhaja načeloma vsa-kih štirinajst dni, med počitni-cami pa počivamo. Cena po-samezne številke je 800 dinarjev. Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421 -170 zdne 22.1.1973 Uradne ure: ponedeljek: 1130-1330 sreda: 18-1930 petek:11-13 Sestanki ureništva: sreda18-19 30 PRIMER ZDM VLJICA (DRUGIČ) »Glasba je nekaj, kar me vzburjamo, Vsakogar bi radpobožal. Ljudipa ne mo-ramo hožati, odgriznili tibiodp roko. Ljudi moramo tepsti. neusmiljeno tepsti. če-prav smo mi proti vsakemu nasilju. am sporoča, da se je šte-vilo izstopov iz ZK povečalo za 300 komadov, medtem ko so v ZK sprejeli samo 1 5 komadov Ijudi. Očitno gre pri partiji za znan pojav že iz pleistocena, ko so zaradi prevelikega trupa in premajhne glave začeli izumirati dinozavri, ker se niso znali adaptirati na nove kli-matske pogoje. Kaj naj svetujemo Ijudem Partije? Če se je vesoljna Cerkev po zadnjem koncilu odpovedala sintag-mama »ecclesia militans« (vojskujoča se cerkev) in »ecclesia triumphans« (zmagoslavna cerkev) v korist sodobnejših interpre-tacij: namesto vojskujoče - potujoča in namesto zmagoslavne -nebeška Cerkev, bi bilo tudi za Partijo bolje, če bi iz ugotovitev o upadanju članstva in neučinkovitosti forumskega dela potegnila praktične konsekvence in se odpovedala svoji vojskujoči se eno-partijski diktaturi. Obenem bi se ji razširila obzorja za njen: »To be or not to be.« Ta korak bi bil v prid posodabljanju našega političnega življenja in rešitvi njihove vse bolj izpraznjene Ideje. Partija bi morala iskati nove prijeme za popularizacijo marksizma-leninizma in novačenje svojih pristašev. Naš predlog za organizacijo Partije v bodočih po-litičnih razmerah je izpeljan po zgledu potujočih knjižnic. Na svojih političnih izložbah in piknikih bi komunisti prodajali majice in nalep-ke z motivi marksizma-leninizma, pripomočke za izvajanje revolu-cij, intimno perilo a la Rosa Luxemburg, vibratorje z liki J. V. Stalina, J.B.T., Nicolaeja Causesca, Fidela Castra itd. Le tako se bo Partija približala Ijudstvu, ki bi ji v zameno mirne duše priznalo atribut ne-beška. Klinična analiza izjav, ki so jih dajali najvišji zvezni forumi (od vo-jaških preko paravojaških, vse do partijskih in parapartijskih) ob do-mnevnih zverinskih napadih na armijo, je pokazala, da imamo opravka s protislovji, značilnimi zp »kratomansko paranojo«, kot je to posrečeno definiral V. Sruk. Simptomi izražajo zameglitev uma. Očitno gre za balkansko verzijo »glasnosti«, za katero ni važno, kaj poveš, ampak to, da poveš glasno. Tako lahko oseba s »kratomansko paranojo« v isti sapi ugotavlja, da gre pri napadih na zmagovito Rdečo armijo za 3. stopnjo spe-cialne vojne po vojaški klasifikaciji, oziroma za »pažljivo koncipirano i dosledno realizovano plarformo, upereno protiv koncepcije ONO i JNA iSlužbe bezbednosti, odnosno našeg socialističkog samouprav-nog sistema u celini«, potem pa naredi taktični umik s paternali-stično gesto, češ da tako ne mislijo Slovenci (»miznamo šta misli večina poštenih Slovenaca«), ampak samo peščica pobalinov in ne-zadovoljnežev. Lep primer, kako z demagogijo izenačiti »široko za-snovano in organizirano specialno vojno« s početjem peščice. Do-bili smo tudi odgovor, kaj po vojaški pameti konstituira socialistični samoupravni sistem: SLO, JLA in tajna policija. Najbolj grozljivo pri vsem tem je, da to psotaja iz dneva v dan realna opcija. Da se na takšen način zelo priročno ustvarja megla ob perečih vprašanjih, ugotovimo s subvertiranjem zgornjih izjav in prevaja-njem iz vojaške v civilno terminologijo: NAPAD = negativna kritika SPECIALNA VOJNA = kritičnost, kritizerstvo, apatija, nezado-voljstvo, štrajki PRED NEPRIJATELJSKIM DELOVANJEM NE TREBA IZMI-CATI = vsem, ki kritično razmišljajo, je treba z batinami zamašiti usta in jih strpati v zapore SOCIALISTIČNI SAMOUPRAVNI SISTEM V CELpTI = sociali-zem kot amorfna gmota strumnih rekrutov, pojmovanje družbe kot totalitete To je zelo nevaren stadij kolapsa socialističnega samoupravnega sistema, ko nervozna država izgubi kontrolo nad svojim početjem, njeni partijski izrastki pa udrihajo na levo in desno, ne glede na mož-no poslabšanje stanja. OglaŠajo se tudi čuvarji »večnega ognja«, najrazličnejše borčev-ske organizacije, oziroma njeni predstavniki. To nas sicer sploh ne preseneča, saj so nas vedno učili: »Najboljši so padli.« Iz česar lah-ko logično sklepamo: »Najslabši so ostali.« To lahko izluščimo tudi iz izjav nekega prvoborca za Mladino. Pri koritu oblasti so se skozi vsa leta povojne diferenciacije obdržale le »zdrave sile«. Če smo že pri koritu. Veste, kakšna je razlika med črno in rdečo svinjo? Crno prase se nažre in se umakne, da se nažrejo še ostale svinje. Rdeče prase pa se nažre in se vrže v korito tako, da druge svinje ne morejo zraven. vašJokl (BORUTMEŠKO) TRIBUNA-STRAN5 Studentski list je več kot očitno postal raca, ki jo hrvaška politična srenja lovi tudi izven sezone lova. Nedovoljena sredstva, ki jih lovci tako radi opravičujejo, se raztegajo na široko področje od financ do pritiskov preko sodišč na uredništvo, ki je bilo po dolgem času in tega ne more nihče zanika-ti, sposobno narediti berljiv in kritičen ča-sopis. Najnovejše novice iz Zagreba so več ko simptomatičfie. šuvar way of live je do-končno pokazal svojo pravo barvo in preko nadvse poslušnih poklicnih mladincev Mestne konference ZSMS uprizoril pravi kafkovs.ki proces. Ne ve se, kdo sodi komu za kaj (oziroma to se še presneto dobro ve), kajti vloge tožiteljev so subtilno razpo-rejene preko izdajateljskega sveta do mla-dinske organizacije. Izdajateljski svet je na svoji zadnji seji ugotovil vrsto nepravilno-sti (kako inteligentna ugotovitev!) ured-n ištva in logično - kako naivni bi bili, če tega ne bi pričakovali! - nekdo mora za vse to odgovarjati. Oseba, ki je trn v peti posluš-nih, je Ivica Buljan, odgovorni urednik Stu-dentskega lista. On je tisti, ki je zakrivil zadnje zaplembe in predvsem on je tisti, ki ni poslušal, modrih nadsetov v času, ko bi se še lahko umaknil v varno zavetje pisanja o čištoči Zagreba in o najnovejših podražit-vah v študentski menzi. Toda na sceno stopajo tudi najbolj radi-kalni predsednikovi možje. Mijatovič je že eden izmed njih in nadvse gromoglasno je zahteval, da »preispitamo« odgovornost tudi samega izdajateljskega sveta, ki je, samo pomislite!, tako dolgo pustil Buljanu, da je uničeval Studentski list s konstantr\im povišanjem naklade in z dobrimi teksti. Žal Buljan bo odgovarjal ravno zaradi tega. Uspešnost se je Še enkrat znašla v vlogi grešnega kozla. In navsezadnje, novinarji uredniki padajo s svojih funkcij, mar ne. Tako bo Buljanov primer samo še eden kamenček v mozaiku, kako poetično to zveni, ki ga v zadnjem času sestavljajo tožilci in politiki po vsej Ju-goslaviji. Beograd je padel, Zagreb pada ravno sedaj z odstavitvijo Buljana (mimo-grede; novi odgovorni urednik je znan že v teh dneh vina in rož), Ljubljano pa odločilni udarec imperija še čaka. Clovek se nikakor ne more izogniti vtisu, da ves scenarij sledi že tolikokrat prežvečenemu Ordnung herr-scht in Berlin, kateremu je dodana tudi grenka izkušnja poslednjih desetletij. Ve-hementne besede tov. Rose (revolucija se bo...) se niso uresničile tako, kot so vsi pri-čakovali. Ža! tudi zaradi tega, ker tisti, ki se imajo za kavčičljanske »zdrave sile«, vedno znova dokazujejo, da Ordnung herrscht in Jugoslavija. R. B. P. S. Ekscesi, ki spremljajo zagrebški pro-ces, ki to ni, so dosegli višek prejšnji pone-deljek, ko je Izdajateljski svet doživel pravi pravcati pritisk na svoje delo. Mladci iz Svaruma so namreč organizirali demon-stracije, na katerih je tudi milica pokazala, da zna opfaviti na primeren način. Upamo lahko samo, da bo naša varnost tudi v os-talih primerih »pritiska« tako nežna, kakor je bila tokrat Zvedeli smo, da so mladci iz MK ZSMH Zagreb na nadvse nesramen način preprečili odvetniku SL-a sodelovanje na seji, na kateri so odločali o usodi odgovornega urednika. Tov. Kamilo, sekretar omenjenega forumaje te gnusne govorice takojzanikal. Kljub temu, da seie eden od novi-narjevSL-a odločil, da bo svojprostor oostopil odvetniku, ta nikakor ni mogel prisostvovati seji zaradi nemogoče prostorske stiske na MK. Uredništvo Tribune predlaga MK ZSMH Zagreb, da ob naslednji odstavitvi kakšnega odgovornega urednika upo-rabi prostore uredništva ah pa, če bo prostorska stiska ta-ko velika, Kapelico na K4. Cenjene ponudbepod: ZA DEMOKRACIJO JE PRINAS DOVOLJ STOLOV. TRIBUNA- STRAN6 KAKO SE JE KALILO ŽELEZO Zahvaljujemo se tov. RUŠKI MANCE, da je kotglavni no pošiljali Tribuno. In ker ravno iščemo predsednika corpus delictiprotiSL—u uporabilapisanje iz Tribune Časpisnega sveta, jo vabimo na obisk v Ljubljano, kjer št 10. nam bo povedala nekajzgodbiv iz bogatih izkušen/ Za pozornost se ji iskreno zahvaljujemo in jo prosimo, njenega predsednikovanja na tej funkciji v SL da namdostavi svoj naslo v, na katerega ji bomo brezplač- Na vseh ostalih slikah so jasno vidni izgredniki, ki so kalili javni red in mir. Prosimo vse zavedne občane, dajih nemudo ma identificirajo in seznam z njihovimi imeniposljejo na vredništvo Tribune. Zagotavljamo vam, da jih bomo oštro kaznovali. Vse bomo predlagali za dobitnike Zlate ptice za (eto 1988 za mirovna in demokratična prizadevanja v YU. MK ZSMH Zagreb je vsvojem boju za demokratizacijo jav-neg&ziVljenja sklenila podružbiti tudi — sodišče in ga odtegn-iti vplivu pravnih določil. V ta namen so za začetek zapleni-HSL š Vendar pa je njihov ukrep naletel na gluha ušesa. Na sliki jasno vidimo Saša Dracha (levoj in delikventa Ivico Buljana (lepotec na desni), ki vseeno reklamirata SL. Zato predlaga— mo MK, da podružbi še UJV in v svojih nadvse tesnih pros- w torih uredi še zaporniške celice. Naše geslo bo: ČIM MANJŠI JE GNOJ, TEM VEČJIJE PETELIN. foto: BorisCvjetanovič STRUPENJAČE Na uredništvu Tribune vlada prava panika. Izvedeli so, da so lan-sko leto objavili enaindvajset (21) tekstov o JLA in konceptu SLO in DS. Začelo se je veliko štetje tekstov, vendar so jih našteli samo deset (10). Zato prosijo bralce, naj jim pomagajo poiskati še pre-ostale tekste. Tisti, ki bo prvi preštel do 21, bo nagrajen z enoletno naročnino Tribune. Jasmin Držanič je po neuspešnem iskanju publiciranih prispev-kov B. Kruniča z naslovom »Razumevanje socialne demokracije za začetnike« v knjižnici na FSPN sklenila, da ne bo več vstopila v to knjižnico. V ameriških sredstvih javnega obveščanja nismo zasledili obšir-nejših poročil o bivanju Franceta Popita v ZDA. Jugoslovanska delegacija si je med svojim obiskom v španiji og-ledala zanimivo nogometno tekmo. Zanimiv podatek, verjetno bomo tudi izvedeli, kaj se je jedlo in pilo na slavnostni večerji, čez kakih pet let pa nam bo že kdo povedal vsebino dvainštiridesetih možnh oblik sodelovanja med Jugoslavijo in Spanijo. Uredništvo Guinessove knjige rekordov je sporočilo, da je Miku-ličeva vlada absolutna rekorderka po zavrnjenih zahtevah za od-stop. I mi konja za utrku imamol France černe je na javni tribuni z naslovom Stane Kavčič in nje-gov čas dal vedeti, da je bil pametnejši od Staneta Kavčiča. Dobro blago sesamo hvali. STišali smo, da tovariš Miran Potrč (predsednik Skupščine SRS in kandidat za naslednji mandat) in tovarišica Valerija Škerbec (predsednica DPZ in protikandidatka Toneta Anderliča za to funk-cijo v naslednjem mandatnem obdobju) dobro sodelujeta. Vprašanje za razgledane: Katero moško ime povezuje Lepo Bre-no in Vesno Zmijanac? Sodeč po uspešni zimski sezoni Elana (prodali so več smuči, kot so načrtovali) lahko pričakujemo, da se bo ta delovna organižacija končno odločila za izgradnjo higiensko neoporečnega obrata druž-bene prehrane, ki ga sanitarna inšpekcija ne bo zaprfa (kot je storila s sedanjim). TRIBUNA-STRAN 7 STANE KAVČIČIN NJEGOV ČAS (javni tribuni ob rob) Problematizacija politične situacije iz za-četka 70-ih let ter obuditev zanimanja za politično usodo Staneta Kavčiča se vklju-čuje vže dalj časa trajajoče prizadevanje po osvetlitvi naše polpretekle zgodovine, ki je večjemu delu javnosti, ziasti pa mlajši ge-neraciji, skoraj neznana. Zato tudi ni prese-netljivo, da je pobuda za kritično presojo in objektivno ovrednotenje Kavčičeve politič-ne misli in delovanja bila deležna tako ve-likega odziva. S tem se je potrdilo izjemno zanimanje javnosti za dosedaj skrbno pri-krivano in tabuizirano usodo nekoč zelo pri-Ijubljenega slovenskega politika, ki se je ohranil v spominu svojih sodobnikov pred-vsem kot učinkovit politični praktik, de-mokrat in zagovomik drugačnega, doslej še mokracije, kot je znano, ni izvedljiva. Da je to dvoje zelo povezano in da se obetajo ve-like družbene spremembe, je zaslutil tudi tedanji partrjski vrh, zato je moral, če je želei ohraniti svoj politični monopol, začetne po-skuse družbene reorganizacije že v kali za-treti. Spor v 70-ih letih tako v marsičem pomeni klasični znotrajpartijski boj za ob-last med dvema strujama: med pravover-nimi dediči boljševiške tradicije ter zago-vorniki demokratičnega in ekonomsko učinkovitega, bogatega socializma, med katere je sodil tudi Stane Kavčič. V jedro njegove politične in ekonomske koncepcije je sodilo zavzemanje za samostojno obliko-vanje gospodarske politike kot temelja su-verene nacionalne politike, razvijanje učin- nerealiziranega in zato tudi nekompromiti-ranega socializma. Spopad v 70-ih letih je zaključil obdobje relativne liberalizacije, demokratizacije, na-cionalnega razcveta ter relativno svobod-nega umetniškega in intelektualnega ust-varjanja. Svobodnejša družbena klima je zajela tudi politično sfero, v kateri so se sčasoma uveljavili politiki, ki so zagovarjali nove, demokratičnejše koncepte socialis-tičnega političnega in ekonomskega razvo-ja. To je bil tudi čas Kraigherjeve gospodar-ske reforme, ki je pomenila liberalizacijo ekonomskih odnosov ter vzpodbudila zlasti razviti del jugoslovanskega gospodarstva k večji učinkovitosti. Vsi ti poskusi so pred-stavljali nekakšno znotrajpartijsko opozici-jo, ki so jo »klasični« komunisti razumeli kot potencialno nevarnost za reprodukcijo bolj-ševiške diktature proletariata kot eksklu-zivne oblasti proletarske avantgarde. Libe-ralizacija gospodarstva, ki je nujni pogoj produktivne proizvodnje, brez politične de- kovitega tržnega gospodarstva, usmeritev slovenskega gospodarstva v turizem, bančništvo in trgovino kotza Slovenijo na-jprimernejše in najproduktivnejše panoge, povezava z razvitimi zahodnimi sosedami kot osnovni pogoj razvoja ter razvijanje plu-ralistične in demokratične socialistične družbe kot družbe enakosti in enakoprav-nosti ob polnem priznanju posebnosti in različnosti. Volja za izpeljavo produktivne družbene preobrazbe ni bila prisotna samo v Sloveniji, ampak je ta projekt imel širše jugoslovanske razsežnosti. Konflikt med dvema različnima vizijama socializma in zlasti različnimi pojmovanji narave sociali-stične oblasti pa se je najbolj izkristaliziral prav tu, v Sloveniji, ki za razliko od drugih okolij za njegovo razrešitev ni potrebovala zunanje intervencije. Svoje notranje »oči-ščenje« je marljivo opravila kar sama, in si-cer na 29. seji CK ZKS 28. in 29. oktobra 1972, na kateri je moral (prostovoljno) od-stopiti predsednik Izvršnega sveta Sloveni- je, Stane Kavčič. Za njim so se vrstili od-stopi nekaterih najsposobnejšjh in najpo-membnejših politikov in gospodarstveni-kov takratnega siovenskega političnega vrha, diferenciacija pa ni prizanesla niti vodstvu osnovnih organizacij partije. Šlo je torej za ohranitev monopola »stare garde« in ta je zahtevala idejno in akcijsko enotnost partije. Vsako odstopanje od »pravilnih« smeri razvoja je bilo treba elimi-nirati ter potem še naknadno racionalizirati in opravičiti, s čimer naj bi se ustvaril videz legitimnosti in nujnosti povečane represije. Med nosilce »neenotnosti v republiškem političnem vrhu« je bil uvrščen tudi Kavčič. Očitali so mu zlasti »podcenjevanje nevar-nosti tehnokratizma«, »zablodo privatizaci-je«, malomeščanskoliberalistične težnje, pseudoliberalizem, partikularizem in še bi lahko naštevali bistroumnosti tedanjega(?) političnega žargona. A vse te konkretne ob-tožbe so bile zgolj sekundamega pomena. Kavčič namreč ni le problematiziral neka-terih temeljnih aksiomov socialistične doktrine, ampak je bil zaradi velikih praktič-nih uspehov svoje politike na dobri poti, da zasenči prvo eminenco slovenske politike, Edvarda Kardelja, da o ostalih niti ne govo-rimo. To je bil gotovo eden osnovnih razlo-gov Kavčičevega političnega poraza. Bil je najnevamejši politični tekmec, zato je mo-ral oditi, a ne samo s političnega prizorišča, pač pa tudi iz zgodovinskega spomina po-vojnih generacij. Zavrnitev Kavčičevih razvojnih projek-tov in njegova politična ekskomunikacija nista resiii nobenega problema tedanje-ga časa, ne političnega, ne ekonomskega in niti socialnega. Sledila je ustava iz leta 1974, ki je na ekonomsko področje v obliki dogovorne ekonomije vnesla popolno zme-do, na političnem področju pa dodatno za-cementirala partijski ideološki monopol. Posledic tega projekta ni potrebno posebej navajati, naj omenim le to, da splošna druž-bena dezorganizacija in nazadovanje ni krizno, ampak normalno stanje realizacije ideološkega koncepta, ki je nasledil »libera-lizem« in »tehnokratizem« iz druge polovi-ce 60-ih in iz začetka 70-ih let. Dialektika zgodovinskega razvoja ni pod-vržena nobeni ideološki shemi in je nepred-vidljiva. Kar še danes velja za pravilno, celo nujno, se lahko že jutri izkaže za popolno zmoto in obratno. Poraženci postanejo zmagovalci, zmagovalci žrtve lastne zma-ge. Stane Kavčič, poražen s strani obnov-Ijenih in poenotenih »zdravih sil«, se ob zgodovinskem porazu njihovega projekta kaže kot moralni zmagovalec dogodkov iz začetka 70-ih let. In kar je najvažnejše: nje-gove ideje ohranjajo privlačnost tudi za pri-hajajoče generacije, ideje njegovih na-sprotnikov pa utrujajo in odbijajo. Politična diskvalifikacija Staneta Kavčiča je bila namreč kompromitacija zlasti slednjih. ALENKACOTIČ TRIBUNA-STRAN8 SLOVENSKA AMNEZIJA »Če bi zdaj vse to zavrelo, če bi sprego-vorila ulica in stihija, v kateri bi se poja-vila tudi razna gesla nezadovoljstva, na-stopile bi provokacije vseh vrst, sovražni-ki in bedaki bi zakurili pod kotlom ...! In kaj potem? Nastopil bi Tito. Mene in tis-te, ki bi me podpirali v centralnem komi-teju, y skupščini in v ZK, bi proglasili za frakcijo; vretje v množicah za kontrare-voiucijo. Natančno sem videl in čutil pred seboj novo Čehoslovaško.« (Stane Kavčič) Ko človek prebere Dnevnik in spomine Staneta Kavčiča, ne ve natančno, kako na-pisati recenzijo. Vse tisto namreč, o Čemer govori nekaj sto strani, govorimo in pišemo mi danes. Vse tisto, proti čemur nastopa-mo, je Kavčič skritiziral že pred nami. V čem je torej poanta recenzije, če je ta sploh možna? Odgovora pravega ni. Spomini niso umetnina, spomini niso Kavčičeva re-habilitacija. Umetnina je možna zgolj na način osvetlitve aure mita, ki sije in bo sijal na Kavčiča. Kavčič, morda si je to tudi sam želel, je tisto nekaj, kar si vsakodnevna slo-venska politika skuša podrediti in pozabiti, navsezadnje tudi tako, da posthumno po-navlja in pristaja na nekaj, kar je sama pred več kot desetletjem obsojala in uni-čevala. Ravno tako pri objavi Kavčičevih spomi-nov nikakor ne gre za rehabilitacijo, ki je ne-mogoče dejanje. Ne samo zato, ker nekate-ri nosilci »zdravih sil«, »vojaki revolucije« (Kardelj, Ribičič, Špiljak, Popit, Marinc, Do-lanc & co.) še vedno živijo in govorijo o svo-jih naporih pri izgradnji socializma in to -tragedija ali farsa? - na način sedemdese-tih let; predvsem ne gre za rehabilitacijo zato, ker je veliko bolj ugodno dopustiti ob-stoj mita kot pa legitimizirati nekdanje za-hteve kot pravoverne. To se že tako ali tako dogaja. I n navsezadnje - ker so se časi tako spre-menili, da lahko govorimo celo o tem, da se bistveno niso, da spremembe potekajo le na relaciji nezadovoljstva Ijudi in njihovega nezaupanja do vladnih odločitev, je rehabi-litacija odvečno dejanje. Kavčič morda ni imel vedno prav, sedaj pa ima prav, pa še kako prav ima. V zavesti Ijudi živi kot Žrtev, kot pacifist revolucije, čeprav se vsi pre-malo zavedamo, da je tudi on bil in ostal eden izmed glavnih protagonistov na listi »vojakov revolucije«. In ta pozicija žrtve mu zagotavlja tisto zaupanje Ijudi, ki ga je imel že za časa svojega življenja. In ker je mrtev, bo to zaupanje vtoliko večje. Kavčičevi spomini s subtilnimi in iz leta v leto ostrejšimi opisi posameznih funkcio-narjev so izdani ravno v pravem času. Ob množici vicev na račun posameznih vodij in še večji kopici težav in zagat, ki nam jih pri-rejajo (ustreljeni sloni, potovanja v Out of Africa...) so de facto dokaz, da je vseskozi nekaj škripalo in da bo škripanje ostalo še vnaprej. Mehanizmi krize, ki jih je Kavčič spregledal že pred 1 5 leti (mi pa ne!) in ki Še danes niso povsem jasni in argumenti-rani, nenadoma v vsej svoji grozljivosti leži-jo pred nami. Slab položaj kmeta oz. uniče-nje slednjega, 30 milijardne izgube leta 1976, vloga J. B. Tita pri stagnaciji, sa moodločba narodov in vse ostalo^ o čemer je po svojem odstopu razmišljal Kavčič, so horror podrobnosti naše krize, y kateri smo, bomo in se iz nje ne moremo izvleči. Vprašanje je, kaj bi bilo drugače, ko »vo-jak revolucije«, Stane Kavčič, ne bi postal nezdrava sila? Kaj bi se spremenilo, če ne bi bila 70-a leta priča čist v republiških vrhopvih, čistk, ki so dokončno pometle z možnostjo demokratičnega dialoga in uspešnejše ekonomske politike? Tega ni-koli ne bomo vedeli, žal je tako. In tudi za-radi tega je veliko bolje za tiste, ki na oblasti mislijo ostati še nekaj časa, da se o Kavčiču vse bolj molči - še celo več, da se izdajo njegovi spomini navsezadnje tudi kot ga-rant, da je ta oblast, ki v tem dolgem času ni spremenila svoje paradigmatske vred-nosti, navsezadnje dobra in pravična, kajti prostor za izdajo tekstov nekega še ne tako davnega heretika je dala ravno ona sama. Vendar ne jn nikoli kot kritiko same sebe, pač pa kpt dokaz svoje široko populacijsko naravnane politike, ki si še vedno prizadeva z ideologijo prodreti tja, kjer kraljuje ekono-mija in politično razvita kultura. Vendar pa živimo sedaj v osemdesetih letih, in kakor desettetje prej Kavčič spet ne bo pristal (oz. ne tedaj ne sedaj nima izbi-re!) na deal. Pričakujemo lahko, da bodo »nenadoma« debate o politični diferencia- ciji znova zaživele in da bo tudi Slovenija v kratkem dobila svojega diferenta. Kavčič bo v tem orkestru znova odjgral eno izmed pomembnih, vendar skritih solo spevov, mrtev ali živ, vseeno je, kajti legenda je živa. Upajmo samo, da tokrat ne bo šlo za labodji spev, kajti potem že čez dobro de-setletje nihče izmed nas, ki ostajamo, ne bo imel priložnosti pisati o tistem, kar se je vi-soko v vrhovih dejansko dogajalo. Le kako bi potem B & J napisala zgodbo o tem, kako sta uredila neko drugo zgodbo? R. M. STANE KAVČIČ DNEVNIK IN SPOMINI, 1972-1987 Samo 50.000 din vas bo stalo branje o partijskem monizmu, o katerem vztrajno molčimo. In ker ste očitno zamudili prvo, naročite vsaj drugo izdajo v platnu (lepo se prilega vsaki omaril). Skratka, ČASO-PIS ZA KRITIKO ZNANOSTI, Kersniko-va 4, tel. 319-498, žiro račun 50101 -678 - 47303, Bavčar & Janša vas čaka-jo. Vend ar fanta pričakujeta (kakšna zgo-dovinska smola!) samo naročilnice s pri-loženim i dokazili o vplačilu. Pohitite to-rej! SUOBODNft KftTEDRfi STAME KfiUČIČ IN HJEGOU ČfiS EKOriOMSKA FfiKULTETA BORISA KIDRIČfi 6. flPRIL 1988 OB 17. URI V VELIKI DUORflhl Uvodničarji: Igor Bavčan, Bogonip Kovač, Igor Oroerza fotografije Jasna Rajh TRIBUNA-STRAN9 Mislin, ^Cnf-^ !lealna dCGna Staneta Kavčiča ™ njegove ^^llt^ predvsen y iilteresu ohranitve in učvrstitve ^OjmatičnegarppoceSa, kl se v Sloveniji odvija zadnje C^fe. Mi si treba delati iluzij, da so sile, ki so 15 le ^;V'f^J^®"'P^;..'iMSOcto tja kjer sno, @J • ..r že preteklost. ^ s.o.s. Berem časopise, gledam TV, poslušam radio in za po-obedek še Tanjugov bilten (samoza lično informisanje) in Rib (republiški informativni bilten) in vse bolj se mi dozde-va, da um in preudarnost v tej deželi nimata kaj iskati. Oglej-mo si dogodke iz naše bližnje prbteklosti (zadnja dva tedna), ki jih nikakor ne smemo poza-biti. 1. Kontraproduktivno medrepubliško kreganje se nadaljuje in vse bolj spominja na razpravo o številu konjevih zob. Spet se je oglasil Josip Vidmar. Gospoda častitljive starosti, ki ima rad Slovence, težje pa bi mu to čustvo pripisali, ko gre za še živeče slo-venske literate, je Tribuna posebej predsta-vila pred dvema letoma. No, ta gospod je jasno in glasno povedal novinarju, da je Slovenija gospodarsko izkoriščana. Nič no-vega, stara vidmarjevska logika, ki je prišla prav Lazarju Drakulu (ni mu bilotreba iskati starejših Vidmarjevih izjav). Dotični je nato v Ninu spisal obilen tekst, kjer je s pomočjo terminov, kot so družbeni proizvod, cene in inflacija poskušal dokazati, da se Slovenija nadpovprečno hitro razvija na račun pla-čevanja prispevkov za nerazvite. »To po-večanje«, piše Drakul, »deleia v nominal-nem družbenem proizvodu brez povečanja deleža v proizvodnji prinese po najmanjši različici več kot 14,5 % družbenega proiz-voda Slovenije. (Nekoč je tovariš J. Smole navedel podatek, da federacija »stane« Slovenijo 10,5% družbenega proizvoda Slovenije. Navedeni podatki kažejo, da fe-deracija Slovenije ne samo nič ne stane, temveč lahko republika z njo celo zasluži.)« (op. J. D.: gre za prepis prevoda, ki je izšel v Delu 5.4. 1988). Drakulova metodolo-gija je enaka odštevanju jabolk od hrušk, da ti ostanejo češplje, saj ga padajoča akumulacija (kjer je srž problema) sploh ne zanima, oziroma, če bi se ukvarjal še z aku-mulacijo, bi bila slika verjetno drugačna. Tovarii Drakul ima svoje bralce očitno za cepc«, ki jim je moč podvaliti vsako zanič robo. To mu zamerim, tako kot zamerim vaem Jugoslovanom s severa in juga, da ša kar naprej vrtijo staro lajno o izkori-ičanju in pri tem nočejo opaziti, da je glavni probl«m Jugotlavij« v tem, da se madseoojno pramalo oziroma neučinko-vito izkoričama Kapitalu ne dajemo moinotti za produktivne naložb«. raje ga kastriramo in damo v kakien neproduk-tivan aklad, kj«r m za njim izgubi vsaka sled in zato nam gr« vsako leto slabše, da m vsako l«to bolj pobožno oziroma za Avttrijo in da upamo, da bomo do leta 2000 doMnli nivo Svedske iz leta 1965 in da nas j« ttrah, da nas bo prehitela Al- banija in da nam bo Romunija ukradla še več elektrike. 2. Sarajevska TV je pripravila kontaktni program, kjer je dr. Korošič nakazal mdž-nost hitrega izhoda iz krize ob predpostav-ki, da je delovna sila za svoje enako delo v različnih panogah(?!) enako nagrajena -enak OD na vseh koncih Jugoslavije. Po tej bravuri so se vsem v studiu zasvetile oči in l'6sprit de l'egalitarisme se je valil preko TV sprejemnikov v domove gledalcev. Meni sicer ni jasno, kako dr. Korošič na-merava v praksi izenačevati živa dela v različnih panogah in pri tem zanemariti vse ostale proizvodne faktorje, vključno s tehnološko rento, zato ga lepo prosim, da pojasni, kako je v jugoslovanski proiz-vodni sceni tu in zdaj prepoznal obdobje enostavne blagovne proizvodnje? Neka-ko se ne morem znebiti vtisa, da gre za krepko vulgarizacijo Kapitala, ampak to je pravica vsakogar, tudi dr. Korošiča. Slabše je, da pri nas od vulgarizacije do napač-nih političnih odločitev zadostuje le pol koraka in zato boječe pričakujem kak nov umislek za administrativno delitev plač. 3. Vsi razpravljajo o ustavnih spremem-bah, torej tudi komisija za mednacionalne odnose CK ZKJ. Iz izvlečkov, ki jih je s te razpave pripravila beograjska TV, smo lah-ko dojeli, da naši tovariši še vedno niso sprejeli civilizacijskih načel za življenje v večnacionalnih skupnostih: načela pravice narodov do samoodločbe s pravico do od-cepitve in načela konsenza. Prvo je vpraš-Ijivo zato, ker razdira Jugoslavijo, drugo pa zato, ker vključuje predpostavko, da en na- rod drugemu ne zaupa. Vse ima svoje meje, samo človeška neumnost je nima! 4. Nedavno so bili v gosteh Društva slo-venskih pisateljev njihovi hrvaški kolegi. Vse kaže, da so kulturni stiki že per defini-tionem »vprašljivi«. Obisk so budno sprem-Ijali tudi vsi, ki zaradi obilice političnih doku-mentov leposlovja verjetno ne berejo. Sporna je bila že sestava hrvaške delegaci-je (ker so bili v njej sami Hrvati), kar je mo-tilo vse, razen samega Društva književni-kov Hrvaške. Po nazivu društva gre za te-ritorialno povezavo literarnih ustvarjal-cev , če pa temu dodamo še trideset let staro nejasnost okrob naziva jezika (hr-vaški, srbski, srbohrvaški, hrvatskosibski?), nikoli pozdravljene rane in neodgovorje-nih vprašanj okoli nacizonalizma na Hr-vaškem v obdobju Dapčevič-Tripalo, po-stanejo vsaka homogena nacionalna se-stava in nje nameni predmet pozornosti vseh za to nepoklicanih. Iz muhe je narejen slon, medtem ko se ni nihče obregnil ob dejstvo, da je od zadnjega srečanja slo-venskih in hrvaških literarnih ustvarjal-cev minilo pol stoletja (samo da so takrat živeli v banovinah). Bodi dovolj. štirje primeri iz realnosti, ki je nočem, so dovolj za pokvarjen dan. Da pa m i ne bo kakšen dobromisleč subjekt očital prevelike doze kritičnosti in nikakršnih po-zitivnih predlogov (s takim argumentom ubijajo birokrati), obljubljam, da boste v naslednji številki lahko prebrali moje predloge. Kratke, jedrnate in po točkah. Do prihodnjič vas lepo pozdravlja JASMIN DRŽANIČ TRIBUNA-STRAN 10 USTANOVITVENI AKT NOVE ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI TEMEUNA NAČELA 1. študentje - kot eden posebnih seg-mentov družbe - potrebujemo svojo sta-novsko organizacijo, preko katere bomo lahko uveljavljali svoje osnovne interese v študijskem procesu in ob njem. 2. Nova študentska organizacija mora biti neodvisna od vseh družbenopolitičnih organizacij - tako ZSM kot ZK. Svojo moč mora iskati znotraj že obstoječega sa-moupravnega sistema fakultete in univer-ze. 3. Ze zaradi te omeienosti na matično ustanovo se bo lahko NSO ukvarjala (zaen-krat) le z bolj sindikalistično obarvanimi problemi študentov, pri čemer mislimo predvsem na možnosti vplivanja študentov na obliko in vsebino študija, na izbor pred-avateljev, na obštudijske dejavnosti, na po-ložaj študenta v družbi nasploh... 4. Kadar bo kompleksnost kake proble-matike presegala kompetence fakultete in univerze, se lahko NŠO nasloni na že ute-čeni pogon političnih forumov na univerzi (UK ZSMS, UK ZK) in s tem razširi svoje delovanje tudi na politično polje. 5. NSO se bo vedno borila za večjo av-tonomnost univerze in za širjenje njenega vpliva v družbi, saj bo s tem povečevala lastno moč in vplivnost. 6. V okviru NSO bo imel vsak študent enake možnosti za uveljavljanje svojih idej in interesov, za kar bo imel na voljo več me-hanizmov: Studentski parlament, referen-dum, zbiranje podpisov, anketa ... 7. Delovanje NSO bo lahko samo odraz iniciativ in sposobnosti tistega dela štu-dentske populacije, ki se bo odzival na po-bude. Noben koncept organiziranja ne more zagotoviti vpliva nezainteresiranih, čeprav so v večini (kar je žal zelo značilno prav za študentski živelj). Da bi torej one-mogočili tej molčeči večini nezainteresira-nih, da s pomočjo neprijetnega pojava, imenovanega nesklepčnost, duši delovanje tistih, ki jim ni vseeno, srno se odločili za princip neposredne demokracije kot te-meljni princip funkcioniranja najvišjega or-gana NSO - Študentskega parlamenta. Tako bo lahko vsak študent, ki se bo ude-ležil zasedanja SP, dajal predloge in pobu-de in hkrati o njih odločal ter s tem usmerjal akcije Izvršnega odbora SP. Udeležba ali neudeležba na zasedanjih ŠP bo zavestna in prostovoljna odločitev vsakega posa-meznika. Vsi neprisotni bodo torej predali svoj glas tistim, ki se bodo udeleževali za-sedanj SP. 8. Za delovanje NŠO potemtakem ne bo značiien partijski mehanizem, v katerem manjšinska elita postavlja sama sebi pro-gram, s katerim postavlja večino pred že iz-vršeno dejstvo (kar je splošna praksa y naši družbi), ampak parlamentarni mehaniz^m, kjer imajovsizainteresirani enako možnost vplivanja na sestavo programa. 9. Način uveljavljanja študentskih sta-lišč je odvisen od njih samih, predvsem pa od možnosti njihove uveljavitve. Obsega pa že omenjeno delovanje v samoupravmh or-ganih fakultete in unK/erze, vplivanje na ak-cije UK ZSMS in UK ZK, pa tudi bolj radi-kalna sredstva, kot so bojkot demonstraci-je, propagandne akcije... 10. Osnovni kriterij, ki ga mora NŠO upoštevati pri svojem delovanju, je učinko-vitost, zato moramo dati prednost delovne-mu konceptu pred organizacijskim koncep-tom. Slednji naj bo čimbolj ohlapen in naj se prilagaja dosedanjim in prihodnjim iz-kušnjam na področju organiziranosti štu-dentov. Tako tudi predlagana pravila orga-niziranja NŠO ne bodo za večno zakoličena in nedotakljiva. čim se pojavi boljša alter-nativa, naj stopi v veljavo! 11. Pri ustanavljanju NŠO FF sta nas vodili predvsem dve želji, ki sta sicer že iz-raženi vprejšnjih točkah: želja po učinkovi-tem organizacijskem mehanizmu, ki bo brez formalizmov omogočal vsem študen-tom, da uveljavljajo svojo voljo znotraj sa-moupravnega sistema matične ustanove, in želja po zares avtonomni študentski or-ganizaciji, ki bi omogočila študentski popu-laciji večji neposredni vpliv na družbena do-gajanja. Za prvo željo menimo, da bo ude-janjena s predlaganim konceptom delova-nja NSO, druga pa bo doživela popolno sa-tisfakcijo šele z ustanovitvijo neodvisne študentske organizacije na ravni univerze, republike... Ko bomo lahko preselili svojo dejavnost tudi na politično področje, ko bomo enakopravni partner ostalim politič-nim organizacijam, ko ne bomo več potre-bovali posrednika v obliki Zveze socialistič-ne mladine, ko... OSNUTEK PRAVIL ORGANIZIRANJA NOVE STUDENTSKE ORGANIZACIJE FF 1. Vsi študentje FF (tudi podiplomski) so polnopravni člani NSO. 2. Najvišji organ NŠO je Studentski par-lament. 3. Zasedanja študentskega parlamenta se lahko udeležijo vsi zainteresirani štu-dentje FF in odločajo tudi v imenu odsotnih kolegov. 4. Pri vseh zelo pomembnih sklepih in vsakič, ko se postavi pod vprašaj legitim-nost odločanja v Studentskem pariamentu, se ponudi študentom še katera od drugih oblik izražanja mnenj: referendum, zbiranje podpisov, anketa ... 5. Zasedanje Studentskega parlamenta sklicuje in vodi Izvršni odbor SP. Zasedanja sklicuje po potrebi, predvidoma pa enkrat na dva meseca. 6. Studentjeskozištudentskiparlament predlagajo kandidate za Izvršni odbor ŠP in za delegacije študentov v samoupravnih organih fakultete in univerze. Vsi študent- IO FF OSTALE KOMISIJE FAKULT. SVET UNIV. SVET PREDSTAVNiŠKI ODBOR (predstavniki študentov - ntfposredne volitve) IZVRŠNI ODBOR ŠTUD. PARLAM. PO POTREBI SESTAVLJENE DELOVNE SKUPINE UK ZSMS ŠTUDENTSKI PARLAMENT 00 ZSMS POSAMEZNI ZAINTERESIRANI ŠTUDENTI FORMALNE IN NEFORMALNE SKUPINE ŠTUDENTOV ski poslanci v teh samoupravnih organih tvorijo Predstavniški odbor študentov FF. 7. Volitve za člane izvršnega odbora SP in za študentske poslance so neposredne in se opravijajo istofcasno. član 10 ŠP je lahko hkrati tudi poslanec. Voli se po nače-lu odprte liste. 8. Predsednik Izvršnega odbora ŠP je hkrati poslanec v Univerzitetnem svetu UEK. 9. Mandat poslancev in članov 10 ŠP traja dve leti. 10. Volitve so veljavne, če se jih udeleži 30 % študentov FF. Kandidat je izvoljen, če se zanj odloči več kot polovica udeleženih volilcev. 11. Tudi veljavnost referenduma se za-gotavlja s 30-odstotno udeležbo. 12. V Študentskem parlamentu se po potrebi formirajo razne delovne skupine, ki razrešujejo posebej pomembne aktualne probleme. 13. člani Izvršnega cxlbora ŠP in štu-dentski poslanci so za svoje delo odgovorni Studentskemu parlamentu. Kadarta oceni, da njihovo delo ni zadovoljivo, lahko pred-laga odstavitev posameznega člana ali ce-lotnega odbora (izvršnega ali predstavniš-kega). Ce za to glasuje večina prisotnih štu-dentov, se formira volilna komisija, ki izve-de nadomestne volitve. 14. Studentski parlament predlaga in iz-voli tudi Nadzorni odbor, ki preverja finanč-no poslovanje 00 ZSMS FF, ki kot pravna oseba uradno prejema sredstva za organi-ziranje Studentov in za obštudijsko dejav-nost. Nadzorni odbor redno kontrolira tudi poslovanje študentskega Kluba 16. Ustanovni odbor Nove študentske organizacije Filozofske fakultete TRIBUNA-STRAN11 AKCIJSKI ODBOR ZA NOVO ZVEZO MLADINE PRIPIS O TISKARSKEM ŠKRATU, PA TUDI O ČASU, KI SE JE USTAVIL Spet se je izkazalo, da imajo prav tisti, ki menijo, da je treba naj-prej brati najnovejši tekst. Takase je zgodilo tudi s »Tribunino« pri-logo iz 11. številke. Uvodnik objavlja »Tribuna« šele v tej, 12. šte-vilki. Branje priloge o Akcijskem odboru za novo Zvezo mladine je vendar-le treba začeti brati z uvodnikom, saj te za (avtorski) izbor dokumentov, člankov, tez, zapisnikov in predlogov. če sem jaz izbral in uredil dokumente, jih je tiskarski škrat uspešno pomešal. Najprej je ta grdi škrat pomalical naslov priloge, ki se je glasil »AKCIJSKI ODBOR ZA NOVO 2VEZO MLADINE«. Vrstni red prispevkov pa bi moral biti tak: 1. Akcijski odbor za novo Zvezo mladine (M. Švarc, 28. 3. 1988, uvodnik) 2. Kronologija dogodkov- Kriza v Ijubljanski mladinski organiza-ciji (M. S., junij 1971, neobjavljeno) 3. Razplet krize Ijubljanske mladinske organizacije (M. Š., neob-javljeno) 4. Komentar o seji RK ZMS (Radio Student, 3. 7. 1971) 5. Razvoj krize v Zvezi mladine (M. Š., za Radio Študent, neob-javljeno) 6. Povzročiti krizo v Zvezi mladine (Cactus, 2. 3. 1971) 7. Teze o Zvezi mladine (7. 3. 1971) 8. Zveza mladine - njen pravi obraz (Mladen švarc, serija član-kov, objavljena v Tribuni, marec-april 1971) 9. Sklepi 7. seje Konference razrednih dijaških skupnosti II. gim-nazije v Ljubljani (S. Vrtačnik, 15. 5. 1971) * 10. Predsedstvu Mestne konference ZMS (AO N ZM, 19. 5. 1971) 11. Dopis Predsedstvu MK ZM Ljubljana (M. Š., 31. 5. 1971) 12. AkcijskiodborzanovoZvezomladine-PROGRAMSKA IZ-HODIŠČA (str. 9, 10 in 11 v Prilogi) 13. KakŠne spremembe pravil zahtevamo? 14. AO N ZM - Predlog spremembe pravil MK ZMS (15. 6. 1971) 15. Zapisnik seje iniciativnega odbora 21. 7. 1971 16. Zapisnik II. seje iniciativnega odbora 8. 7. 1971 17. 0 občinskih konferencah ZMS (M. S., 27. 8. 1971) 18. AO N ZM - Informacija vsem mladinskim aktivom v Ljublja-ni, osnutek letaka (30. 8. 1971) 19. Izjava AO N ZM o predlogu pravil MK ZM Ljubljana (L. Kreft) 20. Zakaj kritika Zveze mladine, kritika predloga programa Mestne konference Zveze mladine - izbor (Mladen Svarc, 4. 10. 1971) § § § Sicer pa je brajec, ki se je prebil skozi objavljene dokumente y »Tribunini« prilogi, lahko razumel iz samih tekstov, za kaj nam je pri Akcijskem odboru za novo Zvezo mladine šlo, pa tudi zgodbo o tem, kako smo se razšli. Tisto, kar je izpadlo z uvodnikom, je kontekst. Moj namen ni kakšna zapoznela polemika s tistimi, ki so se navkljub skupni izjavi o predlogu pravil MK ZM Ljubljana (št. 19) potem odločili za vklju-čitev v »sanirano« mestno organizacijo Zveze mladine, za »reali-zem« v politiki in za odpoved od vsega, kar smo z Akcijskim odbo-rom za novo Zvezo mladine začeli, postavili in zahtevali. Kreft, Av-čin in Antič bodo morda kdajobjavili svoje govore, članke in stališča tako iz časa AO N ZM kot iz njihovega poznejšega delovanja v Zvezi mladine. Ali pa bodo raje o tem molčali. § § § Objava priloge »AKCIJSKI ODBOR ZA NOVO ZVEZO MLADI-NE, dokumenti (marec-oktober 1971)« je sovpadla z objavo pozi-va Janeza Janše in skupine kandidatov za vodstvo ZSM (Tribuna št. 11, str. 3). Včasih se zazdi, da ne obstojijo slučajnosti. Janševo idejo o preobrazbi Zveze socialistične mladine v Zvezo mladinskih organizacij in gibanj podpiram, tudi na podlagi programa in izkušenj Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine. Zdi se mi, kakor da se je med leti 1971 in 1988 čas ustavil. Taktika javnega nastopa, s programom in z volilno listo, je v obstoječem političnem sistemu možna. Toda predstavlja tudi mejo tolerance sistema, ki je narav-nan v proces filtriranja kandidatov in ne v volifno kampanjo parla-mentarnega tipa. Formalne možnosti za avtonomno kandidaturo pa obstajajo, toda taka kandidatura ne pomeni normalnega delova-nja sistema, ampak jo nosilci sistema vedno zaznavajo kot krizo si-stema. Od tod tudi izvira kanček dvoma o tem, ali bomo res tudi vi-deli novo Zvezo mladinskih organizacij in gibanj. Da ima sistem večjo toleranco, kot so mu jo reformatorji ali opozicionalci priprav-Ijeni priznati, kaže prav poljska izkušnja ssindikatom »Solidarnost«. Zato razen organizacijsko-političnih predlogov pogrešam teoret-sko refleksijo konkretnih izkušenj, konkretnih političnih sporov in spopadov. Brez tega je lahko program »civilne družbe« samo še ena dodatna utopija. Objava dokumentov o Akcijskem odboru za novo Zvezo mladine iz 1971. leta naj bo prispevek za kontinuiteto zgodovinskega spomina. Zveza mladine oziroma njena preimenovana naslednica Zveza socialistične mladine je danes v slovenskem političnem prostoru tisto vozlišče, kjer se razrešujejo konflikti, za katere bi bila v resnici pristojna Socialistična zveza delovnega Ijudstva. Morda bi se bilo v bodoče treba ozreti tudi na SZDL in na njen statut. Mladen A. Švarc 8. 4. 1988 AKCIJSKI ODBOR ZA NOVO ZVEZO MLADINE Izbordokumentov, zapisov in polemik naj go-vori sam zase. Namenoma se izogibam daljše-mu uvodnemu komentarju, saj mi gre predvsem za objavo dokumentov samih. Iz KRT-ovega zbornika o študentskem gibanju so izpadli ali bili izločeni iz meni neznanih razlogov. AO N ZM (akcijski odborza novoZvezo mladine) jje nastal po akciji zbiranja podpisov v zvezi s prvimi poli-tičnimi procesi na Češkem po letu 1968. Molk uradne Jugoslavije, ki se je samo dve leti prej tako glasno zavzela za Dubčkove reforme in za »socializem s človeškim obrazom«, nas je toliko bolj prizadel. Prav ta »6eška akcija«, ki je v dveh dneh uspela zbrati 5000 podpisov pod odprto pismo, je bila začetek gibanja, ki je peljalo k za-sedbi Filozofske fakultete. Če je zasedba FF 26. maja 1971 bila višek gibanja, pa je zanimivo pri-merjati Manifest zasedene filozofske fakultete s Programskimi izhodišči AO N ZM, ki so nastala približno istočasno. Iz današnje perspektive bi lahko samo akcijo AO N ZM lahko primerjali z nedavnimi dogodki na Univerzi, z delegatsko konferenco in z demokratifinimi volitvami v P U K ZSM z alternativnimi listami. Neposredne zveze seveda ni, saj tudi zgodovinskega spomina ni. AO N ZM je ostal precej manj opažen, saj je tisk o dogodkih v Ijubljanski Mestni konferenci Zveze mladine in o razpadu volilne konference 15. ju-nija 1971 molčal in tako tudi zamolčal vse o krizi mladinske organizacije. Akcijski odbor za novo Zvezo mladine je seve-da v tem političnem spopadu razpadel. Razhaja-nja članov AO N ZM so se poglobiia ob vpraša-nju »političnega realizma«. Kreft, Avčin in Antič so se »vključili« v delovanje Zveze mladine, do katere so bili nekaj mesecev prej še tako kritično razpoloženi, jaz sem se vključil v uredništvo štu-dentske (»Zlobčeve«) Tribune, Boris A. Novak pa se je opredelil za poezijo in proti politiki nasploh. Nastop AO N ZM je bil možen samo v tedanji atmosferi krize družbeno-političnih organizacij. V istem času, ko se ob študentski organizaciji pojavi množično študentsko gibanje, se v Zvezi mladine ta kriza pozna po akciji Akcijskega od-bora za novo Zvezo mladine. V slovenski javno-sti pa jeseni še najbolj odmeva akcija 25 poslan-cev. Leto 1971 pomeni leto, ko se družbena ho-tenja poskušajo organizirati avtonomno. Akcijski odbor za novo Zvezo mladine je spro-žil vprašanja, na katera (mladinska) birokracija ni znala odgovoriti programsko. Prav tako birokra-cija ni hotela popustiti v nobeni točki. Iniciativni odbor MK ZMS Ljubljana je v obdobju od 21. ju-nija do 22. oktobra 1971 uspel situacijo v Ijub-Ijanski mladinski organizaciji »sanirati«, saj jim za kaj drugega tudi nikoli ni šlo. AO N ZM pa je bil podvržen »diferenciaciji«, skratka bil je dobro-došla »plantaža« za morebitne kadre. Toleranca, kakršno zna birokracija pokazati, je varljiva. To nam najbolje pokaže poljska izkušnja s sindika-tom »Solidarnost«. Birokracija se je naučila, da je treba varčevati tudi z grobo represijo. Izkušnja AO N ZM pa pomeni tudi (prdvsem zame) izkušnjo disidenoe. Šele sprememba mišljenja znotraj cele vladajoče elite ali njenih pomembnih segmentov omogoča demokratiza-cijo. Zato ni treba vihati nosa in moralizirati, če včerajšnji birokrat postaja danes »novokompo-lirani« liberal. To so znamenja časa. Nespravlji- vost iz 1971. leta je porinila v disidenco vrsto Ijudi, ki so želeli reformirati sistem. Sam sem po-skusil še enkrat - in to se je končalo z dopisom OK ZMS Ljubljana-Center §t. 13/MG-PV z dne 22.1.1973, kjer piše, da nimam pravice »dajati kakršne koli uradne ali neuradne podatke«. Te pravice mi ne more nihče vzeti, saj so podatki o delovanju družbeno-politične organizacije, kot je ZMS (ali sedaj ZSMS), javni in morajo biti do-stopni javnosti. Kar se pa tiče predlogov za demokratizacijo Zveze mladine, se mi zdi, da so sedaj prav toliko aktualni, kot so bili pred leti. Naj dostavim, da isto velja tudi za SZDL, ki je vse prej kot pa živa, dejavna organizacija vseh državljanov, saj vedno znova beremo o njenem »forumskem« delova-nju. Predlogi, ki smo jih oblikovali v Programskih izhodiščih AO N ZM in v statutarnih predlogih, še vedno veljajo. Demokratizacija ne more biti v tem, da gledamo več kandidatov na televizij-skem zaslonu, ampak samo v tem, da jih lahko tudi volimo. Zato je sporočilo Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine aktualno. Sama politična uspeš-nost neke akcije ne more biti kriterij v sistemu, ki razpada irrki pri tem deluje uspešno in učinkovi-to le, ko blokira kakršno koli akcijo za spremem-bo nevzdržnega stanja. Mladen A. Švarc (28. 3. 1988) TRIBUNA-STRAN 13 Ljubo Sirc: NAGODETOV PROCES (4) Profesor Furlan je ,,z zanikavanjem očit-no dokazanih dejstev pokazal v svoji obram-bi linijo špijona, ki si je zadal nalogo, da bo do konca vztrajal na svojih protiljud-akih pozicijah in s svojim zadržanjem sku-ša diskvalificirati izjave soobtoženih... Smatram dalje, da je vse zadržanje obto-ženega Furlana pred sodiščem nov dokaz, da je agent tuje države in da po naročilu tuje agenture še pred sodiščem zagovarja tuje interese. Smatram, da je potrjena ob-tožnica v tistem delu, ki pravi, da je že kot tuj agent šel iz Jugoslavije v letu 1941 in kot agent v emigraciji delal proti interesom nase države." (Ko je Furlanov branilec ugovarjal tej izjavi javnega to-žilca in opozoril, da je Furlan v Združenih državah in v Britaniji podpiral partižane, gn je Viktor Avbelj zavrnil, da je Furlan podpiral partizane samo, da bi lahko boljše delal proti njim, in da se Fotiču ni pri-družil samo zaradi kamuflaže.) Scveda so bile dokazane tudi vse obtož-be proti drugim obtožencem, med drugim obtožbe proti mojemu očetu: ,,Naj nave-•dem samo še to, da je Ljubo Sirc preko svojega očeta, obtoženega Franja Sirca, ob-vestil karabinerskega majorja d'Amata, kako je izvršil vohunsko nalogo, ki mu jo je omenjeni fašistični oficir dal in ki jo jc obtoženi Ljubo Sirc obljubil izvršiti. Pri vaeh teh dejstvih smatram, da je ob-tožnica dokazana tudi v tej točki." Moj stric Pirc je vedel vse, dasi ni bil nn nobenem sestanku že dalj kot eno leto, ker sem ga jaz „0 vseh sestankih obve-šč.il". Seveda jaz kaj takega niscm nikoli dcjal, toda neki dru.t;i obtoženec je izpove-da!, da je ,,na seji organizacije obtoženi Nagode vedno vprašal, kaj poroča stric Pirc". Moj stric se je branil, da je bil med vojno pri partizanih. Toda po mnenju jav-iieKa tožilca ,,so dogodki po osvoboditvi do-kazali, da je kljub temu ostal kot bivši jutroslovanski oficir tudi v novi Jugoslaviji nu prctiljudskih pozicijah ter je kot rnor-nariški oficir Jugoslovanske armade bil kmalu po osvoboditvi aretiran in na zahte-vo celotnega oficirskega zbora svoje edini-ce zaradi protiljudskega zadržanja od-stranjen iz Jugoslovanske armade." (Nata-kar iz oficirske menze ga je zatožil, da kadi samo angleške cigarete.) Javni tožilec j« zahteval, naj se dejstvo, da je bil ka-petan Pirc med vojno pri partizanih ,,šteje kot posebna obtežilna okolnost". (Dejatvo, da sem bil pri partizanih jaz, ni ves čas procesa nihče nikdar omenil.) Viktor Avbelj je zaključil svoj govor z- zgražanjem: ,,Vohunstvo, špijonaža je eno najbolj zavržnih dejanj (razen ceveda, ee se z njim ukvarjajo komunisti) ...Tr-dno sem prepričan, da zakoni nobene dru-ge države na svetu nimajo za taka dejanja drugega izraza kakor vohunstvo, špijona- ža... Obtoženi Furlan je bil dekan pravne fakultete, obtoženi Nagode je bil nekoč do-cent na univerzi. Po vseh njunih izjavah, po ponašanju, po dejstvih je res, da teh dveh žalostnih figur absolutno ne moremo pri.števati k znanstvenikom. ResniČna zna-nost in tolika gniloba in podlost, kakor sta jo pokazala, sta popolnoma nezdružlji-vi. ...Delali so za tujce, za tuje imperia-listične načrte.. . Posledica njihovega dela je pisanje' proti FLRJ v inozemskih listih. To so storili tedaj, ko ves svet občuduje naš razvoj, ko se čudi, kako smo mogli tako odlično iziti iz opustošenja, ki ga je po-vzročila vojna.... Ustvarjajo videž, da je alovenski narod neenoten, blatijo ljudsko oblast, agrarno reformo, nacionalizacijo rn sploh vse pridobitve narodno osvobodilnc borbe. Vse je samo negativno po njihovem mtienju. Skušajo dokazati, da ista nevar-nost grozi tudi zapadu. Zakaj vse to? Samo zato, da bi izvali vojno, interven-cijo, da bi vrgli ljudsko oblast in odpravili vse pridobitve narodno osvobodilne borbe. Dobro vemo, da v tem zadnjem niso uspeli. Niso uspeli v svojih željah, ker nih-če z njimi ni šel. Nikdar jie bo narod, ki si je z lastno krvjo priboril svojo neodvis-nost in srečnejše življenje, dopustil, da bi taka podla dejanja rodila kakršenkoli uspeh. . . .Govore o neki svoji ideoloKiji. Pra-vijo, da imajo drugačne nazore o ureditvi države, kakor je izražena v naši ustavi. Ali je to res? (Seveda to ni motflo biti res, kcr je edina prava ideologija komu-nistična in nihče, ki ni komunist, sp'oh nima idcologije.) Ali imajo obtoženci sploh kaj svojega? Kdaj r.e je vohun oklepa! idej ? ftpijon samo lahko služi avojemu go-spodarju, ki mu s svoje mize vrže nekaj drobtinic za njegove hlapeevske usluge... Tovariši aodniki! Smatram, da je po natančni razpravi, ki se pravkar končuje, popolnoma jaisno, da v celoti drže vse toč-ke obtožbe, zlasti tudi pravna kvalifikacija ostaja taka, kakor jo Jiavaja obtožnica. Gle-de na dejanja obtoženih pa zahtevam, naj se izreče za nekatera najstrožje, za druga pa ostre kazni v okviru zakona. Na koncu samo še tole. Med razpravo so se pokazali nekateri znaki, ki kažejo na to, da je obtožencem vendarle uspelo do neke mere zavesti nekaj poštenih ljudi in izrabiti njihovo nebudoost za svoje temnt namene. Prav je, da proces proti obtože-nemu Nagodetu in ostalim visoko dvign<> budnost in čuječnost slehernega Slovenca, slehernega Jugoslovana proti spletkam voj-no-hujskaških zarotnikov in špijonov. S tako budnostjo bomo z lahkoto onemogo-čili tistih nekaj nestvorov, ki zaradi svoje preteklosti in sedanjosti in zaradi svoje mo-raine pokvarjenosti nočejo postati svobo-dni ljudje svobodne Jugoslavije." Seveda je bil tožilčev govor sprejet z hurnim ploskanjem. Po taki temeljiti analizi branilci seveda niso imeli kaj reči. Moj branilec je povedal sodišču, da sem zelo živčna oseba, ker sem imel pljučno tuberkulozo, in da me je zapeljal soobtoženi Nagode. Ko so me vprašali, ali se skladam s tem, kar je dejal branilec, sem pritrdil, ker nisem vedel, kaj naj drugega rečcm. in to takoj obžaloval, ker je dr. Nagode poleg mene zamrmral: ,,Ali se res skladatc s tem, kar je rekel?" Branilec profesorja Kavčnika je imel dolg govor. Sledila sta branilca profesorja Furlana dr. Ravnihar in dr. Ražem. Dr. Ravnihar ni branil samo svojega prijatelja Furlana, temveč nas vse. Ne mo-rem ponoviti njcgovih besed, vendar se spo-minjam, da sem mu bil hvaležen za vsako besedo in da sem skienil, da se mu bom šel zahvalit, brž ko bo mogoče. Tega nisem mo-gel storiti, ker je umrl, preden sem priael iz zapora. Bil je star in očitno prepričan, da mora tvegati karkoli, da bi branil Fur-lana, s katerim sta bila menda oba pio-stozidarja. Vsi prostozidarji se niso obna-šali tako pogumno — dr. Drago Marušjč je bil minister v zvezni vladi in proffcsor Fcrdo Kozak predsednik Ljudske skupš^i-nc LRS. Oba otroka dr. Ravniharja sta bila komunista: hčerka je bHa partizanakr. zdravnica Nataša, ki jo je Louis Adatuich opisal v eni svojih knjig, sin pa je bil po-močnik ministra za trgovsko mornavicc. Sin je kasneje storil samomor, kakor p>-a-vijo, ker je bil tako razočaran iiad korna-nizmora. Dr. Ražem je začel s tem, da je po-novno prebral ,,tajno poročilo Intelligence Servicea" in dejal, da to dokazuje, kakšen ljubezniv človek je Furlan bil. Nato je re-kel: ,,Ime dr. Furlana bo oaialo brez dvo-ma z zlatimi črkami napisano v zgodovini osvobodilnega boja. Noben resnicoljuben človek ne bo mogel zanikati njegovih ve-likih zaslug." Dr. Ražem je kot Primorec in sam bivši partizan moral vedeti, kaj go-vori. To je bilo prevec za javnega tožilca Viktorja Avblja. Brž ko ao oatali advokati končali avoje govore (dr. Zirovnik je zmanj-ševal pomen ,,zločinov" mojega očeta in strica), je planil pokonci in začel zasramo-vati obtožence 'in še bolj branilce. Ko se je vsedel, nihče ni več spregovoril besedice. 22. avgusta 1947 je ..Slovenski poro-čevalec" bbjavil napad na nekatere branike — na dr. Ravniharja in dr. Ražma. Trdi! je, da sta nastopila ,,proti pravnemu čutu Jjudatva", da sta skušala ,,zakriti resnico" ljudstvu, ki ,,ima pravico zahtevati, ('-i TRIRIIMA _STR4M 1A spozna podrobno krivdo in način dela svc-jih sovražnikov", tako da nima ,,nihče pra-vice, da mu resnjco zakriva. Tudi obrambij ne!" Zaključek članka je bil: ,,Del branil-cev svojega pokJica na tem procesu ni opravljal v interesu Ijudstva in države, vr-šil ga je na liniji obtožencev." Med odgovori branilcev je javni tožilec tudi privlekel na dan pismo, ki ga je dr. Nagode pisal svoji materi in ga je njegov branilec skušal vzeti s seboj po razgovoru v zaporu. To je bilo pismo človeka, ki je bil prepričan, da bo umrl. V resnici je tudi meni zaSepetal od časa do časa: ..Rekli1 so mi, da bodo mei.e obesili, a da se nikomur drugemu ne bo zgodilo nič." V pismu, ki jja je javni tožilec prebral in prikazal kot n-adaljnji dokaz Nagodetove zakrknjenosti, je pisal: ,,Konci (tako je dejal svoji ma-teri) ne zgubiva dosti. Tebi je itak uso-jenih samo nekaj let, jaz pa sam v takem svetu, kot sem ga prej slutil. da je, in danes vidim, da obstaja, ne morem živeti. Lepo sem hotel, a za to je treba druReKa miljeja." Ko je to pismo naredilo vzdu.šje ledeno, je pret-sednik pozval obtožence, naj pove-do, kar še imajo reči. Vai smo bili zelo kratki. Dr. Nagode je rekel, da nas lahko ob-tožijo, česar koli hočejo, da pa si nas celo javni tožilec ni upal obtožiti, da smo kaj storili za denar. Sam sem imel kratek govor, ki sem si ga pripravil nekaj dni prej. Videl sem, da je obramba nesmiselna in sem se hotel opravičiti vsem, ki so imeli zaradi mene težave. Govoril sem: ,,Storil sem mnogo škodljivih dejanj. Le kar zadeva Pcrugic, se sklicujem na svoje tamošnje sošol^. Obžalujem svoja dejanja, ker sem z njimi razočaral vse, ki bo me imeli radi, in ker sem kriv jaz, da je v zapcru moj oče. Prosim za strogo kazen. Prosim pa tudi za pravico za svo-jega očeta. On o vsej zadevi sploh ni ni-česar vec'el. Vse je moja krivda, ne nje-gova. Prosim vse, posebno pa očeta, naj mi oproste." Moji sorcdniki in prijatelji so se čudili, ker nisc razumeli, kaj sem pravzaprav ho-tcl povedati. Profescr Furlan je stopil naprej in iz-javil: ,,Nisem tipijon!" Nato se je obrnil in vsedel. Gospa Hočevarjeva je mislila, da mora ponovno poudariti, da ni nikoli snovala atentatov na Tita in na druge komunistič-ne voditelje. Zares ni bila videti oseba, ki bi bila zmožna pripravljati umor cele vrste Ijudi, kakor jo je cbtoževala obtož-nica. Ubožica pač ni vedela, da so atentati običajna obtožba na vsakem komunistič-nem političnem procesu. Moj oče je ponovno analiziral, zakaj je bilo nemogoče, da bi bil izdal kake tajno-sti. Dejal je, da je v tekstilni panogi še vedno precej privatnih podjetij, tako da iii mogoče ničesar ohraniti kot zaupno. Očitno so mu očitali, da je pustil doma poročilo o sestanku predilniških strokov-njakov, na katerem so razpravljali o noč-nem delu žensk v jugoslovar.skih predil-nicah. Pred vojno je bilo nočno delo pre-pcvedano, komunisti so ga pa uvedli, da bi povečali proizvodnjo. Po naših nagovorih je predsednik na-rnanil, da bo obsodbo razglasil v treh dneh, v torek, 12. avgusta. Seveda časopisi niso nikdar objavili, kar" so govorili obtoženci sami, dasi je ,,Slo-venski poročevalcc" napisal 10. avgusta 1917: „0 govorih obrambe, podrobni re-pliki javnega tožilca in zaključni besedi obtožrncev, bomo poročali v prihodnji šte-vilki." Trj dni sem nihal mcd upi in najhuj-simi pričakovanji. Tako scm bil zaskrbljen zaradi očeta, da jp celo oznovcc Ambrož Tnenil, da me roora tolažiti, in je dejal: ,,Vašemu očetu se ne bo zgodilo nič hu-dega!", medtem ko mi je Slovenko po-drobno opisal, kako je bil navzoč ves čas procesa in se mu obtožbe proti očetu ven-dar niso nikoli zdele resnega značaja. Ko sta me prišla gledat Ambrož in Zdenko, sem ju vprašal, kaj je z našim stanovanjem. Dejala sta, da je še vedno zapečateno, a da bcdo stvar uredili. ko bo izrečena sodba. Ko sem nervozno čakal na sodbo, sta me dva mlada oznovca prišla zasliševat o Tatjani. Vprašala sta: ,,Ali je Tatjana vedola za N;»yodetovo skupino?" Odgovoril sem: ,,Ne, ni!" ,,Da, toda pravi, da je vedela." .,Jaz ji prav gotovo nisom povedal." ,,Da, toda pravi, da je vedela." ,,Jaz ne vem ničesar." ,,Da, toda kaj mislite. Ce ve zanjo, kje bi bila mogla o tcm slišati ?" ..Nimam pojma." ,,Morda na konzulatu?" ,,Da, morc-a na konzulatu." ,,Mogoču je prisluškovala kakcmu raz-govoru ?" Tako sta napisaia, da jaz niseni pove-clcl Tatjani ničesar, o Nagodetovi skupini. Oe kaj ve, je morala slišati na konzulatu, kjcr je prisluškovala kakemu razgovoru. Tak za])isnik se mi je zdcl brcz vsakcga snii:.la, a sem ga podpisal. BRATISLAVSKA POMLAD 1988 Kohout: Ještš nesvi'a\ Ješte jsem nedal znamenf. (Petelin: Ne svita se še. Se nisem dal znaka.) Karel CAPEK Zadnji petek v marcu je Ceškoslovaškemu socialističnemu režimu vnaprej napove-dani protestni shod katolikov v Bratislavi poskušal pokazati, koliko nezadovoljstva se je nakopičilo v vrstah njegovih podanikov vse od »normalizacije« konec 6O.-ih let do danes. Sam shod ni imel niti najmanjšega namena, da bi kakor koli ruiniral »narodno« lastnino, temveč so njegovi udeleženci na trgu pred Slovaškim narodnim gledališčem na miren in dostojanstven način želeli opozoriti na problem omejevanja verskih svo-boščin v ČSSR. Praga pa je na napovedano manifestacijo odgovorila s posegom v ar-zenal že preizkušenih metod vseh (real) socialističnih držav, ki jih le-te uporabijo, ko za-ftutijo, da je ogrožena »oblastt delavskega razreda. Tako je ze od zgodnjega jutra, ko so se zafieli odpravljati na delo prvi pripadniki vladajočega razreda (= delavskega, da ne bi bilo kakšne zmote), VB (verejna bespečnost) ali po naše milica blokirala vse do-hode v Bratislavo in pregledovala vsa vozila, ki so prihajala v mesto iz drugih delov dr-iave. Za boljši nadzor situacije v mestu pa jimje pri kontroli prometa pomagala PB, ne-kakšna pomozna milica, katere pripadniki nosijo na levem rokavu trak z oznako PB ter so njihove naloge nekako podobne nalogam naše narodne zaščite. Poleg tega pa so vpoklicali tudi rezerviste, da so zastražili vse industrjjske objekte v bližini centra. Res-nici na Ijubo pa so nekateri izmed teh rezervistov s svojimi trebuhi od piva in razpetimi bluzami navkljub puškam delovali bolj švejkovsko kot zastrašujoče. Vse to je dokaz, da so očitno tidi v CSSR razvili svoj sistem družbene samozaščite, ki bi skoraj spominjal na našega, pa bi se ie našel kdo, ki bi trdil, da je primerjava idejno vprašljiva. Kljub temu očitnemu odgovoru Prage na napovedano manrfestacijo, se je po pod-atkih radia Voice of America vseeno zbralo okoli 2000 Ijudi na napovedanem mestu, ki pa sojih relativno hitro razbtli z uporabo vodnih topov. Brez kakšnih večjih moralnjh zadržkov so posegli tudi po pendrekih, tako da jo je skupil celo dopisnik BBC, ki mu je kot spomin na njegovo profesionalno zavzetost ostala odprta rana na glavi, fieprav je bilo uradno objavljeno, da je bil po&kodovan samo en varuh javnega reda in miru. Po razbitju shoda pa so se tudi izdatno zapolnile zaporniške kapacitete, tako da so nekateri driavljani za nekaj časa osvobojenih vseh skrbi v zvezi s svojim preživljanjem. Vsa situacija pa ob globljem vpogledu sploh ni tako preprosta, kot bi jo predstavil kakšen časopis a la Kronen Zeitung. Ce pogledamo v ozadje manifestacije, lahko yi-dimo, da le-ta predstavlia le vršiček ledene gore, ki v obliki nedavno podpisane peticije, ki jo je podpisalo nad 400.000 (štiristo tisoc!) češkoslovaških državljanov zaradi nest-rinjanja z omejevanjem verskih svoboščin, grozi socialističnemu režimu, da resno za-maje njegovo idejno barko. Sama peticija s problematiziranjem omejevanja verskih svoboščin implicitno obtožuje obstoječi režim predvsem za pomanjkanje prostora za širšo družbeno kritiko razmer, ki vladajo v državi. Zato se med njenimi podpisniki na-hajajo tudi mnogi, ki niso na noben na&in povezani s katoliško cerkvijo (baje je sopod-pisnik celo neka skupina Novi marksisti). Tako je sama situacija na nek način dokaj podobna poljski izpred sedmih let, ko je zaradi pomanjkanja prostora za družbeno kri-tiko lahko samo cerkev zaradi svojega vpliva ter kot edina preostala institucija »stare« družbe tisti dejavnik, ki bi lahko prisi!il oblast k pogovorom. Hkrati pa ne gre pozabiti, da taka situacija daje cerkvi veliko politično moč, dosti večjo, kot jo realno ima in bi jo imela v družbi, kjer obstajajo institucionalni kanali možnosti vpliva na vladajoče struk-ture. Zaradi tega pa se sedaj obstoje&i režim nahaja v primežu domače situacije, ki za-hteva demokratizacijo ter namigov iz Moskve, da je le prišel čas, ko je treba redefinirati pojem socializma. Seveda pa se tudi sam rezim že nekaj časa zaveda nujnosti reform zlasti na ekonomskem področju, na kar že precej dolgo boleče opozarja stanjejospo- darstva, ki zaradi državno-planskega vodenja že nekaj let stagnira. Samo češkoslovaš-ko vodstvo pa je javno začelo govoriti o reformi, ko je postalo jasno, da perestrojka ni samo reformni poskus znotraj Sovjetske zveze in je le-ta y skladu s svojimi novimi us-meritvami tudi previdno, a dovolj odkrito pokazala, da misli sčasoma, toda zagotovo zapustiti vlogo surovinskega dedka Mraza za Vzhodne driave, katerih neracionalna in razsipna ekonomska struktura je v veliki meri tudi posledica cenenih sovjetskih suro-vin. Toda ob vsakršnem omenjanju reforme so tudi odločno pribili, da le-ta ne pomeni nikakr§nega vračanja v leto 1968, saj sosedanje vladajoče garniture bile nosilec »nor-malizacije« po 21. avgustu 1968 in bi zatore) vsakršno snovanje reformnih poskusov v okolišcinah oseminsestdesetega pomenilo njihov nujen odhod s političnega prizoriš-ča. Po drugi strani pa M. S. Gorbačov tudi ne uporablja vef metod Ll. Brežnjeva, da bi s pomočjo telefonske slušalke ali celo z grožnjo prisilil CSSR v njeno perestrojko. Tako bo tisto, kar bo prisililo vladajoče strukture v reformo(-e), stanje gospodarstva, vendar pa, če tem procesom ne bo sledila demokratizacija družbenih odnosov, se po-stavlja vprašanje, ali bodo Ijudje pokazali ustrezno pripravljenost za sodelovanje v teh procesih. Kajti zaradi češkoslovaške tehnološke zaostalosti in hkrati s tem nekonku-renčnosti ter struktumega neskladja (enormen I. produkcijski oddelek), ne bo mogoče, navkljub reformi, v kratkem času realno dvigniti mezde, ne da bi takoj bistveno skrčili državne subvencije za cel kup artiklov (od hrane do otroškib oblačil) in storitev (npr. smešno nizke cene v notranjem letalskem prometu), česar pa seveda ne bodo storili, ker bi to lahko povzročilo večje socialne pretrese, ki pa v vseh sistemih predstavljajo odli&en vzvod nestabilnosti. V zvezi z omenjeno manifestacijo v Bratislavi pa velja opozoriti na določene kono-tacije, ki bi lahko celo vplivale na slabitev oziroma cepitev opozicijskega gibanja v CSSR. Problerrt leži v tem, da so manifestacijo organizirali slovaški katoličani, kar si v čeSkem delu CSSR sedaj lahko razlagajo na razlifine načine, ker so ravno v 1. češkos-lovaški republiki militantni slovaški katoličani pod vodstvom msgr. Josefa Tise pred-stavljali jedro slovaškega separatističnega gibanja, ki je po munchenski konferenci 1938. leta igralo vlogo nekakšnega Hitlerjevega trojanskega konja znotraj driave in je prispevalo pomemben delež k razpadu CSR. Seveda bo samo nadaljnji razvoj dogod-kov pokazal, ali bo želja po demokratizaciji prevladaia nad latentnim nacionalnim kon-fliktom znotraj CSSR, ki zaradi dokaj zaznavne kulturne diference med glavnima na-rndoma, kot posledice večstoletnega bivanja vsakega od narodov v drugi državi 'Cehi-Avstrija; Slovaki-Ogrska) še dolgo ne bo odpravljen. Ce pa problem osvetlimo še z druge strani, lahko vidimo, da je v slovaškem nacionalnem zna&aju prisotna neka upornost (množična vstaja 1944, Dubček je Slovak), verjetno kot posledica večstolet-nega madžarskega nasilja nad slovaškim narodom, ki presega tudi najbolj temačne zg>D<<, dan, ko bodo znani rezultati študentske samoodločbe (ki bo, ne pozabimo, od 18. do 21. aprila) o spremembi, ohranitvi ali ukinitvi predmeta SLO in DS na ljubljanskih visokih in višjih šolah. Takoj na začetku sta se izkristalizirali dve fronti: na eni strani študentje, s takšnimi ali drugačnimi zahtevamiglede predmeta, in na drugi strani predavatelji predmeta SLO in DS, užaljeni in ponižani zaradi načina, na kakršnega so postopali z njimi. V tej igri pa so neopazno (in zagotovo namerno) ostali ob strani tisti, ki učne programe (in s tem tudi programe predmeta SLO in DS) sestavljajo. Ob strani se je potuhnilo nekaj deset mandeljcev, ki hladnokrvno gledajo obračun med študenti in predavatelji, sami pa še naprej - oddaljeni od osnovnih, srednjih, visokih in višjih šol - pišejo programe. Prav tako je svoj rep med noge stisnila univerza (razen »dežurnega sršena« v osebi Rastka Močnika), s problematičnim Zakonom o univerzi,' ki študentom teoretično omogoča odločanje o zaključnem računu fakultet, ne omogoča pa sodelovanje pri dosti bolj pomemb-nih zadevah - odločanju o programih in predmetnikih. Samoodločba o spremembi, ukinitvi ali ohranitvi predmeta SLO in DS je torej samo prvi kamenček, ki bi moral sprožiti plaz zahtev študentov, da bi lahko soodločali o določenih programih tudi takrat, kadar smo s programom zadovoljni in ne le v primerih, ko se pokaže, da je maltretiranje le preveliko. Vsaj zato mora biti dan »D« Veliki dan, pa če se odločimo za spremembo, ohranitev ali ukinitev predmeta SLO in DS na višjih in visokih šolah. SIMONAFAJFAR . T O R E K, 12. APRILA 1988 2e na začetku tribune z naslovom "Renesana ali ukinitev ? ", tribuna , ki je bila namenjena javnemu pretresanju problematike predmeta SLO in DS na ljubljanskih visokih in višjih šolah, je bilo jasno, da organizator, UK ZSMS Ljubljana, ni najbolj pripravil celotne zadeve. Reklama, ki očitno ni bila na najvišjem nivoju (premajhni in nevpadljivi plakati, nikjer "badgov" ... ), ]e Kapelico na Kersnikovi 4 napolnila le do polovice, potrebno pa je priznati, da so se končno srečali vsi, ki lahko - vsaj s strani sloven'skih predstavnikov - odločajo o usodi "obrambne vzgoje" . Iz oči v oči so si pogledali predstavniki studentov, predstavniki Univerze, predavatelji predmeta SLO in DS ne samo ljubljanske, ampak tudi mari-borske univerze, tu pa so bili celo predstavniki univerzitetne in CK-jevske partije. študentje so zahtevali argumente, zakaj naj predmet SLO in DS sploh ostane na univerzi. Druga stran argumentov ni navedla ampak je vztrajno vrtela lajno o tem, da ta predmet mora ostati tam kjer je, čeprav so nujne spremembe ( " in študentje ste imeli prav, da ste opozorili na te napake .... ")• Opozorila in zahteve študentov, da naj se razpravlja{ z argumenti, so naletela na gluha ušesa. Možna rešitev ni v ukinitvi preel-meta , ampak edinfc v njegovi spremembi - in konec. Postalo je jasno, da z resno, argumentirano razpravo ne bo nič, da preostane le še kom-promis, kako spremeniti predmet SLO in DS. Glavni obrisi koncepta, ki so ga univerza, predavatelji in partija ponujali študentom, je v tem, da bi se pričelo že s spremembo innena predmeta. Zmanjšalo naj bi se število ur, problematiko kadrov pa že sedaj rešujejo obramboslovna katedra na FSPN. Počasi vzgajajo kadre, ki bodo sposobni predavati drugačno "obrambo". Poleg tega bi v zastarel predmetnik vnesli veliko novega : novi predavatelji bi ne predavali samo o obrambnih in vojaških veščinah, ampak bi poudarili orambno delovnaje v času narav-nih katastrof, vnesli bi tudi mirovniško vzgojo, nekaj ekologije ... Spre-membe bi bile temeljite in sprejemljive za študente.Predlog študenta, da naj do trenutka realizacije predmet v dosedanji obliki ukinemo, pa je končal tako kot zahteve po argumentaciji : izzvenel je v prazno. Tatta ob slučajno omenjeni izjavi, da bomo študentje branili to našo deželo z ali brez predmeta SLO in DS; sc predstavniki forumov pokazali posebno navdušenje in pozitivno presenečenje. Mar nas tako rnalo poznate, da ne veste, da so nam nekatere stvari povsem {asne ! Simona Fajfar OD MAJMUNA DO AVNOJ-A VEČERNA PRIDIGA PREČASTITEGA X.Y. O SISTEMU, SOVRAŽNIKIH SISTEMA, O MORALI, O MOBILIZA-CIJI, O MEJAH BALKANA IN ŠE O ČEM »No, pa povgmo kaj o U-SPO-SA-BLJA-NJU prebivalstva za delo v samozaščito ob-čanov. Prav gotovo, da prebivaistvo moraš usposobiti za delo v samozaščiti občanov; drugič, moraš usposobiti kadre, da znajo iz-vajat vse tiste ukrepe, ki smo jih že zadnjič našteli. In tretjič, moraš usposobiti kadre oz. občane za delo v štabih in občane za delo v enotah. Usposabljanje se nanaša na t. i. po-sebne kategorije prebivalcev in na t. i. mno-žično usposabljanje prebivalcev. Kaj je po-sebna kategorija prebivalcev? To je tista ka-tegorija, ki ni zajeta nikjer za usposabljanje. Tudi gospodinje doma so klicane, kot veste, na usposabljanje o civilni zaščiti. Tudi vas študente znajo klicat, pa še vam skoraj zagro-zijo po členu tem in tem sankcije, če ne pri-deš. Pa niste obvezni - tisti, ki hodite tle, ker to se misli, kdor posluša kot študent, po 183. členu zakona ljudske obrambe ni dolžan tam poslušati, ker posluša tu. Čeprav, kot vidite, tudi grozijo. Sicer vas je na fakulteti 200 oziroma 2100, je pa češ blo prisotnih v parlamentu, parla-mentu okrog 70. To je - sklicujejo se na bazo, a baze ni. Vendar tudi potem, vidite, govorijo in strašijo o bojkotu ... Saj oni skoz bojkotirajo! Pa nobenega od vas ni bilo zra-ven, veste! Sicer pa, če nekdo hoče odpraviti ta predmet - pa naj ga! Ustanovitelj je, kot veste, Zvezna skupščina, ustanovitelj je Predsedstvo SFRJ, Izvršni svet, zvezni, re-publiški, vse univerze... Ali, ko pa je nekdo - tisti, ki že osem let študira študij od štirih let - in sicer, češ o izvajalcih pa sploh ne kaže govoriti, torej - omembe nismo vredni. Tisti, ki študira že osem let. Pevec je končal štiri-letno akademijo, pa končal FF, pa končal magisterij na FF... Tale moj komšija, kole-ga končal skoraj štiriletno polakademijo v SZ, tam strokovnjak bil. Sem prišel, končal še višjo vojaško akademijo, jasno, torej tretjo stopnjo magisterskih ved. Poveljnik lovskega polka bil itd. Nič naj ne bi imel; pa še več -upravno pravo končal. In zdaj, da ti nekdo tu v imenu parlamenta ... S samim tem, ko iz-vajaš tole, jasno, si sam pq sebi bedak. Pa po-slušte, kdor to v družbi, danes... Preko mrtvih prihajati do ciljev - to je nemoralno! V razredni družbi, kaj pa šele pri nas: Kaj pa šele pri nas... Jaz imam poklic, ni treba, da tole lzvajam! Vid'te, tole se dogaja! Kam vse to gre?! Kaj bodo šele vaši otroa z vami de-lali? Ker smo vpeljali takšen sistem. Takšen sistem... Vid'te, saj je tudi prejšnji dekan rekel, kdaj bo že šel hudič od SLO-ja s fakul-tete. To je bil napad na predmet, v redu, ali napad na osebo ... Takrat smo pa rekli: »Ne več!« In čisto so nas, jasno - zdaj pa oni boj-kotirajo. Nič ne bojkotirajo! Pa te potem na določene ... (nerazumljivo) češ, od 51. sem ne moreš to delat. Pa ni to fer! Ni to fer! A so vsi vaši starši pol... Ne vem kaj?! In, kot rečeno, tam vam zagrozijo, da mo-rate prihajati, a niste dolžni prihajati, ker op-ravljate tu. No, to množično usposabljanje, vid'te, v to so vključeni vsi tisti tam, kjer de-lajo, kajti izvaja se, vid'te, v družbeno-poli-tičnih organizacijah, pa tudi v organizacijah združenega dela, pa tudi v krajevnih skup-nostih, pa tudi, kot vidite, v družbenih šport-nih in drugih organizacijah, pa v klubih, pa v zvezah (vedno glasneje, z naraščajočim za-nosom), pa telesni kulturi, taborniki, šole, društva, rdeči križ, pa še več - v delavskih, Ijudskih univerzah! In tudi preko, kot veste, sredstev javnega obveščanja; gre tukaj prav- zaprav za radio, film, gre tukaj za časopise in drugo. Najkrajše rečeno. In vidite, to je uspo-sabljanje, ki smo ga preleteli. In smo pri 89. vprašanju, nanaša se na MO-BI-LI-ZA-CI-JO. Torej, tudi to je treba uspos^biti! Za vsako družbo. Pojem in bistvo mobilizacije - to je strateško dejanje... Deklice tam gor, a vas jaz kaj motim? Ne moreta delat? Nekaj drugega delata! Če hoče-ta, vam podpišem, pa da vas ne motim in gresta domov... No, rekli bi, da je strateško dejanje, s katerim se zagotavlja načrten in or-ganiziran prehod iz mirnodobnega y vojno stanje. Bistvo ali cilj mobilizacije pa je, da se v skladu z vojno formacijo - ali vemo, kaj formacija je? - pripeljejo sile in sredstva na določene mobilizacijske točke. Da se na teh zbirališčih od teh sil in sredstev formirajo nove enote. Še naprej - da se te novoformi-rane enote odpeljejo tja, kjer jim grozi. No, in smo pn dejavnikih, ki vplivajo na mobilizacijo, 93. vprašanje, ker je samo po sebi umevno, da to znate in naj bi znali za iz-pit, kot rečeno. Stirie ti dejavniki so, pa bi jih našteli: prvič, družbeno-politični in družbe-no-gospodarski sistem... Vas kolega kaj motim? Kričim? Vi rož'ce gledate? Študirate, kaj?« Student: »Samo zapiske prebiram.« »Ma ne delajte to! To bo vse ven šlo, to bo vse ven padlo! Vidite, čez en mesec se že vidimo, pa mi je kar katerega fanta žal, ko mimo vse-ka: veste, škoda! Pa da mi nekatera reče: »Veš, ta profesor me je vrgel!« - namesto da bi priznala, da je sama padla. Drugič, demografske možnosti: tretjič, geografski položaj; četrtič, doktrinarna sta-lišča. No vid'te, nič takšnega. No, k temu vprašanju bi se lahko povrnili, pa bi rekli »pomišfjaj«- pozor, če je kdo s srbohrvaške-ga govornega področja, da ne bo z besedo na-pisal »pomišljaj« ... Ker se vedno dogaja, da tisti, ki ne hodijo med drugim tudi podpisnik tistega memoranduma, ki kroži po vseh fa-kultetah, o nas in o predmetu, kot sem že prej rekel... Pa ga študentje, ne da ga niso sprejeli, celo pisma pisali m povedali tis-tim ... Pa tudi ni res, veste, da so napisali, da pišejo takšne memorandume lenuhi, ki do-lgo študirajo. A podpisnik je bila tudi Pinta-nč Damjana, vid'te, kije stalno hodila, odlič-no dobila, pa vseeno bila podpisnik. Ali med njimi je tudi Predrag Novakovič, yid'te, ki so ga tudi dobili... Edini predmet, ki govori to-liko o bratstvu in enotnosti pa o skupnem življenju - in on kot SRB tudi podpisnik tega memoranduma o predmetu in izvajalcih! Vid'te, kako to zveni, če nekaj temelji na ne- resnici. Pod pokroviteljstvom, jasno, tistega, ki je postal prorektor - Močnika. In ker smo že pri tem vprašanju, bi naredili pomišljaj in posebej pojasnili družbeno-poli-tični in družbeno-gospodarski sistem. Vse o njemu vemo! Kajti ta sistem nam pove, kakš-na je materialna baza družbe. A v to sodijo delovne sile - kaj to so? - kot veste: delovna sila in delovna sredstva skupaj. Sem sodijo proizvodni odnosi, vid'te, če govorimo o proizvodnih odnosih - ravno to je tisto, kar nas je sem pripeljalo in nas zategnilo y pasu ... In naj bi se spremenil ta odnos. Kaj-ti proizvodni odnosi so odnosi med ljudmi v proizvodnji, kot veste. In ne samo to - pro-izvodni odnosi so lastninski odnosi do sred-stev za proizvodnjo, kajti - kot veste iz poli-tične ekonomije - kdor je lastnik proizvajal-nih sredstev, ta je kreator, ta je usmerjevalec celotne nadgradnje. A v nadgradnjo sodi dr-žava, vojska, poiicija (vzneseni crescendo), aparat itd., politika, pravo, filozofija, religija, kultura, prosveta, znanost, S. L. O.!!! In rav-no to se pravi družbena lastnina nad sredstvi za proizvodnjo. Ja, družbena lastnina nad sredstvi za proizvodnjo (ogorčeno)! Vidite, včeraj je pisalo, da kradejo ko srake to druž-beno lastnino, da so lansko leto ukradli ne-koliko sto milijard. Samo Fikret Abdič in kompanija dva milijona! To je torej ta si-stem ... (nerazumljivo)... Vsi pa se samo izmanipulirajti ne dajte, mislite s svojo glavo! Pa ne tako, da nekdo v imenu vas odloča za tisto, tudi za ta sistem. Torej lastninski odnosi do sredstev - to nam pove družbeno-politični sistem: mož-nosti odločanja, še več - na kakšen način se proizvajajo v tej družbi dobrine, kako delijo. No, kako se proizvajajo in delijo? Kot vidite, delavci do besede ne pridejo! Medsebojni od-nosi ljudi - ja, kakšni so medsebojni odnosi ljudi, kot vidite ... Angleži imajo en'ga kra-Ija, ki siJe skoz zgodovino ustvaril bogastvo mi pa jih imamo v vsaki občini deset - z mandatno dobo, kot če bi bili kralji! In še pa še! Vse to se dogaja. In to je naš družbeno-po-litični sistem. In vidite, od tega družbeno-po-litičnega sistema je odvisno, kako bo s to našo mobilizacijo - bo uspela ali ne bo uspe-la, značaj vojne, varovanje vrednot in enot-nost ali neenotnost pri tem. No, pa smo pri drugi točki - demografske možnosti. O tem nič ne bom govoril, saj ve-ste, da se nanaša na ljudi - na kvaliteto in na kvantiteto. In tretja točka - geostrateški po-ložaj. Kaj bomo tu napisali? Včasih misliš -zelo lahko vprašanje, pol pa nič ne odgovo-riš! Pa vendar se moramo tudi tukaj na nekaj zapičit! Saj se lahko napiše toliko, veste, od majmuna do AVNOJa, ali nobeden ne odgo-vori na pravo vprašanje. Kaj je geostrateški položaj? Ta kaže, kot rečeno, predvsem po-sebnost naše lege! Kakšna je naša lega? Dve tretjini, kot pravimo, na Balkanskem poloto-ku - to moraš omenit! Ker vemo, da je skoz zgodovino Balkanski polotok bil, kot sq mu rekli, sod smodnika. Kaj je smodnik? Pritak-neš ... Bure baruta! Saj so latentne stvari. Turčija, Grčija - ve se, kakšne odnose imata! Turčija, Bolgarija - ve se, kakšne odnose imata! Pa še naprej - Romunija in Bolgarija ali pa Romunija in Madžarska! Pa Bolgari in Jugoslovani! No, da vidimo, a kdo ve, kje gre meja Bal-kana? Saj nič hudega, če je kdo z Balkana, tudi to je Evropa. No, dekleta, bi bile hude, če bi vam kdo rekel Balkanke? Pa ne bi bilo nič hudega, tudi če bi bile. No, kako gre meja Balkana? Spet državna tajna! Dunav, Dunav, voda ladna! Pesem. Po naše pa Dcmava, ja! No, kam gre ta Donava, kam se zliva? Se vi ne hodite nič kopat v Donavo?! Čmo morje! A vidite! No, Donava je meja. In Donava gre skozi Beograd! Torej vidite, pol Beograda je v Srednji Evropi, pa pol na Balkanu. Tako tudi če kdo spregovori srbohrvatski, še ni Balkanc. Pa tudi če bi bil, nič hudega! In še naprej - po Savi do Zagreba, naprej pa že dve varianti: Kolpa in Reščica, pravijo, in vzhod-na varianta: Še celo Ljubljanica, pa ne samo Ljubljanica, še gre na Unec, pa še gre na Piv-ko, pa še gre na Podnanos, pa še gre na Trst! No vidite, zdaj pa veste, kdo je Balkanc in kdo ni!« c , ... .. , S skritim mikrofonom posnel in pripravil: OBRAMBOLJUB POTEMKIN POZOR! NAGRADNI NATEČAJf Kdo je avtor in izvajalec te pridige? Kateri cerkvi pripada? Kdo je njegov pokrovitelj? Med tiste, ki bodo pravilno (ali pa vsaj pri-bližno) odgovorili na goriya vprašanja, bomo razdelili naslednje fantastične nagrade: 1. »TO HELL AND BACK« (poučna kiyi-ga o poti v pekel in iz njega) 2. »PLAIN TRUTH« (enoletna naročnina na to militaristično revgo) 3. SLO in DS I+II« (od AVNOJ-a do maj-muna) 4. »Ljudska obramba« (enoletna naročnina na ta glasnik fundamentalistične verske skupnosti) Pošljite odgovore na naslov: TRIBUNA, Kersnikova 4, Ljubljana do dneva OF (če se še spomnite, kaj in kdaj je to)! ZAHTEVAJMO MOGOČE SLO & DS Od 18. do 20. aprila bo potekala po vseh Ijubljanskih fakultetah samoodločba študentov, ki naj izrazi upra- vičenost zahteve po spremembi ali ukinitvi predmeta ¦ »SLO in DS«, bolj znanega pod imenom »obramba« Korenin prvih jasno postavljenih zahtev po spre-membi koncepta SLO in DS ni težko poiskati: to pro-blematiko so vzeli pod svoj drobnogled najprej mirov-niki. Pregledali so celotni sistem izobraževanja od vr-tca naprej in ugotovili, da je potrebno zahtevati kore-nito spremembo. V Mirovnem zvezku I je J. Janša med drugim zapisal: »Skoraj 15 let ni bilo storjenih večjih korakov naprej v smislu teoretične razdelave koncepcijskih vprašanj, bilo pa je več pomikov nazaj. V bistvu je pri nas teoretična razprava o konceptu prepovedana. Dovoljeno je ukvarjanje z zgodovino in nekritično obravnavanje tekočih rešitev, ki se spreje-majo, ne sme pa se govoriti o možnih smereh razvoja naše obrambne oziroma vojaške koncepcije. Vse se etiketira ... in bilo bi tudi iluzorno, če bi glede na raz-poreditev vpliva in moči znbtraj struktur SLO in DS pričakovali drugače.« »V svojem programu, na osnovi katerega smo bili izvoljeni, imamo točko, v kateri se načelno strinjamo s pobudo o spremembi ali ukinitvi predmeta SLO in DS. Toda glede na to, da smo politično telo in zastopamo mne-nje študentov mariborske univerze, smo že-leli izvedeti njihova mnenja in stališča o tej problematiki. Izpeljali smo anketo med pri-bližno 500 slušatelji predmeta SLO in DS (kar je 15-20 % populacije, ki trenutno po-sluša predavanja). Rezultati ankete bodo kmalu znani in to bo naše vodilo za nadalj-nje politične akcije. Načelno torej podpira-mo samoodločbo UK ZSMS Ljubljana, y podobno akcijo pabomo šli zgolj na podlagi rezultatov ankete« (izjava UK ZSMS Mari-bor) Toda kocka je padla, magiena reka Rubikon je bila prekoračena z idejami mirovnikov: ponudili sq alter-nativni obrambni koncept, civilno službo, mirovno vzgojo ... Z akcijo »Dajmo otroku možnost« pa so konkretno opozorili na perfidnost sistema, ki že od najmlajših, otrok v vrtcu, zahteva pripravljenost na obrambo. Vzporedno s tem pa je rasla tudi ideja o spremembi koncepta predmeta »SLO in DS«. Prvi so jo konkret-no izpostavili v svojem programu lanskoletni kandi-dati za študentsko vodstvo, vendar pa je ostala ideja samo ideja, ki ni bila nikoli obelodanjena pred štu-dentsko populacijo, ampak se je vrtela v krogii forum-skih in časopisnih logov. Kapljo čez rob prepolne čaše študentskega nezadovoljstva nad lastnim vodstvom, ki je lani blokiralo, pa je pomenila ustanovitev alter-nativne študentske organizacije na Filozofski fakulte-ti. Prvo zasedanje Študentskega parlamenta FF je po-stavilo zahtevo po ukinitvi predmeta SLO in DS, sle-dil je bojkot predavatelj^v ipd. S tem je Študentski parlament prehitel novo vodstvo Univerzitetne kon-ference ZSMS Ljubijana, ki je samo pristavilo svoj lonček k vročim razpravam o ukinitvi, modifikaciji ali ohranjanju predmeta SLO in DS. Toda prvi rezul-tati - samoodločba - so tu. »Predsedstvo UK ZSMS Ljubljana kot organizator poskuša premakniti z mrtve točke problematiko predmeta SLO in DS na Univerzi Edyarda Kardelja, čeprav nam nekateri (Skupnost učiteljev SLO in DS) očitajo, da se vračamo na črko >>A« iz leta 1985/86. V našem programu smo zastavili zahtevo za ukinitev predmeta SLO in DS in v primeru pametne salomon-ske rešitve smo le-to pripravljeni sprejeti. Spremembe omenjenega predmeta ne vidimo v kadrovskih rešit-vah, ampak v sami vsebinski in tehnični izboljšavi. Kadrovski problemi so za nas dmgotnega pomena. Javna tribuna z delovnim naslovom: SLO in DS na UEK: »Renesansa ali ukinitev?« je odskočna deska za izmenjavo mnenj in idej ljudi, ki gledajo na zadevo iz različnih zomih kotov. S pomočjo javne tribune bomo oblikovali določene smemice za razmišljanje do 19. 4. 1988, ko bo na UEK Samoodločba študen-tov o predmetu SLO in DS. S to akcijo hočemo oce-niti želje študentske populacije, ali smo za OHRANI-TEV, SPREMEMBO, UKINITEV predmeta SLO in DS. Navsezadnje ni odveč vprašanje: ali je predmet SLO in DS strokoven in znanstven in če ni, kdaj sploh bo?« (izjava P UK ZSMS Ljubljana) Kako so predavatelji predmeta SLO in DS sprejeli zahteve Študentskega parlamenta in Univerzitetne konference ZSMS ni potrebno podrobneje opisovati. Tisti, ki so ponovno odprli vprašanje črke »A«, so na-padli učitelje, napad je bil, po njihovem mnenju, od-piranje zavrženih idej. »Geslo »renesansa ali ukini-tev« je bilo aktualno pred 2-3 leti. Danes se je celotno družbenopolitično okolje že opredelilo, da »ukinitev« ne pride v poštev. Čemu se vračati ponovno na izho-dišče? Učitelje moti dejstvo, da se y obramboslovni abecedi vedno znova vračamo k črki »A«. Menda ne zavoljo tistih, ki imajo s to abecedo preglavice?...« (dopis Skupnosti učiteljev SLO in DS kot odgovor UK ZSMS Lj. na vabilo za javno tribuno) Ali je zahteva po ukinitvi ali spremembi predmeta, ki spada med najbolj osovražene, sprejemljiva ali ne, bo pokazala odlocitev študentov. Merjenje tempera-ture med študenti, temperature, ki je z leti naraščala in sedaj končno dobila svoj zunanji izraz, pa kaže, da je sedanji koncept predmeta SLO in DS v nemilosti. In četudi se Skupnost učiteljev predmeta SLO in DS sklicuje na družbenopolitično okolje, ki je baje zavr-nilo »ukinitev«, temu vendarle ni verjeti kar tako. Mar Univerzitetna konferenca ne spada v takoimeno-vano družbenopolitično okolje? Mar študentje nismo družbenopolitično okolje? Mar morda spada v družbenopolitično okolje Can-karjev dom, ki je zavrnil sodelovanje z Univerzitetno konferenco, ker je kljub prostorsko in časovno pro-stim terminom tema »SLO in DS« preveč žgečkljiva? Aurea mediocritas. Letošnja samoodločba nekoliko spominja na lan-skoletni referendtim med študenti, ki je s svojimi re-zultati zahteval ukinitev štafete. Če bo šla letošnja sa-moodločba po podobni poti, lahko kmalu pričakuje-mo ukinitev predmeta SLO in DS. Do takrat pa nam lahko pomagajo le lastne moči. SIMONA FAJFAR TDIDIIMA _CTBAN 91 KULTURA OBRAMBE Vse skupaj se je formalno začelo 16. 12. 1987. Široka javna razprava o obliki, vsebini in smiselnosti predmeta SLO in DS na uni-verzitetni ravni namreč. Tega decembrskega dne, ki je že bil v znamenju bližajočih se graznikov (dan JLA!), je bilo I. zasedanje tudentskega parlamenta Filozofske fakulte-te, na katerem so študentje sprožili vrsto za-htev po racionalizaciji študijskih programov in v prvi točki so se zavzeli za ukinitev pred-meta SLO in DS. To zahtevo so utemeljili ta-kole: »Ukinitev tega predmeta je najbolje utemeljil tov. Močnik v svojem govoru pred zbranimi študenti FF. Predmet SLO in DS je označil kot obrambno veščino, ki se je ni mo-goče naučiti v predavalnicah, ampak le na te-renu. Za organizacijo tovrstnih terenskih vaj pa skrbijo drugi in ne univerza. Naj samo še dodamo, da smo bili s temi veščinami že do-dobra seznanjeni na srednji šoli (pripadniki moškega spola pa še na obveznem služenju vojaškega roka). O akademskem nivoju »ob-rambne teorije« in njenih predavateljev pa sploh ne kaže izgubliati besed. Skratka, ne-mogoče je najti dovolj tehten argument, ki bi upravičil obstoj tega predmeta v študijskih programih - njegova ukinitev je edina možna solucija.« Prav neverjetno naključje je, da se je na isti dan pred letom dni - torej 16. 12. 1986 - se-stala komisija CK ZKS za SLO in DS, ki je med drugim sprejela tudi »Operativni pro-gram nalog in ukrepov za pospeševanje izob-raževanja za SLO in DS v vzgojno-izobraže-valnem sistemu«. Kot eno od temeljnih sta-lišč, sprejetih na tej seji, so zapisali: »Obveš-čenost in pripravljenost za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je nepog-rešljiv in enakovreden del splošne kulture naroda in vsakega posameznika. Podlaga take pripravljenosti je zlasti patriotična za-vest, ki se lahko oblikuje na temelju spoznanj o vseh problemih življenja in razvoja posa-meznika in skupnosti ter družbene prakse, v kateri delovni ljudje in vsi drugi občani ak-tivno sodelujejo y vseh procesih živlienja in dela v socialistični samoupravni družbi. Med takimi so tudi vse naloge v zvezi z zagotavlja-njem učinkovitega uresničevanja in varstva temeljnih človeških pravic, vamega življenja in nacionalne neodvisnosti. S tem pa se ust-varja tudi podlaga za dejansko podružbljanje vamosti in obrambe.« Frazeologija zgomjih vrstic nam je dobro znana, sporočilo je rahlo zavito, a še vedno dovolj razvidno (»podružbljanje obrambe« = militarizacija družbe). SLO in DS je torej eden najpomembnejših elementov v življe-nju posameznika in družbe, prisoten je na vsakem koraku kot zrak, ki ga dihamo, in prav ie tako, kajti v trenutku, ko ga bomo pq-stavili na stran, nas bodo na horuk pomali-cali vsi zunanji in notranji sovražniki, ki so seveda veČno na preži in pretakaio mastne sline ob misli na našo sladko deželico. Kon-cept SLO in DS je tisti, ki odločno pravi: »No pasaran!« Popolnoma jasno je torej, da mora biti SLO in DS globoko zarinjen v vse pore družbenega življenja. Podobno vizijo, vendar še precej bolj kon-kretizirano (ponekod pa tudi zelo protislov-no), nam ponuja uradni odgovor Skupnosti učiteljev predmeta SLO in DS SFRJ UEK v Ljubljani in Univerze v Mariboru na zahtevo Študentskega parlamenta. Na samem začet-ku dajejo avtorji študentom na znanje, da je predmet SLO in DS opredeljen in določen v zveznem zakonu o splošni ljudski obrambi, v SMERNICAH Predsedstva SFRJ za uspo-. sabljanje za splošno ljudsko obrambo in v DOGOVORU Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo ter pristojnih republiških in pokrajinskih organov o enotnih temeljih usposabljanja mladine za splošno ljudsko obrambo. S tem hočejo seveda samo utrditi prepričanje, da je predmet SLO in DS NE-DOTAKLJIV. Takoj za tem pa tudi oni zabredejo v pri-digo o nujni prisotnosti SLO in DS na vseh ravneh družbe: »Za kompletno oblikovanje celovite osebnosti oziroma strokovnjaka je ta doktrinama podlaga zelo pomembna, saj je obrambno-zaščitna kultura nepogrešljiv del splošne samoupravljalske kulture aka-demsko izobraženega občana-samouprav-ljalca.« Obrambno-zaščitna kultura?! Samouprav-ljalska kultura?! Bog nas varuj toliko kultur! Že tista navadna (kultuma) kultura je za nas Slovence več kot dovolj travmaticna. Sploh pa - kulturi obrambe zna kaj hitro slediti kultura napada (po analogiji: napad je naj-boljša obramba), kultura nasilja, kultura voj-ne... Ne glede na vse te »kulture« pa je jas-no, da brez SLO in DS nikoli ne bomo »kom-pletno oblikovane celovite osebnosti«. Kakš-na škoda! V nadaljevanju avtorji pišejo o SLO FN DS kot o »domoljubnem, patriotičnem (rahel pleonazem, se vam ne zdi?,Pa nič ne de, na-men je bil dober! op. a.) in vzgojno-znanstve-nem predmetu« in »predstavljanje take de-javnosti kot nepotrebnega obremenjevanja, celo militarizacije mladine in družbe, je med drugim tudi del nedobronamernih poskusov za rahljanje in razbijanje našega obrambnega in zaščitnega sistema, pripravljenosti in spo-sobnosti naše družbe, da se upre agresiji in drugim pritiskom!« Kakšna militarizacija neki! Takšne laži in klevete širijo najbolj zakrknjeni izdajalci do-movine, sovražniki ljudstva in ostali subver-zivni elementi. Pa poglejmo, kaj še piše v omenjenem pismu v zvezi z vlogo obramb-no-samozaščitne vzgoje in izobraževanja: »S tem se omogoča podružbljanje obrambno-varnostnih zadev na najširši družbeni ravni oziroma zagotavlja se vkliučevanje vseh družbenih strutur v obrambne in zaščitne priprave naše družbe. S tem se dokončno uresničuje tudi naša zamisel o oboroženem ljudstvu!« Militarizacija? Kje neki! Takšno je bilo torej argumentiranje pre-davateliev SLO in DS o smotrnosti in nuj-nosti obstoja tega predmeta. Ze precej pred nastankom tega pisma pa se je razvnela čisto drugačnapolemlka med študenti in profesor-ji SLO na Filozofski fakulteti. Slednji so se namreč z vso težo obesili predvsem na en sta-vek iz utemeljitve Studentskega parlamenta, zakaj zahteva ukinitev SLO in DS. Ta stavek je seveda: »O akademskem nivoju ,obramb-ne teorije' in njenih predavateljev pa sploh ne kaže izgubljati besed.« To so dojeli kot najhujšo osebno žalitev in glavno poanto ce-lotnega dopisa. Prvi se je oglasil doc. mgr. Alojz Pevec s pismom predstavnikom štu-dentov, v katerem je med drugim zapisal: ».. .Ne bi izgubljal besed o akademskosti take ocene, ki ste jo prejeli od R. Močnika, ker mi (še) ni znano, alije nastopal kot R. M. ali kot prorektor in ali je pri tako smeli oceni »akademskosti« predmeta in predavateljev uporabljal enaka merila kot za vse druge predmete in predavatelje, vključno seveda z njim.« Zatem je študente povprašal, kako sq mogli »sprejeti oceno, ki povsem razvrednoti skoraj 30-letno pedagoško delo človeka, ki je prevzel to nehvaležno nalogo, da pomaga FF pri premagovanju kadrovskih težav. »To je boleče toliko bolj,« pravi, »ker spremljam ter po svojih sposobnostih pomagam pri vaših prizadevanjih za uveljavljanje humanih, po-štenih medsebojnih odnosov, na katerih te-melji civilna družba. Takim razmeram sq tuje šikane, razvrednotenje, krivice, verbalni delikti, uveljavljanje lastnih interesov na ple-čih (ali za hrbti) drugih, ki so vplivneiši, in ostale negativne tendence, ki jih morala od-klanja...« Na koncu je tov. Pevec ugotovil, da je praksa ocenjevanja in vrednotenja člo-veka in njegovega dela brez možnosti, da bi se ocenjevalni subjekt branil nemoralna in protizakonita. Vse to je naprtil prorektorju Rastku Močniku in ga pozval, naj na II. za-sedanju parlamenta utemelji to oceno, saj bo on v nasprotnem primeru nehal predavati na FF. Na ultimat študentov, ki so zagrozili z boj-kotom skupnih predmetov v primeru neob-ravnavanja njihovih zahtev, je torej odgovo-ril s svojim ultimatom. Studentje so mu y od-govor napisali, da je napačno prebral njihov dopis, saj izjava o neakademskosti predmeta in predavateljev ni bila Močnikova, ampak njihova. Utemeljili pa so jo z dejstvom, da katedra za obramboslovje obstaja v Ljubljani šele nekaj let in da je potemtakem logično, da večina predavateljev nima ustrezne izobraz-be. Posebej pa so poudarili, da ni bil njihov namen osebno diskreditirati nikogar od pro-fesorjev, šlo jim je samo za ukinitev predme-ta. Na potezi so bili tako spet predavatelji predmeta SLO. Odločili so se za specialno vojno - po grafičnem prikazu specialne voj-ne, ki ga je objavila Loyal in povzelo Ijub-ljansko Delo, bi njihovo začasno odpoved TRIRIINA — STRAN 2,2 predavanj lahko uvrstili v tretjo fezo special-ne vojne, oz. fazo subverzije. Strategija od-kritega frontalnega spopada jim torej ni ust-,rezala; očitno so ocenili, da nimajo dovolj orožja (trdnih argumentov), s katerim bi se branili in so se raje odločili za ilegalo. O tem so neposredno obvestili samo dekanat FF, ki je dal razobesiti njihovo odločitev po tablah oddelkov v vednost študentom. Prodekan FF jim je zatem napisal prijazno pisemce, v ka-terem je solidariziral z njimi, ocenil kulturo dialoga s študentske strani koi»izrazito šepa-yo« in jih prosil, naj se vrnejo »na položaje«. Vsi trije predavatelji SLO in DS na FF so mu kmalu odgovorili in v odgovoru zapisali, da je »resnično nedopustno in nehumano po-staviti zahtevo po ukinitvi katere koli pred-metne vsebine na subjektivno ocenjeno cionalno organiziranih aktivnostih vseh družb in posameznikov, da bi odpravili ne-varnosti uporabe (in zlorabe) nasilja v kon-kretnih zgodovinskih okoliščinah. Tu uskla-jujemo tudi stališča o drugih oblikah naših dejavnosti za odpravo nasilja v okvirih t.i. in-telektualne vojne, kot so ekonomski pritiski, politične indoktrinacije, psihološki pritiski, manipulacije z javnim mnenjem, terorizem, ekološki problemi in vsa problematika, ki spremlja t.i. krizo vrednot (alkoholizem, prostitucija, narkomanija, kraje, šikane, diskvalifikacije ljudi brez možnosti obrambe itd.).« No comment! Na koncu so še omenili, da se jim zdi »ne-resen način, ko sredi šolskega leta študentje najdejo pokrovitelja oz. narobe, pokrovitelj uporabi skupino študentov, ki diskvalificira- OSNOVNE SOLE l.do 4. razred 5. do 8. razred Prva faza SREDNJE SOLE Vzgoja za SLO in DSZ v okviru pouka vseh predmetov in dejavnosti izven pouka Program »Prva pomoč in zaščita« 7. in 8. razred (približno 40 ur) V predmete so vgrajene vsebine, ki so pomembne za SLO in DSZ (40—60 ur) Dejavnosti izven pouka in neobvezne dejavnosti Predmet »Obramba in zaščita« v 1. fazi srednjega usmerjenega izobraževanja (130—140 ur) V druge predmete vgrajene vsebine, ki so pomembne za SLO in DSZ, kot težišče za 2. fazo srednjega izobraževanja Dejavnosti izven pouka in proste dejavnosti MLADINA OD 17. LETA DALJE, KI NE OBISKUJE SREDNJIH SOL W Program »Obramba in zaščita« Dvajsetdnevno taborenje (zbor) Predmet »Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita SFRJ« v prvih dveh letih študija (približno 120 ur) V druge predmete vgrajene vsebine, ki so pomembne za SLO in DSZ Znanstveno-raziskovalno delo na področju SLO in DSZ Pridobivanje vojaškega znanja in veščin študentov in študentk po prvem letu študija »neakademskost«, posebej še na grobo dis-kvalifikacijo izvajafcev teh vsebin. Kje je tu akademskost in moralnost? Obsojanja brez meril in pravnih poti, brez možnosti, da se obsojeni brani, preganjamo vendar vsi, zlasti mladi! To spada v razpravo na Russelovo razsodišče!« (!!?) V nadaljevanju pa so še za-pisali: »S sprejetjem Ustave SFRJ 1. 1974 smo namreč sprejeli zasnovo obrambe in za-ščite naših pridobitev, ki temelji na podružb-ljanju teh funkcij. Tako podružbfjena ob-rambna moč pa bo odvisna od tega, kako smo pripravljeni sprejeti in izvajati naloge s tega humanega področja. To pa ni militariza-cija, kot nevedni radi trdijo, marveč znan-stveno utemeljene vsebine o genezi nasilja (vojn) skozi čas, o vzrokih njihovega nastaja-nja, o verjetnostih odprave ter seveda o ra- jo predmet, nato pa še učitelje predmeta ...« Ta pokrovitelj naj bi bil seveda prorektor UEK Rastko Močnik, ki si je v njihovih kro-gih že pridobil ljubkovalne vzdevke, kot npr. »svobodni strelec« in »dežumi sršen«. Štu-dentje so namreč seveda še prezeleni in pre-neumni, da bi iahko samostojno sprožili to-vrstno akcijo, za to nujno potrebujeio pokro-vitelja! In kdo ve, če tudi te »pokrovitelj« nima nad sabo še kakšnega višjega »pokrovi-telja«! Vojna je vojna - nikoli se ne ve! EPILOG: No, predavatelji SLO in DS so se vrnili na borbene položaje, in to celo pred II. zaseda-njem Študentskega parlamenta, ki je bilo prestavljeno za en teden. Tam so nadaljevali svoj boj, tokrat z drugačnimi sredstvi - začeli so podKupovati mlade bruce in študente dru-gega letnflca, ki obiskujejo njihova predava-nja, s tem da so jim prebrali vprašanja in od-govore, ki jih bodo lmdi na izpitu. Eden od njih je šel celo tako daleč, da je študentom med samim izpitom narekoval odgovore (glej prilogo!). Njihov namen je jasen m pre-prost, to taktiko je poznal že Cezar: Divide et impera! S tovrstnim novačenjem svojih slu-šateljev skušajo skrhati ostrino Študentske-mu parlamentu in si pridobiti »vojsko pri-dnih študentov« na svojo stran. Naslednji teden je Studentski pariament sklenil, da je en bojlcot, to je bojkot predava-teljev SLO, zaenkrat zadostoval in da štu-dentski bojkot y danem trenutku ne bi bil produktiven. Čim pa se bo izkazalo za po-trebno, ga bodo spet potegnili na dan. Začas-no premirje torej. OBRAMBOLJUB POTEMKIN PRILOGA KAKO JE POTEKAL IZPIT IZ SLO IN DS PRI PROF. PEVCU? - Študentka 1. letnika: Profesor nas je razdelil na več skupin in nam dal dva lzpitna roka. Na izpitu nam je dal vprašanja, nakar smo šli skupaj sko-zi vprašanja in jih predebatirali. Profesor je razlagal obseg odgovorov tako, da nam je pri tem veliko pomagal. V bistvu so pri-šli vsi potrebni podatki za odgovor že iz profesorjevih ust. Ta izpit je tako ali tako formalnost. Vseč mi je tak način opravljanja izpita, saj ni treba dosti študirati. Bližajo se še os-tali izpitni roki in imam malo časa. Tudi na drugih fakultetah je tako ali pa še bolj-še. - Študentka 1. letnika: Pevec je najprej povedal, da obramba ni njegova stroka, da je on v bistvu filozof. Potem je razdelil liste in se umaknil h ka-tedru in ga ni več nič zanimalo. Rekel je, da lahko debatiramo s sosedi. Bilo mi je všeč: na mizi sem imela knjigo, pa tudi posvetovala sem se s sosedi. Bistveno je, tako je rekel, da mi snov »osvojimo«. Uči-la se nisem dosti. Ta izpit mi je bil všeč. Na predavanjih se je najprej razburjal glede Studentskega parlamenta: kaj hoče-mo, ko pravimo, da ni akademski, itd. Potem se je umiril in je bilo spet vse po starem. TRIBUNA -STRAN Druga faza STALIŠČE KATEDRE ZA OBRAMBOSLOVJE POGOVOR S PREDSTOJNIKOM KATEDRE ZA OBRAMBOSLOVJE, TOMOM KOROŠCEM Kako si konkretno predstavljate prilagoditev predmeta SLO in DS posameznim $tudfyskim smerem? Vse fakultete najbri niso primerne za aplikactfo obramboslovne tematike na svoje študjjsko področje, npr. Studfy jezikov, arheologge, muzikologtfe... Vsaka stroka je po svoje povezana z obramboslovjem. Imamo stroke, ki že po naravi svoiega področja sodeluje pri obramboslovju, npr. medicina, ki ima svojo vojno medicinsko doktrino, pravo, ki vključuje tudi vojno pravo in mednarodno vojno pravo. Sem sodijo tudi vse tehnične fakultete in tukaj je ta zadeva jasna. Seveda obstajajo tudi stroke, ki povezanosti z obramboslovjem navidez ne kažejo, kar pa ne pomeni, da jih ta problematika ne zadeva. Te se obramboslovnega vidika lotevajo z izrazito kulturološkega in sociološkega stališča. Obramboslovje ie namreč v zadnji konsekvenci tudi stvar slovenske kulturnosti. Gre za nov pristop k bivanju Slovencev, k zagotovitvi suverenosti in ohranitvi slovenskega naroda na tem ozemlju. Zato preprosto ni mogoče pristati na trditev, da obstajajo taki poklici, ki se jih ta problematika ne tiče. Kako bi opredelili kulturološki pristop k obramboslovju? To je stvar natančnejših analiz in pregledov programov posameznih študijskih smeri. Humanistične vede bi se ob tem v obramboslovno področje vključevale na specifičen način. Nekaj tovrstnih predlogov imamo tudi že izdelanih. Gre za razdelavo posameznih delov, ki se ne tičejo veščinskih vsebin predmeta SLO in DS. Veščinska zastavitev tega predmeta, kot zdaj obstaja, gotovo ni pnmerna in se ji študentje upravičeno upirajo. Veščinske obrambne vsebine ne sodijo na univerzitetno raven. Ce kje obstajajo, potem je to nesmisel. Predmet SLO in DS je enotno zastavljen za celo Jugoslav^jo. To ureja tudi zvezni zakon. Ali menite, da obstajajo možnosti za njegovo vsebinsko spremembo in prilagoditev slovenskim nacionalnim razmeram, za kar se zavzema vaša katedra? Da, do tega mora priti. Te razlike utemeljujemo in dokazujemo že dalj časa. Tudi sam študij obramboslovja pri nas je drugačen, interdisplinarno zastavljen. Edini tudi govorimo o obramboslovju, drugi govorijo preprosto o SLO, se pravi samo o neki doktrini splošne ljudske obrambe in jih interdisciplinarnost in razvoj te stroke ne zanima preveč, pač v skladu z njihovo kulturno, civilizacijsko tradicijo, iz katere izhajajo. Mi se v to ne želimo spuščati, želimo pa, da se nam specifični pogledi, ki izhajajo iz naše tradicije, iz posebnega položaja voiaštva na Slovenskem, iz zgodovine, ki nas je prikrajšala za državnost in s tem za svojo vojsko, da se nam torej ta drugačnost in s tem tudi drugačen pristop k . obramboslovju v okviru tega medrepubliškega dogovora prizna. V mnogočem smo ga tudi že uveljavili, nikomur pa ga ne vsiljujemo. Kako je katedra za obramboslovje sprejela pobudo Itudentskega parlamenta po ukinitvi predmeta SLO in DS? To je milo rečeno nesmisel. Če želimo Slovenci biti kot narod suvereni in izpričevati svojo težnjo po državnosti, moramo biti kompletni. Žal ta kompletnost pomeni tudi prisotnost vojaškega oziroma obramboslovnega vidika. Nimamo svoje vojaške inteligence in to se nam tudi marsikje pozna. Zato je ukinjanje tega predmeta nekaj nazadnjaškega, čeprav se kaže kot nekaj alternativnega in boljšega, ter je v končni konsekvenci uperjeno proti slovenski suverenosti. Menim pa, da sedanja vsebina predmeta ni dobra in jo je potrebno spremeniti s sodelovanjem vseh, zlasti pa je pomemben pristop k tej problematiki. Na razpolago imamo že ustrezna sredstva, imamo tudi že raziskave, predvsem pa imamo voljo za uresničitev zastavljenega cilja. S tem je verjetno povezana tudi prenova kadrovske strukture predavateljev tega predmeta. Seveda. Predvsem morajo ta predmet prevzeti taki mladi sodelavci, ki bodo interdisciplinarno izobraženi, ki bodo torej poznali svojo stroko na fakultetah in pri nas doštudirali na tretji stopnji, ali obratno, da se ošramboslovci specializirajo v magistrskem študiju za določene vede in tako dosežejo zaželeno interdisciplinarnost. Kot sem že dejal, SLO in DS ni veščinski predmet, tovrstna znanja so si študentje pridobili pri vojakih ali pn kakem drugem pouku. Ce pa se ta vsebina še vedno predava, je to posledica nesposobnosti učiteljev, dabi predmet vsebinsko prenovili in prilagodili določeni študijski smeri. Imamo pa tudi profesorje, ki ta predmet že predavajo po novih konceptih, žal pa so v manjšini. Sprememba vsebine predmeta zahteva intenzivno sodelovanje med fakultetami. V to je vključena tudi ZK, ki je že sprejela določene sklepe, med drugim tudi zahtevo, da se fakultete v tem pogledu povežejo s katedro za obramboslovje in skupaj sestavijo interdisciplinarne programe. Nekaj smo jih tudi že naredili in prikazali prav v zadnjih reakcijah katedre na zahteve študentskega parlamenta. Nujno je torej treba določene stvari spremeniti, toda ni jih mogoče spremeniti z ukinitvijo in tudi ne čez noč, amapk z dobro organiziranostjo, s študijem, s pripravljenostio vseh družbenih faktorjev, tudi univerze, da ta študij in kandidate podpre, da jih dobro organizira, a ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Zaenkrat je preveč besed. In v kolikem času naj bi ta projekt izpeljali? Najkrajši možni čas je štiri do pet let. V tem času bi zadeva morala tako dozoreti, da se nad njo študentje ne bi več pritoževali. A tudi sedaj je možno marsikaj storiti. Od predavateljev tega predmeta je treba zahtevati, da svoio snov posodobijo in prilagodijo potrebam svojih fakultet, kolikor so za to strokovno sposobni. To lahko zaenkrat storijo tudi z zmanjševanjem števila ur. Za to, kar so ti predavatelji danes sposobni, ni potrebna tako velika količina ur. Vemo, da so to večinoma ljudje, ki si na ta način malo izboljšajo slabo vojaško pokojnino, kar gotovo ni dobro. Poskušali smo jih tudi oiganizirati, da bi se lotili 'znanstvenega raziskovanja te tematike, kajti le raziskava lahko daje pravo snov in smer za pedagoško delo, pa se razen enega ni bil nihče pripravljen vključiti v raziskovanje, kar je navsezadnje zopet razumljivo. To so večinoma že utrujeni, če že ne ravno ostareli, pa všaj skrhani ljudje, ki nimajo prave volje. Toda v tem času, dokler stvari ne postavimo tako, kot mora biti, imamo pravico zaradi plače, ki jo vendarle prejemajo, od njih zahtevati, da svojo snov posodobijo, da jo postavijo na višji nivo, za kar imajo dovolj gradiva, čeprav morebiti še ni izdelan dober mterdiscipfinaren pristop pri posameznih strokah. Kolikor pa tega ne upoŠtevajo, so študentje povsem po pravici revoltirani in štejejo predmet SLO m DS za zapravljanje časa ob že tako in tako prenatrpanih učnih načrtih. Pripravila: ALENKA COTIČ TRODELNA IDEOLOGIJA OBRAMBOSLOVCEV Zahteva po ukinitvi predmeta SLO in DS na univerzi je smiselna v več pogledih. Po-skusimo naj na kratko skicirati razloge, ki govorijo v prid tej zahtevi, ter podati elemen-te tiste ideologije, ki se tej zahtevi upira. Takoj na začetku lahko zapišemo več ugo-tovitev. Cilji predmeta so danes predvsem ideološki, kar je razvidno tako iz njegove teo-retične opredelitve kakor tudi iz lzvajanja predmeta samega. Druga ugotovitev je, da se predmeta, ki se deklarira kot splošen, udele-žujejo na univerzi samo študentje, ki pa so tako ali tako le del populacije. Tretja ugoto-vitev, ki pa je že postranske narave je ta, da predmet poučujejo predvsem vojaške osebe v pokoju, kar le poudarja militaristični odte-nek predmeta. Pardoksalno je, da sta tako zahtevi po oh-ranitvi predmeta, kakor tudi zahteva po nje-govi odstranitvi, utemeljeni. Utemeljen v določeni politični filozofiji in razumevanju sveta in človeka y njem. S stališča te druge politične filozofije, ki zagovarja ohranitev predmeta, pa je družba sama neizdiferencira-na in enotna v svojih sestavnih delih, ideolo-gija razumljena kot neposredna agitacija in doktrinacija pa vezni element, ki skrbi za oh-ranitev razmerij moči. Prav iz te filozofije iz-haja zahteva, da vsi obiskujejo določene predmete ter dase neposredno preko žive be-sede indoktrinirajo, vključijo v določeno strukturo družbe in se prepoznajo v sistemu. Prikrita težnja takega načina gledanja je vse-kakor želja po militarizaciji celotne družbe, podlaga take filozofije pa je predpostavka »o razrednem boju<< in konfliktnem stanju druž-be na vseh nivojih. Koncept SLO in DS prav tako v svoji vseobči splošnosti mora staviti na Občana kot pripadnika občega, hkrati pa Občan sam po sebi ni predstavnik občega na tisti način, ko je vse posebno že zajeto v njem. Občan je lahko občan le v primeru, da je poseben, da je torej indoktriniran, da se to-rej sklada z vladajočimi splošnimi družbe-nim interesom kot posebnim interesom vla-dajoče partije. Da bi torej sistem SLO in DS bil uspešen, je potrebno torej za^otoviti tri elemente -Občana, neizdiferencirano strukturo družbe in ideologijo. Vse to pa postaja z razvojem družbe vprašljivo, če ne že kar iluzorno. Na-šteti elementi so v primeru jugoslovanske družbe različno razpršeni. Od razslojenosti družbe in od diferenciacije družbenih flinkcij je predvsem odvisno, ali v katerem okolju te tri elemente še lahko srečamo ali pa ne več. Očitno je vsaj v nekaterih okoljih proces »di-ferenciacije« družbe privedel do zahteve po drugačni ureditvi, to pa pomeni, da od treh elementov v trenutku odpadeta dva. Ostaja le še ideologija, ki jo je čas preživel, ker nima vec opore v materiji, ki jo želi obvladati. Vsi ugovori, ki jih lahko izrečemo na ra-čun poučevanja predmeta SLO in DS, teme-ljijo prav tako na specifični politični filozofiji in pogledu na družbo. Družba je po tem gle- danju diferencirana tvorba, kjer vsak del op-ravja določene specifične naloge, ideologija kot neposredni vpliv besede, indoktrinacija, pa nima več mesta znotraj te strukture. Uni-verza je samo en segment družbe, segment, ki je ostro razločen od Države. Na Univerzi tako ni mogoče poučevati državne ideologi-je, še več, vrnitev univerze iz sfere državnega y sfero družbenega zahteva spremembo tako imenovane državne ideologije same. Če je bilo do sedaj potrebno strukturo družbe oh-ranjevati z neposredno indoktrinacijo, je za smeri in predmete, ki se jih bodo učili, izbrali sami. Splošnost zahteva tudi enakost in dej-stvo, da se vsem, ki ne nadaljujejo šolanja na univerzi, ni potrebno učiti »splošnih pred-metov«, izdaja neenakost pred zakonom. Prav tako je izvajanje predmeta SLO in DS na univerzi diskriminatorsko. Ugovor proti ideološki indoktrinaciji predmeta prav tako ne izhaja iz dejstva, daje to nepotrebno, tem-več iz dejstva, da je neposredna ideološka, doktrinacija v situaciji, ko imamo namesto Občana Družbe in Ideologije samo še posa- modemo družbo značilna prav odsotnost te neposredne indoktrinacije ter kompetitiv-nost različnih ideologij in pogledov na svet. Priznati je treba, da je tudi odsotnost določe-ne ideologije hkrati ideologija sama, vendar taka, ki ustreza družbeni stopnji razvoja družbe. Prav v tem je zahteva po ukinitvi predmeta SLO in DS lzredno pomembna, saj bi uresničitev te zahteve pomenila tudi for-malni zaključek nekega obdobja, priznanje poloma kardeljansko-socialistične vizije družbe v splošnem in obrambe v poseb-nem... Na osnovi takega pogleda je mogoče reči, da študentje kot samo del populacije prav go-tovo niso zavezani učiti se splošnih predme-tov na univerzi, kjer so si posebne študijske mezno in razlomljeno družbeno celoto, neu-činkovita. Taka indoktrinacija pripada pre-teklosti in nova kvaliteta je lahko le odsot-nost indoktrinacije kot take, kakor je nova ideologija lahko le odsotnost posebne, držav-ne ideologije na univerzi. Zatorej zaključimo tako, kot smo že nekoč in kot bo verjetno potrebno še velikokrat. Univerza mora postati institucjja civilne družbe. IGGR MEKINA TDIDI IMA _ 5TRAM STRAH PRED LETENJEM >o Zahtevala sta anonimnost. Preveč se je že pljuvalo po njih, predavateljih pred-meta SLO in DS. »Ne bom dajal nobenih izjav o stališčih Študentskega parlamenta; stojim na stališčih družbe. In če se zdi družbi to potrebno, po-tem naj predmet, ki ga predavamo, ukine. Ne pustim pa se obravnavati na način, na ka-kršnega smo bili obravnavani do sedaj. Kaj je to, da poskušajo študentie ukiniti ta predmet s tem, da nas predavatelje strokovno diskre-ditirajo? Vsako leto sestavim posebna vpra-šanja, iz celotnega programa sem sestavil po-seben program za naše študente, ta program prilagajam, se trudim, navsezadnje pa nale-tim na takšno nehvaležnost... Veliko stvari, ki se jih učimo tukaj, se lah-ko kasneje uporabi v praksi. Poglejte - če učenec vpraša tovarišico v šoli, kdo ima prav v kakšni vojni. Kako naj mu prav odgovori, če ni seznanjena z merili, kako se ocenjuje značaj neke vojne. S tem se med drugim sez-nanjamo tukaj. Kako naj brez znanja razvi-jamo obrambno zaščitno kulturo? Saj fantje, ki pridejo iz vojske, nič ne vedo. Tam se tega ne učijo. Tu je vendarle višia strokovna raven. Mnogo je mladih fantov, ki se ne sklicujejo na znanje iz vajaškega roka. Pridobivajo si novo znanje. Kajti ta predmet na univerzi nima nobene zveze z vojsko. Predmet 3LO in DS je pomemben zato, ker tega srednješolci še ne morejo dojeti. Na uni-verzi pa gre za filozofsko in sociološko višjo stopnjo znanja. Poglejte samo naše diplom-ske naloge, kaj vse vključuje naš predmet. Ne gre samo za militantni predmet. Poglejte ne-kaj naslovov npr. »Uveljavljanje obrambne kulture v Osnovni šoli«!, ali »Oblika obramboslovne pomoči pri tehnični vzgoji«, ali »Oris socialnega nauka rimsko-katoliške cerkve«, »Krščanstvo in socializem v duhu dialoga«. Vse to je povezano s tem predme-tom. Pri sestavljanju vzgojnoizobraževalnih programov morajo biti enako zastopani uči-telj, študent in program. Program pa vsebuje tudi vsebine, ki jih določa družba. Če se štu-dent vpiše na Filozofsko fakulteto, sprejme s tem tudi njen program. Ne pa, da se spom-nijo sredi semestra, da bi predmet ukinili, oziroma da bi zmanjšali število ur. Ra-zumem študenta, da ima preveliko obreme-nitev, toda tisti, ki ne zmorejo tega progra-ma, naj se preprosto vpišejo na katerega dru-gega. Na Pedagoški akademiji nočejo študentje niti slišati o ukinitvi tega predmeta. Prišli so celo k meni, kaj naj zdaj storijo. Družbeni dogovor Združenja jugoslovan-skih univerz, skupščinski dokumenti in usta-va nas zavezujejo. da tega predmeta ne rao-remo odpraviti. Ce bi to želeli, bi morali spremeniti ustavo, sprejeti drugačen družbe-ni dogovor... Da, kar vključite se v javno razpravo okrog ustavnih sprememb. Sem ta-koj za to, da se predmet spremeni - od naziva naprej. Naj bo npr. Obramno zaščitna kultu-ra. Spremeni naj se število ur. Hkrati pa bi bile ob tem potrebne kadrovske spremembe. Toda samo z demokratičnimi sredstvi se lah-ko doseže demokracijo. Ni pa prav, da hoče-te z diskreditiranjem nas odpraviti predmet SLO in DS.« Drugi: »S poukom »SLO« na Filozofski fakulteti se ni pravočasno začelo zaradi več razlogov: prvi razlog so sklepi vašega Študentskega parlamenta z dne 16. 12.87 o predmetu SLO in njegovih izvajalcih, nato pa nas je prizade-la naznanitev drugega študentskega parla-menta (za 16. 3. 1988), z vnaprej napoveda-no grožnjo »bojkota« predmeta in nas izva-jalcev. Drugi razlog je pokroviteljeva označitev predmeta na parlamentu. Močnik, v svojstvu prorektorja za študentske zadeve na ljubljan-ski univerzi, je naš predmet označil kot prak-tično veščino, ki se je ni mogoče naučiti v predavalnicah, ampak le na terenu. K temu pa je svoje dodal še študent AberŠek, da o akademskem nivoju »obrambne teorije« in njenih predavateljev sploh ne kaže izgubljati besed. Za Močnika je ta predmet veščina, za Aberška pa teorija. Oba pa sta mnenja, da so vsi tisti, ki izvajajo predmet, ne glede na iz-obrazbo, butci. Pri tem je pameten najbrž tisti, ki ne pozna ne programa, niti njegove vsebine, niti izvajalcev - pa vendarle govori proti. Tako nekako prihajajo preko mrtvih, sramotenih in diskvalificiranih do ciljev. To pa je v vsaki družbi nečastno in nemoralno. Tretji razlog je članek v Teleksu št 6 o seji fakultetnega sveta FF, kjer je bilo rečeno, da predvojaška vzgoja nima na univerzi kaj is-kati. Toda kaj ni to najboljši dokaz, da tudi posamezni voditelji fakultete, kot npr. novi prorektor univerze, ne vedo: da ni predvojas-ke vzgoje že osemnajst let, ne vedo za vsebi-no programov, ne vedo, kdo ima pravico od-praviti predmet SLO... Četrti razlog je pismo Aberška, ki ga je sestavil v imenu študentske organizacije FF dc. Pevcu - kot odgovor na Pevčevo reagira-nje. Zaradi tega smo menili, da ni za nobenega od nas več pogojev, da bi še naprej opravljali svoje obveznosti. Verjetno bo kdo rekel, za-kaj pa ste potem prišli nazaj... Poglejte jza-kaj: z več strani so se pojavih pritiski, kot češ, vi bojkotirate... Prav tako nas veže pogod-ba do 31. 7.1988. Opravičil se nam je dekan FF, da oni niso krivi za to, kar se dogaja. Prav tako je prodekan FF poslal pismo predavate-ljem SLO s prošnjo, da naj nadaljujemo svoje delo, da sklepi študentskega parlamenta ne izražajo mnenja baze. Da nadaljujemo svoje delo je pripomogla tudi seja skupnosti pre-davateljev tega predmeta na univerzi v pri-sotnosti Močnika in obsodba njegovega rav-nanja. Na koncu naj povem, da predmet SLO in DS ne bo odpravljen in bo še vedno pogoj za vpis v drugi letnik in pogoj za vpis v tretji let- nik<< IRENA LAH SIMONA F. IZJAVA PROSTEGA STRELCA Naša prizadevanja v zvezi s predmetom »SLO in DS« imajo dvojni namen: izboljšati obrambno usposobljenost študentov in zmanjšati njihove študijske obremenitve, ki so zdaj nesmotrno velike in kontraproduk-tivne. Sedanja ekstenzivn^st študija izvira iz ve-ljavnega načela financiranja univerze. Fakul-tete so, da bi si pridobile potrebne denarje, prisijjene množiti predmete, profesorji so prisiljeni prevzemati nesmiselno velike pe-dagoške obremenitve - to pa škodi tako uči-; teljem kakor zlasti študentom. Na univerzi zato pripravljamo model za drugačno finan-ciranje, ki bo omogočilo vrnitev k akadem-skim standardom. V tem okviru so skupni predmeti pravzaprav obroben problem. Pre-pričan pa sem, da lahko prav na tem področ-ju s strokovno in politično podporo predava-teljev in univerzitetnih organov ponudimo rešitve, ki bodo za zgled pri urejanju na od-ločilnih področjih, tj. v strokah. Pri družbo-slovnih predmetih s pomočjo predavateljev in MarksistiČnega centra univerze zdaj uva-jamo zelo zadovoljivo rešitev: študijske ob-veznosti se bodo zmanjsale s 120 ur na 60 ur predmeta in 30 ur seminarja, s 4 izpitov na en sam izpit; hkrati pa se bo zboljšala kako- vost družboslovja, saj bodo študenti posluša-li en sam predmet, ki si ga bodo sami izbrali in ki bo na pravi akademski ravni. Glede obrambnega usposabljanja osebno nisem prepričan, da je zanj najmostrnejša in najučinkovitejša oblika prav »predmet«. A v teh mislih sem razmeroma osamljen. Stališče republiškega sekretariata za ljudsko obram-bo in republiških vodstev političnih organi--zacij je, da o odpravi predmeta ne more biti govora, da pa je odprta razprava o tem, kako bi predmet zboljšali. Glede nato, daje težko doseči bistvenejše premike celo na področ-jih, ki so politično veliko manj investirana (npr. pri pedagoških predmetih, kjerje uredi-tev s strokovnim izpitom in specializacijo po zaposlitvi tako rekoč evidentna reŠitev), se mi zdi najpametnejše stališče univerzitetnega sveta, da se razprava o predmetu SLO in DS nadaljuje z izhodišč, ki jih je v odziv na štu-dentski parlament FF izdelala katedra za ob-ramboslovje FSPN. Katedra za obrambo-slovje meni, da so nujne bistvene spremembe v programu tega predmeta, tako da bi se ye-Hko tesneje približal strokovnemu študiju. Katedra opozarja, da je za te spremembe tre-ba zagotoviti politične in kadrovske pogoje. Glede kadrovskih pogojev sem prepričan, da jih lahko zagotovi prav ta katedra. Glede ostalega pamislim, da smo na dobri poti: pri rektoratu smo ustanovili delovno skupino, ki bo pripravila koncept zabistveno izboljša-nje predmeta. V tej skupini so predstavniki obeh slovenskih univerz, predavateljev pred-meta na obeh univerzah, študentov obeh univerz in republiškega sekretariata za ljud-sko obrambo. - Poseben problem pri tej za-devi je, da o programu predmeta in niegovem izvajanju obstaja zvezni dogovor, ki so ga sprejeli zvezni sekretanat za ljudsko obram-bo in ustrezni republiški sekretariat ter re-publiški komiteji za izobraževanje; torej dr-žavne, ne akademske institucije. Program, ki je na vseh univerzah in zlasti na vseh fakul-tetah enak ne glede na strokovni študij, je se-veda v nasprotju z našimi prizadevanji za »znanstveno univerzo«, h kateri sodi tudi in-dividualizacija univerzitetnih programov. Prepričan sem, da bomo v delovni skupini izdelali kvaliteten model za predmet, potem pa ni vrag, da bomo s kvaliteto, ki bo zago-tavljala boljše obrambno usposabljanje, pre-maknili tudi ovire na tem področju, kamor se zadnji čas žal zatekajo številne konserva-tivne politične sile jugoslovanske družbe. Rastko Močnik )LkJV3U ZOPER SKUPNA JEDRA IN MILITARIZACIJO UNIVERZE Pred leti je našo zvezno politično sceno pretresla razprava o skupnih šolskih jedrih. Osrednja želja struje poenotenja je bila skup-na prpgramska zasnova šolstva v Jugoslaviji. Emocionalno nabita razprava se je končala (se je potuhnila?) z ugotovitvijo, da je šolstvo v pristojnosti posameznih republik. Pa ven-dar so se skupna jedra vtihotapila v naše vzgojnoizobraževalne institucije pod krinko predmeta SLO in DSZ. Predmet SLO in DSZ s svojim obveznim enotnim učnim programom za vso Jugosla-vijo (10 % nacionalna toleranca), je realizaci-ja skupnih jeder v skrčenem obsegu. Iz pred-govora (učbenik za SLO in DSZ 1.) in uvoda (SLO in DSZ 2.) izvemo, da je učni program tega predmeta posledica sklepov 11. kongre-sa ZKJ o nadaljnjem podružbljanju, razvija-nju itd., obrambe in zaščite. Ta interdiscipli-narni predmet, ki bi naj bil instant mešanica družboslovnih in vojaških ved, je bil blagos-lovljen in v življenje priklican s strani partije - njenega kongresa. V zgodovini znanosti bi zaman lskali paralelo rojstvu nove znanosti na partijskem kongresu, zato tega ne bomo niti poskušali. Nastanek predmeta in pred-met sam, tq je znamenje nove dobe - prole-tarske civilizacije. Vsi ljudje smo si enaki, zato vsem enako znanost. Znanost, ki nima nobene podobnosti s kapitalističnimi, ki vz-postavlja socialističnega človeka in mu pod-aja resnice tega sveta. Sedanji nosilec skupnih jeder nam preko učbenikov in večine predavanj prezentira ne-kakšno yugoslovenščino - zametek bodoče proletarske govorice. Predmet razbija eliti-zem univerze, njeno vzvišenost in njeno ne-razumljivo govorico, s tem da se znotraj nje udeležuje izobraževanja s svojim vsakomur razumljivim jezikom. Intelektualca povzdi-guje in obenem meče v vrste nevednega pro-letariata. Študirajočo mladino je samoupravni so-cializem postavil v privilegiran položaj z za-konom o ljudski obrambi, ki za to populacijo zahteva dodatno usposabljanje. Izhajajoč iz ustave bi to pomenilo, da imamo med ena-kopravnimi ljudmi tudi bolj enakopravne. Če je dolžnost državljana, da sodeluje pri us-posabljanju za SLO in DSZ x ur, potem je študent dolžan domovini za njeno varnost še dodatnih 240 ur, torej x + 240. Tu je mesto, kjer je intelektualec povzdignjen v svoji dolžnosti do domovine. In kje se pridružuje proletarcu? Ugotovili smo že, da jejezik tega predmeta yugoslovenščina, ki korenini y breznacionalnem proletarskem kozmosu, ki je zgolj razreden. Govorica proletarca in štu-denta se izničita. Predmet sam zase trdi, da ni predvojaška, da je torej nekaj povsem dru-gega, da je podajanje resnice, oboroževanje z marksizmom. Student ne potrebuje več fizič-nega drila kot proletarec, temveč več ideološ-keea. Argumente proti predmetu SLO in DSZ bi lahko strnili v tri skupine: 1. Predmet je protizakonit, saj predstavlja poseg v pristojnost republik. Skupna jedra so nesprejemljiva, saj ogrožajo življenjske inte-rese posameznih narodov. 2. Predmet negira z ustavo zajamčeno enakost ljudi v pravicah in dolžnostih. 3. Na univerzi ni mesta za znanosti, ki so posledica partijskega kongresa. Prva dva argumenta lahko v kratkem po-staneta brezpredmetna, saj smo v postopku spreminjanja ustave. Nova ustava bo verjet-no (če upoštevamo dano razmerje sil y naši politiki) prinesla poleg mnogih zgodovinskih novosti tudi zgodovinsko poenotenje, saj bo (verjetno) na svojih straneh uzakonila skup-na jedra in naredila zakonski prostor za raz-likovanje med ljudmi. Tako nam ostane le še tretji argument, ki pa je akademske narave. Posamezne znano-sti so si zagotovile domovinsko pravico znot-raj univerze s svojim poljem in s svojimi stro-kovnjaki. Predmet SLO in DSZ pa je prišel na univerzo po nekakšni bljižnjici. Ni imel izdelanega svojega predmetnega polja ne strokovnjakov, ki bi ta predmet predavali. Predavatelji za ta predmet se zato rekrutirajo iz vrst upokojenega oficirskega kadra. Ideologija ali militarizem Sam študij predmeta SLO in DSZ je obve-zen za vse višje in visokošolstvo. Razdeljen je na dva dela. Prvi obsega pet, drugi šest delov. Cilj predmeta je formiranje marksističnega znanstvenega pogleda na svet, razvijanje idejnopolitične zavesti, zasnovane na idejnih opredelitvah ZKJ, in seveda usposabljanje za delovanje v sistemu SLO in DSZ. Študente bi naj ta predmet prepričal v to, da sta koncep-cija SLO in DSZ edina alternativa in jamstvo za zaščito naše družbe. Takšno opredelitev sebe bi nam ponudil ta predmet. Najzanimivejše poglavje prve knjige nam' predstavlja specialno vojno, najnovejšo obli-ko imperialistične zarote zoper socialistično samoupravno prakso. V dani politični situa-ciji je izraz specialna vojna dobil domovin- sko pravico na raznih sejah kot sinonim za slovenski sindrom, za nezaželeno kritiko. Že zaradi tega si to poglavje zasluži posebne po-zornosti. Specialno vojno proti Jugoslavyi izvajajo imperialistične in hegemonistične sile iz tuji-ne v povezavi z notranjim sovražnikom in sovražno emigracijoter ob njunem izkorišča-nju. V te namene uporabljajo obveščevalne službe tistih dežel, ki proti SFRJ izvajajo doktrino specialne vojne, prav tako pa tudi razne reakcionarne in protikomunistične or-ganizacije na svetu. Dejavnost sil notranjega sovražnika se kaže v raznih oblikah in meto-dah subverzivne in drugačne dejavnosti. Pri tem izhajajo iz različnih političnih in idejnih opredelitev: nekatere sile delujejo s pozicij buržoazne teorije o ureditvi družbe, druge z birokratsko-etatističnih pozicij, tretje pa s se-paratističnih pozicij z namenom, da bi jugo-slovansko skupnost razbile. Ideološka indoktrinacija kot metoda sub-verzije se uporablja zlasti v povezavi s huma-nističnimi znanostmi. Gre za sistematično delovanje z marksizmu nasprotnih filozof-skih pozicij predvsem na tisti del humani-stične inteligence, ki ima že sedaj ali pa bo imela v dogledni prihodnosti največ vpliva na ideološko opredeljevanje celih generacij. Ta zvrst specialne vojne ima raznovrstne ob-like. Mednje sodijo predvsem prodori v uredništva obstoječih listov in časopisov ali ustanavljanje novih, katerih naloga je obli-kovanje »teoretskih« družbenih, političnih, kulturnih in drugih tokov. Kot nosilci takih dejavnosti se največkrat pojavljajo svobo-doumnejši, liberalistični intelektualci, kate-rih cilj je v tem, da bi s svojimi kritičnimi pri-stopi k družbeni stvarnosti prispevali k hu-manejši, liberalnejši vsebini samoupravne socialistične družbe. Pri tem sploh ni bistve-no, kakšna je intimna opredelitev posamez-nikov, ampak, kaj te dejavnosti objektivno pomenijo in komu koristijo. Kaj nam povedo te misli o specialni vojni? Kolikor jih iztrgamo iz sedanjega političnega trenutka, ki je opredelil nosilca izvajanja specialne vojne, bi dejali, da gre za plitvo po-litično brošuro, ki ni grajena na argumentih, temveč na veri v resničnost teksta. Postavlja dovolj splošen objekt sovraštva (imperialis-tične in hegemonistične sile), da bi lahko po-stala mobilizacijska sila v družbi - podobno kot je fašizem za mobilizacijo uporabil anti-semitizem. Poleg zunanjega sovražnika pa postulira tudi notranjega, ki morda celo ni sam v sebi reflektiran kot tak, temveč je v po- SIINA -STRAN 9R zicijo sovražnika potisnjen na podlagi raz-rednega kriterija. Zanimiva je tudi misel, ki kaže nezaupanje do humanizma, ki da je še posebej primeren za ideološko indoktrinaci-jo. Vpeljava našega političnega trenutka v to hibridno znanost nam bo razkrila še neke razsežnosti predmeta, o katerih do sedaj nis-mo govorili. Pred kratkim smo slišali na se-jah naših najvišjih organov trditev, da je Slo-venija v vojni in to ne v navadni, temveč kar v specialni. Nosilec te vojne bi naj bila ured-ništva nekaterih časopisov. Znanost SLO in DSZ nam je izza katedra ponudila shemo de-Jovanja domnevnega sovražnika. Naši poli-tični vrhovi nam sporočijo le še njegovo ime. Sedaj postaja vse jasno! Predmet nas je univerzitetnega predmeta, saj je verouk z us-tavo iz nje iznnjen. Očitno pa je ustava stvar interpretacije. Oglejmo si še del drugega dela revolucio-narnega katekizma. V petem delu v poglav-ju, ki nosi zveneči naslov: Izobraževanje, kultura in znanost v SLO in DSZ srečamo nekaj genialnih misli. Posamezni elementi naslova so v dialektičnem razmerju in raz-redno določeni. Bodoči socialistični bojevnik mora biti moralnopolitično in duhovno čimbolj vsest-ransko oborožen. Za toje potrebno integral-no povezovanje vseh področij človeŠKega dela in družbenega življenja. je torej jasna: Militarizem zahteva pokoršči-no na podlagi ideologije (npr. fašistične), uva-ja vojaško vzgajanje v vse pore družbenega življenja od vrtca do univerze, razvija oboro-ževalno industrijo, ustvarja psihozo notra-njega in zunanjega sovražnika. Naša sa-moupravna družba pa jasno predstavlja di-rektno nasprotje takih tendenc. Enotna (ein-heitliche) volja našega delavskega razreda, narodov in narodnosti z avantgardo in ljud-sko oblastjo je vzpostav^jena skozi poznava-i\je dialektike in marksizma. Delovni ljudje spoznavajo marksizem in dialektiko tudi ali predvsem skozi učbenike SLO in DSZ. Mi-litarizem vtihotapi v vse pore življenja izobra-ževanje za vojsko, mi preko predmeta SLO in DSZ za mir. Podružbljanje obrambe je torej oborožil z resnicami o sovražnikih - to je bil njegov namen. V trenutku, ko dobimo ime, nam ni treba več razmišljati, saj iz lekcij do-bro vemo, da sovražnik ni le tisti, ki ga kot takega prepoznamo mi, temveč je vsakdo, ki ga za takega prepozna naša budna oblast. Če smo šolske lekcije vzeli resno, se bomo takoj zganili in začeli z obrambnimi aktivnostmi. Poskušali bomo razkrinkati že razkrinkane-ga sovražnika v sodelovanju s službo obve-ščanja. Edino za kar nas je predmet usposobil, je verovanje. Podal nam je resnice in zapovedi, vse y pravem razmerju. Ta vera bazira na su-gestiji, katere psihološko dejstvo je, da lahko nekdo verjame brez argumentov, če mu vero le dovolj prepričljivo m pogosto vtepamo v glavo. To je polje, na katerega računa pred-met SLO in DSZ, to pa ne bi smelo biti polje Podobna misel v: Katekizem 2, str. 195-196 Zgornja trditev se nanaša na izgradnjo so-cialističnega branilca, da pa ne bo pri nepou-čenem bralcu nastal vtis, da gre za modifika-cijo militarizma, moramo takoj podati tudi materialistično analizo tega kapitalističnega pojava. Militaristični sistem je zelo nevaren za sve-tovni mir. V takem sistemu so vsi znanstveni potenciali z državno prisilo podrejeni razvi-janju borbenega duha, vzgajanju bojevnika praktika. Na ta način naj bi vsa nacija fana-tično podpirala agresivno politiko vladajo-čih krogov. Tipičen primer takšn^a sistema ni naš sistem, ker mi izgraji^jemo koncepcijo oboroženega Ijudstva. Razlika k militarizmu y direktnem nasprotju z militarizmom. To izhaja iz same definicije obeh konceptov. Ljudi pri nas nihče ne prepričuje, kdo je sovražnik in kdo prijatelj, saj je narod oboro-žen z marksizmom in demokratičnim cen-tralizmom. Da ne bo kdo mislil, da se kje zajebavam! Osnovna literatura: Karl Marks: Instant verzija Friedrich Nietzsche: Also sprach Zara-thustra Učbenik za SLO in DSZ - več avtorjev zapiski s predavanj + Adolf Hitler: Mein Kampf (v gotici, ne ci- rilici) Razredni prijatelj TRIBUNA -STRANi llo©o=WS[ SLO IN DS SFRJ NA UNIVERZI 1. Program predmeta, učbenik zanj in njegovo praktično izvajanje v splošnem niso na univerzitetni ravni. To ni samo po-sledica slabe tehnike, temveč gre enostavno za vsebine, ki vsaj v svojih 80 % ne sodijo na univerzo, temveč na politične ure v ka-sarne. 2. Vsebina predmeta je ideologizirana do skrajnosti! Snov je prikazana na srednje-šolski in vojaškopovprečniški način, ki nima nobene zveze niti z akademskim ni-vojem niti z resnim vojaškostrokovnim po ukom. Od posameznih predavateljev je po-tem odvisno, koliko ta nivo dvignejo oziro-ma še bolj znižajo. 3. Nekatere teme iz programa predmeta nedvomno sodijo k akademski izobrazbi, vendar bi nnprali ustrezno znanje s tem v zvezi študentje dobiti pri posameznih druž-boslovnih predmetih. Poseben predmet za-radi teh tem je odvečen. 4. Tudi če na vsebino predmeta ne bi imeli nobenih pripomb, bi morali njegovo poučevanje vsaj začasno ustaviti, saj je ve- čina visokošolskih učiteljev, ki ga izvaja, pod nivojem in deloma tudi brez ustreznih čtrokovnih kvalifikacij, tako da ima njego-vo izvajanje na obrambo države v celoti vzeto negativen vpliv. 5. Najmanj, kar bi morali zahtevati, je neobveznost tega predmeta, oziroma omo-gočiti normalen vpis v viŠji letnik tudi brez ocene iz SLO in DS SFRJ I. ali II. Gre torej v nekem smislu za priznavanje ugovora vesti na univerzi. Janez Janša MIROVNIKI O S.L.O. Tribuna: Kako si mirovniki predstavljate mirovno vzgojo? V čem je njeno bistvo? Marko Hren: Ko smo razmišljali o mirov-ni vzgoji, smo imeli y mislih predvsem vzga-janie in izobraževanje ljudi, od primarne so-cializacije, se pravi, tja od osmega leta na-prej, pa naprej do smrti, in to v takem duhu, da bi ti zrasli v, recimo temu, avtonomne lju-di, ki bi znali biti v komunikaciji z okoljem, v katerem živijo, na eni strani kritičm, na drugi strani pa sprejemljivi za dialog in za razliČnosti. Mnenja smo namreč, da lahko svobodno živi in svobodo tudi dopušča samo posameznik, ki svoje okolje doživlja iz svoje-ga avtonomnega jaza. Torej posameznik, ki se je naučil imeti svojo svobodno voljo. Svo-bodna volja je predpogoj za kakršnokoli raz-umevanje različnosti in s tem za miroljubno koeksistenco. Dokler človek različnosti ne razume, se je boji. Iz bojazni pa prihaja jeza in ogroženost itn., itn. Skratka, mirovna vzgoja v globalu, na ka-teremkoli nivoiu že, ima lahko samo namen človeka vzpodoujati k avtonomnosti. Ne ga usmerjati, ne ga naučiti, ampak mu pustiti svobodo, da se uči. Mirovna vzgoja v tem smislu ni vzgojiti ljudi, ampak imeti nevzgo-jene ljudi. Tribuna: In kako ste konkretno zastavili svoje delo? Hren: Mi smo stvar zagrabili pač v okolju, v kakršnem živimo; ker ne živimo v Angliji ali kjerkoli drugje. Prilagoditi smo se morali na naš teren totalne ideologije, na teren usmerjenega šolstva, na teren socializma, ki pač predstavlja svoje vzgojne in izobraževal-ne smotre. Eden od teh grozljivih smotrov je tudi negovanje tradicij NOB, negovanje vrednot, ki so zrasle v tem Času. In odtod tudi vzgajanje komunikacijskih načinov, ki so tari 50 let in niti najmanj ne ustrezajo času, v katerem živimo. Tribuna: Ali bibila možna mirovna vzgo-ja v okviru predmeta SLO? Hren; Mirovna vzgoja v konceptu varnosti poudarja tiste segmente, ki jih koncept SLO v eni daljni zasnovi tudi predvideva. Vendar koncept SLO poudarja oboroženo priprav-ljenost kot glavni faktor varnosti. Mirovna vzgaja predpostavlja kot glavni faktor var-nosti recimo faktope kot demokracija, člove-kove pravice, graditev socialne varnosti, eko- Joške vamosti itn. To so tisti robniki vamo-sti, ki jih mirovna vzgoja vidi kot bistvene. Na drugi strani pa je enako pomembna plat dialoga med različnimi segmenti znotraj družbe, npr. verni-neverni in tudi medna-rodno, med posameznimi državami v smislu izgrajevanja dialoga, razumevanja ter zmanj-ševanja strahu pred sovražnikom, s tem po-diranja tistega bistvenega elementa, ki kon-stituira armado, sovražnikove sisteme. In v SLO, kakorkoli že vključuje te ostale predmete, popolnoma prevlada nota oboro-ženega boja. Se pravi, tu ne gre za ukinitev segmenta, ki se mu reče oborožena priprav-ljenost, ker je v tem trenutku, kljub temu, da se da razmišljati v tej smeri, absurdno pred-poštavljati, dabi se stvar, ki obstaja-ukinila. Ne moreš reči tega ni, tako kot ne moreš reči agresije ni, če je. Stvar je treba zdraviti. Zdra-vi pa se tako, da se postavi v en pravi kon-tekst. Mislim, da je zdaj precej bolj stvarno govoriti o dialogu razumevanja med različ-nostmi, narodi itn. ter graditi sistem zaupa-nja, kot graditi drugačno trdnost. IRENA LAH Tribunina posredovalnica Akcija oglasov za oddajanje stanovanj in sob študentom je stekla. Vsi pridno telefonirajo, tako da nekaj stikov rešimo že pred objavo Tribune. Oglaševanje je še vedno zastonj, tako kot vse ostale usluge. Sedaj pa pregled trenutne ponudbe in povpraševanja. PONUDBA: V Fužinah imate na voljo eno opremljeno dvoposteljno sobo, za sobo plačate 8,5 starih milijonov na mesec s petmesečnim predplačilom. Prav tako imate v Fužinah na voljo enosobno stanovanje, najemnina je 20 starih mili-jonov s preplačilom. 2. V Trnovem oddaja invalid dvosobno stanovanje v zameno za gospodinjska opravila, plačila ni, v poštev pridejo študentke medicine, medicinske sestre ali socialni delavci. 3. V Šiški študentka išče sostanovalko, najemnina je 3 stare milijone, brez predplačila. 4. V Črnučah oddajajo eno sobo, cena je 8 starih milijonov, preplačilo za deset mesecev. POVPRAŠEVANJE: 1. Par išče stanovanje (dvosobno) v mirnem koncu izven Ljubljane. 2. Dva para iščeta garsonjeri ali stanovanja v Ljubljani, dajejo enoletno preplačilo. 3. Študentje iščejo sobe (vsak posebej). Stanodajalci lahko izbirate med študentom računalništva, študentom prava in študentom ekonomije vsi pa bi dali tudi nekaj preplačila. 4. Stažist gradbeništva išče enosobno stanovanje na Viču in daje preplačilo. 5. Par išče stanovanje po 1. 7. Daje predplačilo. Vse ostale informacije dobite na telefonu 318-457 vsak dan od 12. do 15. ure. Priporoča se najbolj zanesljiva ppsredovalnica v Sloveniji, ki najhitreje in najbolj poceni (zastonj), ugodi vašim željam. Lepo vas pozdravljajo: UK ZSMS, Študentski časopis TRIBUNA in delovna skupina OMNIA (prej delovna skupina Stanovanjska svetovalna agencija). VERA the VISIBLE LESBIAN b mj^son Ponovno vam sporočamo, da še naprej sprejemarno vaše A F 0 R I Z M E Komunizem je najdaljša pot med zgodnjim in poznim kapitalizmom. (G.) Velika Kladuša je res posledica, a ne iščimo dlake v jaicu. (Koritnik) V vodstvu so same znane osebnosti. Ni niti enega neznanega junaka. (Mitrovič) Morali smo ustvariti boga. Drugače mu ni bilo mogoče verjeti. (Baljak) Tribuna Kersnikova 4, Ljubljana TRIBUNA-STRAN31 ČE 2>A^ tiALO, Tl V2AHEJO VELIK.O . CL 2>AX VfLJkO, T| V-2AhL JO ŠL VLC W ZACELO 3L jL ^A^^S.^ TRIBUNA- NAROCNIKI - TRIBUNA - NAROCNIKI - TRIBUNA - NAROCNIKI Mnrtxxxv/i/tr«Ki700ct,*>/.^' PONOVNOV PRODAJI ! Tnl^inJ^OI^UI^ISTlC^ j Karl Marx — Friederich Engels—- Rodolfo MarcenarO: samo 1.000.- : Pozabil sem kupiti/izgubil sem lanskoletno TRIBUNO številka 4 z izbranimi teksti iz NOVE REVIJE, zato naročam taisto številko TRIBUNE. Ušivih 900.- dinarjev za 88 strani napetega in poučnega branja bom plačal poštarju. Ime mi je ... Stanujem pa (naš naslov : TRIBUNA, Kersnikova 4, 61000 LJUBLJANA) Podpisani ........................................, stanujoc ........................................, naročam ..... izvodov posebne izdaje TRIBUNE. (knjiga Vojislava Koštunics in Koste Čavoškega Stranački pluralizaa i monizara) Posebna izda^ja stane 4-poo din, naročniki TRIEUNE itnajo 25^ popusta. Plačljivo po povzet.ju. Karooilnice p0sl3.it« na naslov: THIBUI-IA Kersnikova ^ 61000 Ljubl.iana Verjetno edina razveseljiva novica v zadnjih štirinajstih do dvajsetih dnevih je bila verjetno to, da so po skoraj po-polnoma »knjige praznem prvem trimesečju« leta gospodovega 1988 te končno začele izhajati. Najprej je bila to nova pesniška zbirka Toneta Pavčka, potem še Kajetana Kov/ča in Tomaža Šalamuna. Malo prej ali kasneje Najboljša leta na-šega življenja Marcela Štefančiča, pa MiquelUnamuno in druga knjiga zbirke Gibraltar, Djin Robbe-Grilleta, postmoders-nistiočni roman enega najbolj vnetih neomodernlstov in novoromanovca par excelence in tako dalje. Začela se je torej sezona !ova in knjige. Edini problem je verjetno v tem, da so dovolilnice za takšno dejavnost postale res zelo drage, tako da si jo lahko privošči precej malo IjudL pa še ti se, kadar gre za uvoženo divjačino, raje odločijo za cenejši lov v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Angliji in celo daljni Spaniji. S tem nekako povezana novica, ki niti približno ni razveselila študentov in vseh ostalih rednih obiskovalcev KINO-TEKE, je bila zdaj že ne vem katera po vrsti podražitev pripustnic ali kart za to ustanovo. Za eno predstavo v omenjeni dvorani je namreč treba plačati dve tretjini cene karte za npr. čisto svež film, Nedotakljive Briana de Palme ali zgodbo o Medjugorju. Zato ni čudno, da je dvorana Kinoteke, razen ob nedeljah, ko rolajo mus filme, precej prazna. Za stare filme Jugoslovanski Kinoteki seveda ni treba plačevati dragih licenc, ampak kot kaže so zavohali denar in so si rekfi: film je pač film, tudi k nam ne bodo hodili gledat filmov zastonj. Seveda pa so ob študentih tisti, ki najbolj občutijo takšno »ne-humano« podražitev, stalni obiskovalci Kinoteke, abonenti, se pravi tistih deset ali dvajset upokojencev in zagretih film-skih mačkov in mačk, ki hodijo v Kinoteko vsak dan. Vsaj teh bi ae lahko usmilili in jim dali sezonske karte. No, da ne bomo govorili samo o cenah. KINOTEKA kljub dragim kartam y tem mesecu le pcstaja prostor, v katerega bo treba zavitiwvsaj nekajkrat. V sredo, 20. aprila, bo treba t]a kar dvakrat. Najprej gledat Bergmanovo Jesensko sonato, zvečer pa §e Življenje in čas znamenite kurtizane Ludv/ka petnajstega, res zgodnji film Ernsta Lubitscha iz leta 1919, y glavni vlogi pa še en adut oziroma Ijubljenka številnih predvojnih gledalcev in gledalk Pola Negri. Potem pa skoraj vsi naslednji dnevi v tednu. V četrtek Apokalipsa danes F. Coppole za vse Vietnam fane, v petek še en od filmov iz cikla Dušana Makavejeva (res pametna programska poteza, lahko rečemo): Človekinptica iz leta 1965. IMaslednji teden se bomo lahko v ponedeljek podali naAvanturo z Antonionijem (1959 - po letu izdelave sodeč bo to med drugim tudi izlet v zlata petdeseta leta). V četrtek, 28. aprila Lovec najelene M. Cimina, v petek še en Makavejev: Nedolžnost brez zaščite. V soboto pa absolutni adut, film, ki si ga v času ponovnega booma Bertoluccijeve kinematografije s filmom Poslednji cesar, verjetno želi ogledati precej cineastov, se pravi njegov film La luna, ki so ga v svojem času nekateri kritiki precej obdelali, a tega seveda ni zaslužil. Je že tako, da se časi spreminjajo, na srečo za nekatere tudi na bolje. Cankarjev dom filmskega v prvem delu aprila tako rekoč ne ponuja čisto aji skoraj čisto nič. V četrtek, 14. smo lahko videli Poletje vškoljki(II. del), se pravi slovensko miadinsko uspešnico Tuga Štiglica. Ne ve pa se še, če bo sledilo tudi Poletje v školjki tri, štiri itd. Bomo videli. Od 18. do 23. aprila bomo, če bo vse po sreči, videli teden kanadskih režiserk, potem pa do konca meseca v tem hramu samo še orgelski koncert Joachima Grubicha iz Poljske in pa nedeljsko Sre-čanje jugoslovanskih baletnikov, 24. aprila. CD je kot kaže res brez denarja, upamo lahko, da ne zaradi že tolikokrat opevanega in prekletega projekta. FestivalLjubljana, ki mimogrede povedano, ne vozi nič boljše od CD-ja in so ga hoteli pred približno dvemi leti celo ukiniti, a so prepričevali Ijudi, da so nekaj nujnega za Ljubljano, prireja oziroma je priredil od 12. do 16. aprila S/ovenske glasbene dneve, mednarodni simpozij o slovenski glasbi danes, včeraj, jutri in tako dalje, z mednarodno udeležbo. Poleg tega bo v sredo, 20. aprila organiziral tudi res zanimiv večer klavirske glasbe s solistko Eleno Gilels, Beethovnom, Pro-kofjevim in Chopinom (ta zadnji je na podobnih večerih res nepogrešljiv). 11. maja pa bodo Ijubljanski um^tniki pod ok-riljem istega organizatorja igrali Brahmsa. Umetniki bodo tokrat člani Novega Ijubljanskega godalnega kvarteta. CD pa v aprilu organizira še nekaj tradicionalnega. Gledališke 2ur dneve srednješolcev, Podobe trenutkov, od 18. do 22. aprila. Uprizoritve dramatikov od Shakespeara, Brechta, Camusa do Becketta. V Equrni razstavlja Tone Lapajna, v MGL-ju pa so pripravili ni kaj v nebo vpijočo dramo OtonaZupanč/ca, Veronika Deseniška. Še malo slikarij, do 4. maja v Mestni galeriji še ena zanimiva razstava, akvareli^slike in risbe Jožeta Ciuhe. Ne vem, če so y Ljubljani še kakšni jezni mladeniči, če pa so, se bodo lahko Ozrli v gnevu v Sentjakobskem gledališču, se pravi ob uprizoritvi Osbornove drame. Na našovelikožalostnismo mogli dobiti pravic do ekskluzivnega intervjuja s SamanthoFok upamopa, da jobodolahko vsaj poslikali vsi naši moški in ženski fotoreporterji. Zaenkrat se še ne ve, kdo je srečnež, ki je dosegel, kar nismo mogli mi. Govori se, da je Gorenjski glas, spet v drugih krogih pa, da Borba iz Beograda. Bomo videli. Še dva koncerta v maju. SKINNY POPPY, kanadski bend v ŠN (7. maj) in FIREHOSE, kalifornijski bend (25. maja). (tt) NIKŠA GLIGO « (aktualni trenutek muzikologije) Komq/ kaj več kot sto let je preteklo od prve definicije metod muzikologije, kijihje iz-popolnil in sistematiziral avstrijski muziko-log Guido Adler (Umfang, Methode und Ziel dar Musikvvissenschaft v: Vierteljahr-schrift fQr Musikwissenschaft 1885) in s tem od samega kodrficiranja muzikologije kot znanisti. V tem času so tokovi in struje glasbe 20. stoletja pos iavilipod vprašaj ne le svoj obstoj in smise! marveč tudi skrbno vzrejene in vzgojene metode svoje teoretske interpretacije, prek tegapa tudisšmo teoret-sko interpretacijo glasbe kot njenega nu/ne-ga protisubjekta. Tako ostaja muzikologija s svojimi meto-dami na historicističnih in pozitivističnih marginah ter neguje in okopava le zgodovino kot edino možnost svojega obstoja ali pa se hrani znotraj sebe, s samo seboj, in ustvarja svoje metode iz sebe same... Nikša Gligo v svoji disertaciji Problemi nove glazbe 20. stolječa: teorijske osno-ve i kriteriji vrednovanja - kijoje nedavno izdal zagrebški Mizički informativni centar -razvija svojo misel o absurdnosti, vkaterise je znašla teorija sodobne glasbe; in sicer ne z obdelanimiproblemiin njihovimirešitvami, pač pa z načinom njihovega obravnavanja (sistematizacija problemov glasbe 20. sto-letja, razgaljanje njihove paradoksalnosti in nenehno sklicevanje na literaturo o taistih problemih - opombe in bibliografija zavze-majo dve tretjini knjige). Po drugi strani se kot docent na oddelku za muzikologijo in glasbeno publicistiko na zagrebški glasbeni akademiji ukvarja z orpa-nizacijo študija, znanstvenih muzikoloskih zborovanj- torej dejavnosti, kipotrjuje/o mu-žikologijo kot živo bitje... Potemtakem os-taja vprašanje, kje naj iščemo prostor njene-ga delovanja, odprto... Pred skoraj šestnajstimi leti ste nare-dili intervju z Johnom Cageom, ki je ob-javljen pod naslovom Život koji postaje umjetnost (Prolog, Melos, III. program radia Zagreba), v katerem Cage - kot v &dh svojih javnih nastopih - že s samim > 9Činom govora kaže na tesno medse-bojno pogojenost če ne kar identičnost umetniškega akta in načina življenja. Spričo dejstva, da ste se tudi sicer dosti ukvarjali s Cageom in da se ukvarjate z »novo glasbo« 20. stoletja, kot ste v svoji doktorski disertaciji deftnirali glasbene struje evropske in ameriške avantgarde, zbrane okrog iskanja novih glasbenih smislov in novega smisla glasbe, me za-nima, kakšna je vloga teoretika te umet-nosti in kaj se dogaja z interpretacijo tega umetniškega načina. Vprašanje je v kompleksu tega postmo-dernega pogleda na postmoderno umet-nost aktualno po več plateh. Lahko bi ga namreč zastavili tudi takole: ali je moč še vedno govoriti o umetniškem dejanju z ene strani in o teoriji tega umetniškega dejanja z druge strani kot o dveh popolnoma različ-nih tipih dejavnosti? Menirn, da je interpre-tacija znanosti kot kriterija, ki posreduje med umetniškim aktom in teorijo (ki se z umetniškim aktom znanstveno ukvarja), pripeljala do svojevrstnega trčenja, do svo-jevrstnega nesporazuma med umetnikom in njegovim tolmačem - teoretikom. In prav to trčenje, ta kratki stik je tisto, čemur da-nes rečemo »postmoderni diskurz«; ne v praktičnem smislu, ampak kot neka vrsta revivala, neka vrsta ponovnega vstajenja .fotografije S. Novkovič^ TRIBUNA-STRAN36 kompetence tebretičnih misli. Po tistem, karmijevintervjuju pravil Cage leta 1972, bi ga smeli povsem odprto imeti za postmodernega umetnika. Se več - celo mnogo prej. Mislim na slovita predavanja v petdesetih letih, ki so kasneje izšla v njego-vi knjigi Silence, predavanja, ki jih je orga-niziral kot glasbene kompozicije, kot sšrno glasbo, predavanja, ki jih je organiziral v času kot koordinirano simultanost razno-rodnosti. Ta predavanja so torej teoretično relevantna, obenem pa jih štejemo za umetniška oziroma glasbena dela. Očitno je torej Cage že s to namero nekako vstopjl v postmoderni diskurz, negiral je, da bi di-skluzivnost govora bila prvi pogoj nekakšne znanstvene objektivnosti. Vendar ni bil Cage prvi, ki je odkril ta problem. V ameriški teoriji postmoderne estetike so zdavnaj ugotovili, da je že Mallarmč prenehal raz-ločevati teoretika književnosti in samega književnika; že on je menil, da sta eno in isto. To Mallarmšjevo pojmovanje je vpli-valo ne le na Cagea, temveč tudi na Boule-za in na celotniserialni in zatem na postser-vialni razvoj glasbe v Evropi. Moje osebno stališče je takšno, da sem do čiste znanosti, do interpretacije umetni-ne s strogo znanstvenega stališča docela skeptičen. Kdor trdi, da je njegov pristop umetniškemu delu povsem znanstven, do neke mere siromaši delo; Če pregledamo, kaj se v meritomih tekstih pravzaprav do-gaja kot čisto znanstveno dejanje interpre-tacije, potem se to, kar vidimo, skrči na puhli formalizem: v glavnem na nizanje opomb, ki so vse po vrsti zgolj reference na literarne vire in bibliografske podatke, ne pa meandriranje in vijuganje diskruza o umetniškem. Kakor je svojčas dejal moj ce-njeni profesor Svetozar Petrovič v prvi opombi svoje knjige Kritika i djelo - in ta ima skoraj več gradiva y opombah pod črto kot pa v samem besedilu - ga opombe za-nimajo izključno kot zavestno nasprotova-nje temu, kar zagovarja glavni tekst. To je eno načelo, en način protiznanstvenega obnašanja v najboljšem pomenu besede. Ko sem v začetku šestdesetih let študiral primerjalno književnost na zagrebški filo-zofski fakulteti in je bil profesor Petrovič eden izmed profesorjev, je ta prva opomba pod črto, ta apologija opombe, usodno vpli-vala name. Tedaj sem pravzaprav uvidel, da leži v takšnem odnosu do znanstvenega aparata - spričo neobstoječe znanstvene resnice o umetniškem fenomenu - sploh edina možnost pravega ukvarjanja z umet-nostjo na povsem teoretični ravni. Koliko je tak način ukvarjanja z umet-nostjo navzoč v hrvaški muzikologiji? Muzikologijo, ki je na Hrvaškem razme-roma mlada znanost, še zlasti muči kriza znanstvenega aparata. Ta kriza vlada po celem svetu, ne le pri nas. Vendar jo mi ob-čutimo močneje in bolj očitno, zato je v ne-kem smislu poučnejša. Bolj očitno jo obču-timo preprosto zato, ker naša muzikologija doslej ni dala preveč trdnih in znanstveno jasnih rezultatov, ki bi lahko služili za ozad-je, na katerem bi nato njeno formalizirano zananstvenost (na osnovi prav teh rezulta-tov) postavili pod vprašaj. Vemo, da na Hrvaškem - ali natančneje, na oddelku za muzikologijo in glasbeno publicistiko zagrebške glasbene akademije - predavajo muzikologijo kot historično muzikologijo, če naj bom še bolj drastičen: kot zgodovino glasbe. Torej je zgodovina glasbe ogrodje znanja, ki ga mora bodoči muzikolog dobiti, da se bo lahko kot znan-stveni delavec ukvarjal z muzikologijo. To pretirano omenjanje znanja, znanosti, znanstvenih delavcev itd. je na nek način ab-surdno. Maloje znano, da hrvaška muzikolo-gija sploh ni registrirana kot samostojno znanstveno področje. V nekem pismu, ki sem ga prejelpreddnevis filozofske fakulte-te - ki naj bi v nekem smislu skrbela za kla-sifikacijo družbenih ved pri nas - opredelju-jejo muzikologijo kot »filološko vedo s po-sebnim ozirom na muzeologijo«. Če kdo iz-med pametnih Ijudi v svetu aliprinas to pre-bere, bo pomislil, da gre za čistega norca; vendar tega pisma ni podpisal čisti norec, ampak gaje podpisal dekan DO humanistič-nih ved fvsa/ mislim, da se temu tako pravi) - podpisal ga je dekan filozofske fakultete. Toje profesor Vladimir Ivir, resnično pristo-jen in cenjen strokovnjak. kibilahko bistveno prispeval k bodoči razpravi o potrditvi bodo-če znanosti... Iz tega vidimo, za kakšno poblaznelo for-maliziranostadministrativnega aparata gre pri nas; in to, kar bom povedal o naši mu-zjkologiji, je le vrsta utopičnega razmisleka, saj je uresničitev te utopije možna šele te-daj, ko se - kot navadno pravijo in kot tudi resnično je v tem trenutku - sama znanost družbeno potrdi. Torej nadaljujmo z utopičnim razmisle-kom o področju, ki pri nas ne obstaja. Dejal sem, da pri nas na oddelku za muzikologijo in glasbeno publicistiko v Zagrebu prouču-jejo muzikologijo kot historično muzikologi-jo ali zgodovino glasbe. To je ena od po-vsem normalnih možnosti opredelitve, zelo pogosta tudi v tujini, dejal bi, da je glede znanstvenih rezultatov v svetu celo plodo-nosna. Pri nas pa je težava v tem, da je v okviru študija izredno malo pomožnih dis-ciplin, ki bi v študiju muzikologije kot celote usmerjale zgodovinske raziskave; če pa že so, potem so skrajno specialistične. Znano je, denimo, da je bila spričo znanstvenih op-redelitev profesorja Supičiča sociologija glasbe na našem oddelku vrsto let bistven kolegij, po katerem je oddelek slovel tudi v svetu in zaradi katerega so prihajali štu-dentje od zunaj, da bi poslušali predavanja in delali na oddelku. Toda vzlic tej zanimivi usmeritvi ni nihče nikoli pomislil na to, da bi celotno glasbeno zgodovino pričeli pre-davati pod vplivom sociologije kot pomož-ne vede. Med zgodovino kot področjem raziskav, s katerim se ukvarja študij kot tak, in pomožnimi vedami tedaj ni dovolj stika. Še yeč, to dejstvo je občutiti kot primanj-kljaj disciplin, med njimi celo osnovnih. Re-cimo, zelo malo se ubadamo s paleograf ijo, nasploh se malo ukvarjarho s filološko ek-spertizo starih tekstov, ne le glasbenih, tudi verbalnih itn. Gre torej preprosto za to, da je muzikologija kot znanost v krizi zato, ker naši študentje niso dovolj podkovani v tis-tih disciplinah celotnega muzikološkega aparata, ki ravno s svojo rabo dokazujejo, da je muzikologija, ne bom rekel eksaktna, vendar v najboijšem pomenu besede filo-loška znanost. Kajpak pa dejstvo, da jo filo-zofska fakulteta uvršča v filologijo, nima z glasbeno filologijo absolutno nikakršne zveze... Zavoljo tega dokaj pragmatičnega vzro-ka ne moremo govoriti o parametrih, ki bi pri nas omogočili etabliranje muzikologije kot neoporečno znanstvenega območja, še zlasti pa ne moremo govoriti o njeni per-spektivi v prihodnosti. Vendar obstaja, ne impozantno, a v vsakem primeru veliko število muzikoloških del, posebno s pod-ročja naše glasbene dediščine, ki absolutno potrjujejo, da avtorji ali timi avtorjev popol-noma obvladajo znanstveni aparat Pri pro-ceduri, v kateri naj bi muzikologiji priborili priznanje znanstvenosti na Hrvaškem, so ta dela pravzaprav mera znanstvenosti, so dokumenti, iz katerih se po svetovnih para-metrih določa znanstvenost, znanstvena verifikacija. Kot primer lahko navedemo monografijo o Dori Pejačevič, ki je bila pred kratkim iz-dana v nemščini, ali npr kritične izdaje de-diščine, s katerimi se je pred dejetimi leti zelo intenzivno ukvarjal Lovro Županovič itd. Kajpak je zdaj vprašanje, kdo razen nas (nas je pa, kot vemo, zelo malo) bo po bra-nju not ali teksta določil, ali je v redu ali ne. Takoj odgovarjam: nihče - še zlasti pa ne tisti, ki bi morali birokratsko razsojati, ali naj se to območje prizna kot novo znanstveno območje ali ne. Nas je pač tako malo, da se nimamo časa ukvarjati s poučevanjem bi-rokratov v muzikoloških vedah ali pa jih prepričevati, naj nam verjamejo - zelo do-bro pa vemo, da je prepričati birokrata, da imaš prav, mnogo trši oreh, kot prepričati kolega v pošteni znanstveni polemiki. Sicer pa nas je tako malo, da pravih znanstvenih polemik preprosto ni, moralo pa bi nas biti trikrat več, da bi lahko kljubovali borokrat-ski inerciji in njihovim nebuloznim argu-mentom, kot je npr. »področje fHologije s posebnim ozirom na muzeologijo«, da bi sploh lahko dosegli, da bi muzikologija bila samostojno znanstveno področje. Mar so muzikološki krožki - ki jih prire-jate zadnje čase v Društu vseučiliščnih delavcev v Zagrebu prav vi kot pobudnik in organizator - neke vrste cehovsko združevanje prav zaradi vzrokov, ki ste jih navedli, ali pa gre za preprosto potre-bo po dialogu, po znanstveni diskusiji, po izmenjavi mnenj, problemov...? Za vse to gre. Mimo dejstva cehovskega druženja v smislu floskule SLO in DSZ »ko smo skupaj, smo močnejši« ali tako neka-ko, je to poskus, da se nas nekaj zbere vsa-ka dva meseca v letu in da se pomenimo o nekaterih strokovnih zadevah, ob predpo-stavki, da bi to, o čemer se pogovarjamo, utegnilo zanimati tudi koga drugega. Ven-dar se s tem niti približno še ne dotikamo tistega, kar sem hotel s tem doseči. Prav-zapravsem hotel neko popolnoma novo ra-ven razpravljanja o muzikologiji kot temelj-nem znanstvenem področju glede na njeno morebitno razširitev v interdisciplinarnost, v razne druge pomožne vede, ki z muziko-logijo nimajo navidezno nikakršne zveze ali pa jo imajo, a se tega pri nas ne ve, kot so denimo filologija, fonetika, kognitivna psi-hologija itn. Poleg tega naj bi si na teh stro-kovnih sestankih priborili določeno raven razmišljanja o glasbeno-teoretičnih discip-linah - s tem mislim na harmonijo, kontra-punkt, harmonično analizo - zaradi katere bi lahko v bodočnosti razmišljali o priključit-vi sedanjega teoretskega oddelka (Ib odde-lek na GA v Zagrebu) oddelku za muzikolo-gijo in glasbeno publicistiko (II oddelek za GA v Zagrebu). tako ta oddelek ne bi več bil oddelek za muzikologijo in glasbeno publicistiko, kajti prav ta nesrečna glasbe-na publicistika je tista, ki muzikologiji krati vsakršno znanstvenost. Z zlitjem obeh od-delkov bi teorija glasbe postala znanstvena disciplina. To bi bil prvi primer v Evropi, saj se teorija nikjer ne proučuje kot znanstvena disciplina, razen v Ameriki. V tjubljani ste študirali in doktorirali iz muzikologije. Sedaj ste docent na glas-beni akademiji v Zagrebu. Domnevam, da dobro poznate razmere na področju muzikologije tako v eni kot v drugi repub-liki. Kakšne so oz. ali sploh so kake bist-vene razlike med slovensko in hrvaško muzikologijo? Razlike so ogromne že zato, ker je muzi-kologija v Sloveniji - s tem pa mislim na muzikologijo y Ljubljani - tam, kjer tudi mora biti: na filozofski fakulteti. Razlika je tudi v tem, da se muzikologija na filozofski fakulteti bistveno opira na glasbeno akade-mijo, ki ta študij oskrbuje z določenim kvan-tumom znanja teoretičnih predmetov. Se-veda v smislu njihove docela pragmatične uporabe, ne pa v smislu teorije kot znan-stvene discipline, o čemer smo prej govo-rili. S tem, ko hvalim dejstvo, da je muzikolo-gija v Ljubljani na filozofski fakulteti, hvalim tudidejstvo, da ima ta študij v Ljubljani zelo bogato tradicijo. Pred kakimi 25 leti, ko so ta študij organizirali - zasnoval pa ga je, kot vemo, profesor Cvetko - so ga že skraja or-ganizirali tako, da temelji na filozofski fa-kulteti. Študij je ta status ohranil, ostal je urejen tako, kot je treba, kot je organiziran na velikih inštitutih, ki jih dobro poznam -recimo v Freiburgu ali Berlinu - kljub temu, da se je filozofska fakulteta spreminjala pod vplivom šuvarščin, ki so se v raznih ob-likah zrcalile na Slovenskem. Nadalje ima slovenska muzikologika velike prednosti, ker ima bistveno drugačen, zelo skrben od-nos do izročila, ki je omogočil doseganje mnogo bolj obsežnih rezultatov. Poleg tega so tudi občila, prek katerih rezultate sporo-čajo javnosti, mnogo popolnejša kot pri nas. To je pri nas povsem stihijsko; zbije nam vse argumente, ko moramo, denimo, s petnajstimi knjigami, lepo knjižnico, k tam nekemu tajniku SIS za znanost in mu reči, no, vidite, tole smo naredili, še naprej bi to delali. Razen časopisov, ki izhajajo pri nas, pravzaprav nimamo temeljne edicije, ki bi jo lahko uporabili kot dokaz kontinuitete, dokaz naporov, dokaz tega, da stojimc na trdnih tleh. Menim tudi, da je v Ljubljani -kolikor sern seznanjen do pred štirimi leti -zelo hvalevredno to, da so v okviru muziko-logije zelo pozorno skrbeli, koliko študentov se vpiše in koiiko jih z določeno kvalif ikacijo dokonča študij. Pri nas je to v sistemu mal-ce drugače zastavljeno: moramo sprejeti določeno število študentov, če hočemo sploh dobiti plačo. Naše delo namreč upra-vičuje količina študentov, ne pa rezultati in kvaliteta le-teh. Nikogarvtej naši sijani SIS za izobraževanje ne briga, koliko študentov smo sprejeli, kajti moramo jih sprejeti 6, tudi če so imeli na sprejemnem izpitu skup-no število točk pod dovoljeno mejo. Ce imate 10 kandidatov in so vsi zanič, ni no-bene možnosti, da ne bi sprejeli niti enega. Kolikor vem izpred Štirih let, to v Ljubljani ni možno, razen če se ni ta oblika šuvarske demokracije vgnezdila tudi tam. Veliko po-zornost posvečajo temu, da sprejmejo do-lo&eno število študentov s pogoji, ki se nato uresničijo v njihovi kakovosti po končanem študiju. In za konec: katere so najbolj pereče nalogs muzikologije danes in v našem prostoru? Naloga muzikologije je pri nas v nekem smislu ista, kot jo je prof. Andreis izrazil v nekem, lahko bi rekli oporo&nem besedilu, pred kakimi petnajstimi leti, kajti odtlej se ni nič bistveno spremenilo. Obstaja ogrom-no arhivskega dela. Gradivo bi bilo treba urediti. Obstaja ogromno dela druge vrste -gradivo bi bilo treba tudi obdelati. Tu je ve-liko zastojev, saj preverjanje gradiva zamu-ja. Položaj je tak, da »proizvajamo« čedalje manj muzikologov, ki bi bili sposobni skrbe-ti za urejanje gradiva in kasneje obdelati to gradivo. Meni očitajo, da se ukvarjam z ne-čim, kar ni potrebno. S tem pridemo do splošnega vprašanja, čemu je muzikologija pri nas sploh potrebna ali - če hočete dru-gačno formulacijo - postavlja se vprašanje o njenem smislu, čemu sploh je. Govoriti od zunaj je precej nehvaležna zadeva. Edini razlog za to, da je potrebna, je v nji sami. Če sama sodi, da mora obstajati, bo obstajala. Ce sama sodi, da ji ni treba obstajati, bo že našla način, da izgine. Ne bo umerla, ne bo poginila, bo pa izginila. Med zunanjimi me-rili je ena poglavitnih težav ta: muzikologija naj bi se pečala v čisto pragmatičnem smislu z nečim, kar ima morda celo napa-čen političen prizvok, da mora tako biti, to pa je njen prispevek k osveščanju nacional-ne biti pri nas. Muzikologija se s tem ubada le toliko, kolikor je treba družbo zaradi os-veščanja usmerjati k nacionalni biti. Zakaj je tako? Meni za nacionalno bit sploh ni mar. Naša družba je preveč okle-ščena na primitivno, biološko primitivno ra-ven obstoja, da bi jo kakršen si že bodi izraz duhovnega obstoja sploh zanimal. Naj raz-ni Babiči, Biiiči, Blaževiči, direktorji safari klubov po Keniji in podobni rešitelji, ki so nam dali, kar imamo - vemo pa, kaj imamo oz. vemo, da nič nimamo - naj zdaj še tako molčijo, dejstvo je, da v raznih resolucijah o znanstvenem razvoju za naslednjo milijar-do let (docela vseeno je, ali gre za milijardo sekund ali za milijardo let) nihče družbenih znanosti niti ne omeni. Družbene znanosti so nepragmatične. Gospodarstvo jih ne more izrabiti tako, da bi njihove izdelke pri priči izvozilo na tuje tržišče. Oružba kot ce-lota pa ravno s tem razodeva svojo narav-nost rudimentarno, biološko primitivnost. Ta deklarativna brezbrižnost do prvin daiž-bene biti kot nacionalne biti potrjuje, da je družba nedorasla vsakršni nalogi, katero bi ji morda prihodnost zaupala in jo za neiz-polnjevanje te naloge poklicala na odgo-vornost. Muzikologija pač trpi kot vsa druga pod-ročja družbenih ved. Sicer pa trpi še bolj, ker je med temi področji sploh ni. Zapisala: Nataša Kričevcov Prevedel: Aleksa Sušulič OZRI SE V SENTJAKOB Neizmerljiv je človekov firbec. Zgodi se človeku, ki hodi po ulici, da dvigne glavo in ugleda čudovit balkon, izrezljan iz belega marmorja - zastrmi se vanj in se čudi. Sto-tisočkrat je koračil po ulici, pršeče vzorce vsake granitne kocke pozna, rože na oken-skih policah pozdravlja, srebrne golobe po imenih kliče-balkona marmornatega ni vi-del še nikoli. Tako sem vstopal skozi lese-na, železna in steklena vrata v šentjakob-sko gledališče, kakor bi se izgubil v svojem mestu in zgodba, ki jo pripoveduje dvorana, • je pripoved Seherezadina, dogajanje na odru pa ena od povesti, elita in amaterija postaneta nevažna p6la, med katerima je delovanje magnetnih silnic izključeno. Se-deminšestdeseta sezona dopnuje v hiši. Leta 1970 so razpadli Beatli, Janis Joplin in Jimmy Hendrix pa sta se definitivno do-tolkla - tudi v tistih časih je bil v tej dvorani isti biljeter. Med odmorom je klepetal z is-toletnicami v prvi vrsti, jih zabaval in jih na-vajal na tisto, na kar bi jih v resnici niti ne hotel več navesti. Pred začetkom igre bere-jo gospodje časopise neznanega izvora in jih ob ugašanju luči zložijo na kolena, čaka-joč na odmor. Par starejših gospic z rosnim hihitanjem pospremi vsako nespodobno besedo z odra, kontrapar (na pogled celo mlajših) gospic pa pospremi vsako rosno hihitanje z znanimi gestami negodovanja, ki zgovorno priča o zgodovinskem razmerju enega in drugega para. Ob grdih in zares nespodobnih besedah o svoji tašči, ki jih iz-reče odrski junak, se z gnevom identificira- ni gospod hrupno zabava, s čimer nadaljuje tudi med hojo ob Ljubljanici, brez kančka razumevanja do spominov na mater, ki jih revizualizira njegova spremljevalka. Prej omenjeni gospodje so iz sodobnega dram-skega teksta lovili pomembne politične in ekonomske resnice in podatke in jih s pri-kimavanjem knjižili vase - Evropa in Ame-rika, njihove gospe pa so z vso pravico kup-ca ogledovale mišičaste noge mačota na odru. Ob izbruhu vulkanskega vrha tragedi-je in izkričanem razgaljenju glavnih junakov na odru se starejši občani hahljajo v tonu »tako mora bit« in se spominjajo, da se ne-kaj takega dogaja pri njihovih mladih sose-dih na Mestnem trgu, hahljajo se in so kras-ni, brez zlobe in brez lažnega usmiljenja, najbrž je zelo podobno mislil Aristotel. Za publikum se začetek začne z besedo in . glasba pred zaprto zaveso je nepotrebna, ker vesi nepotrebno zmedo. Krasni glasovi nekaterih igralcev pričajo o krivici, ki jo zgo-dovina opravičuje z zakonom o enotnosti nasprotij - voda se je prodala vodovodu, glasovi so se prodali erteveju - nekateri pa vendarle še govorijo z odra. Govorna tehni-ka ostaja v razmerju glasno- tiho, ne muči se s stostopenjsko lestvico odtenkov, kar ne moti. Tudi hud problem, da želiš nekaj prikazat takšno kot je, in na odru takšno kot je tudi pokažeš, a s tem ne pokažeš ni-česar- razproblematizira ambientni proto-kol vsega, kar se nahaja in živi mimo odra. Težko je pokazati skozi uporništvo Ijubezen do očeta, ne da bi te pokvarjeni gledalec ta- koj začel nesramno primerjati z Jamesom Deanom v filmu Vzhodno od raja, težko je ne kričat na odru, če pa v igralcu vse kriči po kričanju in težko ne razbijat istočasno, kar pomeni z igralskimi fintami vzdrževati na-petost. Težko je mizanscenirati ne zgolj za-radi zaposlitve, da ne govoriš teksta kakor recitator, ampak tudi sami mizansceni pod-ariti zgodbo in jo vplesti v kito celotne zgod-be - ampak, vse skupaj sploh ni pomemb-no. Uprizoritev in ambient sta mi predvajala dokumentarec v živo in me spomnila na ne-kaj, kar je zdavnaj že bilo in vedno bo. Ge-neracije se menjajo in mogoče si bo gleda-lec zopet zaželel varnosti dvorane z do-mačnostnim lesenim stropom, ne bo se več pustil voditi v temačne kleti, nositi s se-boj potapljaško opremo, če ga zalije voda, pa azbestno ogrinjalo, da ga ne použije ogenj, ne bo več hotel viseti na kljukah, ka-kor slastni pršut in trepetati, kdaj ga nare-žejo na igralčevo mizo. Ob zaključku se opravičujem igralcem predstave Klementov padec, ki so prijazno posodili fotografije - te pa zarad i tehničnih razlogov v prejšnji številki niso bile objavlje-ne. V današnjem seminarju Vrnimo gleda-lišču ugled smoobiskali igro Johna Osbor-na Look back in anger v Šentjakobskem gledališču Ljubljanskem. V gledališče vse-lej vas vabi MAKAR ČUDRA. WAYNE SHORTER Vprašanja, ki jih je zastavil pisec teh vrstic Waynu Shorterju na tiskovni kon-ferenci v Holiday Innu, in odgovori nanje. TRIBUNA: Začnimo pri začetku - kaj je bil glavni razlog za razpad skupine VVeather Report v letu 1985? Dovolj dolgo smo bili skupaj! Bilo je toli-ko drugih stvari, ki bi jih lahko počeli: igrali in se družili z drugimi Ijudmi iz, recimo, Chi-caga, celo Tokija, lahko bi delali glasbo za film ipd. TRIBUNA: Odkar stezačeli igrati z Mi-les Davisom, ste bili v središču nastaja-nja nove glasbe-jazz rocka ali fuzijskega jazza ali karkoirže. Kako je to vplivalo na vaš odnos do tradicionalnega jazza, kako danes gledate na glasbo, ki ste jo ustvar-jali prej, recimo z Blakeyem? Kako si razlagate Milesovo izjavo, da je jazz mrtev? Mislim, da je s tem hotel reči, da bi mo-ralo umreti določeno pojmovanje jazza. Re-kel je namreč tudi nekaj o programiranih pogojih pri igranju jazza, o miselnosti, ki po-stavlja jazz kot neresno glasbo v nočne klu-be, o miselnosti, za katero je jazz le hobby, ameriški hobby. Mislim, da si je Miles želel, da bi bila mrtva ta miselnost in ti pogoji in da bistopila v prvi plan kreacija glasbe - ne glede na ime ali kategohjo. Jaz osebno pojmujem jazz kot glasbo brez kategorij. Mislim, da glasbe ne bi smeli z ničemer omejevati - »let's just play and have fun!«. TRIBUNA: Kaj pa menite o glasbenem konceptu benda Art Ensemble of Chica-go? Oni svojo glasbo imenujejo »Great No, za publiko je lahko vse skupaj samo glasba za zabavo. Zase pa lahko rečem, da iščem navdih pri raznoraznih vrstah glasbe, pa naj bo to filmska glasba ali tudi kakršna-koli druga dramatična teatralična glasba. S tovrstno glasbo se bom imel priložnost kmalu ukvarjati-v maju bom začel snema-ti glasbo za film. TRIBUNA: Kakšen film bo to? Zaenkrat še ne vem točno; vem samo, da gre za znanstveno fantastiko. Nekaj o šir-nem vesolju in Ijudeh v njem. TRIBUNA: Izkoristil bom priložnost in vam kot v«člotnamu Milesovemu sode-(avcu postavil vprašanje, ki sem ga za-stavil že nekaterim drugim jazzerjem. Black Music« in ne jazz. V koliki meri je današnji jazz še povezan stradicijo stare afro-ameriške glasbe? Danes je to drugače. Popolnoma druga-če. To, kar se dogaja danes, se dogaja iz drugačnih potreb, z drugačnimi nagibi. Edi-na povezava bi mogoče lahko bil narativni element glasbe - vsaka glasba ima svojo zgodbo. Drugače pa ne maram vsega tega - »Cryin'the Blues«! To ne funkcionira, zame je neuporabno. Rad sicer igram blues, ampak samo za zabavo. Drugače sem pa vesoijski popotnik. Tako se poču-tim. Tudi moji starši niso bili nikoli preveč zagreti za blues. Toda, kar sta počela z bluesom Charlie Parker in Monk - poigra- vala sta se s kompleksnostjo te glasbe, to je bilo v redu. Mi pa smo nehali igrati blues in »I Got the Rhythm«. Začeli smo iskati bolj organsko glasbo, drugačne vzorce. še vedno iščemo živo gibalo glasbe, ko igra-mo, in se pri tem izogibamo mrtvih con. Mnogo je teh mrtvih con okoli... tekst in fotografije IZTOKABERšEK TRIBUNA-STRAN40 Če bomo tako nadaljevali, ne bo v komunizmu žive duše Želimir Žitnik je še vedno, kdo bi si mis-lil?, enfant terrible naše kulturne in pred-vsem politične scene. človek s pestrim živ-Ijenjepisem, ki se je prelevil iz poslušnega mladinca v problematičnega režiserja (ne samo s filmom Rani radovi) ravnokar sne-ma nov film. Delovni naslov je Ljubav teš-kaša in nekako pod tem geslom se odvija tudi samo snemanje. Ker je Žilnik pač Žilnik je, predvidevam, dobil za svoj projekt samo okoli 36 starih milijard in okoli 25 snemal-nih dni. Realizacija projekta je zato bolj podobna prisilnemu delu, kot pa kreaciji umetnine. Kljub sicer dobri zgodbi, ki kritič-no govori o dejanskih razmerah v nekaterih naših podjetjih in o življenju delavcev, kljub že preizkušeni »uporabi« naturščikov (Pa-vid Milenko - Dika, Dragan Dumitrov...) v nih pogojih bodo Žilniki in Kusturice zgolj izjeme, ne pa zlato pravilo. In ker ofcitno preprečujemo kritičen odnos do našega vsakdana tudi na tak »subtilen« način, lah-ko pričakujemo^e nekaj-zgodba Ranih ra-dova se bo pri Žilniku ponovila še enkrat. Deloma bo to vidno v filmu, deloma pa v vsem tistem, kar se bo dogajalo po premie-ri. Ne verjamem, da bodo nekateri mirno gledali zbadljive jduele igralcev in jasne asociacije (kar je Žilnikova odlika) na neka-tere vidne Ijudi in dogodke iz našega vsak-dana. R. M. kombinaciji s profesionalnimi igralci (Laza Ristovski, Relja Bašic, Ljuiljana Blagoje-vič...), lahko pričakujemo, da rezultat dela te ekipe ne bo tisto, kar bi lahko in moral biti. V tem filmu bo krepko opazno pomanj-kanje tehničnih pripomočkov, najmanj še ene kamere, cehovsko izdelanih kadrov, ki jih zaradi denarne stiske niso smeli pretira-no ponavljati (torej tudi izboljševati!), da o scertskih rekvizitih niti ne govorimo. Vprašanje, ki ga pričakujete, je, zakaj se to lahko sploh zgodi. Odgovor je jasen. Neoficialnim umetnikom je potrebno pogo-je eksistence še dodatno oteževati, med-tem pa namenjamo ogromne vsote za pro-dukcijo megalomanskih epopej, ki so v svo-ji gromozanskosti naravnost bedne. V takš- TRIBUNA-STRAN41 TOBUGPBZ^TOS BOS KURČEK ANI MAHA! Pisma slati na adreso: TORTURATOR. TRIBINA ^^ES^"^: Kersnikova 4 0iŽ$$!&išm Our hero taking a holiday after prolonged anci sanatory PROTEIK DIET (eneaon press) Za vas se trudi, čudi, nudi tudi preludij vaš ludi ARNOLD DARK&NIGGER (prvi švarcer na Ballcanu) Haj haj haj! Podrla me je gora vaših pismov! Kar ne vem več, komu naj najprvo odvrnem! Najprej: skoraj vsi me navdušeno prosite za kako sliko. 2al, ne morem odgovarjati na dom; zato sem sklenil, da bom kar tukajlele priobčil nekaj svojih pikčerz. Vse so bile posnimljene pred kratkim, ko sem delal neke vrste sistematično PROTeinsko kokljo (alidieto ali kuro, kakor vam Ijubo). Za ogrevanje tole: VJJ>| Schwarzenegger immediately BEFORE our PROTEIN DIET Schvvarzenegger im:nedistely AFTEH our PROIEIN DIET FdHBJbCfS , PogA, k/& st L¦L¦ PA TAČo ¦KAčVC- ? Arnold švarcenegger NOW! WOW! Zdaj pa dovolj estetskega užitka. Spravimo se lepo na odgovore na ugan-ke na straneh na prejšnjega broja! Prejšnja ugibanka se je glasila: Boskur čeka nima, ha! Glavo ima pa trdo... Ko ananas, ko kost roga na špiči; Črvstoči, stilu le Kanin, o, kos (je), mačo! Ključ za rešitev je bilo razporedjen širom teksta, npr. lepi zdolizec in trip ičke materine, ki ju je bilo (očividno) treba brati z enjambementom (raznož-ko): le pizdolizec in tri pičke materine. Po tej globoki logiki je kazalo torej uganko Benedikta \z Bitke prebrati (kar se mi je pri priči posvetilo): Bos kurček Ani maha! Glavo ima pa trdo... Ko Ana na skok ostro ga našpiči, čvrst očisti lulek Anino kosmačo! Prosto ko pasulj, dabome! Naj omenim še to, da so se klasiki makiave-lizma še enkrat izkazali na belih listinah: Murphyjev zakon se je uresničil že v naslednjem stavku. Namesto POLITIČNO MAJMUNITETO TUDI ZA FUNKCIONARJEsejestavcuzapisaloPOLITIČNOMAJMUNITETOTUDI ZA FUNKCIONIRANJE. Kaj se če. Kistarski Štrak man jo je zrdo gagodel. Preden vam predstavim današnjega ghosta naše ukupne rubrike (ki je zelooo zaggonetten!), naj se osvrnem samo na nezaslišani zapis na 17. strani bivše številke; tam neke lezbače vabijo na predstavitev živijenja in dela določene Annemarie Schvvarzenbach M00 - 78 - 99) in Mladena Švarca (103 - 58 - 100). ZANIKAM KAKRSNO SORODSTVO Z DOTIČ-NIMA in sem hkrati indigniran nad pojasnilom VSTOP SAMOZA ZENSKE! Preprosto dih mi je zastal (dihotomija pač)! Kako je lahko predavanje - ka-kršnokoli predavanje - v demokratični družbi, kot je naša, odprto izključno ženskam? To je diskriminacija, getiziranje in fascinacija (v smislu fasces)! Vodgovorzahtevam-ZAHTEVAM! -naj se VSE OSTALE USTANOVE NA OZEMUU SFRJ ZAPRO ŽENSKAM! Osebno sem ŽE poskrbel, da bo na koncertu črne Mrene v zagrebški dvorani Vatroslav Lazanski VSTOP SAMO ZA MOŠKE. Vsem bralkam tudi odločno prepovedujem, da bi od tu dalje brale mojo rubriko. Če hočete vojno - tu jo imate! bi rekla P. Truba in naš ideolog Machiavelli. Jaz pa dodajam: če se že same getizirate, bodite temeljite - storite to definitivno! Ne vstopajte več v noben lokal, kjer je na-vzoč kak moški, ogibajte se mesarjev, frizerjev, pekov, rudarjev, inštalater-jev, poštarjev, literatov, režiserjev, pozerjev, muskontarjev, zidarjev, čevljar-jev, mizarjev, kinematografov, gledališč, koncertov, CD, knjižnic, fakultet šol, vrtcev, jasli, parkov, čitalnic, postaj, trafik, čevapdžinic, Romea, Ham-Hama. diska Horjul in si zapojte: NISAM BRENA, A NISAM Nl LEPA, DOOI LJUPCE, DA CURA NE KREPA! Morda vam bo to dalo vsaj moralno moft (ko že mentalne nimate)! PROT! Hudiča, res sem se moral spraznit! No, in zdaj, preden preidemo k pismom bravcev in bralek, naj vam pred-stavim današnjega (zeelooo akutnega) povabljenca in ghosta rubrike: GDOR UGANEGDO JETATAJINSTVENIINTERLOKUTOR NAŠE NO-VINARKE (SICER PA PREDAVATEU SLObode in bratstva NA ENEM OD LJUBUANSKIH FAKULTETOV), DOBI ZA NAGRA.DO VATRENI POUU-BAC OBSTOJEČE NOVINARKE IN PA VSE LETOŠNJE ŠTEVILKE TRI- • Gdor zagonetke tudi s silo ne bo znal rešiti, ni silak. Gdor je niti z ute-nostjo ne bo, ni učenjak. Gdor bo za rešitev prosil druge, je prosjak. Gdor pa bo zavoljo nje predolgo bedel, je... ORIENT EX PRESS Zdaj pa k jedru, bedru, vedru, fedru, cedru, pedru, ledru, nedru, švedru, po-liedru, tetraedru, pentaedru, oktoedru, katedru in svedru naše rubrike: k va-šim pismom! Na/prej Micka 2. \z Avignona, naša »delavka« v tufmi, ki je temeljito ogor-čena z nastopom nekega našega politika ali kultumika (ni znala navesti nje-gove istovetnosti) na nekem (ne ve, katerem) javnem zborovanju v Franciji (ne ve, fiemu je bilo sklicano in s kakšnim smislom). Takole pravi: PROTI svoji volji sem bila PROTagonistka neljubega PROTesta, ki ga je PROTi bogvekomuinfiemu izvedel nek PROTinast in PROTinaraven PROTikomu-nist, ko je PROTi vsem PROTokolom, PROTopopom in PROTotipom PR-DNIL na PROTestnem govorniškem odru. A negodovanja in PROTivljenja ne bi še izzval, ko ne bi PROTejsko in PROTivetrsko zameštral francoske be-sede, da soše PROTomediku Mr. Protmannu šli lasje pokonci! Ta PROTotip PROTažiranca in lažnega razumnika je namreč zamenjal izgovarjavo les h6-ros (heroji) in les zšros (ničle, nule), tako, da je bil njegov govor o junakih postrevolucionarnih bojev in obnove naše domovine slišati tak: »Tudi mi, čeprav nas je samo milijon, imamo ne le eno, ampak šest ničel! In to niso običajne ničle; ne, dosti več so, kot nič: to so družbene, moralne, ČLOVEŠKE ničle! Izredne, popolne ničle! Nadljudje, prave ničejanske ničle, bi rekel Nietzsche. Bogastvo, zabave, slava, užitki in obleke- kako nično je bilo vse to našim ničlam, zazrtim v ničevo prihodnost. Ko je bilo Ijudstvu najhuje pod tujo peto, je v ključnem trenutku zanihala temperatura okoli ničle in v narodu je vzkipela. Mislite, da je veriga ničel nekaj, kar bo sovražnik meni nič tebi nič uničil? Nak, pošteno se bo morai potruditi, če si hoče po-koriti narod ničel; ničle niso stvar, ki bi jo mogli kar zanemariti, odšteti. Vred-nost ničel nima mej. Ni več takšnih ničel, kotso bili oni - naše ničle. Možje stare dobe, ničelne točke, ki jo pozna vsako Ijudstvo, pa naj bo še tako drobno. Kajti iz drobnega raste veliko; tudi iz nič znamo ustvariti ničle. In še jih bomo.« Toliko Micka Ž. Zdaj pa majhen poskus: kako bi izgledal TORTURATOR, da je ozbiljen. Pismo E. Vrbinca iz Vrbe: Spoštovana svetovalka! V tvoji rubriki dostikrat prebiram pisma Ijudi, ki imajo težave, a česa svo-jemu primeru podobnega še nisem zasledil. Ne bom lagal, če rečem, da se že leta želim obrniti nate, pa nisem nikoli zbral dovolj poguma - vendar mi ga je naposled vlilo tisto dolgo pismo Janeza z Gorenjske. Ne oglašam se kot odrhev nanj, ampak spodbujen, ker ima še kdo precej svojevrstne in neobičajne probleme. Kar nočejo mi iz glave Janezovi stavki, ko pravi ne-kako takole: Je knjiga, kateri ne bom nikoli dovolj hvaležen. Je knjiga. ki me edina pozna otožnega in obupanega do solz. Je knjiga, ki/o vzamem v roke edino v trenut-kih, ko me preseka groza, da pravega dekleta zame ni, da ne bom nikoli našel sorodne duše, da bom večno sam in svoj. Je knjiga, ki me zna v takšnih mi-nutah edina utolažiti in mi povrniti zaupanje vase. Ta knjigaje Telefonski ime-nik SR Slovenije. Ne, moja težava ni tako kočljiva kot Janezova. Niti ni protinaravna, ni sprevržena ali sramotna. Ne, prej bi lahko rekel, da je smešna! Da, smešna! Tako je smešna, da sem se komaj danes okorajžil - zadeva je že tako blizu roba, da sem presodil: kar bo, pa bo - in jo postavljam na papir. Karkoli bo, vsekakor bo bolje od razrvanosti, v kateri se cvrem zdaj! Dodam pa naj, ta-kčle v oklepaju, da vaše revije ne kupujem redno, zato lahko le upam, da bo moje pismo prišlo na pravi naslov. No, in zdaj k srži problema. Moje ime ni važno; recimo, da mi pravijo Petek Svetek. Sem intelektualec v poznih dvajsetih, lahko bi rekli v najboljših letih - ko bi ne bil v kalvariji, hujši od Kristusove. Poročen nisem, dekleta tudi ni-mam. Ne smej se mi, a spolnih odnosov še nisem imel. Spet eden tistih za-vrtih zakrknjencev, porečeš. Pa ni tako. V navezovanju stikov z Ijudmi- tudi ženskami -sploh nimam težav, več, rekel bi lahko, da sem celo nadpovpreč-no odprt. Imam diskretno službico, ki me postavlja neprestano v stik z no-vimi Ijudmi, imam svoje stanovanje - starša sta razvezana in sta se odselila vsak na svoje, z obema občujem in se dobro razumem. Gmotno sem torej preskrbljen - a kaj mi bo to prostorno stanovanje sredi mestnega vrveža, ko pa sem v tej prostomini in vrvežu tako sam! Kako se pozna, da manjka ženska roka! In tako strahotno je ob koncih tedna - ne, tega ni moč opisati. Črnejše od najčrnejše noči je. 0, ja, sončna dekleta so vzhajala; vzhajala in zahajala so, spremenilo pa se ni nič. Zgolj prišla so, videla in odšla - in vselej, prav vsakokrat pomisli, sem bil za to kriv sam! In vendar, človek sem, človek z vsemi željami in hre-penenji. Moja babica filologinja je imela navado praviti: »En človek je kotobčutljivi oranževec, drugi je tak kot naduta strupena prašnica, v kateri ne najdeš dru-gega kotpuhlost, tretji spet je podoben skromni, a stanovitni jablani. In po-tem je tisti, kateremu v rastlinskem svetu ni para: homo semperflorens, člo-vek, ki nkdar ne dozori, temveč ostane za vekomaj lep, in jalov, cvet.« Sebe sem venomer videl kot pomarančo. Drugi so neradi in stežka pro-dirali vame, kot kdsi, katerim grenka skorja brani do sredice. A prav kot sa-dež sem dehteč in šimosrčen pod lupino. V čem je pravzaprav moj problem? Z dekletom, Še posebno, ko mi je res do nje, se ne znam spogledovati! Smešno? Ja, mogoče res, ampak jaz pogledati v ženske oči neznam! Do-kler se vse skupaj suče okoli prijateljskih razgovorov, bežnih dotikov (no, kako tovarišico, znanko ali sodelavko kdaj tudi ročno pošlatam, da ne boš mislila) in kratkih srečanj oči, mi gre 0. K. Z nežnim spolom grem na večerjo, v kino, gledališče ali samo na en nagli kapučin - in vse je v najlepšem redu. Celo še kar všečen sem, kar mi da marsikatera vedeti. Toda ko pride do tes-nejše bližine, ko bi se moralo kaj zgraditi, tedaj se vse podre. Gledava se lah-ko le pod krinko, če počneva še kaj tretjega poleg ali se vsaj pogovarjava -a molčš nikakor: ko mezačnedekle opazovati res pomenljivo in nedvoum-no, se pričnem izmikati njenim zenicam. Globoko v tuje oči sploh nisem zmožen zreti! Kar na lepem začnem mežikati in begati z zrkli in na usta se mi prikdrade neroden smehljaj, tako rekoč režljaj, in bolj ko ženska vztraja, bolj trapasto se jaz režim. Kmalu se že nasmiham kot kak debil in ni mi po-moči. Kaj si morem?! To pa seveda do obisti užali vsako, še tako široko žensko. Kohko se jih je ob tem na mestu spokalo in mi spotoma še pocedilo kako strupeno. Vaš rod zna tako nizkotno opsovati z eno samo kratko besedo! Kaj storiti? V vseh teh letih iskanj se mi je enkrat samkrat pripetilo, da je dekle ravnalo drugače. Šlo je sploh za druge baže dekle, bolje povedano za zrelo ženo. Spoznal sem jo, ko je vodila neko ekskurzijo tridesetih sred-nješolk na kolesih (bila je razredničarka). Ne bom ti razkladal o njej, res je bila zlata in pol, vse je poskusila, a ni šlo. Resnično, vseje dala od sebe, in kar precej je imela za dati od sebe, lahko mi verjameš. Sla je prek mojega režanja, jemala ga je kot nujno zlo ali kaj vem kaj - no, navsezadnje sva kre-nila skupaj na dopust in šepet morja me je za spoznanje sprostil. Prišla je tudi noč: midva sama pod šumno šotorovino, črifiki hrumijo, žive duše nikjer naokoli. Ne ženska, ženska in pol je bila! Ne misli, da sem kak prenapetež ali čistun - pogled na skladno žensko telo mi požene kri po žilah, pa tudi dru-gam, kot pač vsakemu čilemu sončnoalpcu. Slekla sva torej tisto bore krpic, kar sva jih imela na sebi, upihnila petrolejko in v meni se je zdramil up, da je morebiti to tisto pravo in končno. Obzirno je jela z božanjem, poljublja-njem, glajenjem. Vse je šlo, kot je treba; ko bi ne bil na trnih, bi verjetno uži-val. No, da ne bom utrujal: ko je čutila, da sem nared (tudi sama je bila že razkurjena), mi je namignila, da je napočil trenutek za veliki preboj. Rahlo nerodno sem se skobacal nanjo in Se prerinil med njena gladka bedra, med-tem, ko so njene sopeče dlani grabile po meni. Tedaj pa - ravno, ko bi moral preiti od besed k dejanjem - me je samo za hip posilil droben nasmešek. Rekel sem si, poslušaj, fant, to ni nič, samo stvar živcev, trzljaj, neobvladana stranska napetost - takrat pa se mi smehljaj razpotegne od ušesa do ušesa in telebnil sem v tak zverinski krohot da me je bilo gotovo slišati vse v vas vrh hriba. Nisem si vedel kaj. Režal sem se in režal in režal, da me je kar me-talo po ubogi ženski. Komaj in komaj sem prišel do sape, bilo mi je, kotda me tisoč peres ščegeče po podplatih. Šele zdaj sem opazil, da od telesa pod menoj veje nekakšno tiho, skoraj neslišno ihtenje. Pomislil sem, da hlipa, zvokje še najbolj spominjal na zadušen jok. Počasi pa se je njen sopran raz-rasel, dobil je zalet in sprevidel sem, za kaj v resnici gre. Ženska se je smejala kot nora in nisem mogel poslušati tako iskrenega in iskrivega krohota, ne da bi me to še bolj podžgalo. Tako sva se nalezovala drug od drugega in se zvijala od smeha še dolgo v noč. Roko na srce, \z one noči se ne spominjam ničesar drugega. Le to vem, da sva se krohotala do iznemoglosti - bržčas sva potem zaspala. Kaj neki si je lahko mislil kdo, če je hodii ob pozni uri tam mimo! Kajpada me je že naslednjega dne ob svitu pustila na cedilu. Rekla je, da gre rajši smučat v avgustu, kot da je z mano na dopustu. Lahko si misliš, kako mi je odtlej. Draga svetovalka, ti si moja zadnja nada! Povem ti - celo na samomor sem pomišljal. Življenje iz samega smeha - ali je to sploh še življenje?! Če mi v čimkrajšem času ne odgovoriš, ne vem, kaj bom s seboj. Res, računam na tvoj odgovor, obenem pa lepo prosim bralce, da napišejo svoje mnenje. Kaj je pravzaprav narobe z mano! Se bojim žensk? Se bojim življenja? Cesa se bojim v človeških očeh? Tistega, kar vidim v njih (kaj neki vidim?) ali tis-tega, kar drugega oči vidijo v mojih? Nikarte samomora, Ijubi E. Vrbinc, nikarte! Res me je tvoje pismo ganilo, ob taki tragediji nadobudnega mladega moža se tudi najtrše srce vsaj za drobno špranjico odpre. Videl boš, da ni vse tako črno: odpri se soljudem, zaupaj se, bodi zaupljivejši do src, ki te obkrožajo in ti hočejo dobro, izlij svo-jo dušo pnjatelju, morda zdravniku a.li psihologu, izpovej se duhovniku, psi-hiatru, javi se na Studencu, pomagali ti bodo. Saj vendar nisi brezupen pri-mer, dragi Vrbinc, koliko nas je takih kotti, tisoči, milijoni, milijarde, trije! In ko ti bo bolje, se moraš zopet javiti. Res, piši mi, zanimalo me bo spet malo pokramljati s tabo, vendar vseeno vrži ta naivnik stran in si priskrbi nalivno pero. Nasvidenje, Vrbinc moj. Moram priznati: takega TORTURATORJA sem ši venomer želel. Resnič-no pomagati soljudem, dati jim svojo dušo in srce, podariti jim sebe - mar ni to najvišji vidik človeškosti? Bralci! Kaj ko bi odslej ustvarjali skupaj ta, nov in čudovitejšio TORTU-RATOR? Razmislite o tem in mi pišite. Čustvujoče vaš, ARNY TRIBUNA-STRAN43 301 AFRODIZIJAKI ( DRUGIDEL ) Pomlad prihaja v deželo, pomofili imamo že zadosti hiberniranja, kmalu bomo po-spešeno zadovoljevali naše žlahtne porno potrebe. V tem obdobju je naše počutje in psiha v največjj možni meri odvisna od na-ših telesnih zmogljivosti. Včasih slednje za-ostajajo za našimi željami in predstavami. Da teh življenje ne bi spremenilo v fikcijo in utvaro, si pornofili že od nekdaj pomagamo s sredstvi, ki nam jih ie dala na razpolago narava (po panteistih) ali mogočno porno Bog (po razlagi vernih). Tako se bom danes ponovno poglobil v skrivnosti o afrodizija-kih, oziroma nadaljeval tam, kjer sem kon-čal v prejšnji številki Tribune. . L-dopa je zdravilo, ki ga uporabljamo v nevrologiji, na primer pri Parkinsonovi bolezni. Pravijo, da se po njegovi zaslugi nekateri moški po sedemdesetem letu kar pomladijo. Sistematične raziskave tega niso v celoti potrdile, vendar že teh nekaj primerov po-zitivno priča o koristnosti L-dopa. Afrodbc 0 učinkih afrodixa, posebej izdelanega afrodizijaka, je na voljo mnogo poročil iz ZDA. Tam ga seksologi množično predpi-sujejo svojim klientom - potrebnim pacien-tom. Afrodix vsebuje ekstrakt strihnina, yo-himbine (glej prejšnjo št. Tribune) in testos-teron. Strokovnjaki so mnenja, da je uči-nek tega sredstva največji pri klimakte-rični impotenci, medtem ko pri psihogeni impotenci le malo pomaga; torej pride prav tudi pomofilom. Afrodbc je mogoče dobiti ob posredovanju znancev ali sorodnikov iz Združenih držav. Steklenička z dvajsetimi kapsulami velja 9,95 dolarja. Doziramo v dogovoru z Vašim pornologom, običajno pa vzamemo zjutraj in zvečer po eno kap-sulo. Vitamin C in E Uživanje večjih količin teh drugih vitami-novvnormalnih okoliščinah nezaleže. Gle-de na splošno koristnost multivitaminskih preparatov, kot so Cedevita, Pikovit Oli-govit, Fortevit ter tudi Vi-sok, velja z njimi poskusiti na lastni koži, kajti ni nujno, da so okoliščine, v katerih živite, normalne. Androgel in Poligel Brez želja ali namena, da bi reklamiral proizvode Medexa in dosežke domačih strokovnjakov, ugotavljamo uporabnost iz-vlečkov iz matičnega mlečka. Glede na za-loženost tržišča in enostavne nabave za di-narje v Vaši samopostrežni trgovini je pri-poročljivo stopiti na pot v svet afrodizija-kov in intenzivnega porno doživljanja prav z Adrogelom oziroma s Poligelom, pač glede na Vaš spol. »Koktajk Zmešamo testosteron, yohimbine in Le-kove »česnove« preparate. Zaužijemo. Po-leg tega: vključite se v družbo preverjenih pornofilov. Njihovo spodbujanje, sugestije, infbrmiranje bodo ob pojedeni mešanici (glej zgoraj) ponesli Vaše dožnvljanje v stra-tosfero. »Koktajl« se obnese tudi pri »eja-culatio praecox« kakor tudi pri akutnem primeru »ejaculatio ante portas«. Te pro-cedure po uspešnosti prekašajo tudi freu-dovsko psihoanalizo. Po drugi strani naj bo vsaj ženski spol pri uživanju testosterona prevkJen. Poleg okvar jeter, ki je v tej druš-čini nerodnosti še najnedolžnejša, so večja poraščenost po obrazu, večanje ščegetav-čka, znižan glas in podobna znamenja po-možačenja običajne tegobe, ki tarejo porno ženske ob vsakodnevnem goltanju »koktaj-la«. Kot nepogrešljivemu viru sem na tem mestu ponovno hvaležen tov. Požamiku, ki je nam pornofilom večji del skrivnosti že razodel v svojem delu »Zdrava in motena spolnost«. Opozarjal sem že na afrodizična zelišča, ki jih je moč po zmernih cenah ku-piti pri branjevkah na Ijubtjanski živilski tr-žnici, prav blizu ribamice. Žal prav te dni de-lavci obnavljajo Plečnikovo streho in so ze-liščarice začasno pregnali z njihovega pro-dajnega mesta. Njihova odsotnost mi je tudi preprečila preverajanje cen ter konzul-tacije o letini in kakovosti janeža, kumine itd., itd. Tako naj Vašo radovednost danes potešim z dvema navodiloma za pripravo kopeli, ki bodo izjemno blagodejno vplivale na Vašo vzdržljivost med porno spolnim odnosom. Rimska metoda Kot že ime pove, izvira v starem Rimu. Na razpolago moramo imeti bazenček pri-merne velikosti in globine, ki ima izveden sočasni dotok sveže in odtok bazenske vode. Ta naj ima temperaturo 36-37 sto-pinj Celzija, torej ustreza normalni telesni temperaturi. Zagotovimosi zadostne koli- čine mrzlega piva in sedemo v bazen. Nato pijemo pivo in ko nas prime, uriniramo v bazen. Ker se voda v bazenu nenehoma menjuje, z urinom pomešana voda ne bo motila našega čuta za estetiko. Ob tem po-četju vztrajamo toliko časa, kolikor si želi-mo ali zahtevamo, da bo Vaš penis v erek-ciji (rimska metoda je torej uporabna le za pomofile moškega spola) in boste lahko vz-trajali v penetraciji, koitusu itd., itd. Cas, ki ga prebijemo ob uriniranju in pitju piva, je enak času, ko je penis v stand-by pozi-ciji. Metoda je očitno temeljito preizkušena v praksi in je modernim sredstvom navkljub vzdržala zob časa. Pomanjkljivost te meto-de je v opremi, delovnih sredstvih, ki jo po-trebujemo za njeno izvajanje. Vsak proleta-rec- pornofil na žalost nima dostopa do ba-zena primerne konstrukcije in dimenzij. Kopel za jačanje porno nagnjenja Potrebujemo: rožmarin, žajbelj, brinje, majaron, meto, materino dušico, vsakega po eno vrečko. Vrečke položimo v kad pod pipo in spustimo po njih vrelo vodo. Na koncu dodamo mrzlo vodo v količini, ki na-redi kopel primerno za namakanje. Kopel je izrazito afrodizična, vendar njen učinek še zdaleč ne traja tako dolgo kot pri rimski metodi. Na srečo je primema in daje smi-selne rezultate pri obeh spolih. Glede na kratkotrajno pomoč, ki nam jo daje našte-ta kombinacija zelišč, si kopel ponavadi pri-voščimo v dvoje. Upam, da boste med naštetimi pomagali našli vsaj eno zase. Ce pa se to ne bi zgo-dilo, ne obupajte, kajti na zalogi imam še nekaj čudovitih receptov za afrodiziake, ki jih objavim prihodnjič. Tudi zagonetko, kako svojo posteljno vitalnost obdržijo ne-kateri slovenski politiki. Vaš Primož Truba tpiriima — STRAN 44 POMLAD-POLETJE '88 »Lefs hit it... Theeeee Sixties!«, ta-kole je DJ napovedal začetek modne revije, na kateri so prikazali pomladan-sko poletno kolekcijo za letošnje apo-kaliptično leto neke srednje znane lon-donske modne kreatorke. In bojni krik se je razlegel in poletel z otoka na kon-tinent Kako naj si v teoriji in praksi es-tetike razlagamo ta princip, ki že nekaj časa svetuje svojim žrtvam le eno samo že precej prežvečeno in nesigur-no načelo: Vade retro! Kakšne časov-ne razdalje sploh zajema ta princip? Ali naj se povrnemo v srečne čase grštva, kot to počnejo nekateri, ki so mane-kenke obleki v kopalke, kakršne bi no-sile grške boginje, če bi se hodile kopat v Goo? Ali naj skočimo nazaj samo za dobrih petnajst let in se povaljamo v sedemdesetih, ki naj bi bila, kot neka-teri trdijo, tisto edino pravo? Verjetno sodi v ta princip prav vse, kar se giblje med obema zgoraj ome-njenima mejama. Tako so poskušali nakazati tudi tisti, ki dejansko krojijo podobo oblečenih prebivalcev sveta, če smo jih prav razumeli. Čeprav neka-teri še vedno vztrajno vlačijo na dan nekakšna bastardna obdobja, kakršna so na primer šestdeseta leta dvajsete-ga stoletja, in skušajo prepričati, da so the best. A tisti, ki so jih preživeli, zatr-jujejo, da bi jih bilo treba za vedno po-kopati. Kdo se je česa prvi spomnil in kdo je komu kaj ukradel, o tem ne bomo razpravljali. Imena, o katerih se govori in ki nam govorijo, so še vedno ista, kot so bila prejšnjo sezono in jih prav tako ne bomo naštevali. Najdemo jih lahko takorekoč na vsakem kosu spodnjega perila. TRIBUNA-STRAN45 Anthony Burgess: IGRALCI KLAVIRJA (1986) (odlomek iz romana) Moja velika priložnost je prišla, mislim da leta 1928, ko sem bila stara enajst let. Oče je obležal zaradi bolečin v trebuhu, ki jim je pravil črevesni krči in naj bi bili po njego-vem posledica tega, da je pojedel preveč še nezrelih banan, ki jih je ukradel iz zelenja-varjeve cize, ko ni bilo nikogar v bližini. Imel je navado krasti stvari, nič večjega, nobe-nega denarja ali nakita, samo kakšno čud-no mesno pito, tablico čokolade ali plašč, takrat, ko je mislil, da ga ne bo nihče dobil. In večinoma ga res ni. Rekel je, da se je tega navadil v vojski. Kakorkoli že rečemo temu, zaradi ducata banan, ki jih je izmaknil zelenjavarju in bolečin, ki jih je imel zaradi njih, se ni mogel upravičeno pritoževati. No ne celega ducata. Pojedel jih je samo kakš-nih sedem. Jaz jjh nisem hotela jesti, ker sem videla, da so čisto zelene, trde, kot da bi bile divje. Ampak pogoltal jih je tistih se-dem in zdaj je trpel, se ob šestih zvečer po postelji zvijal od bolečin in mi govoril, kako ne bo mogel iti, kako mu ne bo uspelo in bom morala jaz namesto njega. Kar streslo me je, ko je izustil zadnje besede. »Ne morem očka, saj več, da ne morem.« »Moraš punca, moraš iti. Ni važno - ah prokleta nesreča, kaj ali kako igraš, samo da si res tam, sediš in delaš kakršen že koli - oh prekleta nesreča - hrup. Tisti norci tam so svinjsko neumni in ne ločijo pestnajstin-ke od brce v rit, oprosti prosim naj gre ne-kam, tole mojo francoščino.« »Kateri pa je glavni film, očka?« Bil je namreč ponedeljek. »Tisti veliki nemški poskus o Mestu pri-hodnosti, Metro Polis-au prokleta, hudiče-va bolečina.« »Metropol? Tako se imenuje velik hotel, očka, tisti v Blackpoolu, kjer sva takrat pila čaj.« »Ne, to je Metro Polis z roboti in stolpni-cami in delavci, svinjsko, ki živijo pod zem-Ijo in šefi, ki zgoraj goltajo šampanjec in tako dalje. Skuhaj nama malo dobrega čaja, punca, mogoče bo pa pomagalo, naj gre vse skupaj k hudiču.« »Si ga že videl, očka?« »Videl sem reklamo, to je vse. Velik po-skus, napovedovali so ga že zadnje štiri tedne, morala bi opazit in - oh, naj hudič po-bere in prekolne te preklete banane!« »Ampak poleg tega so še druge stvari, novice, komedija in vse ostalo. Kaj naj na-redim s tem, hočem reči, ne znam igrati marša in Ain't She Sweet v zelo hitrem rit-mu. Oh, oči, ne zna, ne znam.« »Zame, pu nca moja. Naredi to za svojega ubogega starega očeta. Naredi, kar moreš, nobeden ne more naredit več kot največ, kar more, oh, au, naj grejo nekam te bole-čine v mojem hudičevem trebuhu.« Tresla sem se kot list in komaj semsi us-pela zapeti gumbe. Oblekla sem si nedelj-sko obleko, ki je nisem nosila niti ob nede-Ijah, ker sem jo morala šparati za posebne priložnosti, in to je bila res posebna prilož-nost, počesala sem si lase, se vso bledo. skujšano in tresočo se pogledala v ogleda-lu, si oblekla plav dežni plašč, nalila očetu tretjo skodelico čaja in se odpravila. Oče pa je stokal: »Daj vse od sebe punca, oh ta prokleta bolečina.« Ko sem vstopila v kino Star, komajda da sem čutila svoje noge. Havvkes je, ko me je zagledal samo, zazijal in rekel: »Kje je pa oče?« »Ne bo ga. Boli ga trebuh, res hudo. Jaz bom igrla namesto njega.« »Ti, ampak ti ne znaš. Kristus, zakaj mi ni prej povedal, da bi dobil Bertha Cornthvvai-tea, ki ob sobotah igra pri Kroni. 0 bog, zdaj smo pa res v zosu. Konec je z njim, to mu povej, boli ga trebuh, a?« »Pravim vam, da znam igrati. Očka me je naučil!« Odkorakala sem po prehodu in držala glavo visoko pokonci. Pravkar so začeli rek-lamni diapozitivi. Nisem se ozirala na niko-gar, še posebej ne na tiste v prvih vrstah, ki so govorili: »Kje je pa tvoj očka, mala?« Spravila sem se pod umazan črn zastor, ki naj bi bil nekakšna zavesa, ki loči prostor za orkester, kot se je temu reklo, od publike, se usedla, odprla pokrov od klavirja. Od pogle-da na klaviaturo mi je skoraj postalo slabo. Potem sem velikokrat močno vdahnila zrak in zelo hladno pogledala na platno z rek-lamnimi fotografijanfii. Roke sem imela ves čas v naročju, kot da bi hotela reči, da tista m svinjarija zgoraj ni vredna glasbene sprem-Ijave. Potem so ugasnili luči, jaz pa sem se počutila malo bolj varno, ker me nihče ni moge! videti. Ko so se začele Filmske novi-ce, sem zbrala pogum in glasno udarila z eno roko akord C E G, z drugo pa še enkrat istega. Sveta še ni bilo konec, zato sem za-igrala F A C z obema rokama, potem pa še G H D. In potem sem ugotovila, da sem s tem, da sem jih mešala in si z levo nogo da-jala ritem, zaigrala precej prijetno melodijo marša, res enostavno, ampak z njo ni bilo nič narobe. Ena od stvan, ki mi jih je oce razlozil, so bili tonski načini. Ne začini, načini. Rekel je: »Punca, to je tako. Stari Grki niso bili zado-voljni samo zCDEFGAH,se pravi s tem, čemurpravimo C durin vsemi melodijami, ki jih v njem lahko zaigraš. Rekti so, da lah-ko napravimo lestvico iz vsake od not na belih tipkah, ne da bi vpeljali tudi črne tipke. No, poskusi sedaj zaigrati do re mi fa so la ti do na tonu D. Nenavadno, ne, ampak lepo. Temu so rekli dorski način. Tistemu na tonu E so rekli frigijski način, mogoče zato, ker zveni malo frigidno, saj veš, hlad-no, in tistemu na F so rekli lidijski način.« »V našem razredu je punca, ki ji je ime Lydija Thompson.« »A res, no saj to ni važno. Imeli so sedem tonskih načinov, po enega za vsako belo tipko na klaviaturi, ne da bi ubogi primitivni TRIBUNA-STRAN46 možaki imeli klavir. Vsak od njih naj bi pred-stavljal različna čustva in bil primeren za uporabo ob točno določenih priložnostih, saj veš, kaj mislim. Djnes smo se znebili vseh tonskih načinov razen dveh - tistega, ki ga narediš na C in tistega, ki ga narediš na A. Tisti na C se imenuje dur, tisti, ki se začne na A, pa mol. Je žalosten in pride prav za pogrebne marše.« Prva novica je bila o srečanju fantov skavtov, tako da se je moj majhen marš v C duru kar dobro držal. Toda naslednja je bila o pogrebu neke visoke živine ali nekaj podobnega, v Ameriki, gangsterja ali kaj, tako da sem začela v molu in zaigrala nekaj svečanega in žalostnega. Potem je bila ve-lika proslava v Novi Zelandiji. Začela sern z razloženimiseptakondi in končala pri precej fjni otožni melodiji v A molu, tako da sem dobila zaupanje vase. Nobeden se ni zadrl: »Znebite se je« in nobeden se zdi, ni opazil, da ni bilo stalnega pianista. V bistvu se je zdelo, kot da sploh nobeden ne posluša, svinjsko in nehvaležno krdelo. Med Filmskimi novicami, ki so prikazova-le Vojvodo in Vojvodinjo yorško na Tahitiju ali Svvahiliju ali nekaj takega, ki sta bila po-vabljena na slavje z odojkom in bananami, ubogi očka, sem čisto slučajno odkrila ska-lo, ki mi je oče še ni pokazal. Fina tuja ali tropska skala, ki sem jo dobila tako, da sem zaigrala C D E in fjs gis as. Z drugimi bese-dami, tri bele tipke, ki so jim sledile tri črne. Iz tega je nastala nekakšna melodija, po-dobna domorodski iz Južnih morij. Lahko pa si igral katero koli ali pa vseh šest not skupaj in z njimi zaigral fin, nenavaden akord. Ko sem kasneje vse to pokazala očetu, je rekel: »Ja, to je Debussy. On ga je pobral od Javanesa ali katerega od podob-nih tipov. Zelo lep, ampak kaj veliko z njim ne moreš narediti.« Jaz sem z njim tisto noč naredila precej. Res pravi problem pa je bila komedija, ki je prišla na vrsto pred glavnim filmom. Za-htevala je nekaj hitrega in jazzovskega, kar se sploh ne ustavi, ampak jaz sem se spomnila, kaj mi je rekel oče. Izberi sifin za-četni ritem in pazi, da ga ne upočasniš, pa se bo vse skupaj slišalo zadosti hitro. Igraj zmeraj znova akorde na C, A, F in G, y m-pa-pa ritmu, tako da je m tipka v basih in pa akord v visokih tonih, vidiš, kaj mislim? Tako sem vztrajno ponavljala svoj m-pa-pa, vsi pa so se tako režali Keystoneskim policajem, da me v bistvu sploh nobeden ni slišal. In tako smo prišli do tistega Metro Poli-sa, kot mu je rekel moj oče, jaz pa sem ugo-tovila, da je bila to ena sama beseda z na-glasom na Trop. Seveda sem od tam, kjer sem sedela, videla precej popačeno sliko, kljub temu pa sem v glavnem lahko razbra-la, kaj se je dogajalo. Bilo je precej raznoli-kosti, ki je bila všeč mojemu očetu, z delav-ci, ki pešačijo v službo v A molu, stroji v to-varnah in nebotičniki, robotom, veliko po-plavo in celo plesom, ki ga je izvedel robot ko ga nori znanstvenik naredi takega, da je podoben punci. Ugotovila sem, da premo-rem veliko qd tega, kar je bilo potrebno, z zmanjšanimi septakordi, mojo novo črno-belo lestvico in veliko hrupa na spodnjem delu klaviature, kjer nisi igral pravih tonov ampak je samo bobnelo. Film je bil dolg in moje rc>R6 so bile na koncu kot koščki cunje, ampak končal se je tako, da so se delavci in veliki šef rokovali in se dogovorili, da bodo drug do drugega bolj fini in prijazni. Za ko~ nec sem zaigrala veliki akord v C duri - C E G C EG. Potem so se prižgale luči in na platnu se je prikazala slika kralja Georgea Petega, vsi so se vzdignili na noge, da bi zapeli God Save the King ali vsaj prvi del, in Bog mi po-magaj, jaz tega nisem znala zaigrati. Ce se hoče izvleči iz takšne kritične situacije, je za punco samo ena možnost, da omedli. V resnici seveda nisem »padla skup«, samo delala sem se, da sem. Med publiko se je pojavilo nekaj sočutja, ki so ga prvič name-nili igralcu klavirja. Ljudje so mi iz sočuija prinašali kozarce z vodo, mi drgnili prste, mi polagali vroče roke na čelo in še na neka-tere druge dele telesa, barabe umazane. Na ubogega starega kralja Geogrea Petega na platnu pa so vsi pozabili, in ko je videl, da nihče ni slišal njegove glasbe, je enostavno izginil. In potem je, hvala Bogu, prišel moj oče, pripravijen za drugo predstavo, ki se je iaz, če sem poštena, ne bi mogla lotiti. Prsti kot da bi se mi neka m zataknili. Rekel je, da je vzel sol in vodo, tako da je stvar spravil ven. Trajalo je precej časa, Ijudje so zmeraj znova tolkli po vratih in vpi-li: »Kako dolgo boš pa še noter?« in »Si pa-del v lukrtjo?« in tako naprej. Povedala sem mu, da ni šlc tako slabo, ampak nikdar več, nikdar več. »Nobene zelene banane več,« je rekel očka. Prevede/ Tomaž Tpporišič TRIBUNA-STRAN47 Mazzinijeve Drobtinice malega mesta DROBILMCE Verjetno ni niti približno slučaj, da se Drobtinice, se pravi prvi in zaenkrat tudi edini roman Miha Mazzinija (vsi tako radi ponavljajo, da je to petindvajsetletni pisa-teij, pa povejmo to še mi, lahko pa izdamo še to, da je doma z Gorenjske) začenjajo s tremi zanimivimi zapisi. Najprej je to nekaj ppdobnega posvetilu, hkrati pa že tudi predelava obveznih izjav v končnih »špi-cah« filmov: »N&katerim Ijudem, krajem in časom v mojem spominu, katerih vsaka podobnost z resničnkni Ijudmi, kraji in časipaje, seveda. zgolj naključna irt nehotena. Vseje izmišlje-no, kot birekli solipsisti.« Temu zapisu, ki v nekaj zamahih napove-duje zvrstno ali žanrsko usmeritev roma-nesknega prvenca, sledita takoj pod glavo PRVI DELše dva, nič manj povedna citata: / don't wanna go to where vvhere the rich are going I don't vvanna hear to what the rich are saying - Joe Strummer, Clash, 1977 in Svafta. - Ibro Hadžipuzič, Železarna, 1983 Mazzinijev roman je dejansko določen na eni strani s slovensko tekočo ali polpretek-lo prozno produkcijo, ki se vztrajno giblje bodisi v malomestnem svetu (zanimiva bi bila npr. primerjava sHudnikoviminove\arn\ Krog Mdanjosti, ki v precej bolj »metafik-cijski« poetiki ubesedujejo geografsko identičen, socialno pa nekoliko različen svet Jesenice z okoKco, v obeh primerih pa gre seveda za - Se kako pomembno pripo-vodno dtstanco do tega sveta, predvsem pa do »klasičnega, socialnega načina nje-gove literarizacije), bodisi v krogih socialnih in kultumih »marginalcev« (Frančič. delno Morovič, BoSČ), po drugi strani pa z literar-no ali filmsko varianto krimi literature pre-težno ameriškega velemesta, njenimi stil-no formalnimi, pa tudi žanrsko-fsebinskimi dotočitvami. To pa niti približno še ni vse. Drobtinice s*\*fl čas, ta pravi od začetka do konca zgodb«, ki jo pripoveduje glavni junak (pre-oij bNiu jc tlovenski vananti junakov Bu-komkma. teprav nkdar ne zdrsne tako globoko) v značilnem »trdem« stilu prej omenjene ameriške prozne produkcije, se pravi zgodbe o marginalcih, Ijudeh, ki se gibljejo po malomestnem svetu, so obenem del tega in ne morejo ali nočejo postati njegovi polnopravni člani, ker bi s tem prenehali biti to, kar so, se pravi, da bi izgubili svojo avtonomnost, uspešno giblje-jo med različnimi zvrstnimi in žanrskimi va-riantami, nikdar dokončno ne sestopijo v kakšno od teh, se z njimi samo poigrajo, jih izkoristijo, da lahko razvijajo naprej svojo zgodbo, ubesedijo, to, kar hočejo. Drobtini-ce pač niso »roman velemesta«, njegovih neonskih luči, sumljivih predelov, po katerih se lahko in vČasih že kar morajo, gibati raz-lični sumljivi tipi, ekscentriki, morilci in »ne-pogrešljivi« privatni detektivi. Kljub temu, da si privzema tehniko pripovedovalcev to-vrstnih zgodb in romanov, njihovo ironično distanco, ki je na prvi pogled neopazna. Mazzinijev roman zamenjuje »neonske luči velemest« s svetlobo, ki se širi iz plavža Jeseniške železarne. Umetniške ekscen-trtike morajo zamenjati precej manj smeš-ne, predvsem pa groteskne malomestne zanimivosti, propadli hipiji, verzifikatorji, ki na leto izdajo na desetine samizdatskih knjig, in pa - še ena zanimiva zamenjava -delavci z juga, bosanci, ki so tu namesto čr-ncev, portorikancev itd. Mazzinijev roman mora zaradi geografske premestitve v ma-lomestno slovensko socialno okolje nujno doživeti struktume spremembe. Nujno je to - kljub ironični distanci pripovedovalca -tudi socialni roman, ki veže eksistencialno skušnjo (ne sicer glavnega junaka ali pripo-vedovalca) obeh vidnejših stranskih likov (Selima in Ibra kot delavcev iz železarne) na socialni sloj, ki mu pripadata. Selim se kot pripadnik marginalcev v Sloveniji zalju-bi y filmsko zvezčlo, Nastasjo Kinski, hoče k njej v Rim, da bi ji izpovedal svojo Ijubezen. V bistvu, ne da bi se zavedal, hoče tja, ka-mor nočejo, vsaj kot to trdi pevec skupine Clash (ki ga kot velemestnega marginalca) citira avtor na začetku), njegovi angleški kolegi, se pravi tja, kjer so bogati. Utopič-nost njegove želje mu lahko razloži šele pri-povedovalec, ki se kotzavesten marginalec seveda zaveda vseh razlik med posamezni-mi sloji. Vsaj od razsvetlje nske tragedije dalje je namreč jasno, da se zveze med po-tencialnimi Ijubimci iz različnih slojev kon-čajousodno. Into.karjeopisanov literaturi kot fikciji, mora držati tudi v realnosti, pa čepravje Nastasja zvezda filma kot umet-nosti, ki y svojih žanrskih delih namenoma ohranja iluzijo možnosti takšne zveze. Ibro pa je na nek način še bolj naiven. Zaljubi se v Slovenko, se pravi v nekoga, ki sicer ne pripada fikciji, a je za polnokrvnega pripad-nika drugačne kulture vsaj toliko nedosto-pen kot Nastasja. Njunemu dvojnemu po-razu na Ijubezenskem polju sledi iztrezni-tev, prek te pa se njuna eksistencialna skušnja poveže s tisto pripovedovalca. Ta ugotovi, da je Selim šel skozi proces, skozi katerega je moral pred nekaj časa tudi sam. Iz preizkušnje v neki eksistencialno mejni situaciji je prišel »bogatejši za spoznanje«, ampak nič manj v krizi, zacementiran, kot bi se bližje osnovni poetiki romana dalo ozna-čiti njegovo stanje. Selim in pripovedovalec sta ob koncu romana skoraj v identični si-tuaciji. Prvi se bo iz brezizhodnosti pona-vljanja istih in istih dolgočasnih in praznih dni, verjetno rešil z delom, drugi pa se bo še naprej predajal dogodivščinam v ciklu že degradiranega gesla šestdesetih let »sex and drugs and rock'n roll«. Kljub temu, da nas s trdo chandlerjevsko pripovedjo skuša prepričati, da je dovolj trden za gibanje v takšnem krogu, to seveda ni. Drobtinice tako s prenosom iz »velikega v malo mesto« niso več »trdi« ameriški ro-man, ampak se morajo nujno zliti s sloven-sko tradicijo, opisujejo malomestni svet chandlerjevsko, obenem pa ne morejo biti roman Raymonda Chandlerja. In tosploh ni nič slabega. TOMAŽ TOPORIŠIČ DiJ^KA^odH h?® o l*fa>g& S^gge^^A