271. št. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja »liani, nedelja ©. novembra 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K, Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUG0SLA •’a<. "■I Ha kili,: •n-,i Uredništvo: Woltova ulica 1/1. Telefon 3®0 Uprava: Marijin trg 8. T«I»fon 44 Pokopi« »e n« vračajo, ažanjem je priložiti znamk« za odgovor. Ali vlada odstopi ali ne? Beograd, 5. nov. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bo ministrski predsednik Pašič predložil formelno ostavko vlade, čim priseže kralj Aleksander na ustavo. — Nekateri beograjski listi so objavili vest, da se je na poslednji seji ministrskega sveta reševalo vprašanje ostavke vlade in da so se ministri o tej zadevi posvetovali skupaj s kraljem. Na merodajnem mestu se doznava, da ta vest ni točna. Vlada ni reševala tega vpraši-nja. Kabinet ne more odstopiti, dokler kralj ne priseže na ustavo, ker bi sicer faktično nastopilo stanje zunaj zakona. Grof Hanzoni o položaju. Beograd, 5. nov. Današnja »Politika« prinaša interview svojega zastopnika z italijanskim poslanikom grofom Manzonijem, ki se je pred par dnevi povrnil iz Rima. Grof Manzrmi je izjavil, da je zaradi tega hitel s povratkom v Beograd, da se čimpvej odpravi stalno nesoglasje med Jugoslavijo in Italijo. Italijansko vlad' je zlasti neprijetno dirnila obtožba jugo-slovenskih listov, da Italija oboi'žuie Arnavte ob naši meji. Po tem izgloda, da se Italija aktivno udeležuje organiziranja Arnavtov. Toda take govorice so spletke inozemstva, ker Ar-navti imajo sami dovolj orožja od vseh držav, katerih čete so bile za vojne v Albaniji. Ako je kaj Italijanov med Arnavti, potem so to dobrovoljci in ne delegati italijanske vlade. Cim stopi jugoslovenska vlada v odnošaje z vlado na Reki, kjer se bodo razmere konsolidirale pod vlado gospoda Za-nelle, bo Italija takoj izpraznila ostalo jugoslovensko ozemlje. Grof Manzor.i bo takoj začel pogajanja z jugoslovensko vlado glede izpraznjonja l>a-roške luke, ki pripada Jugoslaviji po rapallskem dogovoru, nadalje glede izvedbe konvencije o ribolovu, ki je že izgotovljena in glede konvencije o kulturnih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. K temu porazgo/oru s poslanikom grofom Manzonijem dodaja »Politika« svojo včerajšnjo bi zrjavko iz Skoplja, po kateri sta bila v arnavt-skem bataljonu, ki se je predal naši vojski, prijeta tudi dva italijanska častnika, ki sta izjavila, da sc nahajata v Albaniji kot odposlanca, da organizirata arnavtske čete. List dodaja tudi brzojavko svojega dop’snika iz Sofije, da so Italijani oni del vojnega materijala, ki jim pripada po odredbah glede Bolgarske, poslali v Drač in Valono, kjer je vsekakor padel Arnav-tom v roko. Japonski ministrski predsednik umorjen. Japonski min. predsednik UMORJEN. Tokio, 4. nov. Morilec japonskega ministrskega predsednika Hare je devetnajstleten mladenič; baje je uino-bolen. Tokio, 4. nov. Japonski ministrski predsednik Hara je bil na enem tukajšnjih kolodvorov umorjen. Tokio, 4. nov. Umor ministrskega predsednika Hare na tokijskem kolodvoru se je izvršil ob 19.30, ko se je ministrski predsednik hotel odpeljati * političnemu zborovanju v Kioto. — Moriliec mu je zabodel v prsi kratko sabljo. Ob 22 je Hara podlegel poškodbi. Morilca so aretirali. London, 5. nov. Po poročilu, ki je dospelo iz Tokija v Newyork, je morilec japonskega ministrskega predsednika mlad mož iz Koreje. Drugo poročilo veli: V japonskih krogih v Zedinjenih državah menijo, da je morilec orodje vojaških reakcijonarcev. »Daily Mail« izraža mnenje, da bi bil ministrski predsednik Hara na wa- shingtonski konferend vplival v ztnis-lu zinerndsti. — »Daily Chronicle*. raglaša, da more unior samo poslabšati položaj v časti, ko leži japonski cesar bolan in ko se nahaja Japonska sredi težkoč. * * Newyork,. 5. ,nov. (Izv.) Državni departmaje sprejel oficijclno poročilo, da je japonsk„i ministrski predsednik Hara včeraj ob 10. uri zvečer podlegel ranam, ki mu jih je zadal atentator. Pred nekaj dnevi, jp Jbilfi ameriška vlada uradna obvei-čepa,. d^ je Hara naznačen za vodjo japonske delegacije na \ya5ingtonski konferenci. Sodi se, da je umor političnega značaja ter da je bil , sklenjen od neke družbe, imenovane »Močna roka«, čije pristaši se nazi-vajo patrijotom. Kolikor je dosedaj znano, je morilec bivši natakar, Korea-nec. Na peronu nekega tokijskega kolodvora je nenadoma skočil proti bivšemu ministrskemu predsedniku ter mu večkrat zaporedoma zabodel kratek meč v prsa. Italijansko-iusoslovanska pogajanja. Lugano, 5. nov. (Izv.) Kakor poroča »Corriere della sera«, se bodo v kratkem zopet pričela italijansko-jugoslo-vanska pogajanja glede Reke in Dalmacije, ki so bila vsled zadnjega posku- sa, narušiti konstitucijo Reke, prekinjena. Italijanska vlada upa, da to pot odstrani vse zapreke, ki obstoje še med obema državama glede izvršitve določb rapallske pogodbe. IZ HRVATSKE DEMOKRATSKE STRANKE. Zagreb', 5. nov. (Izv.) Današnji »Obzor< prinaša vest, da je na demokratskem kongresu v Beogradu prišlo do nezadovoljstva s kralj, namestnikom Jurajem Demetrovičem. iVodja malkontentov, ki razpolagajo z vsemi tremi zagrebškimi demokratskimi listi, je dr. Tomljenovič. Za kandidata namestnika stolice nameravajo proglasiti dr. Lujo Vojnoviča, čim se isti vrne iz Pariza. ODPRAVA POLJOPRIVDRENIH ODSEKOV. .. Beograd, 5. nov. (Izv.)’ Ministrstvo za poljedelje in vode je izdalo odlok, s katerim se odpravljajo Poljeprivredni odseki v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu. Mesto njih se bo uvedlo oddelenja ministrstva poljeprivrede in vode, ki bodo odvisna od tega ministrstva. DON BULIC ČASTNI DOKTOR. Zagreb, 5. nov. (Izv.) Profesorski zbor tukajšnje filozofske fakultete je sklenil dona Buliča o priliki njegove /Oletnice imenovati častnim doktorjem. Svečana promocija se bo izvršila, čim pride jubilant v Zagreb, ter bodo promociji prisostvovali rektor »n dekan filozofske fakultete. IZMENJAVA KRON V DALMACIJI Beograd, 5. nov. Finančno mini-^rstvo je odposlalo v Dalmacijo svoje ^legate, ki bodo nadzirali izmenjavo - on> ki se prične. y kratkem, KONGRES ZEMLJORADNIKOV. Beograd, 5. nov. Dne 12. in 13. novembra se vrši v Veliki Plani kongres zemljoradnikov, na katerem bodo zastopani vsi kraji naše države, kjer obstoje organizacije zemljoradnikov. Vsi delegati dobe od svojih krajnih svetov poblastila, da jih morejo zastopati na kongresu. Na tem kongresu se bo sklepalo o zaupnici vodstvu glede njegovega dosedanjega delovanja in se bodo določile smernice za politiko zemljoradnikov v bodočnosti. TRGOVINSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO- Beograd, 5. nov. V ministrstvu trgovine in industrije je končnove-ljavno izdelan načrt za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo. Vlada bo predložila ta načrt narodni skupščini na eni prihodnjih sej. ZA UREDITEV ALBANSKIH MEJA. Beograd, 5. nov. Presbiro javlja iz Londona: Državni podtajnik za zunanje zadeve je izjavil, da je angleška vlada povodom prekoračenja albanske meje po jugosl. četah naročila svojemu poslaniku v Parizu, naj pri veleposlan. konferenci skuša doseči, da se čimprej določijo albanske meje in da svetuje beograjski vladi, naj umakne svoje čete iz Albanije. MADŽARSKA NARODNA SKUPŠČINA PROTI KARLU. Budimpešta, 5. nov. Narodna skupščina je zakonski načrt o izgubi prestola kralja Karla in Habsburgovcev sprejela v prvem in drugem branju. KONSTITUIRANJE ODBOROV NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 5. nov. Danes se je končalo konstituiranje odborov skupščine. V odboru za administrativno razdelitev države na oblasti je bil izvoljen za predsednika Nastas Petrovič, za podpredsednika dr. Edo Lu-kinič, za prvega tajnika Fehir Kurbe-govič, za drugega tajnika Ivan Urek, v finančnem odboru za predsednika dr. Voja Veljkovič, za podpredsednika Velizar Jankovič, za tajnika der-viš Omerovič, v administrativnem odboru za predsednika Rafajlovič, aa podpredsednika Kockar, za tajnika Svetozar Ojorgjevič, v imunitetnem odboru za predsednika dr. Edo Luki-nič, za podpdredsednika Mihajlovič, za tajnika Pavič, in v odboru za prošnje in pritožbe za predsednika Mihajlovič, za podpredsednika Fučič, za tajnika Svetozar Dičič. Odbor za poslovnik je ostal isti kakor ('sedaj- IZ SEJE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Zagreb, 5. nov. »Narodna Politika« javlja iz Beograda, da je bila danes dop. seja Jugoslovanskega kluba, na kateri se je razpravljalo o notranjem in zunanjem položaju. Seji je predsedoval poslanec dr. Korošec in zastopane so bunjevačko-šokačka stranka ter hrvatska in slovenska ljudska stranka. Ponovno se je naglašala borba za ureditev države na podlagi zgodovinskih pokrajinskih mej. Ščititi se ima ravnopravnost Hrvatske in Slovenije in na tem temelju se ima izvesti revizija ustave. V aktualnih političnih vprašanjih in posebno glede ureditve države se je naglašala enodušnost vseh strank, zastopanih na seji. Seja je soglasno odklonila vsako politično ureditev, ki direktno ali indirektno vodi do ustvaritve velike Srbije in male Hrvatske. Sledila so poročila o položaju stranke v poedinih pokrajinah in se je ugotovilo, da se njene vrste vedno bolj jačijo. — Seja Jugoslovanskega kluba se nadaljuje jutri dopoldne. VESTI O NAŠEM POSOJILU V ANGLIJI. Beograd, 5. nov. Z ozirom na vr st ki jo je predvčerajšnjim priobč. »Politika«, da je finančni ministci dr. Ku-manudi najel v Londonu posojilo pod pogojem, da da naša drž ivj teinu konzorciju v monopol gradbo vseh naših železnic in pristanišč, se ra pristojnem mestu doznava, da je ta vest netočna, in da kraljevska vlada ne bi mk.l.ir pristala na ponudbo tak; vrste. Ti' vest je že sam finančni minister dr. Kumanudi v Londonu dementiral. Dr Kumanudi se vrne v nekoliko dneh v Beograd. Vladi je že predložil poročilo o svojem delovanju in o pogojih konzorcija, ki je ponudil posojilo. VELIKA ANTANTA SE ZANIMA ZA ALBANSKO VPRAŠANJE. Beograd, 5. nov. Danes ob desetih dopoldne so posetili ministrskega predsednika Pašiča zastopniki velike entente, da se informirajo o albanskem vprašanju. Ob 10.30 dopoldne je posetil ministrskega predsednika tudi grški poslanik Venezuele. ROK ZA ODPOVED HABSBURŽANOV. Pariz, 3. nov. Od poslaniške konference madžarski narodni skupščini določeni rok enega tedna za odpoved Habsburžanov na madžarski prestol, se začne I. novembra in se tedaj konča 8. novembra, ne pa 5. novembra. IZ MADŽARSKE NARODNE SKUPŠČINE. Budimpešta, 5. nov. Narodna skupščina. Pred glasovanjem o prehodu v ppdrobno razpravo so zapustili dvoia-no nekateri člani legitimistične, kr-ščansko-nacijonalne in Friedrichove stranke. Nato je bil z resolucijo Kos-zovo, ki protestira proti vsakemu tujemu vmešavanju v madžarske notranje zadeve, zakonski predlog soglasno sprejet kot podstava za podrobno debato. — V podrobni debati je predlagal poslanec Rassay k § x. inartiku-lacijo pisanja iz Eckartsau. Nadalje je predlagal, da se sprejme v besedilo § 1. določba, da so vsi živeči in prihodnji člani habsburške hiše izključeni za vse čase' od ogrskega prestola. — Ministrski predsednik grof Bethlen prosi, naj se sprejme paragraf v svoji prvotni sestavi, ker določba, da so ugasle vladarske pravice Karla IV. ureja vprašanje na jasen način, ki izključuje vsak dvom. Paragraf 1 se potem sprejme v prvotni obliki, pravtako tudi § 2—4. S tem je zakonski načrt sprejet v prvem in drugem branju. — ©a! natsi danes naš vsakdanji kruh! Komaj so bili nabiti lepaki o vpoklicu štirih letnikov na orožne vaje, že so pričeli verižniki in špekulanti računati z velikimi profiti. V zadnjih dveh dneh j<*pričelo zmanjkovati raznih živil in cene se dvigajo. Prepričani smo, da je v državi več kot preveč živil na razpolago. Dobro pa tudi vemo, da je velika trgovina v pretežni večini v rokah špekulantov, ki hočejo zadržavati blago v svojih skladiščih in povzročati gospodarske zmede z namenom; da si prisvoje neopravičene dobičke. Družinski očetje odhajajo pod zastavo domovine. Kliče jih dolžnost, kateri ni mogoče izbegniti. Pripravljeni so žrtvovati svoj osebni jaz, svoje delo in vse, ker zahteva tako državna misel, interes domovine. Toda eno zahtevo stavljajo vpoklicanci upravičeno do državnega vodstva. Zahtevajo, da se omogoči doma ostalim eksistenčna možnost. Zahtevajo, da žene, matere in otroci ne bodo prepuščeni na milost in nemilost brezvestni špekulaciji, ki jim odjeda vsakdanji kruh. Mlevski izdelki, mast in meso se stalno draže. Veleliferanti so se kot hijene zagrizli v narodovo telo in si hočejo na račun izstradanih in brezpravnih množic pridobiti premoženje in naslad za svojo telesnost. Ideal domovinske ljubezni drugih, jim je predmet za zadostitev egoističnih pohlepov. Na Češkoslovaškem je vlada s proglasitvijo delne mobilizacije takoj izdala izjemne naredbe, ki pobijajo špekulativno trgovino. Kdor bi skrival zaloge, dražil živila, zapade veliki zaporni in denarni kazni. Pri nas se to do sedaj ni zgodilo, akoravno je več kot nujno potrebno. V interesu države in ljudstva je, da vlada takoj ukine izvoz živil za toliko časa, dokler ne bo domači trg zadostno krit. Državna aprovizaclja mora pričeti takoj funkcijonirati, Če nočemo, da nastopi katastrofalna prehranjevalna kriza. Zaloge živil se morajo takoj pregledati. Kjer je dokazano, kupičenje blaga v špekulativne namene, se takoj konfiscira in izroči konzumu. Za velike delikte špekulacije je razglasiti preki sod in smrtno kazen. Če bo nastopila vlada odločno in z železno doslednostjo smo prepričani, da je vsaka prehranjevalna kriza izključena. Vlada mora obračunati z vele-bančno in veleagrarno politiko, ki zastopa interes nekaj stotin parasitov proti ■ interesom milijonskih množic. Vsako strankarsko favoriziranje velepodjetij se mora podrediti interesom domovine. Bataljoni naših najboljših mož korakajo pogumno in samozavestno v službo domovine. Ne dopustite, da bi jim zastrla čisti in idealni zanos grenka misel na zapuščene ■svojce, na deco, ki dviga svoje ročice v molitvi: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Vsi, kar nas je poštenih in dobromislečih, napovejmo brezobziren bol notranjemu sovražniku, ki si hoče na račun ljudskega blagostanja in nepo* sten način prislužiti zlato tele. * Z zajedavci obračunajmo! ----- Tretje branje se zaradi nujnosti izjemoma določi za jutri ob II. — Fosia-nec Barla-Szabo interpelira o zakonu za majhne zakupe na ozemlju, izpiaz-njenem po Srbih. — Poljedelski minister Szabo-Nagyatad obljubi energično postopanje vlade. KARLOVA INTERNACIJA. Pariz, 5. nov. (Izv.) »Liberte« poroča, da portugalska vlada na vprašanje velesil glede internacije Karla na otoku Madeira še ni odgovorila. Ta zakasnitev se tolmači s kabinetno krizo na Portugalskem. POLOŽAJ NA BURSKEM. Dunaj, 5. nov. (Izv.) Na zapadnem .Madžarskem se položaj začenja boljšati. Glasom zanesljivih uradnih poročil se četaške tolpe umikajo iz ozemlja. Iz večjih obmejnih krajev se poroča, da Madžari zapuščajo okolico. Tekom današnjega popoldneva so dospele semkaj vesti, da je cona A burškega ozemlja že popolnoma izpraznjena od madžarskih tolp. ANTANTA IN VPRAŠANJE MADŽARSKE. Dunaj, 5. novembra. (Izv.) Dunajski antantini krogi so mnenja, da bo ofici-jelni poziv poslaniške konference Madžarski k definitivni odstranitvi Habsburžanov iz madžarskega prestola zadostoval, da se ne le madžarsko kraljevsko vprašanje spravi v red, marveč, da se tudi pospeši demobilizacija male antante. Projekt, da bi prišel na madžarski prestol vojvod^ D’Aosta, nima izgleda na uspeh.'Že Italija sama bi morala ta načrt zavreči kot nesprejemljiv, ker ima samo enega dednega princa? kot prestolonaslednika ter bi kot drugi prišel v poštev izključno le imenovani vojvoda D’Aosta. V ostalem sodijo tukajšnji antantini krogi, da z ozirom na dejstvo, da se je položaj državnih sistemov v srednji Evropi, kjer so nastale kar 4 nove republike, temeljito spremenil, — tudi na Ogrskem ni izključena možnost, da se polagoma navdušenje za monarhijo ohladi ter naredi mesto republikanskemu načinu vlade. HORTHY, MADŽARSKI KRALJ? Rim, 5. nov. (Izv.) Glasom poročil »Corriere della sera« iz Budimpešte se tam močno širi gibanje, da se dosedanjega državnega upravitelja Horthyja proglasi za madžarskega kralja. Baje se ima o tem vprašanju vršiti ljudsko glasovanje KRIZa V MADŽARSKEM MINISTRSTVU. Budimpešta, 5. nov. (Izv.) Prihodnji teden se ima vršiti rekonstrukcija ka* bineta Bethlen, Vodstvo istega hoče stopiti pred narodno skupščino s popolnoma novim programom ter novo ministrsko listo. Vsi dosedanji ministri, med njimi tudi Szabo, baje odstopijo. ANGLIJA IN ALBANIJA. London, 4. nov. V spodnji zbornici je izjavil lord Robert Cecil, da so jugoslovanske čete vdrle v Albanijo in da po informacijah zunanjega urada postopanje Jugoslovanov ni uteme ljeno. Beograjska vlada je bila že opozorjenoa In angleška vlada si prizadeva urediti stvar mirnim potem. KDO NAJ PLAČA KARLOVO AVAN-TURO? Beograd, 5. nov. Iz Pariza poročajo: Glede zahtev jugoslovenske in češkoslovaške vlade, da mora Madžarska povrniti stroške za mobilizacijo v teh deželah, odrejene vsled Karlove pustolovščine, je veleposlaniška konferenca odklonila to zahtevo, izjavila pa je, da je za to, da imata Jugoslavija in Češkoslovaška prednost pri plače-vanju vojne odškodnine po Madžarski. Beograd, 5. nov. Razkralj Karl je zapustil jugoslovensko vodovje. V političnih krogih se govori samo še o jamstvih, ki jih Je treba zahtevati od Madžarske. Splošno se naglaša odločnost, da se naša država ne sme pustiti zavajati niti od Horthyja niti od koga drugega. LAKOTA V RUSIJI. Moskva, 3. nov. Število gladujoč\h v samarski guberniji je vsak dan večje. V decembru bo v tej guberniji gladovalo okoli 2-in pol milijona lj'jdL Glad je pomoril že mnogo otrok. V tatarski republiki mnogi stariši ubijajo svoj« otroke, da jim skrajšajo trpljenje. Grozna umrljivost je vsak dan večja. iaiiyitiiiirtlt JMIluar Borzna poročila. Curih. Devize. Berlin 2.175, Holandija 185.75, Newyork 537, London 21.15, Pariz 39.65, Milan 21.95, Praga 5.30, Budimpešta 0.55, Zagreb 1.45, Bukarešta 2.50, Varšava 0-21, Dunaj 0.19, avstrijske krona 0.12« Rumunila v mali antanti. Da je Rumunija v zadnji krizi kar-. Hstičnega puča na Madžarskem kazala gotovo pasivnost, se ne da tajiti. Pridružila se je siccr Jugoslaviji in Čeho-slovaški v akciji zoper Madžarsko, toda ne v vseh točkah. Njen nastop ni bil tako inicijativen in energičen; kazal je jasno, da v Bukarešti habsbur-žko-madžarski zadevi ne pripisujejo 'tolikega pomena, kot Čehoslovaška in Jugoslavija. Ako se ozremo po vzrokih rumun-skega zadržanja, jih nam ne bo treba predolgo ' kati. Rumunija pa se nahaja Sicey v i tem razmerju do Madžarov kot mi in Čehoslovaki; z rezultatom svetovne vojne se je povečala na račun Ogrske še v veliko večji meri ne- Čehoslovaška ter mi. Dobila je celo E>deljsko in še preko erdeljskih gora vznožje na strani prostrane ogrske nižino. Dobila je obilo plodne zemlje in bogate rudnike premoga, železa, soli In drugo. Toda v nasprotju z jugoslovansko, , zlasti pa čehoslovaško teritorialno pridobitvijo tvori rumunski del bivše Ogrske dokaj samostojen del, geografsko zelo zaokroženo Erdeljsko, ki jo je tudi v vojaškem oziru mnogo lažje braniti v smeri na Budimpešto nego čehoslovaški ali naš obmejni predel. Z d.age strani so tudi Madžari lia/J-lj občutljivi na čehoslovaško stran, ker jim ta leži parkrat deset kilometrov pred glavnim mestom, dočim jim je Jugoslavija zaprla pot na morje. [Vrh tega ne smemo pozabiti, da je Ru-rounija po številu prebivalstva še enkrat tako močna ko današnja Madžar-f ska ter vsled tega danes povsem sigurna gleda Hortyjevo očividno oblast s primerno prezirljivostjo. Toda glavni motivi rumunskega Zadržanja s tem še niso izčrpani. Ne smemo namreč pozabiti, da so se nahajali Rumuni v zadnjih desetletjih v velikih skrbeh radi svojega političnega položaja. S skrbjo so gledali svoje sosede in njih politiki so se čutili ogrožene po panslavistični poplavi. Rumuni so res kot narodni otok v morju c!., h narodov; kot Romani so obdani na vseli straneh z neromanskimi narodi t. j. s Slovani (Rusi, Bolgari in Jugoslovani) in pa z Madžari. V strahu pred Rusijo se je Rumunija pred vojno naslanjala na centralni državi Nemčijo , ir /stro-Ogrško, toda srce jo je vleklo ne k njima, marveč na zapad k veliki latinski sestri Franciji, katero je Slišala v kulturnem oziru kar najbolj vneto p^-nemati. In ko se je Italija nagnila na francosko stran, je tudi Ru-nmnija zajadrala k romanskim drža-v.. \ Danes obdajajo Rumunijo slovanske države Bolgarska, Jugoslavija, čehoslovaška, Rusija in Poljska; rumun-»kim interesom odgovarja najbolj zveza s slednjo, naperjeno zoper Rusijo. V mali antanti pa se Rumunija ne počuti posebno domačo, dobro vedoč, da v slučaju v bodočnosti obnovljene pravde za Besarabijo Praga in Beograd ne bosta na njeni strani. Zato ji je bržkone na tihem simpatičnejša zveza z Italijo in najbrž ji italijanska politika v Podonavju, snubeča Madžarsko in Avstrijo nikakor ni nevšeč-na. Ona bržkone ne bo zapustila male erutente, ker jo za slučaj vendarle ščiti prou evvutualnostmi s strani Madžarske in Bolgarije, toda to le za prvo dobo; pozneje si bo nedvomno iskala zaslombe pri neslovanih in v ta namen bi ji bile laške kombinacije dobrodošle. Pil tem bi se pač Madžarska z Bukarešto še *...;hitreje sporazumela. Očividno imajo v Bukarešti že danes vse te možnosti pred očmi, zato re marajo priti z Italijo v navskrižje in tudi napram Madžarom se ne razvnemajo preveč. Zato se Jugodavija In Čehoslovaška ne moreta prav preveč zanašati na Ruir. iijo in moč ma- le antante leži predvsem v kar naj-oSjem političnem in gospodarskem spo-r:-”mu med prvima dvema državama. Ena smrtna obsodba. Atentator ha ministra Draškovica je bil obsojen na smrt. Od ostalih soobtožencev je bilo obsojena trojica (Čolakovic, Lopandič in Petrovič) na 15 let ječe, eden (Ivanovič) na dve leti, šesti (Marinkovič) pa je bil oproščen. Pred obsodbo in tudi v času trajanja procesa nismo hoteli pisati o stvari, ker se nam je zdelo neokusno slediti primeru onih, ki so še pred razsodbo skušali izzvati v javnosti nerazpolože-nje prt>ti obtožencem. Obnašale obtožencev je pri vsakem objektivnem gledalcu uspešno kontrakariktiralo te poizkuse; oni so čeprav komunisti, čeprav zavedeni po zgrešeni ideologiji, čeprav zašli na stranpota, vendar pokazali redke moralne odličnosti: solidarnost, požrtvovalnost in ljubezen do — čeprav napačne — ideje lastnega prepričanja. Vsled tega se mora o njih pisati popolnoma drugače, kot o navadnih delinkventih, popolnoma drugače kot o onih, .katerih ne vodijo pri njih destruktivnem delu nikaki višji motivi in naloge. \ Mi pišemo sedaj o obtožencih po razsodbi. Ta je brez dvoma prestroga in v svoji strogosti premalo človeška in v svoji političnosti preveč nepolitična. Ne dotikamo se zaupanja v sodišče in ne dvomimo o njegovi nezavisnosti, toda se zdi nam, da je dal.o s svojim postopanjem preveč čutiti, da je — kakor bi rekli komunisti — buržujsko sodišče a ne človeško; nam se zdi, da je sodišče pri celi stvari preveč sledilo —. onim metodam naših politikov, ki mislijo, da se zamore komunizem iztrebiti z krvjo in zatiranjem. Aliagičeva smrt' ne more oživiti življenja resnično poštenega človekar in patri jota ministra Draškovica; toda — Aliagičeva smrt ne bo ustrašila niti enega prepričanega ali fanatiziranega komunista: ta Aliagičeva smrt pa je zmožna, da še tesneje združi podzemeljske komunistične vrste, da pri njih vzbudi čustvo osvete in da zanese mržnjo do buržujske družbe in do naše države tudi tjakaj, kjer je dosedaj ni bilo. Komunisti namreč v Aliagiču ne vidijo ubijalca človeka; oni vidijo v njem mučenika, ki je žrtvoval sebe, da osvobodi (ali osveti) nje same in zato bi izvršitev smrtne obsodbe Ali-agiča mogla biti naravna za družabni mir in bi vse. preje, nego priljubilo proletarijatu našo državo. Naša naloga pa mora biti, da komunizem speljemo v zakonito strugo in da privedemo komuT niste bližje sami državi. To nalogo pa bomo najbolje dosegli z odstranjenjem onih zlih razmer, ki so tvorile komunizem. Resnica je, da je komunizem iz tujine prenesena rastlina, toda ta rastlina bi pri nas nikdar ne pognala korenin, da ji naša družba in naši vlasto-držci ne bi bili dajali preveč hraniva. Proletarijat ni pri nas našel nikake so-cijalne obrambe, nikakih pogojev za povoljni ekonomski in kulturni razvoj, temveč je nasprotno videl, da je tudi naša država postala predmet izkoriščanja od strani partizanov in špekulantov — pa je zato drvel in še drvi v komunizem, čeprav često niti ne ve, kaj da je komunizem. Mi moramo proletarijatu — tako selskemu kot mestnemu — nuditi ono, kar mu gre kot človeku in delavcu, pa bo komunizem razpadel sam po sebi in nobenemu ministru, nobenemu predstavniku naše družbe in države se ne bo treba bati atentata. No dokler so razmere take kot so, toliko časa bodo ostale smrtne obsodbe absolutno neučinkovito sredstvo za pobijanje komunizma in za preventivo proti atentatom. Sodišče je zato tukaj, da upošteva napake politikov pri presojanju političnih zločinov kot olaj- ševalne okolnosti, ne pa da samo napravlja nove politične napake. Toda ni kot žrtev strogosti sodišča padel sam Aliagič, temveč je taka žrtev tudi sama ustava. Ce kdo, potem bi moralo ravno sodišče jako dobro paziti, kako bo izvajalo .ustavo, ko je prvikrat prišel slučaj, da jo izvede v realnem življenju. In sodišče je v tem slučaju grešilo proti ustavi. IX. ustavni član pravi, da se za popolnoma politične zločine ne sme nikogar obsoditi na smrtno kazen. Aliagičev čin je popolnoma političen zločin, ker so znanost in moderno razumevanje pokazali, da tudi takozvani navadni delikti izgube ta svoj navadni karakter in postanejo politični, kakor,hitro imajo političen cilj in povod. In to je pri Ali-agičevem činu izven vsakega dvoma. Ali naj se Aliagič, ki je sicer izvršil grozovit zločin, toda iz popolnoma altruističnih motivov in ki je fanatik ideje — ali naj se on sodi enako kakor oni razbojniki, ki ubijajo ljudi iz egoizma in krviželjnosti. Potem pa ono ne-uvaževanje srbskega zakonika, kot da je Srbija Kina in ne del naše države I Ali je mar življenje v jednem delu Jugoslavije cenejše kot v drugem, če se more eden in isti čin v’ jedni oblasti kaznovati s smrtjo a v drugi samo z ječo? Ali ni potem centralizacija države največji absurdum, dokler nismo centralizirani niti z ozirom za zločin in iia človeško življenje? Prepričani smo, da bo vladar pomilostil Aliagiča. Toda žalostno je, da mora v državi, ki hoče biti demokratska, monarh korigirati času neodgo-varjajoče in neustavno razumevanje sodišča. Biti bi moralo obratno: korektura bi morala prihajati vedno od zdolaj. Smrt komunista ni smrt komunizma. Slednji bo umrl takrat, kadar bo naša družba in vlada dala naši državi pošteno življenje. In v tem pravcu delajmo! Justus. (Po zagrebški »Slobodni Tribuni«.) Karakteristika znanstvenika. G. Vladimir Knaflič, v poslednjem ča^u oblikovalec slovenskega časnikarskega bontona in mojsterski pojasnje-valec kulturnih stališč slovenskih duševnih tvorcev, je napisal v poslednji dvojni številki »Njive« članek, ki nosi naslov »Opozicija«. Škoda bi bilo bistrega razglabljanja in znanstvenih izsledkov, ki jih srečavamo v naved. razpravi, ako bi ostali nepoznani širšemu krogu slovenskih razumnikov. Zato jih ponatiskujemo, da se jih bo z nedeljskim razpoloženjem čitalo in da se bo razmišljalo s primerno ponižnostjo o globini strokovnega znanja in o skrivnosti moralične inspiracije, ki v tako izredni meri diči našega pisatelja. Slovenstvo je danes razdvojeno na dva dela. Na eni strani se nahajajo demokrati ktilture in svobode, kojih maloštevilnost je, žal, kriva, da »slovenska kulturna smer hira na brezna-čelnosti in brezznačajnosti«. Na drugi strani pa so »klerikalci«, Kreki, Uše-ničniki, Gosarji, Iz. Cankarji, ki niso za slovenski narod in njegovo kulturo napravili niti desetino tega, kar gosp. Knaflič, dr. Žerjav in ostali »naprednjaki« in demokrati »svobode in kulture«. Ta klerikalna stran pa ima še dolg, naravnost neprimerno dolg rep ljudi, ki so »izdali vso napredno misel«« (še enkrat: vso). Sedanja inteligenca »pljuva na svojo prošlost!« Ona »vpije«, »hujska«, »sumniči«, G. Knaflič začenja »boj za svobodo«. Natančno vidi Prijatelje, Serke, Lončarje in druge, ki nosijo na sebi znake »globoke politične demoralizacije«. »Demokracija kulture in svobode naj ubije demokracijo (!) demagogije«. Saj večini naših kulturnih delavcev »načela niso bila vodilna luč, marveč sredstvo politične prostitucije«. Borijo se namreč za »avtonomije federalističnega kova«, za »koalicijo reakcije«. G. Knafliča seksualno-pedagoške reforme hočejo »napraviti človeka značajnega in od pekla rimske cerkve neodvisnega«. — Idejno orožje svobodne kulture je sledeče ?■ breznačelnost, strahopetnost, zastarelost, pritlikavec, polinteligent. Poleg tega velja še. sklepni stavek o kulturnih delavcih, ki »so si ime sami nadeli in ki prikrivajo impotenco in sterilnost z nepotrebnimi izjavami in organizacijo zabavljanja« itd. V takem slogu piše slovenski publicist, ki hoče veljati za resnega in vestnega znanstvenika. Politični odmevi w stihih. Avanti, Carlol Geslo: Švicarske je strl spone, a — naprej se pot mu kaže; Karlu sreča vedno laže, živel bo, umrl — brez krone. Prosto po Prešernu. i. Divno bilo je živeti tamkaj v Švici pač — poleti, a na zimo — brr — ti vtone srce v hlače pri pogledu v silni sneg ob večnem ledu: Švicarske je strl spone. 2. Na Madžarsko buča zvita Karla spravila je Žita, ^ češ, če dobro se pač maže, zopet vstala iz pepela bode Avstrija vesela: a — naprej se pot mu kaže. 3. Bratje Cehi in Rumeni, južni vstali so Sloveni ter so strica take baže prav odločno odklonili. Carlo — Kiraly se nam smilif. Karlu sreča vedno laže. 4. Zdaj Angleži so ga vzeli v roke, v varstvo ga sprejeli, v trdne ga vklenili spone. Varno ko Napoleon Veliki Carlo Mali ž njim v stiki živel bo, umrl -— brez krone. Demokratski kongres. Če je v zlomu JDS, priredi pa prec kongres, da si uravna program v — »radikalnem« smislu tam, Svetozar in Vekoslav-in še tisoč drugih glav tuhta, misli, kuha kit, lima tvor ter spleta nit, ki nam v »demokratski« ra/ SHS pretvori naj. Vekoslav in Svetozar borca sta za »sveto« stvar? za oblast in za profit, ki ju čuvaj — sveti Vid! Ciospodarslvo. Pregled carinski dohodkov pri glavnih carinarnicah v 1. dekadi okt. 1921. Zap. štev. Carinarnica Od uvoza dinarjev srebra Od izvoza din. srebra Vsega dinarjev srebra 1 Beograd . 6,466.471 1 6,466 472 2 Niš 386 018 — 386.018 3 Skoplje 1.625.331 11.648 1.636.979 4 Dže- dželija 120 262 200.373 320.635 5 Bitolj 396.690 5001 401.691 6 Dubrovnik 317.026 6.250 323.2.6 7 Split 989.686 39.718 1,029.404 8 Šibenik 206 513 8 924 215.437 9 Bakar 47.732 431.686 479.418 10 Karlovec 286.196 3 286-199 11 Zagreb 4,090 380 11.191 4,101.571 12 Sisek 173.268 137.924 311.192 13 Čakovec 510.395 23.145 533-540 14’ Sl. Brod 436 073 557 486.630 15 Vinkovci 229.827 _ 229.827 16 Osjek 655 615 1.799 657.414 17 Rakek ... 1.167 1,538.121 1,539.288 13 Jesenice , 36.943 889.976 926.919 19 ■ Ljubljana 1,474.170 5.799 1,479.969 20 Maribor ....... 910.968 638.571 1,549.539 21 Celje 512.556 .692 513.248 22 Gornja Radgona 81.587 22.885 104.472 23 Sarajevo ........ 851.790 — 851.790 24 Bezdan . 1 85.517 390.072 475.589 25 Subotica 700.698 7.347 708 045 26 Vel. Kikinda 115511 — 115 511 27 Novi S?d 860.556 — 860 556 28 Vse ostale 502.865 92.821 595.086 Vsega za dekado oktobra 1921. 1. 23,071.811 4.464.504 27.536.315 Od 1. junija do 1. oktobra 1921. 1. 231,638 537 65,742 938 297.381.475 Skupaj do 11. 'oktobra 1921. 1. . . 254.710.348 70.207.442 324,917.790 Največji UVOZ izkazujejo carinarnice v Beogradu, Zagrebu, Skoplju In Ljubljani, največji Izvoz pa carinarnice v Rakeku, Jesenicah, Mariboru in Bakru, kar priča, da gre pretežna večina našega blaga v Italijo in Nemško Avstrijo, da pa tudi v splošnem naš izvoz daleč zaostaja za uvozom. + Žetev kave v Braziliji. V Rio de Janeiro bo od celokupne žetve kave za IZZl 122 preostalo za izvoz okoli 3.250.000 vreča. Skupna žetev v S. Paulo, Minas, Geraes in Paranj znaša 7.830.000 vreča. + Žetev v Romunski. Romunsko poljedelsko ministrstvo je obelodanilo iezultat žetve v Sedmograškj in Banatu. V splošnem je žetev jako zadovoljiva. Zelo dober je pridelek graha in leče, naravnost izreden pa je pridelek vina. + Norveška industrija z morsko vodo. V Bergenu v Norveški se je osnovala delniška družba »Denorske Saltvaerker« ki namerava iz morske vode proizvajati letno 100 ton kovinskega magnezija. Uporabljivost kovinskega magnezija je izredna ter je za 30 % večja in boljša od aluminija, ki bo kmalu odstranjen iz uporabe. Mnogo-brojnl poizkusi so dokazali, da se ta kovina da stalno uporabljati za vse mogoče stroje, aeroplane, avtomobile, motorje, lokomotive in železniške tračnice. Pri zelo mali teži te kovine se prihrani zelo veliko moči, pri železnici celo 50%. Doslej se je te kovine proizvajalo na svetu letno 400 ton. r+ Prometni davek na poslovno obrt Iz Beograda poročajo, da Je delegacija, ki bi morala razpravljati 20. t. m. o prometnem davku na poslovno Mich61 Zevaco: ..NOSTRADAMUS." Kaj je bilo potem, sama ni vedela Več. Otrok je izginil. Gilles in Marji: ot a sta ji rekla, da ga je odnesel Brabant Brabatison. Kdo je bil ta Brajbant? Otrok je bil tedaj mrtev. In mrtev nedvomno tudi Renaud! .Vse je, bilo mrtvo v njenem srcu. A vendar Je; živela, zakaj vera ji Je prepovedovala iskati radovoljne smrti. Živela je življenje avtomata brez upov in nad. Prisegla je bila, da SO noče več imenovati Croixmart-ska; in ker tudi Renaudovega imena n! hotela nositi, je ostala »Gospa brez Imefta«. Več strašnih let ji je minilo v neprestanih poizkusih izvedeti, kaj se je zgodilo ž njenim sinom in kje je ostal soprog; nato pa se je sčasoma vdomačilo v njenem srcu prepričanje, da je vsako iskanje zaman. Tedaj se je njen obup nekam polegel Toda časih, kak dan, v izvest-nib okolnostih, se je oglasiMznova. In tako se je zgodilo Mariji ,Croixmart-. ski nocojšnjo noč. Pogled na Ronche-rollesa in Saint-Andreja jo je šiloma domislil starih časov in vzdramil v njeni duši grozo, ki je bila zmožna streti tudi najhrabrejše srce. Joj, zločinca, zakaj.sta ji uničila v kali toliko sreče, zakaj sta ji poteptala toliko cvetočega veselja, toliko rosnih nad! Gotovo le iz tiste ostudne radosti, ki jo čutijo pokvarjena bitja ob uničevanju vsega, kar je podobnega sreči! In ko Je Marija Croixmartska ihtč klicala Renauda in svojega ugrabljenega i sina, se je vprašala z gnevom, kako je mogla ostati živa in živeti do današnjega dne. In spoznala je, da živi po volji usode; živi, da bo videla kazen, ki je namenjena demonoma njenega življenja... Marija je nazadnje vstala, potrta na duši in na telesu; s čudnim pogledom se je ozrla še enkrat na samotni grob ter odšla s pokopališča proti Tkalski ulici. Kakor se večkrat dogaja zbeganim dušam, je zdajci pozabila na Roncherollesa in Saint-Andrčja. Njene misli so se vrnile k Renaudu. Pač milijonkrat se Je vpra-• šala v. teh dvajsetih letih: »Zakaj se ni vrnil, kakor mi je obljubil? Zakaj me je pustil samo? Ali ve — je 11 kdaj vedel, da ima sina?... Kaj bi mu rekla, če bi ga mahoma zagledala pred seboj? ...« Uboga žena si je jela slikati v domišljiji vse mogoče prizore- Videla je sebe, kako očita Renaudu, zakaj se JI je izneveril. In videla se je, kako kleči pred njim ter ga na kolenih pro9i odpuščanja za to, ker je bila Crolx-martova hči... Na dnu njenega srca Je živela ljubezen, plameneča ljubezen v vsej svoji nezmanjšani mladosti in ne skaljeni čistosti, ne da bi bila sama vedela zanjo. Ta ljubezen je bila živa sila njenega življenja. Še enkrat se je vprašala tiho pla-kaje: »Ali ve, da ima sina? ...« In rahlo je ponovila besedo ljubezni : »Najin sin... moj sin...« Čudo! Jokala je žalostne, prebrid-ke solze; ko pa je izrekla besedo »moj sin«, se je nasmehnila, ne da bi prestala plakati. Odkod jemljejo matere te svoje smehljaje« .v katerih se iskrijo demanti solz kakor v najčistejšem solncu? Nasmehnila se je in zamrmrala: »Letos o svetem Ivanu bi mu bilo dvaindvajset let •.. Visok bi bil kakor Renaud, drzen kakor on, plemenitega srca in velike duše. Ponosno bi nosil meč ob boku. Najlepši bi bil med vsemi pariškimi plemiči. Ljudje bi se ozirali za menoj, kadar bi šla ž njim po cesti; in sladko bi mi bilo pri srcu, ko bi dejala: »To je moj sin...« Zbogom, usmev! V ihtenju so se napele materine prsi, ko je zamrmrala: »To je moj sin«. Pravkar se je še smehljala pri tej besedi... Iz česa je neki ustvarjeno materinsko srce? Marija Croixmartska je potrkala na hišna vrata, po načinu, ki Je bil dogovorjen med njo in Gillesom. Z Jela se je pomirjena in na njen obraz se je bila vrnila nema otožnost, ki Je delala, da ji res niso mogli reči drugače nego »Gospa brez imena«. »Troje Jih je prišlo v hišo,« je rekel bivSt Ječar. »Preiskali so ,vm.« »Upam, da skrite sobice niso našli?« Gilles je pomežiknil ter se široko zarežal. »Premalo so bistroumni. In 8e In jo tudi bili « »Kaj tedaj, dobri Gilles?« »Lotil bi se jih bil. Živih ne PU* stil od tod.« To rekši ie bivši Ječar Izrazito pokazal na svoje bodalo. Marija se ni zdrznila od groze. Saj je živela že toliko časa v neprestanih mislih na smrt... ' »A mladi mož?« je povzela. »Spi, kakor v paradižu.« Mignila mu je, naj pazi spodaj. Ze dolgih dvajset let, odkar sta se bila oklenila ječar in ječarica ter jela živeti ž njo, bol' prijatelja nego služabnika, jima je bila vajena zaupati v \-.h rečeh. Vedela je, da bi jo dosegel sovražnik le preko trupel GU* lesa in Margote. šla je na vrh. V sobi, kjer se je prej pokazala Roncherol-lesu in Saint-Andrčju, je pritisnila na neko točko v stenskem pažu. Ozka vratca so zinila pred njo. In Marii* i* .VAion&v."—— L Stran 3. —•’ ^rt^odgodila svojo sejo do povratka ancnega ministra iz Londona. i ^ Prva medjimurska tvornica ple-■ 8e žice in železnega pohištva. V Ca-., VClJ Je ustanovilo nekaj trgovcev in ' rtnikov ob sodelovanju »Hrv. sve-' .Jj'e kreditne banke« v Zagrebu, del-jsko družbo »Prva medjimurska tvor-. 'ca pletene žice in železnega pohištva Lukovcu.« Delniška glavnica znaša 'S°0.000 kron. Naše zunanje posojilo sklenjeno ®a Angleškem. Finančni minister dr. Kumanudi je baje sklenil ugodno poso-]l‘° z angleškimi bankami in sicer v 'Znesku 20 milijonov funtov, kar je 500 bilijonov zlatih dinarjev. Vest še ni polena. .+ Trgovinski sporazum med Ru- %) in čehoslovaško je že izdelan in 1)0 V par dneh podpisan. Na podlagi sPorazuma so ruski delegati v Čeho-s’ovaški že nakupili za 25 milijonov 0r°dja in strojev. H- Nov češki drobiž. V čehoslovaški kovnici denarja se izdeluje sedaj dro-po 20, 50 vinarjev in 1 krono. PF Nova banka v Pragi. Prejšnja Lander-banka se je pretvorila v Praško banko za trgovino in industrijo. M. Jules Cambon z Pariza bo prvi predsednik. Kapitala ima 80 milijonov čeških kron. J- Nov muslimanski denarni zavod v Sarajevu. V Sarajevu se bo ustanovila »Muslimanska obrtna hranilnica za Bosno in Hercegovino, zadruga z omejenim jamstvom«. Ena delnica znaša ioo dinarjev in se izplačuje v mesečnih obrokih. -j- Posledice padca vrednosti nemške marke. Holandci, Belgijci, Angleži, Francozi, Amerikanci in Japonci so preplavili mesta Koln, Lachen, Trier in Koblenz in kupujejo vse, kar jim pride pod roko: hiše, trgovine, živila, pohištvo itd. Kupčije se sklenejo navadno v par minutah. Cele karavane inozemskih trgovcev se vračajo dan za dnem, dobro obložene z najrazličnejšim blagom, proti meji. Da je domače prebivalstvo vsled tega ogorčeno in da postaja položaj že naravnost katastrofalen, je umevno. Dnevne vesti. . ~ Prva ali tretja stran? »Jutro« v svoji ‘,0bni nepoštenosti iztrga stavek iz našega j*vodnika »V parlamenti« in ga stavi proti, lz neke notice na 3. strani iste št. iztrganc-stavku ter hoče umetno konstruirati Drotislovje med njima. Gg. okoli »Jutra« JVetujemo, da si dotični uvodnik ponovno in Dnzno prečitajo in se ravnajo po njem, me-da z nepoštenim pisanjem mistificirajo JJJple čltatelje v teh za našo državo tako 'dtičnih časih. Malo več čuta odgovoriti! — Izpremembe v osebju. Za policijske-s® zdravnika v Ljubljani je imenovan g. dr. {,• Avramovič. Na drž. višjo realko v LJub-'®ni je premeščen iz Gorice profesor g. dr. A&ton Papež. — Od županstva občine Moste smo peiell k notici »Kako gospodari gerenstvo obč. tajnica v prid svojim pristašem« popravek iz katerega povzemamo, da je omejeno gerenstvo postopalo pravilno po uka-ru komande ljublj. vojnega okrožja, po kavern so bili točno določeni vsi posestniki, 2 morajo oddati konje in vozove. Dimniku . Je na njegovo prošnjo dalo potrdilo, da *ma samo enega konja in da s svojim ko-‘jlem preživlja 7 oseb. Neresnično je tudi, a® bi g. Dimnik rekel, da naj se kar pod roko vzame konja nekemu drugemu posestniku, ki ima dva nepotrjena, res pa le, da je komanda vojnega okrožja oprostila Dimni-kovega konja ter vzela Kalteneggerjevega, ki se nahaja v zaporu, doma pa je imel dva konja brez krme. Priobčujemo, ker nočemo delati nikomur krivice. — Glavno zalogo tobaka v Ljubljani sta zopet dobili gospe Pompejeva in Golijeva. , — Nov zakon o meščanskih šolah se ob- »VI v najkrajšem času, ker je sedanji še iz avstrijskih časov in zastarel. c m Narodna požrtvovalnost. Nekatere V* Podružnice se dobro zavedajo, da ko-“st|!o, ako pridno in marljivo delujejo le svojemu narodu. Tako sta priredili podružnici v Ptuju tombolo v korist C. M. družbe, pspeh te prireditve Je naravnost sijajen, *ajtl družbina blagajna je prejela K 30.000. *em gg. prirediteljem In sodelovalcem iz-»®ka družbino vodstvo toplo zahvalo. — “&dal)e Je prejela družba v zadnjem času od ?• Podružnice v Krškem 2700 K od ženske F^tam 2381 K 60 In od ž. podružnice v gtotomeru 1545 K. Tudi tem vzornim po-i^žnicam. Izrekamo zahvalo. Ali bi ne mo-S* tudi C. M. podružnice, katere še letos napravile nobne prlreditye, napraviti r4ldŠo ali večjo prireditev v korist C.M.D.? rj malo več veselja do narodnega dela In r^rtvovalnosti Je treba, pa se prireditev ®°mvo obnese. ToraJ na delol I — Družba sv. Cirila In Metoda je za-,“*ua žalni narodni kolek v spomin na 12. j°vembra 1920. Narodni kolek je umetnlčko ®.e,o slikarja g. Vavpotiča. Mož s srepim po-s*edom v daljavo brusi koso. Okvir tvorijo Jetopolkove palice. Kdor se Interesira za jj^etniški Izdelek, ta bode gotovo kupil ta J?r°dnl kolek, ki nima do danes bodisi Idej-j?8a, kakor tudi umetniškega tekmeca. — Kakšen pomen Ima ta kolek, bi bilo odveč gagati. Nadejamo se, da ne bo nobenega m veneča, nobene zavedne Slovenke, ki bi dneh, katere obletnica se sedaj približuje, ® kolekoval pisma ali dopisnice s tem po-Jmbnlni kolekom. — Kolek izide v par ®®vih, ter se bode dobival v družbeni pl-j*rnl v Narodnem domu. Cena kolku 25 par. j ®r°2ila naj se pošiljajo na pisarno Družbe v •. Cirila In Metoda. Kolek bodo razpečave Po deželi družblne podružnice, ki naj rt. °i naznanijo, koliko kolkov naj se jim v, J' Državna posredovalnica za delo. Pri eh Podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani; Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 23. do 29. oktobra 1921 dela 303 moških in 89 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 206 moških in 73 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 195. Promet od 1. januarja do 29. oktobra 1921 izkazuje 28.599 strank in sicer 14.154 delodajalcev in 14.445 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 8.599. Dela iščejo: pisarn, moči, rudarji, kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, natakarice, sluge, strojniki, kuharji, kurjači, dninarji, dninarice, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci. V delo se sprejmejo: mizarji, ključavničarji, stolarji, usnjarji, zidarji, tesarji, kleparji, krojači, čevljarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenke, vajenci, Idt. — Rojstno hišo Karla Navlička bo kupila češkoslovaška država. Kakor vedo povedati češki listi, se vrše z lastnikom rojstne hiše Karla Havlička v Borovi pogajanja od strani češke države, da bi ta spominska hiša prišla v državno last. Jan Bu-kovsky hoče za omenjeno hišo 100.000 K-Hiša je ostala do današnjega dne taka, kakršna je bila prvotno, samo streha je bila v 31. letih po požaru znatno vzdignjena. — Havliick o nalogah žurnalistike. Naše prepričanje Je. da je svoboda brez narodne prosvete nemogoča in zato bo naša glavna skrb (kakor časnikarja) delovati za razširjenje prosvete. Sami kulturni narodi morejo biti v resnici svobodni Ip zato mora pravi prijatelj svobode delati na to, da ne bo omika omejena samo na nekatere'stanove, ampak da se polagoma ves narod izobrazi in omika. Leliko je ljudi, posebno naobražene, hujskati, a težko izobraževati: in zato bomo mi prepustili nepotrebno hujskanje onim, kateri vidijo v tem svojo svobodomiselnost, sami pa bomo rajši poučevali in izobraževali. — Ruski list v Beogradu. Pred nekaj dnevi je izšel v Beogradu veliki politični nedeljski list »Vozraždlenije« (Preporod) pod uredništvom Al. Kojnina in N. E. Je-gorova. — Draginja na Štajerskem grozno narašča. Jajca se prodajajo že po 12 K komad, mleko pa je v Mariboru že po 12 K liter. — Brezmiselni zabavljači. Zaveden uslužbenec državne železnice nam poroča sledeči mučni dogodek, ki se bo zaključil pred sodiščem. Dne 2. nov. Je vstopila neka ženska v Vižmarjlh v prvi voz jutranjega gorenjskega vlaka prdtl Ljubljani. Sprevodnik jo je vjudno opozoril, da v prvem vozu ni prostora, pač pa je še dovolj prostora v zadnjih vozovih. Omenjena ženska se ni ozirala na ta službeni opomin marveč je nahrulila sprevodnika sledeče: »Prokleta Jugoslavija, podražiti znajo železnico, prostora pa ne dajo« Občinstvo je bila silno razburjeno in le malo je manjkalo, da ni dobila predrzna ženska na mestu svoje plačilo. Oni, ki so Jo poznali, so se še osobito zgražali nad njo, ker vedo, da ima ravno ona baš Jugoslaviji zahvaliti svoje blagostanje. Zadeva je naznanjena orožnlštvn, ki bo gotovo vršilo svojo dolžnost in izročilo predrzno zabavljalko sodišču. — Podpis: Več potnikov. — Razveljavljene obsodbe. Okrožno sodišče v Mariboru je razveljavilo nekaj obsodb občinskega sodišča, med drugim tudi obsodbo trgovca Hmelaka, ki je bil obsojen na 3 mesece in 300.000 kron globe In obsodbo Lederhasa, Iti je bil obsojen na 1 mesec in 100.000 kron globe. — Brezplačna vožnja. Brezposelni Alojzij Burkelc se je vozil po železnici brez voznega Ustka. Na glavnem kolodvoru ga je stražnik odvedel v zapor in tam je Burkelc hitel zatrjevati: »Vozni listek sem izgubil v Litiji«. Obdržali so ga v zaporu. — Tatvina v Rečici. Dne 29. oktobra je bilo ukradeno iz nezaklenjenega stanovanja železničarja Ivana Probevška v Rečici pri Zidanem mostu: 9 rjuh, 10 prtičev, 11 žepnih robcev, 2 dolga bela čipkasta zastora, 1 kratek bel čipkast zastor, 4 rdeči zastori, 11 zglavnih prevlek, srebrna ura z verižico, več moške obleke in en vojaški kovček. Skupna škoda sc ceni okoli 18.000 kron. O storilcu še ni nikakega sledu. — Samomor. V Št. Juriiu ob južni železnici se je obesila posestnica Katarina Kukovič. — Nežna žena. Na Haški gori pri Šmarju so našli posestnika Karlinca mrtvega v listnjaku. Da si prihrani stroške za krsto, je vdova čez dva dni naložila mrtveca na voziček, ga pokrila s koruznico ter ga s kravami zapeljala v mrtvašnico. — Nesreče. Drvar Lovrec Pirc na Hrušici je šel po žel. tiru na Blejsko Dobravo. Ko se je umaknil došlemu vlaku je padel v globoko škarpo in si zlomil levo nogo. — Pri podiranju neke verande na Bledu je padel kolar Matevž Cop in si težko poškodoval levo nogo. Ljubljana. =■= Pesek kontra Finžgar. NI res, da je prišlo na dan, da je dr. Klepec skušal vplivati na priče in jih je nagovarjal, da naj kar izpovedo proti g. Pesku, češ, »da se jim ni ničesar bati«, res pa je, da jaz nisem vplival na nobeno pričo, da bi izpovedala proti g. Pesku. Res je le to, da se je priča K. brez mojega naročila, po InicijatlvI moje stranke same zglasil v moji pisarni, kjer sem mu na njegovo vprašanje, zakaj se gre, pojasnil zadevo in mu povedal, da ga bom predlagal kot pričo in da bo imel pred sodiščem priliko pod prisego povedati resnico. Z odličnim spoštovanjem dr. Klepec. = Čudne vesti. Po mestu krožijo ten-dencijozne vesti, ki se nanašajo na orožne vaje, tako: da se bo mobiliziralo v večjem obsegu, da se bo pričela vojna z Italijo, da se naše čete že bijejo z Madžari in druge slične neresnice. Vse te govorice so izmišljene iz zlobnih ali spekulativnih namenov. Mali antanti gre samo za to, da po Karlovem poizkusu pomaga vzpostaviti red na Madžarskem in zaslgura mir Srednje Evrope. Nihče naj ne verjame po brezvestnežih izmišljenim vestem. Kdor zaloti razširjeval-ca takih vznemirjajočih novic, naj ga nemudoma ovadi pristojni oblasti. = Podžupan ljubljanski Riko Jug je kot rezervni častnik telegrafično poklican v vojaško službovanje. = Klub občinskih svetovalcev NSS ima v pondeljek zvečer ob 8. uri v mestni posvetovalnici važno sejo. Polnoštevilna udeležba dolžnost. = Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Ljubljani je na svoji seji dne 2. t. m. določilo izmed svojih članov g. Adamiča, g. Golmayerja, g. Kralja in g. Tumpeja, da smejo v zmislu uredbe za pobijanje draginje z dne 17. Junija 1921, št. 253, pregledati vse zaloge življenjskih potrebščin ter od lastnikov teh zahtevati na Jicu mesta vsa pojasnila in dokaze, ki so potrebni obč. sodišču pri določanju maksimalnih cen, kakor tudi pri izrekanju svojih kazenskih odločb, V to svrho se jim izstavijo potrebne legitimacije obč. sodišča. Pri teh poizvedbah se bo po možnosti udeleževal tudi predsednik obč. sodišča g. Fr. Rupnik. Prve razprave o do-sedaj vloženih ovadbah se bodo razpisale v kratkem, s čemur bo pričelo občinsko sodišče s svojimi rednimi razpravami. V to svrho se sestavi tudi potreben pravilnik. Urad posluje na magistratu, leva hiša v pritličju na levi in sicer začasno od 9. do 12. dopoldne in 15. do 18. ure popoldne. Člani občinskega sodišča zavračajo časopisne vesti češ, da zahtevajo po 80 K na uro za svoje poslovanje. Resnica pa je, da bo te dnevnice določil mestni občinski svet v svoji prvi seji. ** Javna redna seja občinskega sveta bo v torek, dne 8. novembra 1921 ob petih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: Naznanila predsedstva, in sicer: Odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročilo mestnega magistrata glede raznih prošenj za sprejem V domovinsko ztrezo. Volitev kuratorlja mestnega dekliškega liceja. Finančnega odseka sledeča poročila: o računskem sklepu* Mestne hranilnice za leto 1920. o dopisu magistrata glede prispevka mestne občine za obrtno-nadaljevalne šole. O prošnji učnega osobja mestnega dekliškega liceja za izenačenje plač s plačami profesorjev v državni službi. O prošnji Zveze organizacij mestnih uslužbencev za enkratni nabavni prispevek. O prošnji .prevoznika Turka za zvišanje odškodnine za mestne vožnje. O dopisu tržnega nadzorstva glede zgradbe lastne pisarniške lope. — Direktorlja mestne klavnice poročili: O računskem sklepu mestne klavnice za leto 1919/20. O proračunu mestne klavnice za leto 1921/22, — Upravnega odbora mestnega vodovoda, mestne elektrarne in plinarne poročila: O računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1919/20. O računskem sklepu mestne elektrarne za leto 1919/20. O računskem sklepu mestne plinarne za leto 1919/20. O proračunu mestnega vodovoda za leto 1921/22. O proračunu mestne elektrarne za leto 1921/22. O proračunu mestne plinarne za leto 1921/22. — Upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda poročili: o računskem sklepu mestnega pogrebnega zavoda za leto 1919/20. O proračunu mestnega pogrebnega zavoda za leto 1921/22. — Direk-torija mestne zastavljalnice poročili: o računskem sklepu mestne zastavljalnice za leto 1919/20. O proračunu mestne zastavljalnice za leto 1921/22. — Upravnega odbora mestnih voženj poročili: O računskem sklepu mestne priprege za leto 1919/20. O proračunu mestne priprege za leto 1921/22. — Direktorija mestnega dohodar-stvenega urada poročilo o proračunu mestne trošarine za leto 1921/22. — Finančnega odkeka poročila: o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1919/20. O računskem sklepu mestnega ustanovnega zaklada za leto 1919/20. O računskem sklepu zaklada meščanske imovine za leto 1919/20. O računskem sklepu mestne pehot-ne vojaSnice za leto 1919/20. O računskem sklepu amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila za leto 1919/20. O računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1919/20. O proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1921/22. O proračunu mestnega ustanovnega zaklada za leto 1921/22. 0 proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1921/22. O proračunu mestne pehotne vojašnice za leto 1921/22. O proračunu amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila za leto 1921/22. G proračunu mestnega zaklada za leto 1921/22. = Narodno socijalna tiskovna zadruga v Ljubljani vabi vse zadružnike na izvan-rednl občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 10. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih tajništva Narodno-socijalne Zveze v »Narodnem domu«. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Volitev odbora. 3. Volitev preglednikov. 4. Slučajnosti. Za . odbor: Ivan Tavčar, predsednik. = Grafična razstava v Jakopičevem paviljonu. Danes v nedeljo 6. t. m. ob 11. predava'prof. M. D. Giurič o vjsoki grafiki od 14. veka do danes. Govoril bo tudi o sodobni češki in jugoslovanski grafiki in razvoju tehnike pri nas. = Nov kazenski zagovornik v Ljubljani. Višje deželno sodišče v Ljubljani Je sprejelo v Imenik kazenskih zagovornikov, g. Fr. Dubroviča, dosedaj v Pulju. = Poziv anonimnemu obrekovalcul Prejeli smo in priobčujemo na odgovornost podpisanega: V »Jugoslaviji« od 3. L m. me le neki anonimni pisec in informator iz Most grdo obrekoval. Podlemu obrekovalcu odgovarjam kot zvest somišljenik stranke NSS sledeče: Imam za preživljati 7 oseb ter sem poleg tega tudi še vedno bolehen. Z enim konjem služim kruh sebi in družini. Kar se tiče občinske tajnice in klerikalnega gerentstva me ne briga. Anonimnega pisca imenujem lažnika In ga pozivam, da me toži. — Dimnik Leopold, posestnik v Mostah. = Poziv brezstanovanjcem. Radi revizije se vabijo stranke, ki so zaprosile za rodbinsko stanovanje v Ljubljani pri bivšem Državnem stanovanjskem uradu In so še sedaj brez stanovanja, naj se zglase v pisarni navedenega urada na Dunajski cesti št. 40 (vogal Ceste na Južno železnico) od . 9. do 13. ure In sicer: dne 8. novembra t. L stranke za začetnico imena A do H, dne 9. novembra 1921 stranke z začetnico Imena 1 do N, dne 10. novembra 1921 stranke z začetnico imena O do Š, dne 11. novembra 1921 stranke z začetnico imena T do Ž. =• Požar v Tobačni ulici. Dodatno k včerajšnjemu poročilu smo zvedeli, da se je ponesrečila tudi hčerka posestnika Marija Traven. Bencin je eksplodiral v hipu, ko je vstopila ona s prižgano lučjo v garažo, da si vzame nekaj žice. Dobila ie težke opekline po obrazu in po rokah. V garaži ni bilo več bencina kot to, kar je bilo v rezervarju v avtomobilih. Ogenj je gorel dve uri. Prvo pomoč so nudili gasilci iz tobačne tovarne, ki so bili takoj na mestu in preprečili razširjenje ognja, G. Traven je dobil, lahke opekline po vratu In levi roki. Kako je nastal ogenj pa imamo še eno goVorico. Baje je šla neka ženska z odprto svetilko v drvarnico. Tam ji je padla svetilka iz roke, vnel se je petrolej In nato šupa z avtomobili. Dotična ženska se je tako prestrašila, da je prvi hip, mesto da bi ogenj zadušila, zbežala. Policija je kot se trdi dobila železni podstavek one usodne svetilke. = Umrl je v Ljubljani trgovec s klobuki na Mestnem trgu g. Fr. Šmalc, doma iz Mirne na Dolenjskem. N. p. v m.! = Vlom pri zlatarju Zupancu v WoUovl ulici. Včeraj opoldne od četrt na eno do pol dveh se je zopet izvršil v Wolfovi ulici predrzen vlom v zlatarsko trgovino g. Zupanca. Ko se je vrnil g. Zupanc ob pol dveh v trgovino skozi vrata iz glavne veže, je našel vrata priprta. Tudi druga in tretja vrata v trgovino so bila odprta. Ko je vstopil v trgovino, Je našel po tleh polno škatljic, predal, kjer je imel zlatnino, odprt In Izpraznjen — Izložbo skoro popolnoma Izropano. Skoda znaša okrog 140.000 kron, o storilcih ni nobene sledi. Policija je uvedla Intenzivno preiskavo in upajmo, da bo Imela več uspeha kot pri vlomu v sosedno Černetovo trgovino. = Izgubila se je srebrna ura z zapestnico od Jadranske banke skozi Selenbur-govo ulico, Zvezdo do Zidovske ulice. Pošten najJitolj naj jo odda v upravi lista. = Koncert v dvorani hotela Tivoli. V nedeljo 6. t. m. igra godba dravske divizije od 15. do 20. ure. Vstopnina prosta. Domače jetrne in mesene klobase. Izborna vina. Se priporoča Vek. Dolničar. Maribor. Sestanek železničarjev se vrši v nedeljo, dne 6. t. m. ob 10. uri dop. v mali dvorani »Narodnega doma«, i Dnevni red . Se danji položaj narodnega obmejnem Mariboru m uradnisko vprašanie . ter nova službena pragmatika. Sestanek pri redi Zveza in sicer uradniški odSvk. Priea kovati je obilo udeležbe, ker se bodo odkrito osvetlile razmere, ki vladajo danes v tej tako važni panogi. Zalo so vabljeni vsi brez razlike pripadnosti K raznim stanovskim organizacijam. . Državni upokojenci so priredili v nedeljo kljub raznim noticam, ki so Jih hotele samo begati, v restavraciji Halbwidl številno obiskan javen shod. Najvažnejši sklep, ki se je storil pri tem zborovanju je ta, da upokojenci izstopijo iz »Prvega splošnega društva jugosl. upokojencev v Ljubljani« ter pristopijo k društvu državnih nameščencev v Mariboru. Pri tem društvu bodo imeli zal malenkostno članarino letnih 8 K razne raa-terijalne ugodnosti n. pr. zdravnike in zdravila in podpoio v slučaju smrti. Z zadovoljstvom se je zaznalo, da bo že vendar enkrat prenehala razlika med »starimi« in »novimi« upokojenci. Za sprejemanje novih članov je poverjen g. Drevenšek v Cirll-Metodovi ulici št. 15 in sicer sprejema prijave vsak dan od 15. do 16. ure. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru opozarja, da oddaja krompir lfll tako dolgo, dokler bo segla sedanja zaloga. Krompirja namreč si ne misli več nabavitL Prodaja se krompir vsak četrtek in petek * Cafovi ulici št. 9. , . Geslo »Svoji k svojim« bo treba zop« upeljati v Mariboru; zakaj vedno se ponavlja bolj pogosto, da se je treba občinstva ozirati v prvi vrsti na domače tvrdke. V tem oziru smo res postali precej ravnodušni. Res le pa tudi, da so na tem delom* krivi tudi naši obrtniki in trgovci samL Znane so domače tvrdke, ki isto blago prodajajo mnogo dražje nego Nemci. Na) bodot naši trgovci tudi v tem oziru na mestu laf tožbe o nezavednosti občinstva bodo kmalu ponehale. Zakaj velika večina občinstva gr« tja, kjer je boljše In cenejše postreženo, časi so takf, da je treba kronce tako obračati, kakor se je včasih obračalo krajcarje« In še se težko izhaja. Dramo »Bratje Karamasov« po zn*«' menitem romanu Dostojevskega proizvajaj »Mariborski bloskop« od sobote do torka« Kdor je že čital to veliko delo globokega' ruskega misleca, ta gotovo ne zamudi prilike in si ga še enkrat ogleda v filmu. Prestavljen je na lastno prošnjo učitelj v Studencih g. Hočevar v Mursko Sobota Središču našega Prekmurja le le čestitati na tako sposobnem in vrlem organizatorja na polju sokolskega dela. G. Roschanz, predsednik zadruge gostilničarjev ln kavarnarjev je sldlcal za petek 4. nov. menda v prvi vrsti radi občinskega razsodišča, ki namerava najbrže razširiti svoj delokrog tudi na gostilničarje In krčmarje. To je pa storil v taki popačeni slovenščini, da je sramota. Ako g. Roschanz ne obvlada našega jezika, mu še ni zameriti. Lahko pa se zahteva toliko taleta In uvidevnosti, da si preskrbi dobrega tolmača, ki ne bo mrcvaril našega jezika. To Je dol-. Žan napram večini slovenskih članov svoja zadruga Celje. Zabavni večer ^Bratstva« danes zvežefi ob 7. uri v veliki dvorani celjskega Narod• nega doma. Bogat spored, ples itd. Cenjeni občinstvo se na prireditev najvljudneje vabi. Izredna seja celjskega občinskega sveta dne 3. nov. t. I. V začetku seje se je župan spominjal umrlega opata Franca Ogradij&i Raz mestno hišo je'dal razobesiti žalno zastavo. Mož nam je bil vsem znan kot zaveden narodnjak in vzor-duhovnik. Želimo le, da bi imel sebi vrednega naslednika. (Slava klici!) — Sledi poročilo personalnega odseka. Mestni upokojenci so vložili prošnje za zvišanje draglnjskih doklad. Pokolnlne se na predlog odseka uredijo tako kakor jih predvideva vladna naredba državnim upokojencem. Občina bo vsled tega obremenjena mesečno za 4151 kron. Upokojencem, ki žive Izven naše države, se bodo doklade izplačevale le v slučaju, če tudi druge države plačujejo Iste svojim upokojencem, ki žive v naši državi. Ta regulacija pa je le provizorna ln se bo definitivna ureditev, prejemkov mestnih upokojencev uredila takrat, ko se izdela nova službena pragmatika. — Mestnim uslužbencem se ukinejo deputati drv. Mesto tega se jim bo Izplačal ekvivalent, da si bodo iste lahko iz mestnih gozdov nabavili. Regulira se plača mestnega ekonoma. Urede sc še nekatere druge manj važne zadeve mestnih uslužbencev. — Regulira se plača vodji plinarne. Pri dunajski tvrdki, ki Izdeluje moderno napravo za plinarno, se naroči naknadno še ena retorta. — Pri slučajnostih poroča odb. Žabkar a nakupu treh konj za mestno gospodarstva — Mesto mora prevzeti posle stanovanjskega urada fn ker bo tudi za posle obč. sodišča rabilo pisarniško moč, se najme pogodbeni uradnik. Nov tednik V Celju. Po poročilu »Na-preja« in »Nove Dobe« prične v Celju Izhajati v kratkem nov tednik pod imenom »Naša vas«. Izdajal »a bo dr. A. Novačan Iv, an Zorec: , Med Srbi. (Nadaljevanje.) Jguinan Sebastijan Jovič, zelo prt-(.‘en mož, nas je torej privedel v obed-9* dolgo in svetlo dvorano. ...Korak se mi je ustavil. Po vseh šti-lj, stenah se vijeta dve sporedni vrsti t, . rairikih igumanov. Slike so bile a,Jllbe, malo večo ko spmo glave, la-e bradate, z značilnimi visokimi »a Šteti iih nisem utegnil, mislim lorn ^ -’e d°sti več 'nt petdeset, jjjv C£t° sto. Na je bila na- ^eska njim pa °ba samostanskega zaščitnika sve-nadangela Mihaela. » naVa.samostanska dijaka sta takoj . arn‘ Prinesla kosilo, oče Jakob nas ■ p st'l °b mizi. im0° iuhi* kakršno znajo pripravljati )tjj0 SarT1°stanski kuharji, ki jih ne i k .Konzervativne šablone topogla-kak13ric’ Je teuman pokimal dijaku, 10ki, viffl ,migni!’ so stali pred nami a vi'nA kozarci, napolnjeni z iskre-^ “osebne vrste.,.*' Iguman je vstal in nazdravil obema častnikoma naše hrabre vojske, Izražajoč svoje in vsega starega samostana veselje, da se je Bog usmilil Jugoslovanov in jih združil v enotno, nerazrušno in ponosno državo. Obenem je naglasil, da samostan morda še nikoli ni imel gosta jz bratske dežele, daljne in sloveče Slovenije, zato ga tem prisrčneje pozdravlja z iskreno dobrodošlico danes. Za podpolkovnikom sem se zahvalil tudi jaz. Slovensko. Govoril sem počasi, brez umetnih rečenic in brez elko-vanja, ki je priskutno, nenaravno in Srbohrvatom tudi težko umljivo. Samostanci, ki so me čisto dobro razumeli, so se čudili podobnosti slovenskih in srbskih besedi; zakaj do takrat niso še slišali slovenskega govora. Stoje so zapeli »Sijat, Bože...« (obredna za-hv&lnica) in vse tri narodne himne. Narodne himne sem slišal povsod, zlasti .-.•bsko narodno himno je ljudstvo pelo povsod. To se mi je zdelo kot profana ci ja. Kako je v Sloveniji,- so poizvedovali samostanci. To pot mi ni bilo treba sa-jrierau odgovarjati. Podpolkovnik ie služil precej časa v Mariboru, kamor je bil prišel takoj po poginu Avstrije. Prej je služboval v Macedonijl, Srbiji in Albaniji. Doma je bil nekje blizu Bitolja. Podpolkovnik ie torej rad opisal, kar je videl pil nas. Najbolj všeč so mu bili po Štajerskem kmečki domovi z velikimi gospodarskimi poslopji in vinske gorice z belimi zidanicami in z rdeče-glavimi cerkvami. Samo pijančevanje, ki ga je opazoval v Mariboru in okolici, mu je bilo zoprno. . i »Škoda vašega ljudstva,« je dejal. »Dobri in nadarjeni. ljudje na visoki stopnji kulture — pa se udajajo zastrupljevanju!« »Ali je tam vsaj dobro vino?« se je zanimal oče Jakob. »Prav dobro iti prav močno!« »Potlej Iti bilo čudno, če ne bi bili,« se je smehljal. y . »Naj bi, ali zmerno.« »Ce pa je vino prav močno —?« Še jaz sem se nasmehnil uljudnemu samostancu, ki je branil naše pijance, branil samo iz uljudnosti, ker sam je bil skoraj abstinent Podpolkovnik nam je tudi pripovedoval o bojih z Avstrijci in Bolgari ter o strašnem begu srbske vojske po dežju in mrazu v albanskih gorah; o hudih bojih z Nemci na Francoskem in v Italiji ter o pijani, nedopovedni radosti zadnjih osvobojevalnih bojev na solunski frdnti. O Francozih je pripovedoval dosti lepega, o Italijanih ni hptel govoriti. Mislim, da jih je spoznal in da jih je zaničeval še bolj nego mi. Gotovo je, da Italijani ne bi bili požrli toliko Slovencev in Hrvatov, če bi bili srbski vojaki sklepali z njimi zadnje pogodbe... Ranjen je bil štirikrat. Čudež je bil, da je ostal živ. Vse pripovedovanje je bilo skromno in brez tistega ogabnega junačevanja; s katerim se tako radi ponašajo aktivni častniki, ki so se le preradi skrivali za hrbte rezervnih častnikov. »Zmagala je prostovoljska legija, ki je kipela domovinske ljubezni in ki je hotela zmagati ali umreti; zmagal je srbski vojak, preprosti, nepismeni naš kmet, zmagal bi bil tudi, če ne bi bil imel'vodij, kakršne je imel — zmagal je, ker je znal umirati! Cast in slava mu!« je dejal in segel po kozarcu. Mor- da je hotel skriti ginjenost, ki se mu že tresla v glasu. Tisti podpolkovnik je star šele osei intrideset let. Ce je v naši vojski še & takih mož, se nam ni bati nikogar svetu ne... Mož je izobražen. Zna več jezike Razen svoje mehke materinščine francosko, angleško, laško, nemšk tudi turško, arabsko in grško, celo : bansko nekoliko. Presenetilo me je tudi, ko je zt našteti celo vrsto naših besedi, ki enako glasijo z dotičnimi macedonski izrazi, a imajo drugačen pomen, in si mnogo naših besedi, ki jih imajo ti Macedonci. * Ta ugotovitev morda ni nič posi nega, a je značilna z ozirom na za: manje, ki ga je do stvari imel. »Po slovenskih listih sem opazov da uporabljajo dosti čisto srbskih izi zov, shšal pa sem, da obstojajo zai čisto slovenski izrazi. Zakaj časn tako pišejo, mi ni nihče znal prav i vedati.« (Dalje prihodnjič.) Stran 4. "RRn ■ n ——m štev. 27L baje Imenom srbske zenljoradnlčke stranke Avramovičeve. Martinov večer okoliške požarne hrambe v Gaberja v gostilniških prostorih pri Svetelu se vrši danes v nedeljo zvečer. Pri-iatelji gasilstva so vljudno vabljeni. Na študijsko potovanje v Nemčijo Je odpotoval ravnatelj celjske »Zadružne Zveze« g. Janko Lešničar. Cvetlični dan. Danes v nedeljo se vrši cvetlični dan, katerega je priredil Celjski odsek savinjske podružnice SPD v prid zanemarjenim postojankam celjskega pogorja. ' Produktivna zadruga čevljarjev v Celju Ima danes v nedeljo ob 9. uri dop. v hotelu »Balkan« svoj občni zbor. Razpisana službena mesta. Okrožno sodišče v Celju razpisuje mesto okr. sodnika In sod. predstojnika v Kozjem s terminom do 5. dec. ter poduradniško mesto pri okr. sodišču v Šmarju s terminom do 15. dec. Trgovino Srimz s špecerijo na Kralja Petra cesti je te dni prevzel in preuredil g. Ant. Fazarinc Iz Trnovelj pri Celju. Ptul. Demokratski velepatrlotje so zopet pokazali kako so oni državotvorni. Nad vse upoštevanja vreden slučaj se le zgodil sedaj ob priliki oddaje konj vojaški upravi. — Prej enkrat so bili popisani, kakor povsod drugod, tudi tukaj konji, ki bi se morali v slučaju potrebe oddati voiaški upravi. — Takrat so bili popisani dobro klasificlranl konji, spoznani kot taki od posebne komisije. — Sedaj so bili tl konji »vpoklicani«. Lastniki bi jih morali oddati v Mariboru. Ptujski mogotci, kakor n. pr. Jurca, Kos-ser, Filrst in drugi, na čelu jim fallrana mestna občina, ki Je še vedno pod vodstvom demokratov, so kupili od konjskega mesarja Hellerja vsak toliko starih »mrh«, kolikor konj Je moral kdo oddati. — Na določen dan (to je bilo menda dne 31. okt.) oddali so vsi tl gospodje vojaški upravi v Mariboru mesto svojih dobrih konj, od konjskega mesarja kupljena kljuseta. — Občina je za vse to dobro vedela, ker prvič; je sama enega takega konja zamenjala In drugič je bil g. tajnik Mate pri predaji konj (pravzaprav »mrh«) navzoč kot uradna oseba, ki garantira za točno Izvršitev. — Ko bodo prihodnjič sami vpoklicani; bodo poslali mesto sebe v vojaško službovanje kakega plačanega pohabljenca. O postopanju, kako se je določevalo število konj, ki jih mora posameznik oddati, se mora tudi nekaj omeniti, ker tudi tam so se zgodile nekam čudne reči. Onim, ki ne rabijo konj In jih imajo po več samo za luksus, se je vzel po eden, drugim pa nasprotno, ki se s konji preživljajo pa vse. — Tako se Je n. pr. špediterju Branhartu vzelo vse štiri, ki jih Ima. Se razume ta ni bogataš! Nehote nam uhaja misel, da dotični vojaški referent pri magistratu ali ne zna, da ne more špediter brez konj delati, ali je odvisen od bogatašev, ki imajo konje za luksus ln je velik prijatelj njih In njihovih kleti, ali .? Mestna občina je pobrala že na prvega lolnino od gojencev, ki se nče v Glasbeni šoli glasovir In gosli. Učitelji nasprotno niso dobili do danes niti vinarja plače. Prelšnji mesec so dobili svoje prejemke šele 18. Najbrž ni v celi državi slične občine. Tudi glede župana je nekaj posebnega, do danes ga Ptuj nima in tudi ga ne bo imel, ker je na vidiku neki novi komisar. Sedanji, ko je pritiral občino tako daleč, da dobijo uradniki plačo šele okoli 20., je odstopil. Prihodnji pa bo, ko Jo bo pritiral tako »daleč«, da ne bodo dobila plačila niti na zadnjega. Potem pride konkurz! Šport In turistika. Jugoslovanski Olimpijski Odbor v v Zagrebu je imel v nedeljo dne 30. okt. svojo glavno skupščino. Zastopani so bili delegati vseh vrhovnih športnih organizacij, Slovenijo so zastopali gg. dr. Žižek, Goreč in Virant. Po podanih poročilih g. predsednika dr. Bučarja, tajnika dr. Jakovca in blagajnika Budickija, ki so bila jako izčrpna in ki so kazala, s kolikimi težkočami se je moral boriti J. O. O. v prvih letih, da je omogočil vsaj skromno udeležbo našega naroda na Olimpijadi v Anversu, se je razvila živahna debata o reorganizaciji J. O. O. na podlagi statutov mednarodnega olimpijskega odbora. Reorganizacijo je predlagal in živahno zastopal podpolkovn. Svetomir Djukič, ter je bila ista končno z malimi korekturami sprejeta. Jugoslovanski Olimpijski Odbor tvori odslej komite, v kojem so poleg dosedanjih članov Mednarodnega Odbora podpolk. Djukiča in dr. Bučarja še sledeči gg.: dr. Ciril Žižek, dr. Pan-dakovič, dr. Jakovac, Ugrinič in dr. Spevec. Ta komite je stalen in se izpopolnjuje v slučaju izstopa kakega člana s pozivom na predlog vrhovnih športnih organizacij. Za vsako Olimpijado se sestavi pravočasno širši izvršilni odbor, kojega tvorijo poleg delegatov vseh športnih savezov zastopniki tiska in državni funkcijonarji. Ta izvršilni odbor ima nalog, pripraviti vse potrebno za odpošiljanje tekmovalcev na Olimpijado. Predpriprave za prihodnjo Olimpijado 1. 1924 v Parizu prične v najkrajšem času, odboru pa je odšlo že vabilo in poziv na priprave za IX. Olimpijado, ki se vrši v Amsterdamu leta 1928. Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru se je odposlala kot pokrovitelju J. O. O. udanostna brzojavka. V nedeljo dne 6. t. m. ob 15. uri popoldne, priredita S. K. Ilirija in S. S. K. Sparta prijateljsko nog -metno tekmo na prostoru S. K. Ilirije. — Tekma obeta biti z ozirom na zadnje rezultate obeh klubov, zelo zanimiva. Zanimanje je tem večje, ker bode tekma zaključila jesensko nogometno sezono. Prekmurje. 60 prehrrnrskih učiteljev je odšlo v Maribor Izpit iz slovenščine. Šolstvo. Za učitelja v Murski Soboti je .Imenovan g. Ciril Hočevar dosedaj V Studencih pri Mariboru. Za stvarne šolske potrebščine drž. osnovnih šol v Prekmurju za čas od 1. junija do 31. decembra 1921 je nakazal višji .šolski svet v Ljubljani 88.300 kron, podpore 8 verskim šolskim občinam pa 90.000 kron. Dolnja Lendava. Dramatični odsek tu-kajšnje čitalnice je vprlzoril dne 29. oktobra igri »Ivan« In »Kakršen gospod, tak sluga«. V nedeljo so obe ponovili brezplačno za vojaštvo. S tem je storjen prvi korak v kulturnem delu pri nas. Marljivi Igralci naj sc ne strašijo truda, ampak kmalu naj zopet nastopijo. Igra je bila dobra splošno. Brezdvomno bo vsaka naslednja predstava privabljala več In več občinstva. Led je prebit. Ribiči, razpnite mreže! J. Q. Na Eszterhazyjevem veleposestvu pri Dol. Lendavi je komisija iz Ljubljane dognala velik nered. Sekvester je neki Falež. Nov časopis pod imenom »Panonija« nameravajo začeti izdajati v Murski Soboti pristaši JDS. Železnica Murska - Sobota - Ljutomer - Ormož je že trasirana. Kolodvori bodo v Murski Soboti, Dekle-žovju, Veržeju in Krapju. Tudi V Ljutomeru se zgradi nov kolodvor. Slučaj obešene žene pojasnjen. Svojčas so našli v Prekmurju na nekem drevesu obešeno nago žensko. Takrat se je splošno domnevalo, da je tujka Rusinja, ki jo je pripeljal seboj kak domačin Iz ruskega vjetnlštva. Sedaj se je dognalo, da je bila umorjenka Čehinja, s katero se je na potu lz Rusije poročil neki Srb, ki Je pustil svojo prvo ženo v domovini. Po pismih prve žene so dognali, da je bil njen mož morilec svoje druge žene. Ciganski napad. Blizu Cankove sta napadla dva cigana davčnega iztlrjalca Simončiča Iz Murske Sobote ter ga ranila. Orožniki so oba cigana prijeli. Koroško. V Celovcu je umrl starosta celovških Slovencev g. Josip Ferjančič, r če dvor. svetnika g. dr. Ferjančiča. Pokojnik je bil rojen v Idriji leta 1849 ter je' služboval kot uradnik pri Alpinski montanski družbi. Bil je vedno neustrašen Slovenec. Blag mu spomin! Zopet zlobni požig, V Kasazah pri Sincivasi so nedavno pogorela vsa poslopja trem zavednim Slovencem. Zažgala je očividno zlobna roka. Baje so prijeli v Preval jih nekega človeka, ki je imel napisanih 80 slovenskih hiš, katere mora požgati. Gledališče in Repertoar Narodnega gledališča: Drama: Nedelja 6. nov. Golgota. Izven abonm. Pondeljek 7. nov. Oče. E abonm. Torek 8. nov. Zaprto. Sreda 9. nov. Revizor. Izven abonm. Četrtek 10. nov. Komedija zmešnjav. Izven abonm. Petek 11. nov. Revizor. D abonm. Opera: Nedelja 6. nov. Boheme. Izven abonm. Pondeljek 7. nov. Zaprto. Torek 8. nov. Boris Godunov. A abon. Sreda 9. nov. Boheme. E abonm. Četrtek 10. nov. Rigoletto. B abonm. Petek 11. nov. Evangeljnik. C abonm. Kr. konservatoriju v Ljubljani. Vanre-dan utisak učlnele su na me gosle kapetana Mlakara nakon što ih je on podvrgao rekonstrukciji po sitemu svoje teorije. Kod mojeg zadnjog koncerta u Ljubljani 15. okt. 1921 sravnjivao sam ton mojih gusala. čijih ton svuda pa I u največim dvoranama inozemstvo svojim objamom I veličinom veliki interes probudio I ton jedne prave Antonius Amati iz god. 1071 sa guslama kapetana Mlakera — pa sam pronaoibolazdbfskpslmd ne zaostajo za goresoomenutima nasprotno sam se imao prilike uvjeriti, da po njemu rektificirani ton nadmašuje svojom pleme-nitošču qua!itete mojih instrumenata — isto je interesantno opažanje, da se taj ton vanredno razvija na večoj udaljenostl u dvorani I da stoji uvjek pun I elastlčan. Smatram, da je taj veliki uspjeh kapetana Mla-kerja plod strogo znanstvenih študij 1 da je njegova teorija napokon našla put otkrlču tajne Stradlvanijevlh principa kojl su upče vodili do znanstvenog dpkaza za opravda-nost konstrukcije Stradlvanijevlh lorm!..Veselim se, da je jednom našem zemljaku uspjelo riješltl svoj problem, kojl je za tolike u svlm djelovima svjeta bio nerješiv. Zlatko Baiokovlč. Pokrajina. Jesenice. Pri nas v tovarni so se začele plače regulirati. V meh. delavnici kjer Ima besedo Nemec Bachman, kateri je zopet dobil priložnost dati duška svojemu od prevrata sem prikritemu sovraštvu do na-lodno zavednih delavcev, s tem da jih je postavil v enake katergorije z nemškimi vajenci. Opozarjamo ga, naj ne Izrabljanaše potrpežljivosti, ker se Še spominjamo njegove prijaznosti Iz prejšnjih časov. Ml vemo, da nas on hoče na ta način, ker Ima slabo vest, Izriniti lz delavnice, pa naj pazi, da ne bo sam prej zletel. Odločno zahtevamo, da to on takoj popravi. V nasprotnem slučaju odklanjamo vsako odgovornost. Tudi Nemec Frltsch naj vzame to na znanje. Odgovor dopisniku v št. »59. Neznan gospod dopisnik naj vzame sledeče na znanje: Pritrjujem Vam, da je stanovnjska beda v Tržiču na višku. Neumestno pa se mi zdi, da se zaletu-jete na finančne stražnike. Prvič ^ že zato, ker nismo stražniki, temveč le poduradniki finančne kontrole. Drugič pa zato, ker ne stanujemo v takih stanovanjih, ki bi bila sposobna za družinska stanovanja, ampak le za samce. Precej smo se trudili, ds smo vsaj pod streho in sicer večji del kar po trije v eni sobici, kjer se kotnaj premikamo. S tem, da bo kdo od nas premeščen, si ne bo občina pridobila nikakih stanovanj za uradnike, ki čakajo po luknjah, kajti prišli bodo zopet v nove luknje. Mnogim smo na poti, to dobro vemo in to smo opazili že prve dni na marsikaterem obrazu. Stari trg pri Ložu. Pri knezu VVin-dischgrStzu na graščini Snežnik je usluž-benih mnogo knezu in bivši Avstriji udanih oseb. Te osebe so najboljši barometer za bližajoče se politične dogodke. Ako se te ljudi natanko opazuje, dobimo najmanj 14 dni poprej slutnjo, da se nekaj Izrednega pripravlja. Tako je bilo že več dni pred Karlovim prihodom na Ogrsko opažati, kako so ti ljudje kazali zobe zavednim in zvestim našim državljanom. Ko pa se je načrt Habsburžanu izjalovil, postali so zopet hinavsko prijazni, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Vprašamo le: Odkod prihajajo te novice? Odkod so tl ljudje obveščeni še pred našim časopisjem? Kako dolgo še bomo to trpeli v naši državi? Filatelija. Nove porto znamke: Sedaj so v prometu provizorne porto znamke napravljene s pritiskom na franko znamke po 5 para, zelene, s sliko kralja Aleksandra. Te znamke tiskane v Btograau, se niso stavile v promet, radi slabe izdelave, temveč so jih pretekle znamke ame-rikanskega izdanja, so radi pomanjkanja portoznamk pretiskane črno in rudeče z 10 odnosno 30 para. Tudi so v prometu portoznamke prejšnjega ljubljanskega izdanja. Vse te zaloge premikajo se h kraju, pa se bodo, kakor slišimo kmalu v Ljubljani tiskale zopet riove porto zndinkc Filatelistiški adresar. V Angliji, Franciji, Nemčiji in ostalih državah, v katerih je na miljone zbiračev znamk, izdavajo se vsako leto adresarji istih. Končno je tudi pri nas prišlo do osnovanja te aktuelne filatelistiške uredbe. Naš filatelist g. Vilim Gregorič, major n. m. izdaje jugoslovanski filatelistiški adresar, v katerem se unesejo vsi naslovi filatelistov brezplačno in se naj isti pošljejo izdavaču: Zagreb, Gjorjiče-va ulica 2. Jugoslovanski Ulatelistiški savez u Zagrebu, obstavil je, kakor nam je javljeno, svoje djelovanje. Naredba o priljepljivanju znamk: Izdana je naredba ministarstva pošte, da se mora na listove čim manje znamk prilepiti. Ce je pristojba za frankirane liste 2 din., se mora prilepiti znamka od 2 din. a ne nekoliko znamk v istem iznosu. Razumljivo je ogorčenje zbiračev znamk proti tej odredbi, ker ravno filatelisti frankirajo pisma z onimi znamkami, katere se v prometu manje rabijo, a to so pri nas 20 in 60 para in 4 dinarje. Novi Hlatelistiški lasojtls: Koncem tega meseca začel bode izhajati v Zagrebu novi filatelistiški list pod imenom »Filatelistiški glasnik«. List izdaje »Fi-latelistiška zadruga«. Upravni odbor zadruge Zagreb I. poštni predal 180 pošilja list, kakor tudi informacije za pristop v zadrugo na zahtev brezplačno. Ustmene informacje daje predsednik zadruge g. Božidar Gregorič Zagreb, Frankopanska ulica 8. Katalog znamk: Kakor filolog brez slovnice in rečnika ne more delovati, tako tudi ne more zbirač znamk brez kataloga napredovati. Dq danes še nimamo kataloga v lastnem jeziku temveč rabijo naši filatelisti inostrane kataloge, Mid-jelnov, Senfov, Yvertov, Galvegor itd. Y ver tov (francoski) in Galvezov so nam letos radi visokega l^urza stranih valut nepristopni, a Senfov še ni izšel ln so zbirači navezani na Midjetov (nemški) katalog. Vsi tl katalogi' označujejo vsako znamko, katera je bila izdana in se tiskajo vsako leto. JVBchelovo izdanje 1921-22 prineslo nam je neugodna izne-nadenja, ker je z ljubljanskim tedanjem naših znamk nastal tak kaos, da se niti najbolje informirani naši domači filatelisti ne spoznajo. Naša filatelistiška društva nameravajo radi tega pri izdavaču uložiti protest, ker se ni držal naj-merodajnega in strokovnega mišljenja društev, temveč je vzel za podlago ka-talogizlranja naših znamk privatne informacije. <--------------------- Pravosodje v Združenih državah Severne Amerike. I- Z ozlrou na to, da Imamo v Jugoslaviji različne pravosodne sisteme, med temi posebno bivši avstrijski, madžarski in srbski, ki so potrebni, da se vsaj v gotovem delu izenačijo, bo zanimivo, vedeti, kako Je organizirano pravosodje v ameriških Združenih državah, kjer uživa sodnik toliko glede svoje kompetence kolikor glede svoje neodvisnosti direktno izreden položaj. V združenih državah severne Amerike imamo dvojni sistem pravosodja, federalni in državni. V drugem pogledu imamo skupino mestnih in drž. sodišč, v prvem pogledu skupino federalnih sodišč (United States Courts). Državna sodišča tvorijo pravosodni del uprave posamezne države, federalnega pa pravosodni del uprave Združenih držav. Federalna sodišča so danes: Najvišje sodišče Združenih držav (Su-preme čourt of the United States), v W_J.iingtonu, devetero federalnih okrožnih sodišč (U. S.Court of Custom Appeals). Kompetenca federalnih sodišč. Konstitucija (ustava) Združenih držav jako jasno določa, v katerih slučajih naj sodijo federalna sodišča ; 1. v vseh slučajih, ki izhajajo iz konstitucije (ustave), zakonov in pogodb Združenih držav, 2. v vseh slučajih, tikajočih se poslanikov, ministrov in konzulov, 3. v vseh slučajih pomorskega pravosodja, 4. v pravdah, ko so Združene države same ena izmed prizadetih strank, 5. v pravdah med dvema in več federalnimi državami, 6. v pravdah med eno državo in državljani druge države, 7. v pravdah med državljani različnih držav, 8. v pravdah med državljani iste držrve glede zemljišč, podeljenih s strani drugih držav, 9. v pravdah med eno državo ali njenimi državljani in inozemskimi dr-ž^ 'mi, državljani ali podaniki. Kar se tiče slučajev, ki izhajajo iz k^..~titucije, zakonov ali pogodb Združenih držav, imajo federalna sodišča prizivno sodno oblast. Take pravde se lahk. začnejo pri državnih sodiščih ali ako se razsodba državnega sodišča protivi federalnim zakonom, tedaj so federalna sodišča poklicana, da o njih končno razsodijo. Ravnotako morejo pravde med državljani različnih držav prič-11 pri državnih sodiščih, ali stranke imajo pravico, da se prizivajo na federalno sodišče. Prenos pravde na federalno sodišče. Vsak pravdni slučaj, ki je bil zapri-čet na državnem sodišču, more biti predložen fedc~alnemu sodišču, ako more toženec dokazati, da se slučaj naslanja na federalni zakon. To se zgodi: 1. ako je državno sodišče v obravnavi o dotični pravdi razsodilo proti veljavnosti kakega zakona ali kake pogodbe Združenih držav, 2. ako je državno sodišče razsodilo v prilog veljavnosti državnega zakona v protislovju proti konstituciji, zakonom ali pogodbam Združenih držav. 3. ako je državno sodišče razsodila proti privilegiju, pravici, naslovu ali imuniteti, na katere se toženec sklicuje na podlagi ponstitucije, zakonov in pogodb Združenih držav. V ob-ambo konstitucije. ' Jasno je, da mora biti v Združenih državah neka oblast, ki je upravičena, tolmačiti zakone vse dežele in določiti, da li se zakoni, sprejeti po kongresu ali državnih legislaturah, strinjajo z osnovnimi zakoni, kakoršni so zapopadeni v konstituciji, z drugimi besedami, ki naj razsodi o njihovi ustavnosti. To pravosodje se ne more povsem prepustiti drl..vnim sodiščem; vsako bi lahko razsodilo drugače. Radi tega je v tem pogledu federalno sodišče. Federalni sodniki mnogokrat Izpodbilo zakone, sklenjene po državnih legislaturah kot protlvne konstituciji ZL .Jenih držav. Kar se tiče zakonov, sklenjenih po Kongresu, jih morejo toliko federalna, kolikor drž. sodišča pro-gfasltl za neveljavne kot protlvne fede-rrlnl konstituciji. V takih slučajih pa Je vedno odprta pot na najvišje federalno sodišče (Supreme Court of the United States), ki ima končno razsoditi, dali je kak zakon ustaven ali ne. Federalna sodišča. Le eno izmed federalnih sodišč, namreč Najvišje sodišče Združenih držav (Supreme Court of the United States) je bilo ustanovljeno naravnost po konstituciji. Ustava Združenih držav določa tudi, v katerih pravdah imajo Najvišje sodišče in druga federalna sodišča pravico pravosodja; nadalje, določa ustava, da sodnike Najvišjega sodišča imenuje predsednik Združenih držav v sporazumu s senatom. Konstitucija le prepustila Kongresu, da ukrene v vseh drugih podrobnostih; tako je število sodnikov, njihov delokrog in plača določena po Kongresu. Vrhutega Je Konstitucija pooblastila Kongres, naj ustanovi taka nižja federalna sodišča, kakor se bodo zdela potrebna. Na podlagi tega je Kongres ustanovil vsa druga nižja federalna sodišča In večkrat uvedel spremembo glede sistema nižjih federalnih sodišč. Kongres tudi določa, koliko federalnih sodišč naj bo v vsaki državi, kje naj bodi sedež tega sodišča, koliko sodnikov naj ima vsako sodišče in kake federalne zadeve naj sodi vsako sodišče. Najvišje sodišče Združenih držav. Na čelu federalnega pravosodnega sistema stoji Najvišje sodišče (Supreme Court of the States Unites) v Washing-tohu. Isto izreka končno sodbo v pravdah, radi katerih Je bil uložen priziv proti razsodbi nižieza federalnega sodi- šča ali — ob gotovih prilikah — kakega državnega sodišča. Supreme C°lJrt ra. pravlja tudi slučaje, ako kdo trdi, da ta ali oni zakon, sklenjen po Kongr® > protiustaven. n Najvišje sodišče sestoji iz devete sodnikov, namreč enega glavnega so * nika (chief justice) in osmero Prised"‘ kov (associate justices). Za pravomoceo sklep treba prisotnosti najmanj 6. so nikov. Sodišče razpravlja o vsakem slučaju dvakrat. Je ugotovljeno mnenje v čine, spiše eden izmed sodnikov razsodbo in sodišče jo pregleda, predno 1 izda kot sodbo Najvišjega sodišča, slučaju, da ni sporazuma med vse sodniki, sme manjšina sodnikov tudi sp-sati in objaviti svoje mnenje. Okrožna prizivna sodišča Takoj pod Najvišjim sodiščem stoje okrožna prizivna sodišča (Circui Courts of Appeals). Ista so federain® sodišča druge instance, Kongres jih le ustanovil, da razbremeni Najvišje sodišče njegovega ogromnega dela. Kongres je razdelil Združene države v devetero okrožij (circuits in ustanovil v vsakem okrožju po eno f®* deralno prizivno sodišče. Isto pregled® slučaje, o katerih je že razsodilo nižje federalno sodišče prve instance (DistriCi Court). V mnogih slučajih, ki izviral iz davčnih in kazenskih zakonov, sm® Circuit Court izreči končno razsodbo, ravnotako v pravdah med inozemci jj| državljani ali med državami raznih držav itd. Federalna okrajna sodišča. Kongres je razdelil Združene države v devetdeset okrajev (districts) ir v vsakem se nahaja po eno federalno okrajno sodišče (District Court), ki stol* takoj pod Circuit Court of Appeals Vsak District Court sestoji iz enega do štirih sodnikov po večjem ali manjšeih poslu dotičnega sodišča. Ta sodišča ra®* pravljajo in sodijo o kazenskih pra\ iah* ki nastanejo vsled kršenja poštnih z«’ konov, zakonov o narodnih bankah,9 federalnih davkih, založništvu, snažno-sti živil, zakonov glede pogodbenih d®; lavcev in priseljeniških zakonov, kakof tudi o vseh pravdah, ki nastanejo # kateregasibodi zakona nanašajočega se na meddržavno in mednarodno trgov * no itd. Sodišče za tirjatve proti federalni vlu-* ln Carinsko prizivno sodišče. Sodišče za tirjatve proti federalni vladi (Court of Claims) je posebno federalno sodišče, ki zaseda enkrat letno v Washingtonu in se bavi s tirjatvarm zasebnikov proti federalni vladi. Proti razsodbi tega sodišča je odprta prizivna pot na Najvišje sodišče. Carinsko prizivno sodišče (Court of Customs Appeals) je drugo posebno federalno sodišče, ki razpravlja o prizivih proti odločbam carinskih cenilnih uradov (Board of General Appraisers) glede uvoza in carin. Federalni sodniki. Ustvaritelji konstitucije so posebno pazili na to, da bi zagotovili neodvisnost sodnikov kot najbolj sigurn® sredstvo, da se obvarujejo svoboščin* ljudstva pred vmešavanjem eksekuti v pravosodje. Radi tega določa ko®’ stitucija, da so federalni sodniki, W disi oni Najvišjega sodišča ali nižjih sodišč, neodstranljivi, to je, njihov® služba je dosmrtna, izvzemši ako postavljeni pod obtožbo. Vse federalne sodnike, višje in nižje, imenuje predsednik Združenih držav sporazumno s senatom. Generalni in okrajni državni pravdnik- Uveljavljenje federalnih zakono* je v prvi vrsti naloga Generalneg# Pravdnika (Attorney General), kakor vodje oddelka za pravosodje (Depar-tement of Justice). Da morejo federalna sodišča izvf' sevati svojo nalogo, imenuje General' ni pravdnik za vsak federalni sodnijsk' okraj (District) po enega United St#' tes Marschall. Njegova naloga je, lZ' vrševati zaporna povelja ali dru£e ukaze, ki jih izdajajo District ali Cif' cuit Courts. Marschallova služba !e približno ista, kakor ona, ki jo na d žavnih sodiščih izvršuje sheriff. Ak|J najde Marschall odpor v izvrševanj,*1 svoje službe, je upravičen zahtevati 00 državljanov, da mu pomagajo. Ako m*1 ne morejo ali nočejo pomagati, mor® zaprositi Wnshingtonsko vlado za vojaško pomoč. V vsakem distriktu se tudi nabai# federalni javni obtožitelj, ki se imenuje United States District AttorneV-Njegova naloga je, da uvede postop#' nje proti vsem osebam, ki so se pre grešile proti federalnim zakonom. Državna sodišča. Napram sistemu federalnih sodišč je popolnoma oddeljeni in samostojn* sistem državnih sodišč. Ista končno sodbo o vseh zadevah, ki sp# dajo pod njihovo jurisdikcijo. Le Sle. de zadev, ki so v zvezi s federalnim zakoni in v nekih posebnih^ slučaji nimajo državna sodišča končne pr# vosodne oblasti, marveč je odprta p zivna pot na federalna sodišča. (Dalje prihodnjič.) Saša Sanfel. To je čovek nežne duše. To ie čovek sa blagim očima Jedno-deteta, što sasvim nevino u svet po-Sledavaju. I te detinje oči vidile su u svetu i prirodi samo ono što je nežno, iMPko i blago. Zato je Saša Šantel u svojim sličicama, skicama i ilustracijama tako slat-*co» nežno i iskreno pričao o mladosti, osreči, o blagom prolječu i nežnom cve-zato je u tim radovima iznosio po-leziju črnih oranica i mirnih, usamlje-n'h, seokih kučica, pojeziju nežnih bre-i žalostnih jela. I malena, brezbrižna dečica vrlo su omiljeni motivi Šantelovih slika, ona bezaslena dečica, što još ne slute o zlu, *to padaju na kolenq, kad ugledaju ša-fenu dugu, što se čude žuborenju poto-2lča, što se iskreno raduju sunčanoj »Vetlosti i nežnom šarenilu poljskih cve-t!6a. I pored malenog formata njegovih fadova opet se u svim tim stvarčicama oseča radost samog umetnika, opaža se Hešto od njegovih slatkih snova. Saša Šantel je jedan od retkih slo-fenačkih umetnika i vrlo sretnih ljudi, Sto nikada nije težio za slavom, što ni-kada nije stvarao za publiku nego za »amog sebe. Slikao je uvek samo ono, tt čemu je uživao, čemu se iskreno rado-Vao, za čim je čeznuo, što mu je dušu fcatalasalo. U tako sretnlm trenutcima stvorio je l vrlo intimnu pokrajinsku - sliku »Obala Save*. To je neki topao štimung ljetne Večeri. Na toj slicl ne vidimo ništa dru-lo, do vodu, toplo, plavo, južno nebo, osamljene obale i nežnu sunčanu svetlost, što se ogleda u mirnoj površini vode. Iz te flike oseča se neka sretna pri-Jatnost, prijatnost, u kojoj se ogleda »retna i veseli duša samog umetnika. I u drugoj pokrajinskoj 'slici »Pastirica€ izneo je Šantel nežnu pojeziju ljetne Večeri. I u toj slicl pričao nam je Šantel 0 ugodnoj mirnoči osamljenih obala. Iz tih slika jasno se vidi, da Je Šan* tel dorastao i krupnijim stvarima. On je do sada ograničio polje svoga rada, jer ie znao vrlo dobro šta može i šta ne može postiči. Ali u toku godina Šantel je obogatio svoje tehničko znanje, Do sada mi je u onim slikama izgledao najsrdač-niji, gde je prikazao parče prirode, gde je sa vrlo skromnim sredstvima posti-zavao krasan štimung. Zato neka za svoje slike potraži u prirodi još nežnije, još suptilnije draži, neka se iz njegovih slika oseča dah prirode, miriš prirode, drhtaji prirode i tajne prirode, neka nam priča u svojim slikama, o čemu šapuču bledi i nežni lističi belih breza, neka nam iznosi mirnu, bogatu i veselu svetlost dana, što nam dušu ispunjava nadom i veselošču. Sve to može Saša Šantel, jer sve to može osetiti njegova nežna duša. Zato mu treba pružiti priliku, da stvori takova dela. Bar do sada nisu merodavni ljudi niti merodavna umet-nička kritika u Sloveniji vodili nikakva računa o umetničkom radu Saše Šan-tela. Zasigurno iz tih razloga, što nisu bili kadri shvatiti pravu lepotu njegove umetnosti.* No i pored tih umetničkih kritičara Šantel če opet utecati na nazore publike 1 to one publike, koja uživa u lepoti, jer svi njegovi bolji radovi pričaju o nežnoj lepoti prirode. Veličina Saše Šantela leži u njego-voj osobi, u njegovoj prostodušnosti i njegovom iskrenom obožavanju prirode. Pavle Lagarič. Dekan m kaplan. »Slov. Nar.« je obelodanil v svojem članku »Dekan in kaplan« žalostne razmere, v katerih živi g. kaplan v Šmarju pri Grosupljem »Slovenec« z dne 30. okt. mu odgovarja. Sem o celi zadevi dobro poučen. Da ne bo slovenska javnost napačno informirana — »Slovenec« trdi, da je g. dekan Pešeč največji revež — hočem navesti dejstva, katera lahko vsak čaš dokažem kot resnična. 1. G. dekan Pešeč ima 3 grunte kot zapuščino in sicer 1 grund zase, za vsacega g. kaplana pa po jednega. Zato bi moral dajati kaplanom brezplačno hrano. On pa tega ne stori, pač pa mora g. kaplan celo svojo borno plačo odstopiti g. dekanu za hrano, ki baje ni prvovrstna. »Slovenec« trdi, da g. dekan od države nima nobene plače. Ja ;aj pa še hoče? Sem državni^uradnik in zadovoljen bi bil, ako bi imel le eno desetino prejemkov, ki jih, ima g. dekan Pešeč in rad mu prepustim zanje svojo mesečno plačo in detklado za svojo družino. (G. dekan redi čez 20 glav živine.) ' 2. G. dekan ima lepo navado, da svoje g. kaplane denuncira in jih meni nič tebi nič vrže na cesto. Pr^ letom je spravil g. Štrausa tako da^SČ, da si je moral poiskati civilno službo, danes prakticira isti z g. Severjem*' Ker g. Sever ni strankar — agitator in političen priganjač, pač pa vesten,, pošten in obče priljubljen kaplan —t Je dobil ukaz, da naj takoj zaprosi za^upokjji-tev. Lepo. Zaslužil je poko],' saj že službuje čez 20 let, toda gospodje, z okioglo 300 K mesečne penzijb ni mogoče živeti. Vi hočete človeka, ki je celo življenje žrtvoval svojermTpoldicu in samo zaradi tega, ker ni obenem tudi Vaš političen priganjač/socijalno uničiti in ga vreči na cesto, da pogine. Ta ravno ne koristi ugledu vere, katero ličite in gotovo tudi ne stranki, kateri pripadate. 3. G. dekan Pešeč hoče g'1.1 Severju omejiti njegovo svobodo s tehr, da mu zabranjuje občevanje z ljudmi, ki so slučajno druzega političnega prepričanja kakor g. dekan. Za božjo voljo ali naj g. dekan celi dan sedi v tiezakur-jeni kaplaniji in gleda svoje štiri stene? Saj s časoma bi moral postati — milo rečeno — idijot. S kom naj občuje? Vi g. dekan imate s politiko in stranko toliko dela, da sploh ž njim ne občujete, torej kam naj se obrne? 1 Za enkrat dovolj. Če pa ne bo zadostovalo, dragevolje ‘več zanimivega iz šmarskega farovža. Presojam zadevo iz socijalnega stališča in upam, da bo to zadostovalo, če ne, sem pa prepričan, da se bodo vse stranke, katere zastopajo socijalistična stališča, zavzele za reveža kaplana, katerega se hoče socijalno ubiti. Proda se: VEČ VAGONOV JABOLK se proda. Ljudevit Rosenberg, Cakovac. HIŠA se proda iz proste roke z že dobro vpeljano trgovino 5 minut od rudnika, pol ure od postaje v Trbovljah. Natančnejša pojasnila daje g. Anton Medvešček, Loke 20, Trbovlje II. 2222 HIŠA V KAMNIKU ŠT. 58 s korporacijsko pravico zelo pripravna za obrtnike se proda. Pismena vprašanja na V. Sterle, Ljubljana, Volfova ul. 1, I. nadstropje. 2223 OBLEKA IN VRHNJA SUKNJA }e na prodaj. Vprašati je Dalmatinovo ul. 11 pritličje, levo. 2215 POSESTVO ki s? nahaia v dobrem stanju, poslopje kompletni s pohištvom 5 govedi. 28 oralov zemlje, blizu Poličan Več se izve pri Antonu Wirfe, Križni vrh, Poljčane. 2147 SPALNA SOBA moderna, nova, iz prvovrstnega lesa se ceno proda. Naslov pove AnonCnI zav. Drago Bcseljak, Ljubljana. 2230 Službe: SKLADIŠČNIK za les in delovodja za žago (polnoiermenik) se išče. Oba morata biti svoje stroke popolnoma vešča in dobra manipulanta. Franc Dolenc, lesna Industrija, Škofja Loka. 2237 GATTERIST izurjen in zanesljiv se Išče k 24 - polnem jarmarju. Ponudbe se sprejmejo pod navedbo dosedanje zaposlenosti, in zahteve plačila naj se na parno žago Rimske toplice vpošljejo. 2236 HLAPEC kateri Je vajen koni se sprejme. Nastop takoj. Odon Koutny, trgovina orodja in tehničnih potrebščin, Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. 2235 KONTORISTINJA samostojna Slovenka in srbo-hrvatska ko-respondentinja, dobra strojepiska in steno-grafinja se sprejme s 1. decembrom. Pismene prijave z navedbo dosedanjega službenega mesta, zahtev in osebnih podatkov na Bašin i drug, tovarna telovadnega orodja, Ljubljana, Pred škofijo 19. 2218 KLOBUČARSKE POMOČNIKE sprejme tovarna klobukov »Sešlr« d. d. v Škofji Loki. 2211 GOSPODIČNA ABSOLVENTINJA GOSPODINJSKE ŠOLE išče mesta kot voditeljica gospodinstva ev. kot vzgojiteljica. Lahko tudi skupno. Pisme* ne ponudbe pod »Gospodinja« na upr. lista« 2234 STAREJŠA PRODAJALKA se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Dobre manufakturistinje imajo prednost. Istotam se sprejme deklica k 6 mesecev staremu otroku. Ponudbe s spričevali na upra* vo lista pod »Trgovina«. 2242 IŠČEJO SE en ključavničar za orodje (Werkzeus:scli1os* ser), en pasar (Lustergutler) in en stisk a* vec za kovine (Metalldrucker) za industrij* sko podjetje v bližini Maribora. in naslov v upravi lista. 2229 PISARNIŠKI URADNIK išče službe pri kakem spedicijskem podjetju. Zmožen je slovenskega, nemškega in italijanskega iezika. Naslov .pove uprava PRODAJALKA MODNE TRGOVINE išče primerne službe. Cenjene ponudbe pod »Modna trgovina« na upravo lista. 2216 KONTORISTINJA samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenografl-nla se takoj pod ugodnimi pokoII sprejme. Golob et Co. tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana-Vič. 21M Razno: 1000 KRON NAGRADE dobi kdor odda mesečno sobo meblovano ali nemeblovano s posebnim vhodom solidnemu bolje situiranemu gospodu. Ponudbe Je poslati na g. JapelJ, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 10. 2233 GOSTILNO V NAJEM iščem na prometnem kraiu najraje na den želi. Naslov v upravi lista. 2231 TRGOVINO z mešanim blagom na prometnem kraja iščem tako! v najem. Dopise prosim na upravo tega lista pod »podjeten«. 2224 STANOVANJE obstoječe Iz kuhinje in sobe s pritiklinami v Sp. šiški se zamenja proti enakemu. Ponudbe pod »Stanovanje v Sp. Šiški« na upravo lista. REZANJE DRV z motorno Žago, ter dobavo drv vsaka množino dostavljeno na dom priporoča Lud. Ilešič, Ahaclleva cesta 10.'Tramvajska postaja, Sv. Petra cerkev. 1996 9* SRNA MILA U Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. 0 (3 0 0 0 0 0 Parna žaga FRAN RAVNIKAR LJUBLJANA mestni tesarski mojster Linhartova ulica štev. 25 kupuje po najvlijlh dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. — Novo došlo! Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge Posteljni predložki Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking Inlet Brisalke Kuhinjske brisaSe Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki po najnižji ceni pri K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10. Centrala: Ljobl) ana, cesta 2. Rimska M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne automobile tovarne Walter Martin y. — Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar }e na razpolago 10 to-msssst j: vornih automobilov. ; asa Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c.20. Jurčičeva ul. 9. Knez Mihajlova tel. št. 470. tel. št. 133. ulica 3. Josip Peteline LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7 edina tomiSte zaloga šivalnih StrojBB v vseh opremah, materija! In izvriba predvojna, za rodbiniko in. obrtno rabo, ter vsi posamezni deli za v»e sisteme, Igla, olje na drobno in na debelo. Večletna garancija! Popravila st sprejemaj«i ^TAMpjnr ANT.ČERNEVŠŠ LJUBLJANA J /0^ Obvestilo. [mam v *alogl vse sokolske potrebščine, kroje, telovadne obleke, čevlje, ovratnike gumbe za člane in članice. Ceniki na razpo'agot PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Tapetniška in dekoracijska delavnica Miroslav Zor Ljubljana, Kolodvorska ulica 39. priporoita se v napravo novega in predelavo starega tapetniškega pohištva. Podgane, miši, stenice in drugi mrčes! Pokončava z novimi povsem zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom Oblastv. konces. zavod za pobončausnie merHesn Ljubljana, Stritarjeva ulica 7/III Spričevala na razpolago. ■ »■••MM mm zavamo V Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. Je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. ^Prejemaj V življenjskem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v *®h sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh predivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah, * j Pohistuo in tapetniško delavnica iSpalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub-garniture, kuhinje in železne postelje vsake vrste po nizki dnevni ceni. Brata Sever Ljubljana, Kolizei, Gosposvetska cesta štev. 13. Obvestilo. Obveščava oenj. odjemalce in p. n občinstvo, da spreiemava nova dela in popravila po nainlžjih ceneh. — Gotov čevlji v zalogi. TupIstovsM čevlji lastnega izdelka. flnf. in 3otta Brajer- Kapele Ljubljana, Turjashi trg (Breg) Stev. 1. Največja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka Jerico Hubad ni. Dolenc Ljubljana, Hilšerjeva ulica 5 jriporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po nnjsolidnejših nizkih cenah. Večja množina odpadkov beiesa papirja se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. H. SELJAK salol® samaSe obutev LJubllami, Prešernova ul. 95. frMP IO Čretnik Jože graditelj mlinov in žag, St. Juri! ob lužni železnici se priporoča vsem cenjenim interesentom za zgradbo mlinov in žag-. Priporoča osobito lesene jermenice lastnega izdelka in vse vrste mlinskih kamnov kakor tudi druge mlinske potrebščine. EVIDENCA! Z ozirom na Vaš dopis od 28. oktobra 1921 blagovolite poslati obljubljene informacije na naslov: Ljubljana, poštni predal št. 98. gti£l£ lavr Dnz ŽRGC-MLini-7EZOEft-HIŠE-PILE-inDUSTR.STnPBE-nOSTOVI= [a pRORflčuni-HfičRTi m obisk iužeiiict brezpučuo. b| Restavracija Južni Rolodror* Maribor. Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah. Franjo Stikler, restavrater. Veletrgovlsa manufakture, samo na debelo lili, Oiajsla lis 33 v Balkanu. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. V trgovini . Bernatovic Mestni trg štev. 5 se dobi Se po Jako nizki ceni: moške obleke , ....... ... od 650 K naprej moške raglane................od 1100 K naprej moške hlače................ od 150 K naprej damske suknje................od 550 K naprej damske kostume .............od 600 K naprej damske modne obleke ........od 900 K naprej damska krila.................od 300 K naprej in kožuhovina............ . . od 300 K naprej ! I Ogleda se lahko vsald ias 11 I. SANDRIN LJUBLJANA. Velika zaloga q ^ ^ ^ kož, podplatov, gonil- vsakovrstnega IJ-OaI -j Mnogo časa in denarja si prihranite ako takoj naročite „Expres“ kotno računarico. »Ekspres" je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. ,.Ekspres" je najcenejša računska tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZVEZNI TISKARNI V LJUBLJANI. Prazne nove in rabljene vreže (dlakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIHC, KRANJ. Kopjem udu goto. fižol, brinjevo olje. Kovnpanjon se išče vsled dovršenega povečanja zelo dobičkanosnega podjetja (tvor-nice) v Ljubljani. Strok6vna znanost ni potrebna. Kapital 150.000 dinarjev. Ponudbe pod ,.130 000“ na upravnlštvo tega lista. »Kralj Matjaž" narodni igrokaz • petjem in plesom v 5 slikah, je izšel v lični brošurici in je na prodaj po 5 dinarjev. Naročila prejema pisarna dr. GVIDON SERNEC. Celje, Kralja Petra cesta. Parna pekarna Jean Schrey-a naslednik Jakob Kavčič UUBUANA GRADIŠČE 5 naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže 8 svežim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobil. naročila* Prodala se v nasSednjih prodajalnah: Prešernova ul. 26. M. Strauss, Škofja ul. M. Bergant, Spodnja Šiška 61. Zanoškar, Poljanska c. Aabnikar, Kongr trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. Kat. Konzule, mlekarna, Poljanska c- IVAN ZAKOTNIK, mestni tesarski mojster Telefon 370 LJUBLJANA Dunajska c. 40* Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostr K šja za palače, hiše, vile. tovarne, cerkve in zvonike; stropi, raznf tla, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradila lesenih mostov, ježev in mlinov. Parna žaga. Tovarna Miji SPEDICIJSKA TVRDKA LUaOOlK SE9RR *■ »H« na RAKEKU oskrbuje tožno, najhitrejšo vse v lp»-dicijsko stroko spadajočo posle, kakor tudi oearlnjenje, Gradbeno podjetje ing. Dukič & drug Ljubljana, Resljeva c. 9 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. •»©IS®®®©®©®®©©©©©®®®®®®®*!*®®®®©©©®®©®©©®©®©®®®®®©®®®®©®® E2SI prvovrsten kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. Jhilligrafit" siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah „Promfct“ (ehn. industr. podjetje, Ljubljana. Raznovrstno Bohlerovo jeklo na drobno in debelo 1 in pol - vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah „PR0MET“, telin. ind. podjetje LJUBLJANA. • • nijeve cevi za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto asbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo ..PROMET" tetin. ind. podjetje Ljubljana. bivSi nfltelj Glasb. Matice zapris. izvedenec deZ.nl innnH i Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji. Ffirster, BOsendorfer, Heitzman etc. na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh glasbil. Proda u piaaola in fonola. Hajvelje ii najsposobnejša podjetje v Jugoslaviji, Priporočam vsem trgovcem in prekupčevalcem, kakor tudi sl. občinstvu lasti® medene In voščene izdelke* (pecivo, krampusl, božično blaga svečice) ter Izdelke voščene robe. — Zahtevajte ceniki FRANJO CVILAK, Slov. Bistrica. Elektrotehnično podjetje Fran Saks I Maribor, Slovenska ulica 20. Ljubljana, Rimska casta 10. obveSča svoje odjemalce in trgovske prijatelje, da je začel izvrševati elektrotehnično obratovanje s 1. oktobrom t1. zopet samostojno In ni vet v družbi z s- Tratnikom. Priporoča se za zgradbo vseh v elektrotehnično stroko spadajočih del, katere izvršuje z znano vestnostjo. t I Prepričajte se sami da kupite najceneje in najsolldneje ObBeke za gospode in dečke. Sllkno najfinejše vrste za gospode in dame. Vse krojaške potrebščine pn tvrdki Celie IVAN MASTNAK Celje Kralja Petra cesta Stev. 31. Istotam izdelovanje oblek, po najnovejši modi. prej A. Zanlk si novi. Medic, Rahovc s Zanhl Tovarna kemičnifi in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Tflerakl. Ljubljana. — Telefon 64. Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode. mmmammmmmm—mmmmmmmmmMmMmmmmmmmmmmHmauum—mmmmmmBmmmmmmmmmmm—mmmmmammmmmmmm—mmmmmB Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FederweiGX strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski Idej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline. Ceniki sc začasno ne razpošiljajo! Ustanovljena leta 1831. ASSICURAZIONI GENERALI V TRSTU Občna zavarovalnica. Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev. 2 v lastnem domu. Zavaruje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, na življenje in za doto v vseh mogožhi , sestavah. Družba je izplačala za škode nad poldrugo miljardo kron. Premoženja družbe znaša preko 550 milijonov kron. LJUBLJANA, Krekov trg 10 ________________ nasproti,Mestnemu domu‘. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. ) Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. Telefon št. 567. Čekovni račun št. 12205. Slovenska banka Olavol in odgovorni urednik Zorko Fakin, Izdate konzorciji do*ynika »Juaoalavtta«.