
Ptuj, 27. julija 2000, letnik LIH, št. 30 - CENA 130 SIT

BRIONI / PTUJSKA VINA BOGATILA VI NOTE KO
Ptujski rumeni mušitai
Titove goste
Da so ptujska vina bila in ostajajo zares nekaj posebnega,
je pred kratkim potrdilo tudi poročanje hrvaškega Jutra-
njega lista, ki razkriva skri\iiosti otočja Brioni v času vla-
davine Tita in Tudmana.
Časnik med drugim poroča,
da je bilo v Titovi vinoteki na
otoku Vanga veliko steklenic
ptujskega rumenega muškata.
Nekdanji jugoslovanski pred-
sednik je to ptujsko posebnost
še posebej rad daroval svojim
gostom. Jutranji list navaja,
da so ptujski rumeni muškat
dobile v dar tudi princesa
Margareta in igralki Sofija
Loren ter Elizabeth Tavlor.
Leta 1971 pa naj bi Tito angle-
ški kraljici Elizabeti podaril
ptujski šipon letnika 1950.
S samostojnostjo Hrvaške je
ključe nekdanje Titove vino-
teke dobil hrvaški predsednik
Tudman. Zal se vinoteka, v
kateri naj bi še vedno hranili
beli burgundec iz leta 1892,
v Tudmanovem času ni obna-
vljala, njena usoda pa ostaja,
negotova tudi sedaj, ko na
Hrvaškem vse glasneje razmi-
šljajo o prodaji Brionov.
ak
GORIŠNICA/ OB LETOŠNJEM
OBČINSKEM PRAZNIKU
Uspešnih pet let
Občina Gorišnica je ena tistih občin na Ptujskem, ki
se v letih obstoja lahko pohvali z nekaterimi uspešno
izpeljanimi naložbami velikih vrednosti. Sodobno urejena
športna dvorana v Gori-
šnici, prizidek k OŠ Cir-
kulane, dokončan vodo-
oskrbni sistem in še zgra-
jen nadvoz čez železniško
progo v Zamušanih...
STRAN 6.
Mestna občina nagrajuje najlepše kmetije. Sfran 8 in 9.
Fofo: Črtomir GOZNIK
2
AKTUALNO
Četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
ŠVABOVO / OKROGLA MIZA O RAZVOJIH MOŽNOSTIH HALOZ
v občini Zavrč je bil v ponedeljeii pozno popoldan na obis-
ku državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano mag. Franc But, ki ga poznamo tudi kot gla-
vnega pogajalca v približevanju Slovenije Evropski uniji.
Na povabilo završkega župana Mirana Vuka in poslanca v
državnem zboru Slavka Vesenjaka je bil gost okrogle mize
z dokaj aktualnim naslovom "Razvojne možnosti vinoro-
dnih Haloz", ob tej priložnosti pa je na kratko predstavil
tudi sedanji položaj v prizadevanjih za vstop naše države v
Eli. Okrogle mize so se udeležili tudi župani občin Goriš-
nica, Majšperk in Markovci, drugi predstavniki sosednjih
občin, strokovnjaki s področja kmetijstva in še posebej vi-
nogradniške veje ter nekateri domači haloški vinogradniki
in ponudniki na haloški VIC 11.
Franc But je v ugodnem govo-
ru dejal, da so Haloze eno tistih
področij v slovenskem prosto-
ru, ki si v tem trenutku zas-
lužijo več pozornosti kot so jo
dobile doslej. Haloze je označil
tako po stari, kot novi ureditvi,
za območje z omejenimi mož-
nostmi, vendar jih je po njego-
vem mnenju v tem trenutku še
težko dobro in predvsem pra-
vilno uvrstiti, kajti natančnejša
uvrstitev teh območij bo znana
šele drugo leto. Razprava se je
najprej razvila v smeri pribli-
ževanja naše države EU, kjer
ima mag. But ključno vlogo kot
pogajalec, zato je iz prve roke
lahko povedal, da pogajanja po-
tekajo dobro, ter da bo Slove-
nija leta 2004 v prvi fazi prav
gotovo vstopila v EU skupaj z
Madžarsko in Estonijo.
EVROPSKA RAVEN *
DOSEŽENA SMO PRI
PŠENICI
"Slovenija bo članica Evrop-
ske unije, ne glede ali so neka-
teri posamezniki skeptični do
tega. Če smo realisti, potem lah-
ko z gotovostjo že danes pove-
mo, da bomo v EU vstopili leta
2004 in ne leto pozneje, kol se
govori, saj si to vsekakor zas-
lužimo. Ko človek razmišlja o
zgodbi o vstopu v EU, moram
povedati, da me postane malo
strah, kajti ob tem se porajajo
vedno neke nove možnosti. Dr-
žave kandidatke bi morale čim
prej odpreti kmetijske trge, od-
preti meje in ukiniti uvozne in
izvozne dajatve, seveda zaen-
krat še brez podpore EU. Ta
sistem poznamo pod nazivom
sistem "dvojne ničle" in lahko
povem, da Slovenija še edina
med kandidatkami tega ni ure-
sničila. Dosegli smo neko izje-
mo, vendar samo še leto, morda
leto in pol bomo lahko to dr-
žali, potem bo prišlo do spre-
memb. Pred tednom dni smo se
uspeli dogovoriti tudi z Make-
donijo o znižanju vinske kvote,
smo tudi blizu zaključka vin-
skih pogajanj v Bruslju. In kak-
šna je realnost v luči slovenske
kmetijske politike? Letos smo
pričeli z resornim uvajanje kme-
tijske reforme in doslej smo
samo pri pšenici dosegli evrop-
sko raven, nikjer drugje. Nismo
še prišli k osnovnemu strateške-
mu programu, kajti sprejeti mo-
ramo petletni okoljski kmetijski
program RS in že danes lahko
povem, da bo pristop k temu
programu prostovoljen. Če se ob
tem dotaknem še Haloz, ki ve-
ljajo za območje omejenih mo-
žnosti, potem lahko povem, da
bi morali na teh strmih obmo-
čjih čim bolj vzpodbujati obno-
vo vinogradov, žal pa bo letos
obnov vinogradov mnogo manj
kot prejšnja leta. Težko pa je
reči, kam priključiti Haloze,
morda samo predlog, da jih pri-
ključiti h gorsko — višinskim
območjem. V vinogradništvu bo
v prihodnjih letih težko, saj nas
čaka izredno liberalen trg, kjer
niso dovoljene nobene podpo-
re. Ob vsem se seveda pojavlja
še eno ključno vprašanje, ali je v
Halozah sploh mogoče narediti
eno samo resno kmetijo?"
Tudi razpravljalci mag. Butu
niso mogli odgovoriti na njego-
vo vprašanje, so pa se v svojih
razpravah dotaknili nerazvito-
sti in ogroženosti haloških ob-
močij, ki jim država še zmeraj
mnogo premalo prisluhne. Tako
je denimo eden od govornikov
dejal, da so Haložani do danes
utrpeli mnogo krivic, letos jih je
dodatno prizadela še suša. Dr-
žava bi zato morala več storiti
za haloškega človeka, bolj pos-
krbeti za obstanek in razvoj vi-
nogradništva in temu dati večjo
podporo.
HALOZE IMAJO LE
SVOJO PERSPEKTIVO
IN VIZIJO
Završki župan Miran Vuk je
omenil, da je znan in že neš-
tetokrat omenjen podatek, tudi
ob prijavi na javne razpise, da
so Haloze v celoti slabo razvite,
demografsko ogroženo in ob-
mejno območje. Vendar je vse to
še zmeraj premalo, saj ni znano,
kaj konkretno pripada haloškim
območjem in kakšne ugodnosti
imajo območja z omejenimi mo-
žnostmi, država pa kaže za Ha-
loze še vedno premalo posluha.
Poleg kmetijske politike se je
župan Vuk dotaknil tudi dragih
projektov v infrastrukturi, kjer
država ne pomaga kaj dosti, pa
čeprav bi slabo razvitim obči-
nam morala pomagati.
Tudi gorišniški župan Slavko
Visenjak ni mogel mimo pre-
potrebnih infrastrukturnih ob-
jektov, ki so v tem trenutku
za Haloze osrednjega pomena,
če želijo v teh koncih razvijati
kmetijstvo, predvsem pa vi-
nogradništvo. Po njegovem bi
Haloze morale dobiti poseben
status v državi, da bi lahko
razvijale vinogradništvo in tu-
rizem. Predsednik društva vino-
gradnikov in sadjarjev Haloze
Zvonko Arnečič pa je menil, da
je treba ljudi v Halozah mo-
tivirati za delo, morda tudi z
večjimi podporami za obnovo
vinogradov, doseči pa tudi višjo
za grozdje.
Jernej Gole, direktor LRA
Halo iz Cirkulan, je spomnil na
že nekatere narejene projekte
za Haloze, ki niso zanemarljivi.
Od leta 1991 imajo Haloze na-
rejeno svojo perspektivo in vi-
zijo, označena je zelena meja,
ki naj bi Halozam prinesla bo-
ljše možnosti razvoja, vendar pa
je vse to premalo. V agenciji
Halo si prizadevajo občinske
vire oplemeniti z viri ministr-
stev, skladov, je povedal Gole,
pripravljajo projekte, ki pa mo-
rajo biti v prvi vrsti tržno narav-
nani in zanimivi. Ključna ovira
za Haloze pa naj bi bila nepove-
zanost, je omenil Gole, predv-
sem v odnosu do države, saj naj
še sami ne bi vedeli, kaj bi s Ha-
lozami.
Kaj bo torej s Halozami? Na
to vprašanje na ponedeljkovi
okrogli mizi seveda nismo mo-
gli dobiti nobenega oprijemlji-
vega odgovora, kot tudi ne, kaj
bo v prihodnje s haloškim vino-
gradništvom. Razvojnih mož-
nosti je veliko, s tem so nekateri
strokovnjaki seznanili tudi mag.
Buta, škoda pa, da se s konkret-
nejšimi primeri in tudi vpraša-
nji niso mogli oglasiti haloški
vinogradniki, ki pri vsem sku-
paj igrajo najpomembnejšo vlo-
go. To bo to tema že druge
okrogle mize v Halozah, ki naj
bi bila kmalu na vrsti v završki
ali kateri drugi haloški občini.
T. Mohorko
Mag. Franc But (drugi z desne) na delovnem srečanju v haloški občini Zavrč. Foto: TM
lURIKA - BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA
/TEDENSKI KOMENTAR
Ohladitev
Pretekli teden smo lahko ponovno spremljali padanje tečajev,
za katere je predprejšni teden že kazalo, da se lahko obrnejo
navzgor. Po večini so delnice izgubile zaradi nizke likvidnosti
trga kapitala in dopustniški razpoloženosti investitorjev.
Slovenski borzni indeks se je tako v preteklem tednu spustil
za slabih pol odstotka, njegova vrednost še vedno vztraja
nad 1660 indeksnim točkami. Najbolj opazni pozitivni premik
so prejšnji teden zabeležile delnice prehrambenega podjetja
Kolinska. Vrednost delnice se je po kar nekaj tednih gibanja
pod nivojem 2.100 tolarjev vrnila nad to območje, kar je
pomenilo skoraj 3 odstotni porast v primerjavi z tednom
poprej. Za enak odstotek se je dvignila tudi delnica Dela,
katere vrednost je v petek znašala 15.200 tolarjev. V
pričakovanju skupščine delničarjev in razdelitve dividend so
na svoji vrednosti pridobile tudi delnice Uniona, s katerimi
se je med tednom trgovalo že nad 42.000 tolarjev, do
konca tedna pa se je vrednost znižala za 500 tolarjev.
Nadaljne informacije o prevzemu ajdovskega proizvajalca
sokov Fructala utegnejo povzročiti še nadaljno rast tečaja
delnice, saj bi Union s pridobitvijo Fructala pod svoje okrilje
močno povečal tržni delež in s tem tudi dobiček, poleg
tega pa ima podjetje glede povezovanja še nadaljnje načrte.
Informacije o povezovanju so imele pozitivni vpliv tudi na
potencialno prevzemano podjetje. Delnica Fructala, ki je v
preteklem tednu z nakupom podjetja razširil svoje poslovanje
tudi v Makedoniji, se je dvignila nad 2.600 tolarjev, nad
to mejo pa še vedno obstaja kar nekaj povpraševalcev.
Negativen vpliv na Slovenski borzni indeks so imele tokrat
delnice farmacevtskih podjetij. Delnica Krke je v prejšnjem
tednu zdrsnila za nekaj manj kot odstotek, njena vrednost se
je zopet vrnila v trgovalno območje pod 25.000 tolarjev. Še
nekoliko bolj se je znižala vrednost tudi Leku, za katerega so
bili kupci pripravljeni odšteti okoli 31.600 tolarjev oziroma 1,2
odstotka nižje kot je delnica kotirala pred dvema tednoma.
Največ so v preteklem tednu izgubili delničarji Mercatorja.
Enotni tečaj delnice se je v enem tednu znižal za 3,4 odstotka
in končal teden pri 12.480 tolarjih.
Podobno kot v najvišji kotaciji se je trgovanje ohladilo tudi na
trgu pooblaščenih investicijskih družb. Indeks PiX je zdrsnil
za 1,6 odstotka, najbolj pa so k temu pripomogle prazne
pooblaščene investicijske družbe. V povprečju so se njihove
vrednosti znižale za nekaj več kot štiri odstc5tke. Največje
zanimanje so investitorji v zadnjih dneh pokazali za delnice
Triglava Steber I, za katere so pripravljeni plačati okoli 91
tolarjev. Delnica je privlačna predvsem zaradi dividende,
katero bodo delničarji določili na skupščini v torek.
Slovenski trg kapitala je še vedno obremenjen z nizko
likvidnostjo, ki ne dopušča bistvenih skokov tečajev. Poletni
meseci bodo po vsej verjetnosti v znamenju trenutnih razmer,
več živahnosti na borzi pa si lahko obetamo v prvih jesenskih
dneh.
Ma^ai Bernik, borzni posrednik,
Ilirika borznoposredniška hiša, d.d.
SKOKE / RAKETE NISO BILE DOVOLJ
/^^VO ft^flžj^C jj^olP^ t^^š
v ponedeljek 18. julija je bil na športnem letališču v Sko-
kah predstavljen dolgoročen projekt zaščite severovzhodne
Slovenije pred točo. Zaščita z raketami se je izkazala za
nezadostno. Zavarovalnica Maribor in Letalski center Ma-
ribor sta na tiskovni konferenci na športnem letališču v
Skokah podpisala pogodbo o sofinanciranju izvedbe pro-
grama obrambe pred točo z letali (OPT). Zavarovalnica je
v ta namen dodelila 7 milijonski honorar, tako se je skupaj
s finančno podporo 37 občin severovzhodne Slovenije in
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pridru-
žila poskusnemu projektu OPT z letali.
Prizadevanje za odkritje us-
trezne zaščite pred točo traja že
več kot 60 let. Rezultati z gene-
ratorji so kazali svojo nezmog-
Ijivost, prav tako pa tudi rakete,
s katerimi so srebrov jodid po-
slali v jedro nevihtnega oblaka.
Pilotski projekt z raketami, ka-
kor navaja Darko Kralj, vodja
OPT z letali v Sloveniji, se je iz-_
kazal za neučinkovitega zaradi
necelovite mreže obrambe, za-
radi nevarnosti za civilna letala
in neposredno okolico, zaradi
neustreznih poligonov in po-
dobno. Trenutno ima Letalski
center Maribor na voljo dve le-
tali projekta OPT, ki nosita del
zaščite pred točo po programu
pilotskega projekta. Pri projek-^
tu sodeluje 10 dvočlanskih po-
sadk in člani drugih letalskih
klubov, ki z ustreznim reagen-
tom preprečujejo ali zmanjšuje-
jo nastajanje toče. Od leta 1982
je Letalski center Maribor po
tujih vzorih (predvsem avs-
trijskih) eksperimentiral in is-
kal ustrezno zaščito pred točo.
Mariborski župan Boris Sovič
meni, da Slovenija ni kvalitet-
no pokrita z radarskimi slikami.
Opazovalni točki na Lisci in na
Žikercah trenutno ne delujeta,
tako mariborski letalci dobivajo
informacije iz sosednje Hrvaške
in Avstrije. Boris Sovič ob tem
še poudarja, da 100 odstotne za-
ščite pred točo ni in da nam nov
projekt ponuja možnost zma-
njšati intenzivnost toče za 30
do 50 odstotkov. Pri tem je po-
membno to, da je neposredna
obramba le del pričakovanja, ve-
lika pomembnost OPT se izraža
v preventivi pred točo. Po mne-
nju Darka Kralja je kvalitetna
izvedba projekta pomembna,
kar lahko omogoči ali pospeši
razvoj drugih panog, npr. turi-
zma. Prav tako se za deževnimi
oblaki ni skrilo razočaranje nad
slabo meteorološko napovedjo
vremena na dan tiskovne
konference. Napovedi so bile
obetavne, kar se je izkazalo
kot napačno. Argumenti občin
(Ormož, Zetale, Majšperk, Lju-
tomer), ki se zaščitnemu projek-
tu niso pridružile, so zaenkrat še
neznani. Morda bo njihovo so-
delovanje spodbudila spremem-
ba zakona o zaščiti pred točo po
predlogu Ministrstva za kmetij-
stvo. Po mnenju Draga Cotarja,
predsednika uprave Zavaroval-
nice Maribor, se je projekt OPT
v številnih evropskih državah
izkazal za uspešnega, zato upa,
da bo tako tudi v Sloveniji. Že
za nekaj odstotkov nižja škoda
na kmetijskih površinah bi zelo
povečala uspešnost poslovanja
Zavarovalnice Maribor.
Katja Grobovšek
TEDNIK je naslednik Rujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj ieta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj,
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šmtgoc
(odgovorni urednik), Jože Bracic,
Majda Goznik, Viki Kiemenčič
Ivanuša, Martin Ozmec (novinarii),
Slavko Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(gratično-tebnični urednik).
Naslov; RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
tel. (02) 749-34-10,
mali oglasi 749-34-15, 749-34-37;
faks f02) 749-34-35.
Oglasno trženje: (02) 7493412
Celoletna naročnina 6.760 tolarjev,
za tujino 13.520 tolarjev
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: Delo Roto,
Davek na dodano vrednost je vraču-
nan v ceno izvoda in se obračunava
v skladu s 7. točko 25. člena Zakona
o davku na dodano vrednost, Uradni
list 23.12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij m rokopisov
ne vračamo.
Strani na Internetu:
www.radto-tednik.si.
E-pošla: tednik@amis.n6t
nabiraJnik@radio-tednik.s«
TEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
POROČAMO, KOMeNTIHAMO
3
Izvedeli smo
Izvedeli smo
SENEŽCI / 29. DAN GASILCEV OBČINE ORMOŽ
50 let gasilskega društva
29. dan gasilcev občine Ormož so pod poliroviteijstvom
ormošliega župana Vilija Trofenilia proslavili skupaj s
§0-letnico prostovoljnega gasilskega društva minulo nede-
ljo 23. julija v Senežcih. Že dopoldne so izvedli kros za
gasilski podmladek, na katerem je sodelovalo 111 mladih
gasilk in gasilcev, popoldne ob petnajstih pa so na osrednji
skupni slovesnosti svečano odprli in blagoslovili prenov-
ljen gasilski dom.
Čeprav je gasilsko društvo
Senežci eno mlajših v občini
Ormož, je po besedah Mirana
Fišerja, predsednika gasilske
zveze Orrtiož, eno od aktiv-
nejših in vsestransko dejavnih.
V minulem letu so v ormoški
gasilski zvezi kjer v 22 pros-
tovoljnih gasilskih društvih de-
luje 470 gasilcev, opravili veliko
dela. Največ na področju izob-
raževanja članov, saj so kar za 7
krat povečali obseg raznih oblik
gasilskega usposabljanja. Pred
kratkim so obiskali in pregleda-
li vse gasilske domove, da bi iz-
brali najlepše urejenega.
Za humano poslanstvo se je
v imenu občanov vsem pros-
tovoljnim gasilskim društvom
zahvalil ormoški župan Vili
Trofenik, ki je poudaril, da so
prav gasilska društva marsikje
edina organizirana oblika delo-
vanja na vasi in v kraju, zato
so še kako pomembna. Med šte-
vilnimi aktivnimi gasilci se je
spomnil, žal že pokojne vses-
transko aktivne krajanke in ga-
silke iz Senežc, Slave Rakove,
ki je pred leti ob volitvah kar z
gasilskim kombijem vozila os-
tarele in onemogle krajane iz
okoliških bregov na volišča.
V imenu gasilske zveze Slo-
venije je seneškim gasilcem ob
50. in GZ Ormož ob 29. jubileju
čestital Ivan Štajnbauer.
Začetke in 50 -letni razvoj GD
Senežci je zbranim gasilcem in
številnim gostom predstavil se-
danji predsednik društva Jože
Kosi. Povedal je, da so preteklo
leto pričeli s tretjo fazo izgra-
dnje gasilskega doma. Na pod-
strešju so uredili sejno sobo,
društveno pisarno z arhovom
in stopnišče. Letos pa so dela
ureditvena dela nadaljevali z iz-
gradnjo nove fasade. V celotno
prenovo gasilskega doma so vlo-
žili 10.635 prostovoljnih delo-
vnih ur in prek 5,5 milijonov
materialnih sredstev.
Po kulturnem programu v ka-
terem sta sodelovali ormoška
godba na pihala in folklorna
skupina Alojz Žuran iz Podgor-
cev, je prenovljeni gasilski dom
blagoslovil pater Albin Žnida-
rič, novemu namenu pa ga je
svečano predal župan Vili Tro-
fenik. Najzaslužnejšim gasilcem
so se za aktivno in požrtvovalno
delo ob jubilejih oddolžili s po-
delitvijo gasilskih odlikovanj in
priznanj.
M.Ozmec
Zbranim gasilkam in gasilcem se je v imenu občanov zahvalil
ormoški župan Vili IVofenik.
Na slovesnosti v Senežcih je sodelovalo prek 30 gasilskih pra-
porjev, (foto: M. Ozmec)
TURNIŠČE / 20 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
Ob prazniku nova
pridobitev
"So trenutki ko pokliče si-
rena in je treba v akcijo, so
trenutki, ko je treba zgradi-
ti nov gasilski dom, kupiti
novo vozilo, so pa tudi tre-
nutki, ko se slavi," je dejal
Jurij Klep, predsednik GD
Turnišče minulo soboto, 22.
julija na osrednji sloves-
nosti ob 20-letnici društva
zbranim ob domu krajanov
in gasilcev v Turnišču pri
Ptuju.
Direktorica občinske uprave
Mestne občine Ptuj Lizika Vi-
dovič je Juriju Klepu, ki turni-
ške gasilce uspešno vodi že več
let, v imenu župana izročila pe-
čat mesta Ptuja z likom Sv. Ju-
rija. Čestitkam ob jubileju so
se pridružili predsednik prime-
stne četrti Breg Janez Rožma-
rin, svetovalec ptujskega župana
Janez Mere, ter v imenu gasil-
skega poveljstva mestne občine
Branko Lah.
Prostovoljno gasilsko društvo
Turnišče, v katerem trenutno
deluje 45 članov, ima v dvajset-
letni zgodovini humanega pos-
lanstva tudi dovolj trdne temelje
tudi za načrtovano nadgradnjo
tudi v prihodnje.
Ob jubileju so turniški gasil-
ci svečano predali namenu vi-
sokotlačno črpalko, ki je veljala
1,1 milijona tolarjev. Ustanov-
nim in zaslužnim članom pa so
izročili zlate, srebrne in brona-
ste gasilske plakete, ter prizna-
nja in pohvale.
-OM
Člani prostovoljnega gasilskega društva TUrnišče so se ob ju-
bileju skupaj z gosti zbrali pred domom krajanov in gasilcev,
(foto: IVI:Ozmec)
Ob 20-letnem jubileju so predali nameni novo visokotlačno
črpalko.
4
KULTURA, IZOBRAŽEVANiE
Četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
PTUJ/ANIMACIJA
Poiitniške delovnite za naše naimlaiše
čas šolskih poletnih počit-
nic je obdobje, ko se številni
starši sprašujejo, "Kam z ot-
roki?". Mnogi nimajo babic
ter starejših sester in bra-
tov, ki bi pazili nanje, zlasti
otroci nižje stopnje osnovne
šole pa so velikokrat še pre-
malo samostojni, da bi se
lahko sami zaposlili v času,
ko so starši v službi. Možna
in zelo dobra rešitev so ra-
zlične počitniške kreativne
delavnice, ki jih organizira-
jo razna društva in druge
organizacije.
Takšno možnost že tretje leto
zapored ponuja tudi Animacija,
kjer v okviru kluba Obzorje iz
Potrčeve ceste na Ptuju poteka-
jo počitniške delavnice za otro-
ke.
Prva delavnica se je pričela
10. julija 2000 v stavbi Krajev-
ne skupnosti Jožeta Potrča, za
zaključek so otroci za svoje star-
še pripravili razstavo izdelkov
svojega desetdnevnega dela. De-
lavnico je sestavljalo 27 otrok,
starih od 6 do 12 let, najmlajši
udeleženec je imel celo 5 let.
Razdeljeni si bili v tri skupine,
tako da je bilo delo lažje. Pro-
gram dejavnosti in aktivnosti
pripravljajo mentorji kluba Ob-
zorje, ki delavnice tudi vodijo:
Ema Ilešič, Jelka Zelenik in
Lojze Šešek ter zunanji sodela-
vki Sonja Veličkovič in Barba-
ra Pralja, za rekreacijski del pa
skrbi Vojo Veličkovič.
Delavnice potekajo vsak dan
med 9.00 in 13.00 uro. Otroci
slikajo na steklo in poslikavajo
keramiko, oblikujejo glino in
DAS maso, izdelujejo rože iz pa-
pirja, sami pa tudi izdelajo raz-
lične ročne lutke, ki jih kasneje
praktično uporabijo v lutkovni
delavnici. Svoj čas so namenili
tudi komunikacijski delavnici,
ki je temeljila na osnovah iz-
ražanja oz. komuniciranja, tako
verbalnega, kot tudi obvladova-
nja mimike in kretenj. Pri tem
so se šli pantomime in drugih
iger.
Da pa bi preprečili stalno se-
denje v zaprtem prostoru in s
tem morda zelo "šolski način
dela", mentorji kombinirajo
delo z različnimi športnimi ak-
tivnostmi kot so različne igre z
žogo, razgibalne vaje in balina-
nje, pa tudi risanje v naravi.
V sklopu delavnic so otroci
obiskali domačijo Ivana Potrča,
kamor jih je vodila Vika Dabič,
ki jim je skušala približati nje-
govo življenje in delo. Prav go-
tovo je bil zanje zelo zanimiv in
poučen tudi obisk Simonovega
vrta, kjer so spoznali številna
zelišča. Mentorji pa so otroke
peljali tudi v knjižnico Ivana
Potrča in jih s tem obiskom sku-
šali poučiti predvsem o načinu
sposojevanja knjig in o pravilih
obnašanja. Ogledali so si tudi
ptujski grad, kjer so zanje prip-
ravili preprost kviz o glasbilih.
Otroci, udeleženci počitniš-
kih delavnic, so navdušeni po-
vedali, da zelo uživajo, da so
spoznali veliko novih prijatel-
jev in se veliko naučili, vsi pa so
trdno prepričani, da bodo pri-
hodnje leto prišli spet. Mentorji
kluba Obzorje pa v tem poletju
načrtujejo še en sklop počitni-
ških delavnic, ki bo potekal od
21. do 25. avgusta 2000.
Jana Skaza
Najprej delo...
... nato zabava na svežem zraku.
Privoščite si pesmi
o pomembnosti branja
in o klavrnem branju
Slovencev je bilo zadnje
čase precej zapisanega.
Za osvežitev spomina naj
omenim porazne rezulta-
te mednarodne raziskave
o bralnih sposobnostih v
dvajsetih državah, kjer je
Slovenija zasedla mizer-
no mesto na repu lestvi-
ce. Pa strokovnjaki niso
merili "višje oblike bran-
ja". Preverjali so kvaliteto
tako imenovanega funkcio-
nalnega branja, torej upora-
bnega branja in pismenosti.
Slovenci berejo in ne vedo,
kaj berejo; zato imajo te-
žave pri sporočanju, spo-
razumevanju, izpolnjevanju
različnih obrazcev, pisanju
prošenj in življenjepisov in
podobnem. Pri raziskavi so
se bolje odrezali tisti, ki
imajo višjo izobrazbo, toda
pozor! Finci, Norvežani in
Švedi {odnesli so pn/a me-
sta v omenjeni raziskavi) so
odlično funkcionalno pis-
meni tudi s poklicnimi šola-
mi! Slovenci pravijo, da bi
sicer radi brali, a nimajo
časa. Trditev je, seveda,
iz trte zvita, saj ima dan
tudi tam, kjer berejo veliko
več in dobro, štiriindvajset
ur. Pregovorno pomanjkan-
je časa za branje zato težko
razumem, saj je branje lah-
ko zelo kratko in hkrati bo-
gato, vsekakor pa je polno
skrivnosti, ki jih eno samo
življenje ne more odkriti, če
je še tako polnokrvno. Za-
torej vam v današnji Tedni-
kovi knjigarnici priporočam
branje pesmi: so kratke,
enostavne in takšne, da pri-
jetno sežejo v srce. Naj vas
premami k branju nasle-
dnja izbranka iz pesniške
zbirke KODER PLAVIH LAS
Miroslava Antiča, (Ljublja-
na: Mladinska knjiga, 1970.
Knjižnica Sinjega galeba
145) v prevodu Bogdana
Gjuda:
Skrivnost
Vsak ima skrivnost:
šu-šu-šu...
Nekdo neizmerno rožno,
nekdo smešno ali tožno,
nekdo pa bridkost.
Nekdo to skrivnost taji.
Nekdo k mami z njo hiti.
Nekdo pa skrivnosti ne bi
izpovedal niti v snu.
Nekdo jo pove le tebi
kot kolegu: šu-šu-šu.
Ponavadi so vse glavne,
neresnične in ljubavne.
A če vse se skupaj zbaše,
moje, tvoje, naše, vaše,
leve, desne, čudne, lažne,
so vse prav enako važne,
ker - če ne,
bi skrivnosti sploh bile?
Tudi jaz poznam skrivnost!
Velevažno!
Res redkost!
Drugemu zaupal ne bi
razen tebi:
pridi bliže... šu-šu-šu...
jutri zgodaj... šu-šu-šu,.,
ravno tukaj... šu-šu-šu...
a nikomur ne povej,
sam poglej... šu-šu-šu...
Našei boš brez vseh težav,
videl, da imam jaz prav.
Prav toliko in še več
skrivnosti vas pričakuje v
knjigah, ki si jih lahko izpo-
sodite v mladinskem oddel-
ku knjižnice Ivana Potrča,
Mali grad, Prešernova 33,
kjer vas bomo veseli vsak
dan od osme do petnajste
ure, ob sobotah do dva-
najstih.
Liljana Klemenčič
POTOVANJE Z MEDNARODNIMI KARTICAMI
Priletno in ifcircifo
Počitniško društvo Peregrin Ptuj (Center
interesnih dejavnosti) je izdalo kar nekaj "kar-
tic", ki v času počitnic, pa tudi sicer poma-
gajo prihraniti študentom in ostalim nekaj
denarja. Kartice omogočajo različne popuste
pri ogledih muzejev, galerij, kulturnih prire-
ditev, prevozih in prenočiščih.
KARTICA PZS/IYHF
Če ste se odločili za potovanje v tujino, vam
počitniško društvo Peregrin ponuja kartico
PZS/IYHF, ki omogoča nočitve po vsem sve-
tu v več kot 4500 mladinskih prenočiščih. Na
naslovu www.iyhf.org je mogoče dobiti podat-
ke o mladinskih prenočiščih, ki so včlanjena
v Mednarodno zvezo mladinskih prenočišč.
Veljavnost kartice je eno leto in sicer od mese-
ca nakupa do istega meseca naslednjega leta.
Cene: Juniorl (od 4. do 18. leta)-1400 SIT, Ju-
nior2 (od 19. do 26. leta)-1800 SIT, Senior (od
26. lata naprej)-2400 SIT.
ISIC
Je mednarodna študentska kartica, ki jo lah-
ko uporabljajo srednješolci in redni študenti.
do 32. leta. Kartica omogoča različne popuste
pri ogledih muzejev, kulturnih prireditev, pri
nakupih in storitvah.
Ob nakupu potrebujete: potrdilo o vpisu
ali indeks ali študentsko izkaznico, sliko in
1000 SIT. Več o ISIC kartici lahko izveš na
www.istc.org.
KARTICA EURO < 26
Je Evropska mladinska kartica popustov in
ugodnosti, namenjena mladim od 15. do 26.
leta. Uporabljajo jo lahko vsi, dijaki, študen-
ti, zaposleni in nezaposleni. Velja eno leto, ve-
ljavnost pa ima v 32 evropskih državah. Ob
nakupu kartice prejmeš katalog popustov in
ugodnosti, štirikrat letno pa izide tudi pose-
ben časopis. Ob nakupu potrebujete: 500 SIT,
fotografijo, osebni dokument.
INFORMACIJE IN PRODAJA
VSEH KARTIC:
PD PEREGRIN, Vošnjakova 5, Ptuj
Vsak dan med 8. in 11. uro na tel. 779-218
Dodatne informacije: www.movit.si/euro26
28 dni
(28 Days)
Kaj pričakujete od filma s tem naslovom in seksi Sandro Buliock
v glavni vlogi? Da gre za napet triler, katerega osupljivi razplet se bo
zgodil na osemindvajseti dan? Ali pa je to morda število dni, kolikor je
trajalo razburljivo razmerje med njo in navadnim mističnim moškim?.
Toda ni, 28 dni je čas, ki ga je glavna junakinja, odvisna od alkohola,
prebila v rehabilitacijskem centru,
Gwen je zabave željna mladenka, ki vse noči prepleše. Seveda take
zabave vključujejo litre in litre alkohola. Ko popolnoma pijana pokvari
sestrino poroko in nato razbije avto, ji sodnik dodeli zdravljenje odvi-
snosti. Toda Gwen se mora spoprijeti z mnogimi težavami, preden si
prizna svojo odvisnost in se poda na trnovo pot zdravljenja.,.
Bedarija, boste rekli. Le kdo bi šel prostovoljno v kino, da bi si ogle-
dal popolnoma zateženi film o alkoholičarki in njenih problemih? Prav
imate. Toda po drugi strani zna ta alkoholičarka biti zelo duhovita, je
privlačna in zanimiva, kljub svojim problemom se zdi ena izmed nas.
Tako domača. In nenazadnje, ta mladenka ima enake probleme kot
številni mladi, ki gredo ob koncu tedna v disko in se ga pošteno nali-
jejo! Pa ne da imajo tudi oni problem?
Očitno je, da film ni niti akcija niti komedija. Kako nenavadno, saj
smo v času poletnega mrtvila v kinu navajeni prav teh. Toda letos so
resni filmi razbili običajno monotonost; v enem filmu Julia Roberts
opozarja pred onesnaženo vodo, v drugem se Sandra Buliock odvaja
od alkohola, v tretjem pa Michelle Pfeifer rešuje svoj zakon. Sama
zveneča imena in filmi, ki pustijo pečat. Priznajmo si. Letos so popu-
larne drame.
Nič nebrzdanega smeha, nič srha ob grozljivih prizorih in tudi ne
jokanja ob romantičnih scenah vam ne morem obljubiti v tem filmu.
Gotovo pa je, da si vas bodo njegovi glavni junaki kljub temu pridobili,
vas ovili okoli prsta in povzročili, da boste tudi po poteku osemindvaj-
setih dni upali, da bodo ostali taki, kot so. Trezni.
Nataša Žuran,
TEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
KULTURA, IZOBRA EVANJE
5
JADERBERG / RAZSTAVLJA ALBIN LUGARIČ
Na ogled dvajset del
Še do konca julija bo v Miheličevi galeriji na ogled razstava gra-
fičnih listov Jana Oeitjena (1880-1968). V starem obrambnem sto-
lpu ob Dravi gostuje Umetnikova hiša Jan Oeltjen iz Jaderberga v
severni Nemčiji. Jstočasno se v Jaderbergu predstavlja ptujski sli-
kar Albin Lugarič. Po večletnem sodelovanju sta Pokrajinski muzej
Ptuj in društvo ljubiteljev in zbiralcev Oeltjenovih umetniških del
izmenjala razstavi.
Umetnikovo hišo Jan Oeltjen so
ustanovili zasebni zbiralci in ob-
čudovalci Oelljenove umetnosti. V
njegovem rojstnem kraju so kupili
hišo, v kateri se družijo in prirejajo
razstave. Mnoge so posvečene Janu
Oeltjenu, načrtno pa predstavljajo
ekspresioniste, ki so blizu Oeltjeno-
vemu izrazu. Poglavitni cilj društva
je namreč proučevanje Oeltjenove
umetnosti. Člani društva želijo ume-
stiti Oeltjenov opus na tisto mesto, ki
mu v nemški in slovenski umetnos-
ti pripada glede na kvaliteto. Pregle-
di ustvarjalnosti 20. stoletja Oeitjena
skorajda ne omenjajo, čemur je v
prvi vrsti kriva slikarjeva razdvo-
jenost med Nemčijo in Slovenijo.
Predstavniki Umetnikove hiše v Ja-
derbergu iščejo stike z ustanovami v
svojem okolju in v Sloveniji ter pola-
goma, a vztrajno napredujejo v svo-
jih prizadevanjih.
Tesno sodelovanje s člani društva,
predvsem z najbolj aktivnima med
njimi, zakoncema Steffens, je tudi na
Ptuju vzpodbudilo bolj poglobljeno
interpretacijo Oeltjenovega opusa.
Prav na Ptuju smo se prvi vprašali,
kakšen je bil Oeltjenov vpliv na sodo-
bno likovno ustvarjalnost na Sloven-
skem. Likovna kritika je Oeltjenove
razstave v Sloveniji večinoma prezr-
la, pisci nekako niso znali postaviti
njegovih slik ob bok delom sloven-
skih slikarjev, preveč drugačna so.
Umetnik je na svojih slikah ohra-
njal duh severnjaškega ekspresioni-
zma in svetlobo rodne Frizije. Po
drugi strani pa je Oeltjen vzbujal ve-
liko občudovanje med slovenskimi
slikarji, s katerimi se je družil na
Ptuju in skupaj z njimi razstavljal
tudi v Mariboru. Več jih je, ki so
se prepustili njegovemu vplivu, naj-
bolj pa izstopata Janez Šibila in Al-
bin Lugarič.
Šibila je z mnogimi deli naslikal
hommage občudovanemu mojstru.
Portretiral ga je, vnašal v svoja dela
reminiscence na posamezne Oeltje-
nove slike in več svojih platen naslo-
vil v spominu na umetnika, ki mu je
predstavljal nedosegljiv vzor.
Albina Lugariča pa lahko štejemo
za Oeltjenovega naseldnika v najbolj
žlahtnem pomenu te besede. Že os-
tarelega slikarja je obiskoval še kot
študent in bil je med njegovimi zad-
njimi gosti v hiši za Grajeno. Foto-
grafiral ga je, ko je slikal svojo zadnjo
sliko, in ga v risbi portretiral, čep-
rav mojster ni hotel požirati več kot
kratek hip. Oeltjen je Lugariča v pi-
smu prijatelju in kiparju Gerhadru
Marcksu označil kot edinega, ki ra-
zume njegova prizadevanja. V neka-
terih Lugaričevih risbah in deloma
tudi v figuraliki je opaziti več ne-
posrednih odmevov na Oeltjenov
severnjaški ekspresionizem. Podobe
obupancev, tršate figure s poudarje-
no velikimi rokami in bosimi noga-
mi nas spominjajo na Oeltjenovovo
figuraliko iz dvajsetih let.
Dosti bolj pretanjena vez med obe-
ma ustvarjalcema pa se je stkala pri
upodabljanju krajine. Oeltjenov trdi
ekspresionizem, boleče odvisen od
Oskarja Kokosckhe, se je v oljnem
slikarstvu odražal v temnem, težkem
koloritu, ki pa se je med bivanjem v
Halozah omehčal in osvetlil. Luga-
ričeve krajine so v primerjavi z Oel-
tjenovimi mnogo bolj dramatične.
Lugarič je v svojih najboljših kraji-
nah tudi povsem opustil figuro, ki je
na Oeltjenovih delih nosilka sporo-
čila in prerašča vlogo obrobne štafa-
že.
Prav zaradi takšnih primerjav smo
za gostovanje v Jaderbergu izbrali iz-
ključno Lugaričeve krajine. Tudi na-
slov razstave v Jaderbergu poudarja
takšen izbor: "Albin Lugarič — kra-
jine". Na sever Nemčije je potovalo
dvajset Lugaričevih del. Večina je v
lasti Pokrajinskega muzeja Ptuj, tri
so iz zbirke Mercator in tri iz zase-
bne posesti. Nekaj del je še iz pet-
desetih let, ko so bile Lugaričeve
podobe še ovite v nekoliko zatem-
njen kolorit, glavnino pa predsta-
vljajo upodobitve Haloz in istrski
motivi. Lugaričevo krajinarstvo je
razpeto med zelenilom Štajerske ter
rjavinami in pekočo bleščavo sonč-
ne Istre. Gostitelji so na vabilo od-
tisnili "Haloški motiv" iz leta 1969,
umirjeno pastoralo s prevladujočimi
vodoravnicami, med katerimi pa se
že oglaša nemir, kakršen prevladuje
na Lugaričevih Halozah iz sedemde-
setih letih. Mehke oblike haloškega
gričevja so vpete v strogo mrežo os-
trih temnih kontur, barvne ploskve
so nanesene v silovitih potezah, pod
površino vre silna moč. V svojih naj-
boljših haloških krajinah je Lugarič
z neustavljivo energijo in veliko-
potezno proučil temeljna vprašanja
modernega slikarstva in se približal
abstrakciji. Albina Lugariča upra-
vičeno štejemo za enega najpo-
membnejših sodobnih slovenskih
krajinarjev. Takšnega spoznavajo tudi
ljubitelji umetnosti v krajih, kjer je
v mladosti prebival Jan Oeltjen. V
Lugaričevih slikah iščejo nasledstvo
Jana Oeitjena in se srečujejo s kraji-
no, ki je povsem drugačna od širne
frizijske ravnine. Razstavo v Jader-
bergu spremlja katalog, ki ga je Po-
krajinski mujzej Ptuj leta 1997 izdal
ob razstavi, s katero smo proslavili
Lugaričevo sedemdesetletnico. Bese-
dilo v katalogu (Marjeta Ciglenečki
in Milček Komelj) je bilo prav zara-
di načrtovanega gostovanja v Nem-
čiji prevedena v nemščino (Ksenija
Vidic).
Marjeta Ciglenečki
Albin Lugarič: Haloze, 1974 Foto: Boris Farič
PTUJ / LIKOVNE DELAVNICE 7A
OSNOVNOŠOLCE      '^'^^
l^iitniska
likovno ustvarian/e
v mesecu juliju Pokrajinski muzej
Ptuj organizira vsak četrtek v pe-
dagoški učilnici na Ptujskem gradu
počitniške likovne delavnice, name-
njene osnovnošolskim otrokom, ki
radi likovno ustvarjajo. Muzejski pe-
dagoginji sta Metka Stergar in Re-
nata Pintarič, ki osnovnošolce učita
slikanja na steklo, glino in svilo ter
izdelovanje glasbil. Likovne delavce
omogočajo otrokom bolj koristno iz-
popolnjen čas, hkrati pa spodbujajo
ustvarjalnost.
Katja Grobovšek
Zanimivo in koristno počitnikovanje.
VLADIMIR KAJZOVAR
Kratek pregled zgodovine
potujoiega knjižniiarstva
na Ptujskem
o zgodovini knjižnic, knjižničarstva, tudi potujočega, imamo v
Ptuju in okolici bolj malo literature. V Ptuju so se ukvarjali z zgo-
dovino knjižničarstva v glavnem bibliotekar Ljudske in študijske
knjižnice Andrej Kovač, nekdanja ravnateljica le te IVlilojka Alič,
bibliotekar Jakob Emeršič, nekaj zapisov pa so prispevali drugi
knjižničarji in novinarji.
Namen tega prispevka je v krat-
kem orisu prikazati razvoj potujoče-
ga knjižničarstva v okolici Ptuja, v
navezavi seveda z delom in razvojem
okoliških javnih knjižnic, še posebej
po letu 1946 do danes. Same okoli-
ške knjižnice bi bilo potrebno še te-
meljito obdelati.
Javne knjižnice, v ptujski okolici
jih je bilo 45, so časovno dokaj raz-
lično vzniknile. Veliko jih je bilo us-
tanovljenih v začetku tega stoletja. V
Cirkulanah že 1899, pri Novi cerkvi
v Halozah pa obstaja celo notica o
knjižnici iz leta 1848, dočim je bilo
nekaj knjižnic ustanovljenih po 2.
svetovni vojni, na primer v Kid-
ričevem leta 1952. Zapis Andreja
Kovača v Ptujskem tedniku iz leta
1952 govori, da so dosegale knjižni-
ce po letu 1946 lepe uspehe in znaten
vzpon, zaradi malomarnosti knjižni-
čarjev pa marsikatera knjižnica ni
delovala. Primanjkovala pa jim je
predvsem dovoljšna izbira lepos-
lovnih knjig in to bi naj bil tudi
vzrok za premajhen obisk in izposo-
jo. Po neurejenosti se najbolj izpos-
tavlja knjižnica v zadrugi Gorca —
Dežno, kjer izposojene knjige sploh
niso bile registrirane. Knjižničarka
Vavpotičeva iz Sedlaška je zapisala v
svojem poročilu: "Ne smemo obsoja-
ti ljudi, da ne berejo in celo ne mara-
jo brati knjig. To ni res. Le navaditi
se ne morejo redno in ob času priha-
jati v knjižnice. Ako bi si knjižničar
naprtil knjižne omare — kolikšna
sreča za nas, če bi zmogel to — in
obiskal vse hiše v vasi, bi sigurno vse
knjige izposodil. Ob času vrnitve bi
moral seveda zopet enako storiti."
Kakšno je bilo stanje v ljudskih
knjižnicah v letu 1956 je povedala
razprava na knjižničarskem tečaju
3., 4. in 5. marca v Mestni knjižnici
Ptuj. Od 44 knjižničarjev se jih je te-
čaja udeležilo samo 20, vsi pa so to-
žili, da imajo premalo knjig, da je
veliko zastarelih. Knjižni fond je ob-
segal v povprečju 100 do 900 knjig,
razen v Majšperku, Ormožu in Ptu-
ju. Majšperk in Ormož sta jih imela
po 1500, ptujska Mestna knjižnica
pa 5000. Le malo knjižnic je imelo
svoje prostore. Večina jih je bila v
šolah, nekaj tudi v zasebnih stanova-
njih. Oprema knjižnic je bila v splo-
šnem v zelo slabem stanju. Nekatere
knjižnice, ki so bile v sklopu pro-
svetnih društev, so opozorile na svo-
jo denarno zapostavljenost nasproti
drugim dejavnostim v društvih.
Ljudska prosveta je prispevala pri
knjižni akciji v letu 1955 411 tisoč
dinarjev, ljudske knjižnice so brez-
plačno dobile 18oo knjig. Na posve-
tu so spregovorili tudi o tem, da naj
bi šolske knjižnice nabavljale pred-
vsem obvezno literaturo, pionirski
oddelki pri ljudskih knjižnicah pa
bi poskrbeli za poučno, strokovno in
zabavno čtivo. V tem času se je mno-
go govorilo tudi o prostem pristopu
pri izbiri knjig in opuščanju pultne-
ga poslovanja. O potujoči knjižnici
ni bilo besede. Te prinaša članek v
Ptujskem tedniku z dne 31. oktobra
1958: Ptujski knjižnici je nujno po-
trebna potujoča knjižnica, izpod pe-
resa bibliotekarja Andreja Kovača, o
potrebi ustanovitve potujočih knjiž-
nic. Pri tem bi se morali zgledovati
po svetu, kajti v Franciji so se v ti-
stem času že prevažale potujoče knji-
žnice v avtobusih, tako imenovanih
bibliobusih. Ti razvažajo knjige po
vaseh, predvsem pa tja, kjer ni stal-
nih knjižnic. Vsake tri mesece zame-
njajo knjige z novimi, bralci pa so
zelo disciplinirani. Izposojene knji-
ge čuvajo in jih pravočasno vračajo.
Tudi v Angliji so odlično delovale
potujoče knjižnice v bibliobusih. V
Sloveniji se je v tem času močno uve-
ljavilo širjenje knjig s pomočjo po-
tujočih knjižnic v Črni, na Ravnah
in drugod. V Metliki je organiziral
občinski svet za prosveto in kulturo
potujočo knjižnico s 1200 knjigami.
V sedem ličnih omaric iz češnjevega
lesa so zložili 120 do 140 katalogizi-
ranih knjig in jih poslali v sedem ve-
čjih krajev metliške občine. Omarice
so v vsakem kraju po deset mesecev,
nakar jih zamenjajo in izpopolnijo z
novejšimi izdajami. Pisec tudi z nav-
dušenjem piše o uspešnem poslan-
stvu potujoče knjižnice v koprskem
okraju, ki potuje po istrskih gričih
in brkinskih hribih. Tudi v ptujski
občini so bile v teku priprave na po-
tujočo knjižnico, kajti vspodbudnih
vzgledov je bilo kar dovolj. Tako so
bili prepričani, da bodo knjižno ak-
cijo podprla podjetja, zavodi, šole,
sindikalne podružnice z denarnimi
prispevki na tekoči račun št. 604 —
11/ 606-2/6400 pri Mestni hranilnici
v Ptuju s pripisom "Cankarjev knji-
žni fond". Z dobljenimi sredstvi bi
opremili potujočo knjižnico z eno ali
več knjižnimi omaricami, ki naj bi
poromale med ljudi ptujske občine.
Isti avtor opozarja v prispevkih pod
naslovom "Pred knjižno akcijo" , da
je narodna in socialna dolžnost, da
omogočijo knjigi pot v kulturne in
siromašne predele ptujske občine in
ne smejo dovoliti, da bi v kulturnem
pogledu ptujsko območje zaostajalo
za drugimi kraji Slovenije in Hr-
vaške. Z nameravano knjižno akcijo
bi zapolnili knjižne fonde slabo op-
remljenih ljudskih knjižnic na po-
dročju ptujske občine in po zgledu
nekaterih krajev v Sloveniji organi-
zirali potujočo knjižnico, ki je še naj-
bolj prikladen in poceni način, kako
utreti pot strokovnemu, poučnemu
in zabavnemu čtivu v odročne kraje.
Nadaljevanje v prihodnji številki.
6
PO MASIH KRAJIH
Četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
GORIŠNICA / Z ŽUPANOM SLAVKOM VISENJAKOM OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Petka — uspešna številka za obilno Gorišniia
Občina Gorišnica je ena tistih občin na Ptujslcem, lii se v
letiti obstoja lalilio pohvali z neliaterimi uspešno izpeljani-
mi naložbami velikih vrednosti. Sodobno urejena športna
dvorana v Gorišnici, prizidek k OŠ Cirkulane, dokončan
vodooskrbni sistem, in nazadnje še zgrajen nadvoz čez
železniško progo v Zamušanih — so le nekatere investicije,
ki so velikega pomena za razvoj in boljši jutri občanov go-
rišniške ravnice in hribovitih haloških Cirkulan. V občini
se novih delovnih uspehov veselijo v teh dneh, ko praznu-
jejo 5. občinski praznik in osrednja prireditev bo ta petek
na gradu Bori.
TEDNIK Kako pa župan ob-
čine Gorišnica Slavko Vise-
njak razmišlja ob letošnjem
občinskem praznovanju?
"Drugače, kot prejšnja leta,
saj gre že za peti občinski pra-
znik, za peti obračun dogajanj
čez celo leto in mislim, da je
številka pet za našo občino do-
kaj uspešna številka."
TEDNIK Župani ponavadi ob
občinskem prazniku potegne-
te črto pod dogodke, ki so za-
znamovali dogajanje in delo v
občini. Kaj se je v dobrem letu
dni , od zadnjega občinskega
praznika zgodilo v občini Go-
rišnica, kar je seveda danes
omembe vredno?
"Vse zadeve, ki smo jih po-
trdili na občinskem svetu tečejo
skoraj popolnoma po načrtih. Že
večkrat sem omenil nadaljevan-
je investicij v cestni dejavnosti,
kjer letos delamo na projektih
vrednih skoraj 50 MIO tolarjev,
prioriteta je tudi investicija v
šolski prostor v Cirkulanah, kjer
bomo zaključili z naložbo in s
tem ustvarili pogoje za 9-letno
šolanje. Že za drugo leto načr-
tujemo izgradnjo prizidka pri
OŠ Gorišnica, s čimer bomo
prav tako zagotovili pogoje za
9-letko. Pri letošnjih investici-
jah pa je vsekakor že večkrat
omenjeni nadvoz v Zamušanih,
ki je že dokončan in je velikega
pomena za našo občino. Ob tej
bi lahko omenil še mnoge druge
občinske naložbe, kot je deni-
mo novozgrajena mrliška veži-
ca v Gorišnici, kjer so prav tako
dela že pri koncu."
JUTM ODPRTJE
NADVOZAV
ZAMUŠANIH
TEDNIK V zadnjih letih ste
v pogovorih večkrat omenili.
kako velikega pomena je izgra-
dnja komunalne infrastruktu-
re v občini Gorišnica. Danes
lahko z veseljem ugotavljava,
da so se želje izpolnile, kajti
z vodooskrbnim sistemom ste
že zaključili, modernizirane so
nekatere pomembnejše cestne
povezave. Katere investicije
pa bi ob tem vendarle izposta-
vili?
"Vodovodni sistem bo kmalu
zaključen, kajti urediti moramo
le še nekaj vodovodnih priklju-
čkov ob hrvaški meji, sama iz-
vedba infrastrukturnih del, ki
bi sicer že morale teči, pa je
težava prišla na plan pri izva-
jalcih in razpisih. Zaradi neka-
terih nestrinjanj so se nam dela
malo zavlekla za mesec, dva, ra-
čunam pa, da bomo kmalu že
lahko definirali, kdo so izbrani
izvajalci in z deli tudi pričeli.
Vse ostale investicije pa tečejo
po planih, naj pa omenim še na-
črtovano izgradnjo čistilne nap-
rave v Cirkulanah in Gorišnici.
Projekti se že pripravljajo. Re-
kel bi, da so letošnje investicij
skupaj vredne dobrih 400 MIO
tolarjev, sevda pa je treba vede-
ti, da je nadvoz v Zamušanih
skoraj v celoti pokrila država."
TEDNIK Velikokrat ste že
omenili gradnjo nadvoza čez
železniško progo v Zamuša-
nih, ki je plod dolgoletnih pri-
zadevanj vodstva vaše občine
in občanov, predvsem v želji
po večji prometni varnosti. Bi
se strinjali, da je nadvoz v
Zamušanih letošnja prioriteta
občine Gorišnica?
"Zagotovo se moram strinja-
ti, saj je nadvoz resnično letoš-
nja prioriteta občine, vsekakor
pa je to dogodek, ki je velikega
pomena tudi na državni ravni.
Če pogledam nekaj let nazaj,
ko smo se trudili in dogovarjali
o načrtovani izgradnji nadvoza,
se dobro spomin besed prejš-
njega generalnega direktorja SŽ
Marjana Rekarja, ko je na enem
od sestankov v naši občini dejal,
da je v Sloveniji tisoč in nekaj
takih prehodov. Ob tem lahko
ugotovimo, da smo imeli veli-
ko srečo in dobre sogovornike,
da smo projekt izpeljali ravno
v naši občini. Gradnja je pote-
kala le nekaj mesecev in otvo-
ritvena slovesnost bo prav ob
letošnjem občinskem prazniku,
v petek, 28. julija, ko v Zamu-
šanih pričakujemo mnoge po-
membne goste. Med njimi bo
prav gotovo minister za promet
in zveze mag. Anton Bergauer,
potem generalni direktor SŽ s
sodelavci, pričakujem pa seveda
tudi veliko naših občanov, ki se
veselijo nove pridobitve v obči-
ni."
TEDNIK Katere naloge na
področju razvoja in skrbi po
večji ureditvi vseh naselij v ob-
čini, pa vas čakajo v prihodno-
sti? Morda lahko omeniva tudi
načrtovano gradnjo hitre ceste
Slovenska Bistrica — Ormož,
ki potekala tudi skozi vašo ob-
čino.
"Trasa hitre ceste je iz ormoš-
ke smeri do naše občine že tako
rekoč končana, za nadaljevanje
od Gorišnice do Markovcev pa
potekajo aktivnosti. Rekel bi,
da gre za veliko pridobitev, ki je
izrednega pomena za večjo var-
nost naših občanov in tudi tis-
tih, ki se po cestah vozijo skozi
našo občino. Nalog na področ-
ju razvoja in ureditve bo v pri-
hodnjih letih še dosti, nekatere
večje investicije sem že omenil,
bomo pa se na veliko posvečali
razvoju na vseh področjih in
koncih naše občine."
TEDNIK Tudi področje gos-
podarstva je za občino Goriš-
nica izrednega pomena. Kako
se v občini lotevate gospodar-
stvenih nalog? Kakšne je pri-
spevek občine k občinskemu
gospodarstvu?
"Osebno menim, da veliko
vlagamo v gospodarstvo, ven-
dar, če bi to vprašanje zastavili
vsakemu posamezniku v naši
občini, potem glede na želje
in interese ne bi rekli, da je
dovolj dobro in zadovoljivo sta-
nje na področju gospodarstva.
Letos smo v občini za gospo-
darstvo, turizem in kmetijstvo
namenili 30 MIO tolarjev iz
proračuna, kar ni tako malo,
vse skupaj smo obogatili še s
sredstvi Nove LB, kjer bodo
naši občani imeli možnost naje-
ti kredite. Prav gotovo je to ve-
likega pomena za razvoj kraja,
za tiste, ki želijo nekaj narediti
in občina jim pri tem lahko na
tak način tudi pomaga."
TEDNIK Kako boste sklenili
praznovanje letošnjega občin-
skega praznika?
"Osrednja slovesnost bo tudi
letos na gradu Bori, tako kot
vsako leto doslej. V nedeljo bo
že tradicionalno romanje k cer-
kvi sv. Ane, vmes pa bo še ne-
kaj prireditev, mislim pa, da
bomo dobro zaključili letošnje
praznovanje."
TEDNIK Verjamem, da bos-
te na petkovi osrednji občin-
ski prireditvi povedali tudi kaj
o načrtih občine Gorišnica za
prihodnost?
"V letih mojega županovanja
v občini Gorišnica vzpodbujam
naše občane, da skupaj skrbi-
mo za okolje, da urejamo naše
vasi in domove, da bomo leta
2001 lahko sodelovali na kak-
šnem natečaju za urejenost. Če
bo temu tako, potem bomo z
veseljem že lahko ugotovili, da
pa imamo vse ostale naloge na
področju infrastrukture že ure-
jene, to pa je seveda moja veli-
ka želja. Zaenkrat smo na dobri
poti, vendar vsega ne bomo mo-
gli uresničiti v tako kratkem
času in morda bo treba kje tudi
kaj prihraniti za dobro naše ob-
čine."
Tatjana Mohorko
V občini Gorišnica praznovanje občinskega praznika traja
že od prejšnjega petjka. Nocoj ob 20. uri bo na gradu Bori
slavnostna seja občinskega sveta s predsedniki vaških odbo-
rov in političnih strank, že ob 19. uri pa bo v.Cirkulanah start
tradicionalnega teka na Bori. Jutri ob IB.Hiri bo slovesnost
ob odprtju železniškega nadvoza v Zamušanih, popoldan ob
18. pa osrendja občinska prireditev z naslovom Mladi svoji
občini ob prazniku. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priz-
nanja in odlikovanje občine, odprli bodo razstavo likovnih
del in pripravili predstavitev čebelarskega društva in društva
gospodinj občine. V soboto ob 9. uri bo planinski pohod po
severni meji občine, ob 18. uri križe v pot pri sv. Ani, v nede-
ljo pa Anino žegnanje. Srečali se bodo tudi igralci tenisa na
igrišču Znidarič v Gorišnici, popoldan ob 14. uri pa bo pri
lovskem domu v Placarovcih slovesnost ob razvitju lovskega
prapora. Lovci bodo v nedeljo pekli tudi velikega vola in ga
razdelili med obiskovalce prireditvi.
Župan Slavko Visenjak
ORMOŽ / ZESEBNA ZDRAVSTVENA
DEJAVNOST
Nega bolnika
tudi na doma
Od 1. julija je v Ormožu odprta zasebna zdravstvena deja-
nost. Ani Sinko je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove-
nije dodelil koncesijo in uradno priznanje, kije omogočilo
opravljanje dejavnosti. Dejavnost poteka delno na domu
gospe Ane, medicinske sestre in socialne delavke, delno pa
tudi na domu bolnika.
Zasebna zdravstvena dejav-
nost pokriva teren Zdravstve-
nega doma Krajevne skupnosti
Ivanjkovci, ki vključuje 12 vasi.
Dejavnost je namenjena celotni
populaciji, od rojstva do pozne
starosti. V zasebno zdravstveno
dejavnost se vključuje preventi-
vno delo in nega na domu, ki ga
Ana Sinko, kot nosilka dejavno-
sti, opravlja samostojno. Svoje
dolgoletne izkušnje z zdravlje-
nimi alkoholiki je ga. Ana do-
polnila z zasebno zdravstveno
dejavnostjo, ki je strokovno in
duhovno pozitivna dopolnitev
javnega zdravstva.
Katja Grobovšek
Ana Sinko, nosilka zasebne zdravstvene dejavnosti.
POLENŠAK
Hekai vzela suša,
nekai država
Letošnjo sušno obdobje je pri-
zadelo tudi sadje, tako je slabši
tudi pridelek sliv. Gospa Mimi-
ca Šegula s Polenšaka je znana
kot dobra gospodinja in gostil-
ničarka. Vsa leta je tudi pridno
kuhala žganje, letos pa pravi, da
bo slive pustila kar na tleh, saj
se računica ne izide. Država po
novih zakonih zahteva nerealne
deleže. Tako bo letos ob skrom-
ni letini sliv in zaradi omenje-
nih razlogov, pridelek domačega
žganja še manjši.
Fotozapis: Marija Slodnjak
Mimica Šegula
TEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
OD rOD IN TAM
1
ORMOŽ / PREDAVANJE ZA SLADKORNE BOLNIKE
Sodobno zdravlienje sladkmm bo/eml
Območno združenje Rdečega križa Ormož je pred kratkim
pripravilo predavanje za sladkorne bolnike z naslovom So-
dobno zdravljenje sladkorne bolezni. Novosti na področju
terapije obolelih za sladkorno boleznijo je predstavil asis-
tent primarij dr. Miro Čokolič, specialist diabetolog iz ma-
riborske bolnišnice.
Uvodoma je predavatelj raz-
ložil pojem sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen je stanje,
ko telo ne more pravilno iz-
koristiti hrane. Pri prebavi
nastaja sladkor, imenovan glu-
koza, ki ga telo uporablja za
energijo, zato je nujno potre-
ben v trebušni slinavki nasta-
jajoč hormon insulin. Njegova
koncentracija v krvi naraste,
ko se po jedi zveča koncen-
tracija glukoze v krvi. Insulin
omogoča prehod glukoze iz
krvi v celice, kjer se uporabi
za energijo ali shrani za re-
zervo. Za sladkorne bolnike
je značilno, da nimajo dovolj
insulina ali pa je njegov uči-
nek nezadosten. Ker glukoza
ne more vstopati v celice, se
njena koncentracija v krvi po-
veča (hiperglikemija), zaradi
česar se začne izločati z uri-
nom.
Dr. Miro Čokolič je pou-
daril, da so cilji zdravljenja
odpravljanje simptomov slad-
korne bolezni in približeva-
nje koncentracije glukoze v
krvi normalnim vrednostim.
Po njegovem sloni sodobno
zdravljenje na šestih točkah:
vzgoji in izobraževanju, dieti,
telesni aktivnosti, samokon-
troli ter na oralni in insulin-
ski terapiji. Osnovi sodobnega
zdravljenja sladkornih bolni-
kov sta vzgoja in izobraževa-
nje, ki ju je potrebno prenesti
tudi na nivo medijev. Se ve-
dno so zelo koristna srečanja
sladkornih bolnikov, ki tako
izmenjajo izkušnje pri zdra-
vljenju. V izobraževanje se v
zadnjem času vključuje tudi
informiranje preko Interneta.
Sladkorni bolniki se morajo
podrediti zdravi prehrani, ta
pa ne škoduje niti drugim lju-
dem. Prvi ukrep v zdravlje-
nju je sprememba prehrane
in zniževanje telesne teže, ki
zmanjšuje odpornost na insu-
lin. S pravilno izbiro prehrane
se lahko prepreči hitro vsrka-
vanje večje količine sladkorja
iz črevesja v kri. Pri načr-
tovanju pravilne prehrane je
potrebno upoštevati količino
hrane, število in čas obrokov
ter vrsto živil, ki jih zaužije-
mo. Priporočeno je, da so ob-
roki enakomerno razporejeni
skozi ves dan in zaužiti ob pri-
bližno isti uri.
Sladkorni bolnik pa se ne
sme ustaviti le pri prehrani
temveč mora skrbeti tudi za
telesno aktivnost, ki zmanj-
šuje količino glukoze v krvi,
omogoča njen boljši izkoris-
tek in s tem zmanjšuje potre-
bo po insulinu, izboljša krvni
obtok, pomaga pri doseganju
želene telesne teže ter zmanj-
šuje stres in napetost. Telesna
aktivnost mora biti redna ter
prilagojena starosti in sposo-
bnostim posameznika in naj
traja vsaj pol ure dnevno v ob-
liki hoje, kolesarjenja, plava-
nja, pri čemer niso zaželeni
večji napori, ki lahko povz-
ročijo velika nihanja glukoze.
Pri tem je pomembna samo-
kontrola, kar pomeni, da si
je sladkorni bolnik sposoben
sam preveriti glukozo v krvi
in po potrebi tudi ustrezno
ukrepati. S tem namenom je
bil predstavljen osebni meril-
nik sladkorja v krvi Glucoto-
uch.
Ko se z dieto, zmanjšanjem
telesne teže in redne telesne
vadbe sladkorna bolezen ne da
urediti, je potrebno dodati še
tablete, ki vzpodbujajo izloča-
nje lastnega insulina iz trebu-
šne slinavke, povečajo vstop
glukoze v celice ali zmanjšajo
vsrkavanje sladkorjev iz čreve-
sja v kri. Z leti se pri bolnikih
zmanjšuje izločanje insulina,
tako da tablete postanejo manj
učinkovite ali popolnoma od-
povedo. V tem primeru je
potrebno trajno zdravljenje z
insulinom, ki je kratko, sred-
nje dolgo ali dolgo delujoči.
Poletje je čas potovanj, slad-
korna bolezen pa pri tem ne
sme biti ovira. Dopust ali po-
tovanje je potrebno vnaprej
načrtovati in se nanju skrbno
pripraviti. Sladkorni bolnik
mora vzeti na pot vsa zdravi-
la, insulin in injekcijski pri-
bor, hrano in sladkorne kocke.
Med potovanjem so potrebni
redni postanki, da se bolnik
odpočije in zaužije predviden
obrok hrane, pred potovanjem
pa se je potrebno posvetovati
tudi z zdravnikom.
Dr. Miro Čokolič je pre-
davanje sklenil s predstavitvi-
jo nekaterih novih zdravil za
sladkorne bolnike. Med nji-
mi je tudi novonorm, ki se
uporablja za zdravljenje slad-
korne bolezni tipa 2. Pri tem
tipu sladkorne bolezni trebu-
šna slinavka ne izloča dovolj
insulina, katerega naloga je
uravnavanje ravni sladkorja v
krvi. Kadar je insulina pre-
malo, je sladkorja v krvi pre-
več, zato lahko povzroča resne
okvare nekaterih organov. Z
nekaterimi ukrepi sodobnega
zdravljenja se lahko znižajo
vrednosti sladkorja na nor-
malno vrednost, za način pa
se je potrebno posvetovati z
zdravnikom. Ena izmed mo-
žnosti je terapija z zdravili v
obliki tablet, ki jo je pred-
stavila magistra farmacije Pet-
ra Senčar Božič iz podjetja
Novo Nordisk.
Predavanje, ki ga je obiskalo
veliko sladkornih bolnikov, se
je končalo s poskušnjo zdra-
vih živil, ki sta jih prispevali
Mlekarna Vipava in Kruh -
pecivo, d.d.
Boštjan Najiar,
OZ RK Ormož
PTUJ / ŠOLSKI CENTER
Mafuranti uspešno
prestali irelosfnl izpit
Letos so dijaki - maturanti že šesto leto zapored opravljali
t.i. zrelostni izpit, maturo, ki jim predstavlja odločilno
stopničko v njihovem nadaljnjem življenju. Povezana je s
trdim delom, veliko negotovosti ob čakanju rezultatov, pa
tudi nekaj sreče ni odveč.
Maturanti ŠC Ptuj (le teh je
bilo 223) so bili letos pri op-
ravljanju mature izjemno us-
pešni in jo je opravilo kar
86,5 odstotkov, med njimi pa
so tudi zlata maturantka Maja
Plohi, in še Črto Kreft, Bojan
Potrč ter Katjuša Stih, ki so
prejeli diplomo s pohvalo, saj
so dosegli med 30 in 33 točka-
mi. Vsi so dijaki ptujske Gim-
nazije.
Gimnazijci so letos v celoti
dosegli zavidljiv uspeh, saj so
maturo opravili s 95,5 odstot-
ki, kar je visoko nad sloven-
skim povprečjem, ki je bilo
letos skoraj 87 odstotno.
Dijaki, ki so na ŠC Ptuj
obiskovali strokovne štirile-
tne programe, imajo uspeh
nekoliko nižji. To pripisujejo
predvsem dejstvu, da imajo ti
dijaki v svojem programu pre-
dvidenih manj ur za pripra-
vo. Po strokovnih štiriletnih
šolah ŠC Ptuj sta bila udele-
žba in uspeh naslednja: Eko-
nomska šola 50 udeležencev
in 76 odstotni uspeh. Poklic-
na in tehniška kmetijska šola
5 udeležencev z 80 odstotnim
uspehom. Poklicna in tehni-
ška elektro šola 40 udeležen-
cev s 70 odstotnim uspehom,
ter Poklicna in tehniška stroj-
na šola 4 udeleženci s 75,5 od-
stotnim uspehom.
Posebej razveseljivo je dej-
stvo, da so kriteriji učiteljev
izenačeni s kriteriji ocenjeva-
nja na maturi, kar pomeni, da
ocena učitelja predstavlja ga-
rancijo uspeha na maturi.
Jana Skaza
Prometne radosti
Čas poletja je za večino (zaposlenega) prebi-
valstva v deželici na sončni strani Alp čas težko
prisluženega dopusta in počitniškega oddiha. Ta
čas je Slovenija praviloma vsako leto prizorišče
masovnega romanja svojih državljanov v njen
jugozahodni del, kjer se nahaja tista krpica naše-
ga morja in obale, ki nam je tako pri srcu. Velika
večina romarjev se sicer od tam odpravi dalje na
jug k našim sosedom, ampak to ne spremeni dej-
stva, da je državna infrastruktura daleč najbolj
obremenjena v teh mesecih, v katerih se nahaja-
mo sedaj. Ce k temu prištejemo še vse tuje turi-
ste, ki preko naše državice migrirajo na Hrvaško
in morebiti še kam dlje, in ki dajejo naši državi
s tem pečat tranzicijske države (in ne samo drža-
ve v tranziciji), potem se nam lahko začne poča-
si sanjati, kakšna gneča je na naših cestah v tem
obdobju leta. Tukaj pa se pojavijo prvi problem-
čki. Taka, sicer malce zahtevnejša migracija, ki
pa sama po sebi sploh ne bi smela biti problem,
se lahko (in večinoma je tako) sprevrže v skrajno
neprijeten test vzdržljivosti vaših že tako ali tako
načetih živcev in hud udarec za vaš, od šefovega
šikaniranja že itak popolnoma razbolel in desta-
biliziran prebavni trakt. Ta nevarnost se še po-
veča ob dejstvu, da se ob sicer večletnih bolečih
izkušnjah te migracije še vedno najraje lotimo ob
koncih tedna, ko je itak že preverjeno več prome-
ta. In če je več prometa, je več gneče. Če je več
gneče, je več kolon, če pa je več kolon, se boste
dalj časa cijazili po vročem soncu, in če se boste
dalj časa cijazili po vročem soncu, mi verjetno ni
potrebno govoriti, koliko neprimerno več kletvic
boste porabili, koliko več sredincev boste pokazali
sotrpinom v drugih vozilih, ter koliko neprimerno
več živcev boste pustili na asfaltu. O tem, kaj bi
se zgodilo, če bi v takih trenutkih, ki predstavlja-
jo neznanski izziv rudimentom naše humanosti,
imeli pri sebi kakšno pištolo ali kakšen podoben
strelni pripomoček, raje ne bom razmišljal, saj se
bojim, da bi v tem primeru število državljanov
Slovenije bilo precej bliže milijončku, kot pa je
sedaj.
No, če se nahajate med tistimi, ki jim je iz ka-
kršnihkoli razlogov ta prvovrsten preizkus člo-
veške vzdržljivosti odtegnjen, še ni razloga za
paniko, saj lahko vse radosti in užitke slovenske
infrastrukture užijete kar na ulicah rodnega in
nam vsem tako ljubega Ptuja. Ptuj je seveda sta-
rosta slovenskih mest in kot tak si zasluži tudi
posebno infrastruktumo ureditev. Se popolnoma
strinjam. Problem se pojavi ob dejstvu, da so
sposobnosti mestnih očetov za rešitev takšnega
problema približno enake sposobnosti moje stare
mame, da v šprintu na sto metrov postavi nov
svetovni rekord. Stanje urejenosti prometa ter s
tem povezanih dejavnosti (npr. parkiranja) v sa-
mem centru mesta je, milo rečeno, kaotično. Če
se povrnemo v še ne tako oddaljeno preteklost, se
lahko, razen tistih z res hudo obliko senilnosti,
vsi spomnimo bistroumnega poskusa ureditve pro-
meta v centru mesta z nekakšnimi zapornicami,
mitnicami, skratka, z nekim čudom, kije bilo me-
šanica železniških zapornic, nemških kontrolnih
točk iz druge svetovne vojne in tako imenovane
šrange na porokah. Nad mestom bi se moral samo
še bohotiti napis Arbeit machtfrei, pa bi bila po-
doba popolna. Najbrž je odveč pripomniti, kak-
šen vtis je mesto s temi čudesi ponujalo turistu, ko
je nič hudega sluteč naletel nanje. Razen v pri-
meru, da je bil popoln nacist, mu takšne pogrun-
tavščine niso mogle biti ravno pri srcu, se vam ne
zdi?
No, potem so veleumi na občini le sprevideli, da
morda tole pa res ni prava rešitev tako s funkcio-
nalnega kot tudi z vidika celostne podobe mesta
in vsi smo si lahko malce oddahnili. Vendar le do
naslednje runde. Kot vsa večja mesta je tudi Ptuj
dobil modro cono. Dejstvo, ki samo po sebi prav-
zaprav ne moti toliko, saj bi morda mesto s tem
dobilo kakšen tolar več, ki bi ga morda lahko vlo-
žilo na primer v kulturo, dobili pa smo tudi me-
stne redarje, kar pomeni par delovnih mest več.
Problem nastane ob podatku, da se avtomati za
parkirne listke kvarijo kot po tekočem traku (vča-
sih že zaradi tega, ker so izpostavljeni soncu!?),
tako da precejšen del denarja, pridobljenega s
parkirninami, gre za popravilo teh avtomatov.
Ob dejstvu, da se prometne razmere v centru me-
sta niso ravno pretirano izboljšale, postane torej
uvedba modrih con blago rečeno vprašljiva. Po-
polnoma enako bi se lahko reklo tudi v primeru
fenomena, ki se mu strokovno reče potopni valj.
Le-ta naj bi služil za omejitev prometa v stro-
gem centru mesta zgolj na stanovalce ter dosta-
vo. Tudi tukaj je odveč pripomba, da se stanje po,
ne razlikuje bistveno od stanja pred uvedbo tega
najnovejšega umotvora. Če k temu prištejemo še
davkoplačevalski denar, ki ga je občina name-
nila za dvakratno (saj prve niso funkcionirale)
izdelavo magnetnih kartic, ki omogočajo uporab-
ljanje tega čuda tehnike, ki se pokvari najmanj
enkrat tedensko (dobrohotna ocena), potem vidi-
mo, da gre pri vsem skupaj za eno in isto zgodbo.
Vsak nov izum mestnih očetov za ureditev pro-
meta v mestnem jedru, se od prejšnjega razlikuje
le po tem, da požre več mojega in vašega denarja,
medtem ko stanje prometa ostane enako kaotično,
kot je bilo že pred tem, če se vse skupaj še kje ne
poslabša.
Pa obilo užitkov v vožnji!
Gregor Alič
PTUJ / POČITNIŠKE DEJAVNOSTI MLADIH
Jmdralni dnevi
mm Ptujskem jezeru
Jadralna sekcija pri brodarskem društvu Ranča na Ptuju
je organizirala poletno šolo jadranja za začetnike na jadr-
nicah razreda Optimist. Poletni tečaj se je pričel 3. julija in
je trajal skupaj od 25 do 30 ur. Nanj se je prijavilo 9 otrok,
starih od 8 do 14 let. Tečaj je bil brezplačen, udeleženci so
potrebovali le izjavo staršev, da soglašajo z udeležbo.
Šola jadranja ima namen, da
društvo pridobi čim več novih,
aktivnih članov na področju
jadranja, hkrati pa je tudi
zamišljen kot bolj kreativno
in zanimivo preživetje poletja
in počitnic.
Vse potrebne informacije
lahko dobite vsak delovni dan
od 7. do 19. ure na tel.: 041
621 990; kontaktna oseba je
Klobučar.
V okviru veslaške sekcije je
organizirano tudi veslanje na
mirnih vodah. Vse potrebne
informacije dobite vsak
delovni dan med 16. in 20. uro
na tel.: 040 256 484, kontaktna
oseba je Marjan Habjanič.
Katja Grobovšek
Med poletno šolo jadranja
8
PO NAŠIH KRAJIH
Četrtek. 27. julij 2000 - TEDNIK
GRAJENA, PODVINCI, PTUJ, SPODNJI VELOVLEK / NAJLEPŠE KMETIJE LETA 2000 V MESTNI OBČINI PTUJ
Sodobna pridelava in ureienosf
v mestni občini Ptuj so letos prvič pripavili i/bor kme-
tije leta. Na razpis se je prijavilo dvanajst kmetij, ki
so izpolnjevale pogoje iz razpisa. Sodelovale so lahko
kmetije, ki jim je kmetijstvo glavni vir zaslužka, da so
vsi člani gospodinjstva zaposleni na kmetiji, da ima
kmetija mladega gospodarja, do 40 let naj bi imel, da
se tradicija kmetovanja prenaša iz roda v rod, in da so
kmetije tudi na zunaj lepo urejene. Poudarek pa je bil
tudi na ohranjanju tradicije na vasi, v arhitekturnem in
drugih pogledih.
Komisija je izmed prijavlje-
nih izbrala najboljše tri glede
na razpisne pogoje, v posebni
kategoriji pa je izbrala kme-
tijo, ki si prizadeva za ohra-
njanje tradicije na vasi. Prvo
mesto so dodelili kmetiji Jan-
ka Čeha v Podvincih 30, kjer
bodo jutri tudi podelili priz-
nanja, druga je bila kmetija
Feliksa Esiha na Grajeni 13/a,
tretja pa kmetija Ivana Ma-
jeriča iz Spodnjega Velovleka
8. Za ohranjanje tradicije na
vasi pa si je priznanje pris-
lužila kmetija Cirila Kolenka
iz Nove vasi 102 pri Ptuju.
Podelitev priznanj izbranim
kmetijam leta 2000 v mestni
občini Ptuj je ena od priredi-
tev ob petem prazniku mestne
občine Ptuj.
PODVINCI /
Če je kvaliteta,
je tudi uspeh
Kmetija leta 2000 v mestni
občini Ptuj je kmetija Janka
Čeha v Podvincih 30. Na kme-
tiji živijo tri generacije, ob
Janku in njegovi ženi ter ot-
rocih Matjažu in Mojci, tudi
Jankovi starši Milan in Ana.
Janko ponosno pove, da je
kmetijo nasledil od staršev, ki
sta sedaj v zasluženem pokoju,
čeprav je njuna pomoč še ve-
dno dobrodošla, saj na kmeti-
ji dobrih rok ni nikoli odveč.
Oba otroka sta končala kme-
tijsko šolo, Matjaž bo ostal
doma, Mojca pa se je odločil
za študij v Ljubljani. Glavna
dejavnost na Čehovi kmetiji je
mlečna proizvodnja. Lani so
prek Mlekarske zadruge od-
dali 240 tisoč litrov mleka.
Intenzivno se z mlečno pro-
izvodnjo ukvarjajo deset let.
Z doseženim so zadovoljni, če
vlagaš v modernizacijo pro-
ivzodnje, jo tehnološko po-
sodabljaš, se lahko nadejaš
tudi rezultatov. Pri njih so vi-
dni, čeprav Janko samokriti-
čno ugotavlja, da je njihova
kmetija še v razvoju, in da bo
šele čez nekaj let urejena in
dograjena v pravem pomenu
besede. Zato so bili nemalo
presenečeni, da je prvi naslov
kmetije leta v mestni občini
Ptuj pripadel prav njim. Res
pa je, da je za kmetovalca
vsako takšno priznanje, četu-
di je zgolj moralno, spodbuda
za nadaljnje delo. Kar zadeva
cene mleka nimaj)ripomb, ob
pravi kvaliteti, je tudi cena
pravšnja, zato tarnanje ni pot-
rebno. Z ženo Jožico sta se pra-
vkar vrnila z dopusta. "Vsako
delo ima nekaj prostega časa,"
je povedal. Letos jima ga je
nekaj "podarila" tudi suša, ker
niso imeli toliko košnje. Hra-
no za svojo proizvodnjo v glav-
nem pridelajo doma, na svojih
in najetih površinah.
GRAJENA/
Še težje kot
proizvesti, je prodati
Pri Esihovih na Grajeni 13
se s sadjarstvom in vrtnars-
tvom ukvarjajo že nekaj časa,
bolj intenzivno pa zadnjih
osem let. Vrtnarska proizvo-
dnja je pri hiši okrog 20 let,
sadjarska 12. Intenzivnih na-
sadov imajo tri hektare, pod
plastenjaki pa je tisoč m2
površin. Letos bodo slednje
še povečali. Letno pridelajo
okrog deset ton sadja in zele-
njave, ki jo v glavnem proda-
jo doma in na tržnici. Njihovi
glavni pridelki so breskve, ja-
bolka, hruške, češnje, mare-
lice, jagode in nektarine pri
sadju, pri povrtninah pa pa-
radižnik in paprika. Kot ugo-
tavljata Ida in Feliks Esih je
že pridelava sadja in povrtnin
težka, še težje pa jih je pro-
dati. Delata vsak dan od 12
do 15 ur, za počitek skoraj ni
časa. Če bosta šla na dopust,
bo to jeseni. Oba se zavedata,
da bi svojo kvalitetno proiz-
vodnjo lahko še nadgradila s
predelavo, vendar so predpisi
tako strogi, da enostavno ni-
mata možnosti, da bi se zanjo
odločila. Predpisi so izredno
zahtevni in strogi. Za začetek
pa je Feliks nekaj sadja le pre-
delal v žganje. Uspelo mu je,
saj je bil za svoje izdelke na
letošnji razstavi Dobrote slo-
venskih kmetij nagrajen z zla-
tim in bronastim priznanjem.
Priznanje za urejeno kmetijo
pa Idi in Feliksu Esih ne gle-
de na vse veliko pomeni, je
prava spodbuda za delo v bo-
doče, četudi še ne vesta, kako
bo s kmetijo, ko bosta sama
izpregla. Sin jima sicer poma-
ga, vendar pravega navdušen-
ja za to dejavnost vsaj za zdaj
ne kaže. Hčerka pa ne živi več
doma.
Nadaljevanje na strani 9.
Kmetija Čeh v Podvincih 30.
Janko in Jožica Čeh s sinom Matjažem in hčerko Mojco.
Esihova domačija na Grajeni 13/a.
Ida in Feliks Esih.
TEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
NASI KRAJI IN LJUDJE
9
Nadaljevanje s strani 8.
SPODNJI VELOVLEK
/ Brez posodobitve ni
napredlia
Na kmetiji Ivana Majeriča v
Spodnjem Velovlaku, prevzel
jo je od svojih staršev, se uk-
varjajo z mlečno proizvodnjo.
Pred tem sta bila oba z ženo
zaposlena. V hlevu je okrog
40 glav, nekaj je tudi mlade
živine. Mleko oddajajo preko
mlekarske zadruge, plačila so
redna, pri dohodku pa je tako,
da iz leta v letopeša. Trenut-
no urejajo molzišče, vlaganja v
posodobitev pridelave so nuj-
na, nekaj pa jih tudi zahteva
sama zakonodaja, je povedal
mladi gospodar Ivan Majerič.
S krmo ni problemov, v glav-
nem jo pridelajo doma na la-
stnih in najemnih površinah.
Ivan Majerič o svoji kmetiji
in njeni proizvodnji ni voljan
preveč govoriti, še to kar je
povedal, se mu je zdelo pre-
več. Priznanja z ženo Marico,
ki je tudi najbolj zaslužna za
vzgojo rož, rože so njen ko-
njiček, nista pričakovala, zelo
sta bila presenečena, tudi zato,
ker so ju na izbor za kmetijo
leta 2000 v mestni občini Ptuj,
prijavili drugi. Priznanje pa je
dobra spodbuda za delo v bo-
doče. Čeprav se delo na kme-
tiji skoraj nikoli ne konča, si
Majeričeva občasno le vzame-
te čas zase, in gresta na krajši
dopust. Ivan pa se rad zadržu-
je tudi v vinogradu, ki pa je
kot pravi njegov konjiček, po-
dobno, kot so rože ženin kon-
jiček. V vinogradu na Kicarju
prideluje rumeni muškat, sa-
uvignon Tn laški rizling.
NOVA VAS PRI PTUJU
/ Preteklost je
neprecenljivo bogastvo
Kmetija Cirila Kolenka iz
Nove vasi.102 pri Ptuju si je
priznanje pripela za ohranja-
nje tradicije na vasi. Na njej
Kolenkov rod ohranjajo tri
generacije: Ciril in Elizabeta
Kolenko, njun sin Jože z ženo
Sonjo in hčerkama Dunjo in
Nušo. Drevesno deblo Kolen-
kovih pove, da izhajajo iz ob-
čine Gorišnica. Danes jih je
že čez 70, vsako leto pa se vsaj
enkrat dobijo skupaj. Letos se
bodo v Novi vasi dobili 30. ju-
lija. Obdelujejo okrog 15 ha
zemljišč, lastnih in najemnih.
Pridelujejo vsega po malo, os-
novna pa je živinoreja. Mleko
oddajajo preko mlekarske za-
druge, del pa ga prodajo stal-
nim strankam. Cirilova žena
Elizabeta že 37 let vsak dan,
do pred nekaj leti tudi ob so-
botah in nedeljah, s kolesom
ne glede na vreme vozi mleko
stalnim strankam. "Cena mle-
ka je bila včasih boljša, ko je
šla nafta gor, je šla tudi cena
mleku gor, danes pa ni več
tako," je še dodala Elizabeta.
Sin Jože se je odločil za delo
na kmetiji, hodil je v kmetij-
sko šolo, žena Sonja pa je za-
poslena v zavodu v Dornavi.
Kolenkova kmetija je nekaj
posebnega med kmetijami, na
njihovem dvorišču in tudi v
sami hiši, ki je bila zgrajena
okrog leta 1950, skušajo ohra-
niti preteklost, in jo navdih-
niti s sedanjostjo. Tako so na
novo zgradili krušno peč, v
njej Elizabeta Kolenko še vsak
teden speče kruh. Mladi so si
svoje gnezdo uredili na pod-
strešju petdeset let stare sta-
novanjske hiše, pri tem pa ji
oblike niso spreminjali. Spre-
tno so izkoristili stare oblike
in materiale ter jih obogatili z
novimi. Na dvorišču pa vlada
pod stoletnimi drevesi prava
idila, ki je ni zmotilo niti le-
tošnje izredno močno sonce.
Na stenah skednja in hleva
je izobešeno veliko orodja in
drugega, kar so na kmetijah
uporabljali nekoč, Kolenkovi
pa ga želijo ohraniti za zdajš-
nje in bodoče rodove. Prizna-
nje za ohranjanje tradicije na
vasi jim pomeni veliko. "Vse
tisto, kar so naši predniki na-
redili, lahko narediš še bolj
plemenito, lahko pa se za nji-
hovo delo ne zmeni nihče,
če ga nihče ni obnovil in s
tem ohranil vidnega," je v ime-
nu Kolenkovih še povedal sin
Jože. Preteklost je bogastvo za
prihodnost, so prepričani pri
Kolenkovih.
MG
Kmetija Majerič v Spodnjem Velovleku 8.
Ivan Majerič
Kmetija Cirila Kolenka v Novi vasi 102 pri Ptuju.
Irije rodovi Kolenkovih pod eno streho (od desne proti levi):
Ciril z ženo Elizabeto, sin Jože z ženo Sonjo in hčerkama Du-
njo in Nušo. Fotografije: Črtomir Goznik
STOPERCE / OBISK KULTURNIKOV IZ TURNISCA IN RAZKRIZJA
Glas Pomurja odmeva v Stopenah
Glas Pomuija je odmeval v Stopercah v soboto, 8. julu-
ja, ko je Kulturno prosvetno društvo iz Stoperc gostilo
goste iz Pomurja - Kulturno društvo Štefan Rajh iz Tur-
nišča in Turistično narodopisno društvo iz Razkrižja.
Da je prišlo do stikov med
niti ne tako malo oddaljenimi
kraji, je "kriva" Angela Gor-
jan, učiteljica in pisateljica iz
Turnišča. Lani je izdala knji-
go Haloške podobe, s katero
je v Pomurje in še kam pone-
sla dober glas o tem majhnem
haloškem delu Slovenije, ki je
tudi pisateljičin rojstni kraj.
Angela Gorjan je naše druš-
tvo letos v mesecu januarju
povabila na predstavitev svo-
je knjige v Turnišče, kjer se
je stkala dokončna vez med
tremi društvi iz Pomurja in
Haloz, tokrat pa smo se torej
srečali v Stopercah.
Goste smo pričakali na Ptuj-
ski gori, kjer smo jih najprej
pogostili z domačimi haloški-
mi dobrotami, nato pa smo
se odpravili proti cerkvi, si jo
ogledali in prisluhnili zanimi-
vi razlagi tamkajšnjega žup-
nika. Naši gostje so v cerkvi
tudi ubrano zapeli. Druženje
se je nato nadaljevalo z večerjo
na Turistični kmetiji Ivana in
Nade Golob v Stopercah. Da
pa ne bi gostje spoznali samo
haloških kulinaričnih dobrot,
smo jih popeljali v dvorano
doma krajanov, kjer je poteka-
la osrednja prireditev ob tem
srečanju. Ker je bilo to dru-
ženje med ljudmi, ki se aktiv-
no ukvarjajo s kulturo, seveda
ni bilo strahu, da bi manjkalo
kulturnega programa.
Gostom so ob pričetku do-
brodošlico zaželeli s pesmijo
Ljudski pevci iz Stoperc. Za-
tem so svoj program izvedli
člani obeh društev iz Pomur-
ja. Na odru so se izmenjavali
plesalci folklorne skupine ter
ljudske pevke iz Turnišča in
tamburaši iz Razkrižja. Prika-
zali so njihove značilne plese
ter zapeli in zaigrali pesmi, ki
so prav tako značilne za nji-
hovo kulturo.
Goste sta spremljala tudi
župana obeh občin, župan ob-
čine Turnišče Jože Kocet in
župan občine Razkrižje, Stan-
ko Ivanušič, ki je hkrati tudi
predsednik njihovega društva.
Pridružil se nam je še župan
občine Majšperk Franc Bez-
jak in že se je na odru med
župani ter predsednico KPD
Stoperce, Anico Re)ec, razvila
zanimiva debata o podobno-
stih in razlikah med Pomur-
jem in Halozami ter o vtistih
in občutjih gostov ob tem kra-
tkotrajnem obisku v Stoper-
cah. Med tem so si izmenjali
tudi simbolična darila.
Kljub nekoliko pozni uri pa
smo bili vsi pripravljeni za na-
daljevanje programa. Na vrsti
je bilo domače društvo. Z
za goste prirejenim projek-
tom, Zgarane dlani so živ-
ljenja sledi, smo s pomočjo
diapozitivov prikazali brego-
ve in globače, neokrnjeno na-
ravo Stoperc, o kateri so lahko
gostje brali v knjigi Haloške
podobe. S tem kratkotrajnim
srečanjem seveda nismo mogli
gostom prikazati vseh čarov in
lepot, ki jih ponujajo Haloze;
pri tem nas namreč ni oviral
samo čas, temveč tudi neko-
liko neprijazno vreme. Toda
Pomurcem so se, sodeč po nji-
hovih veselih obrazih, Haloze
in Stoperce vtisnile v spomin.
Srečanje smo končali z željo
po ponovnem snidenju.
Nataša Taciga
Angela Gorjan (levo) "most" med kulturniki Pomurja in Stoperc
Foto: Peter Kitak
Utrinek z drugega srečanja v Stopercah
lOj
OD TOD f M TAM
Četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
PREJELI SMO
Pismo županu
Mestne občine Ptuj
Spoštovani gospod Luci,
izjemno sem vesel, da se je
v zadnjih dneh zgodilo kar
nekaj pozitivnih premikov v
zvezi z našim gledališčem.
Ministrstvo je obljubilo, da
bo poskušalo še jeseni ven-
darle skleniti z našim zavo-
dom pogodbo o financiranju
programa za leto 2000, naka-
zalo, da nas bo v krovnem
zakonu o kulturi vključilo v
sistem rednega financiranja
gledališč in nas podprlo pri
želji, da zaposlimo nekaj igral-
cev. Predstavljam si, da so
spremembe rezultat odločne-
ga nastopa v javnosti, protes-
tnega pisma, ki sva ga skupaj
pisala novemu ministru in pa,
tako vsaj upam. Vašega aktiv-
nejšega sodelovanja z minis-
trom Šeligom.
Ker se moje delo v Gle-
dališču Ptuj programsko za-
ključuje (sezone planiramo
načeloma vsaj za dve leti nap-
rej), pa bi Vam rad napisal ne-
kaj bistvenih ugotovitev glede
dosedanjega dela in nakazal,
kako mislim voditi zavod do
konca svojega mandata.
Kot veste so lani predstav-
niki 16-ih občin od Ustavne-
ga sodišča zahtevali presojo
27. člena zakona o financiran-
ju občin, ki je prenesel finan-
ciranje kulturnih zavodov na
pleča lokalnih skupnosti. Us-
tavno sodišče je sporni člen
razveljavilo, prejšnji teden pa
je razveljavilo tudi 30. čl. za-
kona o izvrševanju proraču-
na, tako da je financiranje teh
zavodov znova v pristojnosti
države. Najprej bi pričakoval.
da bi bila med občinami, ki
so zahtevale ustavno presojo
(po domače: ki so se uprle),
tudi Mestna občina Ptuj. Pa
je ni bilo. Zakaj, ne vem. Ka-
korkoli že: zdaj je financira-
nje kulturnih zavodov spet
stvar države. Bilo bi vse lepo
in prav — tudi za Gledališče
Ptuj, če se ne bi vnovični
prenos financiranja na drža-
vo nanašal na 38 zavodov, ki
so obstajali že leta 1998, ko je
skrb za njih prevzela država.
Naš zavod pa je bil ustanov-
ljen leta 1995. Od Vas sem,
gospod župan, tri leta priča-
koval, da boste kot predsta-
vnik ustanovitelja pri državi
dosegli za ptujsko gledališče
primerljliv status, kakršnega
imajo druga. Moje pričako-
vanje je temeljilo na prep-
rostem razumevanju svoje in
Vaše pozicije: če sem kot dire-
ktor odgovoren za delo zavoda
v odnosu do ustanovitelja - ob-
čine (in seveda predvsem dav-
koplačevalke publike), ste Vi
odgovorni za odnos na relaci-
ji: lokalna skupnost — drža-
va. Mislim namreč, da moja
naloga delati dobre predstave
in skrbeti, da je gledališče na
Ptuju dobro obiskano. Vaša
pa, da poskrbite za status na-
šega gledališča v Ljubljani.
Kljub temu, da na tem pod-
ročju v treh letih ni bilo na-
rejeno tako rekoč nič, se zdaj
poraja nova priložnost. Kaj to
pomeni v tem trenutku? Pri-
pravlja se nov krovni zakon
o kulturi, ki naj bi ga parla-
ment sprejel še jeseni. Mini-
strstvo ga pripravlja tako, da
bo v njem sistemsko vključe-
no tudi naše gledališče. Ker
bo poslej država sofinacirala
programske stroške gledališč
- programski stroški pa so
tudi igralci!, je naša naloga, da
mestni svet čim prej sprejme
novo sistemizacijo, v kateri
bodo vključeni štirje igralci,
tako da bodo kalkulacije
Ministrstva za naš zavod
vključevale tudi sofinanciran-
je igralskih plač. V treh letih
vodenja ptujskega gledališča
sem nekajkrat sedel v vaši
pisarni in Vam osebno (ali
odboru mestnega sveta za kul-
turo) strokovno, argumenti-
rano in na osnovi merljivih
podatkov pojasnjeval, kaj se
dogaja z našim zavodom in
kaj se utegne z njim v pri-
hodnje zgoditi. Žal ugotav-
ljam, da so bili moji obiski,
plani zavoda in poslovna po-
ročila neučinkoviti. Vsa ta
leta je Gledališče Ptuj pove-
čevalo število predstav, obisk
je konstantno naraščal, obči-
na pa je naše delo preprosto
"indeksirala". V teh treh letih
in predvsem nedavno, ob "cir-
kusih" okrog ukinjanja drža-
vnega denarja sem opazil, da
največkrat konkretno storite
nekaj (šele) takrat, če so v
Vas zazrte oči javnosti. Kadar
čutite, da se vmešajo mediji.
Zadnji dokaz za to je Vaša
pozitivna pobuda za protes-
tno pismo, ki sva ga pred dne-
vi skupaj napisala in poslala
ministru Šeligu. Torej, ker je
naše skupno postopanje v za-
dnjih tednih bilo očitno učin-
kovito, sem se odločil, da bom
v prihodnjih dveh letih svoje
pobude, stališča, komentarje,
in prognoze glede prihodnos-
ti Gledališča Ptuj na Vas nas-
lavljal javno (kolikor mi bodo
to omogočali uredniki). Svoj
mandat želim namreč konča-
ti tako, da mi ne bo treba
nekoč reči: "Nisem mogel na-
redi več, ker nisem bil župa-
nova opcija."
Naj sklenem: Gospod Luci,
iskreno verjamem, da ste odi-
grali pomembno in pozitivno
vlogo pri ustanovitvi javnega
zavoda Gledališče Ptuj leta
1995. S tem se boste gotovo
zapisali v bogato zgodovino
gledališke ustvarjalnosti na
Ptuju. Zdaj, po petih letih us-
pešnega dela zavoda, imate
novo priložnost, da poskrbite
za zavod v odnosu do države.
Pri tem sem Vam do konca
svojega mandata pripravljen
pomagati z vsem svojim stro-
kovnim znanjem in osebnim
angažmajem. Konkretno: mi-
nistru (temu in naslednjemu!)
je treba povedati, da 1.) od
države zahtevamo primerlji-
vo obravnavo našega gledali-
šča v razmerju z drugimi, 2.)
da imamo namen zaposliti 4
igralce in 3.), da imamo kon-
čane načrte za obnovo gle-
dališke stavbe in pri gradnji
računamo na podporo drža-
ve, saj gre vendar za kulturni
spomenik.
Dragi župan, za naju oba je
opcija samo ena: Vaš župan-
ski in moj direktorski mandat
se iztečeta istega leta — pred-
lagam, da ga končava tako, da
do takrat vsak od naju naredi
čim več (da ne rečem vse),
kar je v njegovi pristojnosti.
Ce bova oba delala aktivno,
vztrajno in usklajeno, so zgor-
nji trije cilji uresničljivi.
Ps.: Če bo upravno poslop-
je ali samo njegov del ob stav-
bi gledališča vrnjeno Cerkvi
v naravi, potem bova na vse
kriplje znova reševala in gasi-
la požar, pri katerem nama bo
težko pomagal tudi sveti Flor-
jan, zaščitnik gasilcev, med-
tem pa bo "sistemski vlak" za
ptujsko gledališče najbrž de-
finitivno odpeljal.
Samo M. Strelec,
direktor Gledališča Ptuj
TEDNIKOVA ANKETA
Poseionska Eniiania kanfekti^
19. julija se je pričelo posezonsko znižanje konfek-
cije, ki bo trajalo vse do 3. avgusta. Cene nekaterih
izdelkov so postale prav mikavne in bolj dostopne
širšemu krogu kupcev. Tudi mi smo se sprehodili po
trgovinah s konfekcijo ter primerjali znižanja, ki se
od trgovine do tgovine razlikujejo. Ugotovili smo, da
je konfekcija v trgovinah Merkatorja znižana do 40
odstotkov, v Merkurju do 25 odstotkov, v Benettonu,
Naf Nafii, Belviju, Dominusu in Big Staru do 40 od-
stotkov, v J&J La Donna Botique do 30 odstotkov in
v Clarku celo do 50 odstotkov.
Zakaj prihaja do tolikšnih
razhajanj v velikosti znižanja
cen smo povprašali odgovor-
ne:
Štefka Veselic, Merkur:
"Konfekcijo smo znižali le za
25 odstotkov, ker že prej ni-
smo nabijali prevelike mar-
že. Vendar imamo v načrtu
čez 14 dni znižati cene kon-
fekcije, ki je ne bomo do ta-
krat prodali, še za dodatnih
10 odstotkov."
Anica Purg, Merkator: "Za
vsako znižanje velja, da mora
biti znižana vsaj ena četrtina
konfekcije. Pri nas je najve-
čji razpon znižanja do 40 od-
stotkov."
Davorin Topolovec, Big
Star: "Pri nas je že tradicija,
da so posezonska znižanja
vsako leto za 40 odstotkov in
tudi letos od tega ne odstopa-
mo."
Saša Valenko, Belvi: "Za
našo prodajalno že leta velja
40 odstotno znižanje."
Katja Grobovšek
Jana Skaza
Štefka Veselic, Anica Purg, Davorin Topolovec, Saša Valenko.
SEDEM (NE)POMEMBIIIH DNI
Evropske cene?
Najvišji funkcionar sloven-
ske notarske organizacije
pred nekaj dnevi na televizi-
ji ni znal odgovoriti na no-
vinarsko vprašanje, zakaj so
nekatere storitve slovenskih
notarjev dvakrat, celo trikrat
dražje, kot v nekateri drugih
evropskih državah. Bil je
"presenečen", predvsem pa
neprepričljiv, ko je skušal po-
jasniti "visoko strokovnost"
notarskega dela.
Sicer pa predsednik notar-
jev ni edini javni funkcionar,
ki kaže nevednost (in nezain-
teresiranost) do tako pomenn-
bnega vprašanja, kot je višina
cene posameznih uslug na
Slovenskem, v primerjavi s ce-
nami drugih evropskih držav,
s katerimi se vse bolj primer-
jamo. Še zlasti nerazumljivo
je takšno ravnanje tedaj, ko
nas na veliko prepričujejo, da
so posamezne podražitve (in
korekcije) cen posledica pri-
lagajanja razmeram v Evropi.
Nekateri nas kar naprej pou-
čujejo, da nas v Evropo vodijo
zgolj "evropske" cene, ko ute-
meljujejo previsoko ceno svo-
jega dela. Po pravilu to velja
za tiste, ki so brez prave
konkurence, za najrazličnejše
monopoliste in državne privili-
girance. V gospodarstvu, ki je
pod udarom tržnega prepiha,
se vsak dan bolj zavedajo, da
ni in ne more biti nekakšnih
namišljenih "evropskih cen", s
pomočjo katerih bi bilo mogo-
če lagodno služiti več kot pa
jim objektivno pripada.
KAJ PA PLAČE?
Notarji so pravzaprav tipi-
čen primer slovenskih evrop-
skih zablod. Vzpostavljeni so
bili zaradi prilagajanja sloven-
ske pravne in upravne organi-
ziranosti evropskim navadam,
vendar pa država pri tem ni
poskrbela, da bi bila njihova
organiziranost (skupaj s ce-
nami storitev) prilagojena slo-
venskim razmeram. Tako smo
dobili službo, ki je bila v mar-
sičem samo nadaljevanje do-
tedanjih opravil občinske in
druge državne administracije,
le s to razliko, da je postala
pot do njihovih storitev marsi-
kje bolj zapletena in predvsem
dražja. Državi ob ustanavljanju
notarske službe ni nihče pre-
prečeval, da bi le - to postavi-
la na maksimalno racionalnih
principih. Namesto tega se je
odločila za drugo, izrazito dra-
žjo in za ljudi manj prijazno
pot, za notariate, ki so - kot
zdaj vidimo - v marsičem ve-
čje denarno breme za držav-
ljane, kot v nekaterih drugih
evropskih državah.
Tisti, ki različne podražitve
uslug opravičujejo s prilaga-
janjem Evropi, največkrat pri
tem zgolj mehanično primer-
jajo cene pri nas in drugod.
Pri tem sploh ne upoštevajo,
kakšna ja višina plač pri nas in
v drugih džavah Evropske uni-
je. Zato seveda ni niti približno
Isto, če stane parkiranje na ja-
vnih površinah v sosednji Italiji
enako kot v Sloveniji, ali če je
cena kakšne komunalne stori-
tve enaRa podobni storitvi pri
nas. Naše plače so marsikdaj
bistveno nižje od tistih v Evro-
pi, s katerimi se primerjamo.
Zato še zdaleč ni enako in ra-
zumljivo, ča stane, slovenska
železniška vozovnica za pot
od Ljubljane do Benetk kar ne-
kajkrat več kot pa italijanska
železniška karta od Trsta do
Benetk.
Nonšalantno uvajanje "ev-
ropskih cen", ki mu v marsi-
čem botrujejo različni državni
organi na različnih ravneh,
pokriva globoko nezaiteresi-
ranost in neodgovornost pri-
stojnih za urejeanje socialne
' problematike. Ob takšnih po-
tezah pač ni mogoče verjeti
besedam najvišjih oblastnih
predstavnikov, da si iskreno
prizadevajo, da bi bila Slove-
nija resnično socialna država.
Prav državni organi bi morali
s svojim zgledom in svojimi
ukrepi nenehno vplivati na us-
tvarjanje ozračja, v katerem bi
se nedvoumno vedelo, da se
racionalno in varčno življenje
nacije lahko uveljavlja samo
tedaj, ko se vsi približno ena-
ko zavedajo, kaj so realne mo-
žnosti. To pa med drugim tudi
pomeni, da država (in njeni
različni priveski) za svoje po-
trebe ne more izdajati kakrš-
nihkoli računov tudi ne pod
pretvezo, da gre za prilagaja-
nje Evropi. Zakaj sploh ni pri-
merov, ki bi vlada ali kakšen
drug državni organ, s svojim
obnašanjem odločilno vplivali
na znižanje posameznih cen
ali na cenovno politiko ra-
zličnih (monopolističnih) us-
lužnostnih dejavnosti, ki bi
ustrezala vsakokratnim (ve-
činskim) gmotnim možnostim
prebivalstva. Seveda pri tem
ne mislim na zanikanje temelj-
nih ekonomskih pravil. Obsta-
ja namreč nešteto možnosti,
prek katerih lahko država vpli-
va na (ne)racionalno ravnaje
gospodarskih subjektov.
BOJ ZA KUPCA
Pravzaprav nas je šele med-
narodna trgovska konkurenca
na slovenskih tleh spomnila in
resno opomnila, da cene niso
kar tako dane. Boj za kupca je
končno na tem področju pov-
zročil resnične radikalne pre-
mike na cenovnem področju
in pokazal tisto - kar se nam
je zdelo že skoraj nemogoče
- da je mogoče kakšno (vred-
no) trgovsko blago kupiti tudi
za manj kot dvesto ali celo sto
tolarjev. Ljudje to zaznavajo,
njihova premeščanja od trgo-
vine do trgovine pa vse pre-
pričujejo, da jim še zdaleč ni
vseeno, za kakšne cene gre.
Kljub temu pa nekatere slo-
venske "strukture" (pa tudi del
medijev), vse te bistvene spre-
membe na slovenskem trgu
(in v poslovni mentaliteti) spre-
mljajo z določenimi predsodki
in ironiziranjem. Ali ne bi bilo
normalno, da bi postalo giba-
nje za nizke cene bolj organi-
zirano in bolj spodbujevano?
Seveda je dobro, če prvi člo-
vek Mercatorja vedno znova
zagotavlja, da hoče, da bi bile
Mercatorjeve cene najnižje in
najbolj konkurenčne med vse-
mi trgovskimi cenami pri nas?
Pozitivno je, če vodilni ljudje
francoskega E. Leclerca na-
tančno vedo, pri kom in kje
v Sloveniji so cene najnižje in
če zagotavljajo, da bodo njiho-
ve cene še za nekaj odstotkov
nižje od najnižjih. Lahko smo
samo veseli, če nas Spar kon-
kretno opozarja, da je lahko
odlična (slovenska) sto gram-
ska čokolada naprodaj tudi po
"neverjetni" ceni 69 tolarjev
Ob vsem tem pa bi bilo zani-
mivo vedeti, kako se na giba-
nja v slovenski trgovini odziva
slovenska vlada, s kakšnimi
analizami in ocenami razpola-
ga za to področje. Pred časom
so državni organi na veliko
zapletali združitvene procese
med slovenskimi trgovci, ki
jih je sprožil Mercator. Dokaj
neprepričljivo so skušali pre-
pričati javnost, da Mercator
poskuša z nekakšno mono-
polizacijo slovenskega trgov-
skega prostora, čeprav je bil
to predvsem njegov (pravo-
časen) odziv na čedalje bolj
organizirano in ofenzivno pro-
diranje velike evropske trgo-
vine v Slovenijo. Doslej so
Mercatorjevi "prevzemi" manj-
ših trgovskih podjetij prinesli
boljšo ponudbo in nižje cene,
država pa ima kar nekaj mož-
nosti, da takšne procese spod-
buja in preprečuje nezaželene
preobrate. Ni podatkov, ki bi
natančneje pokazali, koliko
slovenskih občin se sitematič-
no ukvarja s proučevanjem ra-
zmer na trgu. Predvsem tudi
ni znano, kako se na najnovej-
še razmere odzivajo tam, kjer
imajo zaradi nerazumljive zaš-
čite slabo organizirane "doma-
če" trgovine, slabo ponudbo in
visoke cene? Ob poplavi naj-
različnejših anket in javnom-
nenskih analiz, ob pretiravanju
in posiljevanju ljudi s politični-
mi informacijami, v bistvu še
vedno ni nikogar, ki bi orga-
nizirano in odgovorno skrbel
za iformacije o razmerah na
slovenskem trgu, med drugim
tudi o gibanju cen med konku-
renčnimi trgovskimi podjetji,
čeprav bi bilo to v dobrodošlo
pomoč potrošnikom in še do-
datna spodbuda za krepitev
konkurence med trgovci.
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
ZANIMIVOSTL RCPOKTA E
11
TOMAŽ KLINKON / JUŽNA AMERIKA (ČILE, BOLIVIJA,
PERU, EKVADOR, KOLUMBIJA) - 12.
Pot skozi
v trdnjavi nad Cuscom vsalio leto slavijo "Inti Raymi".
Zraven vojakov, duhovnikov, Inkov samih in raznih drugih
v narodne noše oblečenih ljudi, so lahko prisotni tudi
turisti. Višek preznovanja je darovanje žive lame. Iz
Sachsayhuamena je lepo viden na sosednjem hribu posta-
vljen Jezus Kristus z razprtimi rokami. Lik so postavili
Španci in opozarja na to, da je mesto budno in čuvano.
Z našo štiri člansko udarno
skupinico sem se navsezgodaj
znašel pred hotelom, kjer smo
zaradi zgodnje ure že nestrpno
čakali na z zamudo prihajajoč
kombi. Odpravljali smo se na
odkrivanje skrivnostnega in-
kovskega mesta Machu Pichu.
V vozilo smo se vkrcali zadnji.
Ostale člane skupine so pobrali
že prej. Skupino je vodil domač
vodič skupaj s petimi nosači.
Peljali smo se proti km 77, od
koder se je začel pohod. Še prej
smo se okrepčali v Urabambi,
ki nosi ime po enakoimenovani
reki in ki je kot pravijo primer-
na za rafting. Ker sem bil brez
apetita, sem si privoščil le Mate
de Coca.
Na km 77, mestu, kjer smo
začeli s trekingom (možna je
tudi krajša pot), je vasica Chilca.
Skupina je bila nekoliko večja,
kot nam je bilo rečeno, vendar
starostno in rasno zelo razno-
lika. Dobli smo armafleks in
spalko, ostale nujne potrebšči-
ne sem imel svoje. Šotore, hra-
no in ostali težji tovor so nosili
nosači. Ti so za razliko od nas
bili obuti kar v navadne san-
dale. Od tamkajšnjih Indijank
sem si kupil še nekaj banan. Bil
sem pripravljen.
Začeli smo ob reki. Razen je-
zika, ki je bil na razpolago za
govorjenje, sem bil ves natovor-
jen; na hrbtu nahrbtnik, v eni
roki spalka, v drugi armaflex.
Pot na začetku in ves prvi dan
je bila položna in je bila bolj za
prilagajanje."Vendar so že takrat
zaradi razlik med nami turisti
nastajali precejšnji zamiki. Jaz
sem tako kot je v moji navadi
odkorakal naprej in preizkušal
vodičevo angleščino. Skupina se
je razdelila na nekaj nas v os-
predju, na tiste vmes, bili pa so
tudi starejši, ki smo jih zmeraj
čakali. To so bili neki veterani
iz Nemčije. Celotno področje,
ha katerega smo se podali, je od
leta 1982 nacionalni park. Imen
dreves, rož, vegetacije nasploh
(predvsem kaktuse), krajev, go-
rovja je bilo preveč. Večino sem
jih pozabil še preden jih je vodič
izgovoril. Vem, da je bilo ene-
mu prvih vrhov, ki smo jih gle-
dali, ime Veronica (.5869 m). Ko
se je ta umaknil, so prišli novi,
ves čas pa nas je spremljal pra-
gozd. Večkrat smo se ubežniki
ustavili, da smo počakali za-
ostankarje. Vodič Jose je med
hojo pripovedoval o nogometu
kot športu številka ena v vsej
Latinski Ameriki, ki ni le naj-
bolj priljubljen športni dogo-
dek, ampak je nasploh nekaj,
čemur posvečajo največ pozor-
nosti. O tem sem se kasneje v
Boliviji prepričal na lastne oči
in lahko njegove besede le potr-
dim. Govoril je tudi, kateri pe-
rujski igralci so najboljši, kateri
igrajo v Evropi in kako je s pe-
rujsko reprezentanco.
Ob našem prvem kosilu, ki
je bilo v vseh štirih dnevih še
najboljše (kasneje nam je zma-
njkovalo hrane in smo bili do
neke mere odvisni od narave),
so nam stregli nosači. Kot sem
lahko videl že takrat, so ti bili
potencialni zdravniki, kuharji,
delavci in nasploh ljudje, ki so
skrbeli za vse.
Kmalu po kraju z imenom
Llactapata se je naša pot združila
z originalno inkovsko, po kate-
ri smo nadaljevali. Ta Inca-trail
je bil na novo odkrit leta 1942,
našla ga je neka švedska odpra-
va. Danes je po njem vsako leto
maraton, ki združuje tekmoval-
nost s tradicijo. Po odkritju so
vsa mesta poimenovali na novo,
ker so zgodovinske oznake ne-
znane. Že na začetku te "nove"
poti smo prišli do prvih inkov-
skih ostankov in se ustavili. To
je bilo mesto lokalnega boga,
imenovanega Whaka. Prvi in
glavni je v njihovi mitologiji
bog sonca. Ob reki Rio Llucha,
na mestu z imenom Thres pied-
ras blancas (tri bele stene), smo
postavili šotore in se priprav-
ljali na nočitev. Mi štirje smo
dobili največjega, najbrž za to,
ker smo bili z Josejem največ v
stiku. Povem pa naj, da tudi ta
največji šotor ni bil prevelik in
sem se počutil skoraj utesnje-
no. Nosači so spali kar na od-
prtem. Iz okoliških hiš so nam
ponujali pijačo in sem imel pri-
ložnost poizkusiti chicho (tam
krščena predhodnica piva, a nič
kaj okusna). Kasneje smo se ob
pitju kokinega čaja spoznavali
in se igrali taborniške igre. V
temi so prikorakali najobilnejši
in v primerjavi z ostalimi že ve-
terani. Tako smo lahko "kako
rekli" z nekoliko zbeganimi Ber-
linčani, ki so povedali, da so se
izgubili. Med spanjem me kljub
mrazu ni zeblo.
Pokrajina na trekingu proti Machu Pichu je slikovita in se
spreminja iz ure v uro.
Pragozd in reka Urabamba
PTUJ / ANA JANZEKOVIC ODHAJA V AMERIKO
Ana šteje dneve de
odhoda w Ameriko
Ana Janžekovič iz Bukovcev 27 je letos končala šolanje na
ptujski ekonomski šoli. Razred je izdelala s prav dobrim
uspehom, za rezultat mature bo izvedela jutri. V tem tre-
nutku pa že ve, da bo v novem šolskem letu pričela študij
angleščine v ameriškem Daytonu. Stanovala bo pri sloven-
skem rojaku Ronaldu Vršiču.
Vršičevi stari starši so po rodu
Slovenci iz okolice Velovleka,
letos pa je obiskal ptujsko eko-
nomsko šolo. Njegova hčerka je
pred kratkim rodila in za varu-
ško je želel Slovenko. Anina se-
strična Doris Munda, ki je tudi
Ronaldova znanka, mu je pred-
lagala, da bi izbral njo. Medtem
pa se je zgodilo drugače: za va-
ruško so izbrali drugo, Ani pa
je Ronald uredil enoletni študij
angleščine v Daytonu. Pred tem
je morala opraviti preizkus zna-
nja v Zagrebu.
V Ameriko bo odpotovala sre-
di avgusta, saj se študijsko leto
prične že v drugem tednu v sep-
tembru. Študija v Ameriki se
Ana že zelo veseli. Njena velika
želja je bila vedno, da bi študi-
rala angleščino in da bi lahko
potovala, vendar doslej te mož-
nosti ni imela. Podpirajo jo tudi
domači, želijo pa si, da bi se
čim prej vrnila. Doma ima še tri
brate in dve sestri, vsi so starej-
ši in že imajo družine, Ana je
najmlajša, zato so toliko bolj vsi
pozorni do nje. Čeprav v tem
trenutku še ne pozna Amerike,
življenja in načina študija, pra-
vi, da tam ne bi v nobenem pri-
meru živela. Študij angleščine ji
bo prišel zelo prav, saj bo po vr-
nitvi nadaljevala študij na pe-
dagoški fakulteti v Mariboru,
kjer bo ob angleščini študirala
še zgodovino.
Dneve do odhoda v Ameriko
bo v glavnem preživela doma,
ob knjigah. Ana je namreč pra-
va "požiralka" knjig. Pred odho-
dom v Ameriko pa bi se rada
zahvalila vsem, ki so ji poma-
gali pri uresničitvi njene želje,
še posebej je hvaležna sestrični
Doris Munda.
MG
Ana Janžekovič iz Bukovcev bo študirala angleščino v Daytonu.
Foto: MG
PTUJ / PRED IZBOROM ZA MISS ŠTAJERSKE
LoniAdelina, letos pa...?
Ptujski izbor za miss Štajerske je postal že tradicionalen
v okviru izbora za miss Slovenije. Prvič so ga organizirali
leta 1996, takrat je bila Alenka Vindiš druga, lani je zma-
gala Adelina Bombek iz Cirkulan. Z letošnjim tretjim izbo-
rom miss Štajerske, ki bo v okviru ptujske noči 5. avgusta
na Mestnem trgu Ptuju v družbi s Faraoni in ptujsko pevko
Venero (Vlasto Mere), imajo dekleta s Ptujskega oziroma
Štajerske novo priložnost, da zablestijo Aa lepotnih in ma-
nekenskih odrih.
Za prve tri, ki se bodo udeleži-
le tudi polfinalnega tekmovan-
ja, ki bo 18. avgusta v Mariboru,
so pripravljene lepe nagrade. Fi-
nale bo 23. septembra v veliki
dvorani Cankarjevega doma v
Ljubljani.
Tudi za letošnjo miss Sloveni-
je so po besedah lastnika licen-
ce izbora miss Slovenije za miss
sveta Zdravka Geržine pripra-
vljene bogate nagrade, najbolj
mikavna je gotovo avtomobil
Peugeot 206. Poleg tega bo nova
slovenska miss dobila veliko ob-
lačil in drugih praktičnih daril.
Udeležila se bo finalnega tek-
movanja za izbor miss sveta, ki
bo letos 30. novembra v Lon-
donu. V London pa bo potoval
tudi tisti, ki bo za letošnje tek-
movanje prijavil kandidatko, ki
bo izbrana za miss Slovenije.
Za izbor miss Štajerske na
Ptuju je veliko zanimanja, vse,
ki se še želijo prijaviti, naj to
storijo v najkrajšem času. Če
bo prijav preveč, bo organizator
opravil še predhodni izbor, na
katerem bo določil kandidatke
ptujskega regijskega predizbora
za miss Slovenije '2000.
MG
Lani je bila miss Štajerske
Adelina Bombek iz Cirkulan.
Katera bo letos?
Foto: Črtomir Goznik
12
PO NAŠIH KRAJIH
Četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
PTUJ / NEDOVOLJEN POSEG V ARHEOLOŠKO KULTURNO PLAST
Delci bodo do rešitve zapleta mtrovaim
Pretekli petek je bila na Šolskem eentru Ptuj novinarska
konferenca, na kateri so želeli javnost obvestiti o poteku
gradnje ptujske gimnazije in reševanju nastale težave pri
urejanju okolja na območju predvidenega parkirišča nove-
ga objekta. Pred tem je bil sestanek pristojnih za gradnjo
in nadzor nad gradnjo gimnazije, ki so skušali najti reši-
tev za nastalo situaeijo ob posegu gradbineev v arheološki
spomenik ob Šolskem centru Ptuj. Dognanja sestanka sta
predstavila Branko Kumer, direktor ŠC Ptuj, in Stanislav
Napast, vodja oddelka za okolje, prostor in gospodarsko
infrastrukturo pri mestni občini Ptuj.
Do tega jih je pripravila pred-
vsem vest, da je pri urejanju
okolice ptujske gimnazije pri-
šlo do neljubih zapletov. Mar-
jana Lubšina Tušek, odgovorna
konservatorka za arheološko in
kulturno dediščino pri Zavodu
za varstvo naravne in kulturne
dediščine Maribor - Enoti na
Ptuju, je ob ogledu gradbišča
nove ptujske gimnazije ugoto-
vila, da izvajalec SCT iz Lju-
bljane, pri gradnji parkirišča
uničuje arheološke kulturne pla-
sti, ki bi naj bile v globini
70 centimetrov. Evidentirani so
bili uničeni trije ostanki treh
skeletnih grobov iz poznega
rimskega obdobja in štirih rim-
skih peči. Na tem območju naj
bi se nahajali tudi grobovi med-
vojnih žrtev, nov podatek, ki pa
je nepreverjen, pa dopušča tudi
možnost, da se na tem prostoru
nahajajo tudi ostanki po vojni
ubitih domobrancev in ljudi, ki
so bili za povojno komunistič-
no oblast moteči. Marjana Lub-
šina Tušek je takoj ustavila vsa
gradbena dela na tem spornem
območju in o posegu obvestila
Inšpektorja za kulturno dediš-
čino RS pri ministrstvu za kul-
turo, ki si je škodo tudi ogledal.
Le-ta je po besedah Branka Ku-
merja ocenil, da škoda, ki je bila
storjena, vendarle ni tolikšna,
da bi bil zanjo potreben kazen-
ski pregon.
Menda nista bila niti projek-
tant, niti šolski zavod v nobeni
dokumentaciji obveščena, da se
na tem območju nahajajo grobi-
šča med vojno in po vojni pobi-
tih. Odgovor na vprašanje, kaj
je treba storiti in kako poiskati
tisto ureditev, ki bo dopuščala
najboljšo rešitev, bo morala po-
dati stroka. Zadeve je potrebno
dobro proučiti, za kar bo poskr-
bel Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Maribor.
V petek še niso znali odgo-
voriti, kako je sploh prišlo do
nedovoljenega posega v arhe-
ološko kulturno plast, saj bi
po zakonu moral izvajalec ob
odkritju pri svojih zemeljskih
delih obvestiti arheologe. Prav
tako pa še ni bilo odgovora, ali
je prišlo do napake ob samem
pridobivanju soglasij, ki ga za to
območje, predvideno za parki-
rišče gimnazije, menda ptujska
enota Zavoda za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine Mari-
bor sploh ni izdala.
Pojavlja se tudi vprašanje, kdo
bo financiral zaščitna arheološ-
ka izkopavanja. Stroške arheo-
loških izkopavanj je namreč v
primeru gimnazije nosila mes-
tna občina Ptuj kot pripravlja-
lec zemljišča, vendar naj bi se
pogodba nanšala le na objekt
nove gimnazije, ne pa tudi na
okolico objekta.
Branko Kumer je povedal, da
so vsi zainteresirani, da se poiš-
čejo najboljše rešitve. Do takrat
bodo dela na območju parkiri-
šča stala, gradnja samega objek-
ta gimnazije pa bodo nemoteno
potekala naprej, tako da ostaja
predvideni rok za selitev dija-
kov v novo gimnazijo še vedno
1. november 2000.
Jana Skaza
GAJEVCI, PLACEROVCI / ČETRTI PRAZNIK GASILSKE
ZVEZE GORIŠNICA
Novo mihko vozilo
Pretekli petek je bila na Šolskem eentru Ptuj novinarska
konferenca, na kateri so želeli javnost obvestiti o poteku
gradnje ptujske gimnazije in reševanju nastale težave pri
urejanju okolja na območju predvidenega parkirišča nove-
ga objekta. Pred tem je bil sestanek pristojnih za gradnjo
in nadzor nad gradnjo gimnazije, ki so skušali najti reši-
tev za nastalo situacijo ob posegu gradbincev v arheološki
spomenik ob Šolskem centru Ptuj. Dognanja sestanka sta
predstavila Branko Kumer, direktor ŠC Ptuj, in Stanislav
Napast, vodja oddelka za okolje, prostor in gospodarsko
infrastrukturo pri mestni občini Ptuj.
Gasilska zveza Gorišnica je
letošnji četrti praznik gasilcev
združil^ z velikim gasilskim sla-
vjem v prostovoljnem gasilskem
društvu Gajevci-Placerovci, kjer
so od nedelje bogatejši tudi za
novo gasilsko orodno vozilo Re-
nault Masten Praznik gasilcev
so vključili v program letošnjih
prireditev ob 5. prazniku obči-
ne Gorišnica, že teden dni prej
pa so slavili tudi gasilci v PGD
Moškanjci, in sicer 95-letnico
delovanja društva. V Gajevcih
je bilo praznovanje minulo ne-
deljo, ko se je na slovesnosti
zbralo preko 200 uniformiranih
gasilcev in gasilk iz 16 društev,
ob tej priložnosti pa so gostili še
predstavnike gasilskih zvez iz
občin na širšem ptujskem ob-
močju.
Slavnostni govornik na gasil-
ski prireditvi je bil predsednik
GZ Gorišnica Alojz Vesenjak,
ki je v uvodnem govoru orisal
pomen gasilstva na Slovenskem,
se dotaknil požarnega reda me-
sta Ptuja in 130-letnice obstoja
gasilstva na slovenskih tleh in
bližnje svečanosti na Ptuju ob
130-letnici delovanfa PGD Ptuj.
Stoletnico društva bodo čez pet
let praznovali tudi v PGD Mo-
škanjci, je povedal Vesenjak,
drugo najsterejše društvo v zve-
zi Gajevci - Placerovci pa je bilo
ustanovljeno leta 1926.
"Smo generacija gasilcev, ki
s svojim vestnim delom, vses-
transkim angažiranjem dosega-
mo velike pozitivne premike, ki
se kažejo v opremi, številu in
strukturi članstva. Za vse ga-
silce velja, da so bili in so še
poleg svoje vloge pri varovanju
premoženja krajanov in drugem
humanitarnem delovanju veli-
kokrat tudi nosilci napredka ce-
lotnega kraja. Gasilstvo se krepi
s pomlajevanjem, z mladimi, ki
prinašajo nove ideje in nov za-
gon organizacije. Obenem pa je
potrebno poskrbeti tudi za sta-
rejše, ki so dali svoj prispevek
pri razvoju gasilstva. Poudariti
moram odločnost prostovoljnih
gasilcev, ki sledijo izročilu pred-
nikov in nadaljujejo po poti hu-
manosti, polične nevtralnosti in
strokovne pomoči za vsakogar,
ki bo to pomoč potreboval."
GASILCEM ZAUPANE
ZAHTEVNE NALOGE
REŠEVANJA
Predsednik prostovoljnega ga-
silskega društva Gajevci - Pla-
cerovci Slavko Rižnar je bil
kratek v svojem govoru, med
drugim pa povedal, da so ga-
silci ponosni, da so člani tako
obsežne in številčne humane
organizacije kot je gasilska. V
domačem društvu skrbijo za na-
predek, zato je bila nabava nove-
ga orodnega vozile za Gajevske
in Placerovške gasilce skrbno
načrtovana, že v dobrem letu
dni pa s pomočjo številnih do-
natorjev, domačih podjetnikov
in obrtnikov ter domačinov tudi
uresničena. Veseli pa so bili, je
še povedal Rižnar, da so gasil-
sko slovesnost lahko pripravili
prav na dan, ko goduje farna za-
vetnica sv. Marjeta.
Tudi podpredsednik Gasilske
zveze Slovenije Tone Koren v
svojem govoru ni mogel mimo
omembe tradicije gasilstva na
Slovenskem, ki ima veliko pod-
pore v številnih slovenskih kra-
jih. Dokaz več je preko sto tisoč
gasilcev v Sloveniji, preko 1000
prostovoljnih gasilskih društev
in novih zvez, ki so nastale po
reorganizaciji. "Podpora v kraju
je bila zmeraj potrebna," je po-
udaril T. Koren in dodal, "am-
pak le tako nam je bila gasilcem
zaupana naloga braniti naše do-
move in življenja pred ognjem
in drugimi nevarnostmi. V pre-
teklosti smo z delom že do-
kazali, da zmoremo in znamo
opravljati precej zahtevne na-
loge. Prepoznavnost slovenske-
ga gasisltva je dobra, povsod pa
želimo gasilci čim več prispeva-
ti v dobrobit kraja, kjer deluje
posamezno društvo."
Gasilcem je ob četrtem praz-
niku čestital tudi župan Slavko
Visenjak, ki daje veliko pod-
pore domačim gasilskim druš-
tvom, čestitkam ob prazniku pa
so se v svojih nagovorih prid-
ružili tudi Vlado Kelenc, po-
veljnik GZ Gorišnica, Stanko
Meglic, direktor uprave RS za
obrambo na Ptuju in Franc Si-
meonov, predsednik sveta Pod-
ravske regije.
NAJZASLUŽNEJŠIM
GASILCEM
PLAMENICE GZS
Gasilci v Gajevcih in Placero-
vcih so na nedeljsko slovesnost
povabili mnoge prijatelje gasil-
stva, ob prazniku pa pripravili
dolgo parado uniformiranih ga-
silcev in gasilk, pokazali pa so
tudi gasilsko avtomobilsko teh-
niko, ki jo premorejo v društvih.
Dokaj dobro opremljenemu ga-
silskemu avtoparku so v nede-
ljo dodali še eno - novo gasilsko
orodno vozilo, ki bo ostalo v las-
ti gasilcev Gajevcev in Placerov-
cev. Novo vozilo sta blagoslovila
farni župnik Ivan Holobar in
pater Mirko Veršič, sicer do-
mačin iz Placerovcev, z dobri-
mi željami pa so vozilo na pot
pospremile tudi pevke gasilske-
ga pevskega zbora iz gorišniške
občine pod vodstvom Slavice
Cvitanič in godbeniki na piha-
la iz sosednje občine Markovci.
Ključe novega avtoobila so pre-
dali šoferjema Jerneju Šacerju
in Damjanu Bromšetu, ki bo-
sta v prihodnje vodila krmilo
gasilskega vozila. Gasilsko sla-
vje so v Gajevcih sklenili s po-
delitvijo odlikovanj in priznanj
najzasluženjšim članom gasil-
ske organizacije, le redki pa so
imeli to čast, da so prejeli tudi
Plamenice GZ Slovenije za po-
sebne zasluge pri gašenju in
reševanju.
Tatjana Mohorko
Renaultov avtomobil je nova pridobitev PGD Gajevci - Place-
rovci Foto: TM
Predsednik GZ Gorišnica
Alojz Vesenjak
OD TOD IN TAM
ORMOŽ - 23. seja obiinskega sveta
v petek, se bo ob 14. uri v sejni sobi občinskega sveta
pričela seja s 14. točkami dnevnega reda. Uvodoma bodo
obravnavali predloge odlokov o prostorsko ureditvenih po-
gojih za južni nižinski ter vzhodni in zahodni gričevnat
del občine Ormož. Po poročilu o izvrševanju proračuna ob-
čine Ormož za prvo polovico leta bodo svetniki obravnava-
li osnutke odlokov o izločitvi organizacijske enote Ormož
iz javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj in ustanovitvi ja-
vnega zavoda Muzej Ormož. Odločali bodo tudi o pristopu
k pripravi skupnega razvojnega programa za Prlekijo ter
podpisu Pisma o nameri o ustnovitvi sub-regije "Prlekija".
S sprejetjem sklepov v nadaljevanju bi naj določili elemen-
te za določitev komunalnega prispevka ter povišali cene
zbiranja, čiščenja in distribucije vode, odvajanja odpadnih
in padavinski voda ter ravnanja s komunalnimi odpadki.
Končno bi naj bil objavljen tudi razpis za izvajanje konce-
sije za pogrebne dejavnosti. Soglasju k Statutu Knjižnice
Franca Ksavra Meška Ormož bo sledilo imenovanje v.d. di-
rektorja ormoške knjižnice. V zaključku seje pa bodo svet-
niki prisluhnili poročilu o letošnji suši v občini Ormož.
(MF)
SELCI' Blatoborba
V soboto, 29. julija ob 16. uri, bo na igrišču v Selcih tra-
dicionalna blatoborba. Vsi tisti, ki bi se radi pomerili v
merjenju moči v blatu se še lahko prijavijo. Ekipe naj šte-
jejo vsaj tri člane. Po blatoborbi bo glasbena noč z ansam-
blom Show band klobuk. V primeru dežja bo glasbena noč
v dvorani v Selcah.
(MS)
DORNAVA • Nadaljujejo z deli na šolski zgradbi
Občini Dornava je ministrstvo za šolstvo in šport po-
ravnalo svoj delež za nazaj in tako nadaljujejo z gradnjo
prizidka in obnovo tamkajšnje šole. Kot nam je povedala
ravnateljica šole Zdenka Kostanjevec, bodo do začetka no-
vega šolskega leta zgradili sanitrije in garderobe pri novi
telovadnici ter dokončali in opremili upravni trakt. Na ce-
lotni zgradbi bodo zamenjali kritino. Do prve gradbene
faze pa naj bi končali atrij v katerem bodo jedilnica, ra-
čunalniška učilnica in knjižnica. Tako bodo šolarji in pe-
dagoški delavci v Dornavi z novim šolskim letom imeli
boljše pogoje.
(MS)
DORNAVA - Komisija za kmetijstvo koniala z
delom
Komisija za kmetijstvo v občini Dornava je končala po-
pisom škode po letošnji suši. Prispelo je 247 vlog lastni-
kov 1217 hektarjev obdelovalnih površin. Suša je v občini
Dornava najbolj prizadela travnate površine, koruzo, slad-
korno peso, hmelj, vrtnine, prizanesla pa ni tudi ostalim
kulturam.
(MS)
PTUJ - Priprave na osmo Rantarijo
V brodarskem društvu Ranča Ptuj nadaljujejo sezono z 8.
tradicionalno tekmo z rancami po Dravi, ki jo bodo pripra-
vili v počastitev praznika mestne občine Ptuj, prihodnjo
soboto, 5. avgusta. Tudi letošnji start bo ob pomolu pri re-
stavraciji Ribič v Ptuju ob 16. uri, cilj pa ob pomolu Ran-
cine čolnarne v Budini. Ekipo sestavljajo 4 veslači in kr-
mar, posadke bodo startale posamezno v razmaku 3 minut.
Organizatorji opozarjajo, da bo posadka, ki bo med vožnjo
ovirala drugo posadko, diskvalificirana. Vodja tekmovanja
bo predsednik Ranče Bojan Mislovič, prijave sprejemajo
eno uro pred startom, startnina pa bo 1000 sit po tekmoval-
cu.
(-OM)
MARKOVCI - Športno sreianje katoliške mladine
Združenje katoliške mladine prireja 2. športno srečanje,
ki bo v soboto, 29. julija ob 10. uri na travnatem igrišču v
Markovcih. Fantje se bodo pomerili v malem nogometu,
dekleta pa v odbojki. Prve tri ekipe bodo nagrajene s poka-
li in praktičnimi nagradami. Ekipe se lahko prijavijo pred
pričetkom tekmovanja. K sodelovanju so povabili tudi ska-
vte, ki bodo pop)estrili program s svojimi veščinami. Igralci
in navijači vabljeni!
(JB)
TEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
PO NAŠIH KRAJIH
13
PTUJ / SESTI POLETNI KULTURNI VEČERI
Prireditve nci Sfoveraslrem
trgu in w Preiernevi uliti
Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ptuj, ki ga vodi Ivan
Brač, bo tudi letos pripravilo tradicionalne poletne kultur-
ne večere. Na Slovenskem trgu in v Prešernovi ulici bodo
potekali od 11. do 18. avgusta. V prejšnjih letih seje v dveh
tednih na ptujskih ulicah in trgih zvrstilo okrog dvajset
različnih prireditev, letos jih bo za več kot polovico manj,
tudi zaradi tega, ker organizatorjem primanjkuje denarja,
da bi lahko naredili več. V Društvu umetnikov in ustvar-
jalcev Ptuj so po besedah Ivana Brača prepričani, da je
koncept poletnih kulturnih večerov skrbno in nesporno
strokovno pripravljen, ter si zasluži vso podporo lokalne
skupnosti in državnih institucij.
"Čas je, da lokalna skupnost
preprosto s konkretnimi mate-
rialnimi sredstvi podpre naše
pobude, saj poletni kulturni
večeri kvalitetno bogatijo in
promovirajo mesto in njego-
vo turistično ponudbo. S tem
bo tudi omogočilo, da bo to
okolje znalo ceniti živo umet-
nost. Gre tudi za to, da imajo
od prireditev poletnih veče-
rov izključno korist mesto in
njegovi prebivalci, pri tem pa
jih mestna občina, kot ope-
rativni izvajalec kulturne po-
litike občanov, za razliko od
ministrststva za kulturo in Za-
voda za odprto družbo Slove-
nije, ne podpira. Dejstvo pa
je tudi, da so naše prireditve
brez vstopnice, tako bo tudi
letos. Mesto, kot je Ptuj, mora
razvijati tudi nekomercialne
oblike festivalov, in tudi skr-
beti za razvoj različnih oblik
civilnega delovanja, kar Druš-
tvo umetnikov in ustvarjalcev
Ptuj tudi je. Tudi dosedanji
nastopi priznanih domačih in
mednarodnih umetnikov zah-
tevajo to," je še poudaril Ivan
Brač.
V letošnjih poletnih kuturnih
večerih se bodo zvrstili glas-
beni, gledališki, literarni in
drugi nastopi. Nastopili bodo
ptujska glasbena skupina Pop-
perkeg, Ira Roma s cigansko
glasbo, Kvin&ton s koncer-
tom, Nataša Burger z gle-
dališko predstavo Margareta,
Andraž Polič bo imel literar-
ni večer, režiser Janez Burger
bo predstavil svoj film V leru,
Nina Meško in Gregor Kam-
nikar bosta zaplesala, krona
vsega dogajanja pa bo 18. av-
gusta z nastopom slavonskega
tamburaškega orkestra "Naša
grana". Dogajanje na Prešer-
novi ulici in na Slovenskem
trgu bodo od 11. do 18. avgu-
sta obogatili tudi številni sli-
karji. Društvo umetnikov in
ustvarjalcev Ptuj napoveduje,
da bodo tudi letos Ptujčani z
njimi preživeli zanimive kul-
turne utrinke, ki bodo poma-
gali pri oživljanju mesta.
MG
Ivan Brač predstavlja letošnji program ptujskih poletnih kul-
turnih večerov. Foto: Majda Goznik
PTUJSKA GORA / SREČANJE INVALIDOV PODRAVJA
Priletno doživeth na Ptuiski gori
Srečanje prireja vsako leto drugo društvo, na njem pa se
srečamo invalidi iz Lenarta, Ormoža, Črešnjevca, Sloven-
ske Bistrice, Ptuja, Maribora, ki letos niso sodelovali, ter
Majšperk in Kidričevega.
Srečanja so zaprtega tipa, to
niso veselice, na katerih bi
lahko ustvarjali dobiček, saj
smo invalidi neprofitna in
nestrankarska organizacija.To
srečanje smo lahko priredili
ob pomoči občine, z uporabo
šotora, ki je bil prvič posta-
vljen v ta namen, saj smo ime-
li napovedan zelo velik obisk,
okoli 650 invalidov in še okoli
100 nastopajočih.
Pihalni godbi iz Kidričevega
se zahvaljujemo za prisrčen
nastop in g.direktorju Taluma,
ki je to omogočil, prav tako
iskrena hvala mažuretkam iz
Slovenske Bistrice za odličen
nastop ob zvokih pihalne go-
dbe, pevkam "Druge pomladi"
iz Kidričevega in pevkam iz
Lovrenca za lepo odpete pes-
mi, šoli Kidričevo za nastop
plesne skupine in šoli Cir-
kovce za prisrčen nastop fol-
klorne skupine, šoli Majšperk
za recitate, tudi iz Stoperc
je zazvenela pesem dveh mla-
dih deklet ob spremljavi citer.
Moram omeniti še moški zbor
našega društva, ki je prvič za-
pel na odru in upam, da to ni
bil njihov zadnji nastop.
Mislim, da smo ob malih spo-
drsljajih uspeli obraze invali-
dov razvedriti vsaj za en dan,
zato se ob tej priliki zahvalju-
jem vsem nastopajočim, enako
vsem govornikom za vzpod-
budne besede, g. župniku iz
Ptujske gore in Majšperka za
darovano mašo. Ker smo opa-
zili, da je bilo veliko starejših
in invalidov na vozičkih, ki
ne prihajajo vedno na taka
srečanja, smo jim organizirali
pomoč pri vstopu v cerkev. Ta-
koj po kosilu, ki ga je pripravi-
lo potujoče gostinstvo Ljubo
Zefran iz Ptujske gore, so se
nekateri odpravili proti cerkvi
peš, da si ogledajo njeno čudo-
vito notranjost in okolico.
Posebaj se želim zahvaliti za
pomoč občinama Majšperk in
Kidričevo. Donatorjem, kate-
rih bi omenila samo par, ki
so mene osebno sprejeli brez
vsakega komentarja, ko sem
prosila za pomoč. Za demarno
pomoč g. Zolger Jožetu in
Majdi, ki nikoli ne rečeta ne,
češ, vsak dan vas je polno ta-
kih na pragu; posebaj prija-
zno pa sem bila sprejeta v
Lovrencu na dr. polju pri g.
Serdinšku, ki me je sprejel z
besedami, "povejte kaj rabite
in koliko rabite", prosila sem
namreč za žemljice za pogosti-
tev nastopajočih. Ob nakupu
brezalkoholne pijače je pris-
pevala trgovina pri Smreki 50
odstotkov. Mlekarna Ptuj je
darovala sir, pomagale so cve-
tličarne v Majšperku, Revita-
lu, Stopar na Ptuju. Tudi tu se
oproščam, če n morem vseh
imenovati.
Ob takih srečanjih invalidi
poskrbimo, da so naši gostje
postreženi čim cenejše, zato
strežemo v lastni režiji, hvala
tudi vam, lažjim in mlajših in-
validom za nesebično pomoč.
Moram še omeniti, da se naša
srečanja začnejo vedno dopol-
dne ob 10. uri, končajo se pa
od 17. do 18. ure. Hvala vsem,
ki ste imeli z invalidi razu-
mevanje in za vso nesebično
pomoč, saj res nikoli ne vemo,
kje in kdaj nas čaka in kdaj
bomo postali drugačni in mor-
da za vedno zaznamovani.
Valica Beranič
Še spomin na letošnje srečanje. Foto: M. Ozmec
PTUJ / Z 19. SEJE SVETA MESTNE OBČINE PTUJ
Brez iastnega obiana tudi letos
Zlato plaketo mestne občine Ptuj bo letos prejel Dijaški
dom Ptuj, ki slavi v tem letu stoletnico obstoja. Osrednja
slovesnost ob tej priložnosti bo 18. septembra. Na njej pri-
čakujejo tudi predsednika države Milana Kučana.
Po ponedeljkovi odločitvi
mestnih svetnikov tudi letos
ne bodo podelili priznanja -
imenovanja za častnega obča-
na Ptuja. Društvo Viktorina
Ptujskega je sicer predlagalo,
da bi ga podelili dr. Antonu
Stresu, pomožnemu maribor-
skemu škofu in prvemu nas-
lovnemu škofu Ptuja, vendar
so svetniki pritrdili že pred-
hodnemu mnenju komisije za
priznanja in odlikovanja, ki
jo vodi Rajko Brlgez (pred-
log po njeni ugotovitvi ne iz-
polnjuje kriterijev po sedmem
členu odloka o priznanjih me-
stne občine Ptuj), ter dodali,
da je za imenovanja dr. An-
tona Stresa za častnega obča-
na mestne občine Ptuj še čas.
19. sejo sveta mestne občine
Ptuj so nekateri ocenili tudi
kot zgodovinsko glede na so-
glasno odločitev za sporazum
o združevanju občin v pokra-
jino Spodnje Podravje. Zanj
je glasovalo vseh 27 na seji
navzočih svetnikov. Če bodo
v vseh občinah na Ptujskem
glasovali za sporazum, pome-
ni to vzpostavljanje stanja, kot
je že bilo pred reformo lokal-
ne samouprave. Ptujski me-
stni svetniki so ob tem še
poudarili, da bi zadevo kazalo
pospešiti, saj ni pričakovati,
da bo državni zbor v kratkem
odločal o zakonu o pokraji-
nah, in da je pokrajina Spo-
dnje Podravje odprta tudi za
druge zainteresirane občine ne
glede na velikost. Prvi korak
za pokrajino so župani devet-
ih občin na Ptujskem naredi-
li že leta 1998, ko so podpisali
pismo o nameri o ustanovitvi
pokrajine Spodnje Podravje s
Prlekijo. Polletno realizacijo
proračuna mestne občine Ptuj
so sprejeli brez bistvene raz-
prave, svetnico Anko Ostr-
man pa je zanimalo, kako se
uresničujeta projekta Centra
interesnih dejavnosti in mla-
dinskega hotela. Center bo
začel v novih prostorih v po-
slovnem centru Drava delati
že letos, pri hotelu pa se zati-
ka zaradi nakupa opreme, ker
ena od partnerk (Počitniška
zveza Slovenije) ni pravočas-
no zagotovila svojega deleža
v tej investiciji. Po vsej ver-
jetnosti bo ptujski mladinski
hotel pričel delati v začetku
prihodnjega leta. Pri počitni-
ški koloniji Biograd na morju
pa v tem trenutku bolj slabo
kaže, ker si v nekaterih obči-
nah še niso na jasnem ali se
odločiti za sanacijo tega doma
ali. V mestni občini pravijo,
da bodo pogovore z župani o
tem vprašanju nadaljevali. To
vprašanje je na ponedeljkovi
seji še posebej zanimalo sve-
tnika Jureta Sarmana. Franc
Štrucl (Lista KS mesta Ptuja)
pa je v imenu občanov Panon-
ske in Remčeve ulice na svet
prenesel pobudo za ureditev
parkirišča ob nekdanjih vo-
jaških skladiščih ob Potrčevi
cesti. Ker gre za začasno par-
kirišče, večjih ureditvenih po-
segov na tem območju ni
pričakovati, so povedali pred-
stavniki ptujske občinske up-
rave. Ptujski svetniki so v
ponedeljek izglasovali tudi de-
litev za delovno uspešnost v
Knjižnici Ivana Potrča in v
ptujskem gledališču iz sred-
stev, ki so jih v teh zavodih
sami ustvarili. Pomisleke v
zvezi s tem je le imel odbor
za finance. S sprejemom pre-
dloga odloka o koncesiji za
urejanje pakririšč in odvoz ne-
pravilno parkiranih vozil pa
so ptujski svetniki omogočili,
da bo koncesija veljala za ob-
dobje desetih let, kar bo kon-
cesionarju tudi omogočilo, da
bo uredil dodatna parkirišča
na območju Ptuja. V prvi vr-
sti naj bi šlo za nadgradnjo
parkirišč za ptujsko avtobus-
no postajo. Zaplete zaradi ar-
heoloških najdb na gradbišču
ptujske gimnazije, pa naj bi
rešili v okviru naknadnih ar-
heoloških izkopavanj na ob-
močju, kjer so gradbeni stroji
že posegli v gradbišče, pri tem
pa terminski plani izgradnje
ne bodo trpeli. Sredstva, šlo
naj bi za okrog 12 milijonov
tolarjev, naj bi si investitor
in sofinancer gradnje ptujske
gimnazije, torej ministrstvo
za šolstvo in šport Republike
Slovenije ter mestna občina
Ptuj, proporcialno razdelila
glede na vložena sredstva v
samo izgradnjo. Območje v
okolici spomeniki NOB bodo
raziskali v naslednjih letih.
MG
MAJŠPERK /14. SEJA SVETA
OBČINE
Proraiun paveiali
za 88^6 miliiona
Svetniki občine Majšperk so na petkovi 14. seji brez pri-
pomb sprejeli rebalans občinskega proračuna za letošnje
leto, ki so ga na predlog župana Franca Bezjaka povečali
za 88,6 milijona, tako da sedaj znaša skupaj 515.527.000
tolarjev. Glavnino dodatnih sredstev, kar 76,6 milijonov so
namenili za nove investicije v občini, ki so že bile potrjene
na občinskem svetu, dobrih 12 milijonov pa so namenili za
investicijsko vzdrževanje občinskih objektov.
Svetniki so se strinjali, da ob-
čina Majšperk sodeluje na ja-
vnem razpisu za nepovratna
sredstva za celostno urejanje
podeželja in vasi in sicer z
dvema projektoma; za obnovi-
tvena dela na javni poti Lešje
- Preša- Koritno, ter za ob-
novitev trga na Ptujski Gori.
Občinski delež potrebnih in-
vesticijskih sredstev je že zago-
tovljen v letošnjem občinskem
proračunu. Po krajši razpravi
so sklenili, da z občinama
Žetale in Videm sklenejo do-
govor o sofinanciraju gradnje
vodovodnega sistema Narap-
Ije, Jelovice, Plajnsko, Sitež,
Dol v Stopercah, Janški Vrh,
Nadole, Kočice in Dolena. Ce-
lotna investicija bo veljala do-
brih 214 milijonov, največji
delež, dobrih 59,5 odstotkov
naj bi zagotovila občina Maj-
šperk, v občini Žetale naj bi
prispevali 29,5 odstotkov, v
občini Videm pa 10,8 odsto-
tkov potrebnih sredstev. Vse
tri podpisnice naj bi zagota-
vljale sredstva do leta 2003,
oziroma do konca izgradnje.
Svetniki so se strinjali s proda-
jo nepremičnin v občini Mar-
kovci in sicer parcel v k.o.
Stojnci in k.o. Novi Jork, kjer
je predvidena gradnja obrtne
cone. Sklenili so, da se občina
prijavi na razpisa za ureditev
zdravstvenega doma za kar
bi potrebovali 5,5 milijona,
imenovali so 10-člansko ko-
misijo za izvedbo 4. občinske-
ga praznika in za predsednico
ponovno potrdili podžupanjo
Darinko Fakin. Po nekaj po-
budah in vprašanjih svetni-
kov pa so prisluhnili še oceni
varnostnih razmer na obmo-
čju občine Majšperk, ki jo je
članom sveta predstavil vodja
policijskega okoliša Majšperk,
Franc Šalamun.
M. Ozmec
141
FESTIVALSKI TEDNIK
Četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
PTUJ / 31. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE
Polke invalikise vracb/d na ptujske ulke in trge
FESTIVAL BO LETOS PRVK V PROGRAMU PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN PRVIČ TUDI BREZ VSTOPNINE
* FESTIVALSKA NOČ SE VRAČA V MESTO.
Slovenski festival domače zabavne glasbe je nastal ob
1900-letnici prve pisne omembe Ptuja. Letošnji bo že 31.
S svojim poslanstvom se je pomembno zapisal v zgodovino
slovenske narodno zabavne glasbe, in ostaja njena osred-
nja prireditev. Letošnji si bo pripisal nekaj mejnikov, po-
novno se vrača na ptujske ulice in trge kjer je začel, prvič
letos je vključen v program prireditev ob prazniku mestne
občine Ptuj, ljubitelji domače zabavne glasbe si ga bodo
prvič lahko ogledali brezplačno. Da seje to zgodilo, je bilo
potrebno kar dolgo čakati, pogovori o tem so z mestno
občino Ptuj potekali nekaj zadnjih let. Prve prireditve so
bile na dvorišču Minoritskega samostana, kije prav gotovo
eden najlepših prireditvenih prostorov na Ptuju, zatem se
je festival selil v dvorano Šolskega centra, enkrat pa je bil
tudi pod šotorom. Selitve od enega do drugega prireditve-
nega prostora so bile v glavnem posledice strahu pred de-
žjem. Že po tradiciji je to slovensko in ptujsko festivalsko
prireditev vsaj v enem dnevu zmočil dež. Program letošnje-
ga festivala je skoncentriran v en dan, anasambli, skupaj
jih je 20, se bodo za festivalska odličja potegovali 4. avgu-
sta na Mestnem trgu.
Kljub temu, da bo potekal
na prostem, ohranja koncertno
obliko. V osrednjem priredit-
venem delu bo za gledalce po-
stavljenih 600 sedežev, gostinci
pa bodo postavili še dodatne se-
deže oziroma klopi.
Selitev festivala v staro mes-
tno jedro po besedah direktor-
ja družbe Radio-Tednik Franca
Lačna, ki je organizator festi-
vala in tudi glavni pri festivalu,
predstavlja nov izziv, ker tega
območja po prireditveni strani
ne poznamo, tudi njegove aku-
stike ne. Šele sama prireditev
bo pokazala, ali je bila odločitev
pravilna. V nobenem primeru
pa ne more biti ogrožena njego-
va kvaliteta. "Neznanka je oz-
vočenje, kajti ta prostor ni tako
zaprt, kot je minoritsko dvori-
šče oziroma dvorana. Reči pa
moram, da smo vedno, ko smo
festival selili, morali prilagaja-
ti akustiko, ozvočenje, zvočni-
ke. Zato tudi letošnji začetek
na novem prostoru vzbuja do-
ločene skrbi. Upamo, da bomo
skozi celodnevno vajo in gene-
ralko morebitne pomanjkljivo-
sti lahko zadovoljivo odpravili,"
je med drugim glede selitve fe-
stivala v staro mestno jedro in
pomisleke glede akustike in oz-
vočenja dodatno pojasnil dire-
ktor festivala Franc Lačen.
FESTIVAL PRVA
PRAZNIČNA
PRIREDITEV
Pomembno je, da se z 31.
Slovenskim festivalom domače
zabavne glasbe Ptuj 2000 pri-
čenjajo letošnje prireditve ob
petem prazniku mestne občine
Ptuj. Osrednje dogajanje ob tej
priložnosti bo potekalo 4. in 5.
avgusta.
Koncept letošnjega festivala
je bil nakazan že z lansko prire-
ditvijo. "Mi smo že lani združili
tekmovanje za bronaste, srebr-
ne in zlate Orfejeve značke ter
nove melodije. Tako je bilo že
nekoč. Lani smo v drugem fe-
stivalskem večeru glede na 30.
jubilejno prireditev pripravili
tudi jubilejni večer, ko smo po-
vabili dolgoletne sodelavce fe-
stivala oziroma tiste, ki so na
dosedanjih prireditvah prejeli
nagrade. Mislim, da novi fes-
tivalski koncept v sebi združu-
je vse: kvaliteto in inovativnost
ansamblov. Vlečenje festivala v
nekajdnevno dogajanje ni bilo
samo utrudljivo za ansamble in
organizatorje, temveč tudi za
gledalce. Prepričan sem, da je
združitev dosedanjega festival-
skega dogajanja v en večer, dob-
ro," je o strnjenem festivalskem
dogajanju na 31. prireditvi po-
vedal Franc Lačen.
ZA FESTIVALSKE
NAGRADE SE BO
POTEGOVALO
DVAJSET ANSAMBLOV
4. avgusta se bo festival pričel
ob 20. uri. Ljubiteljem domače
zabavne glasbe se bo predsta-
vilo 20 ansamblov, ki jih fes-
tivalska publika že v glavnem
pozna. Nekaj pa je tudi novih.
Polke in valčke bodo na leto-
šnjem festivalu igrali: Izvir iz
Dobrne, Pik express iz Radelj
ob Dravi, Štajerski objem iz Ce-
lja, Krona iz Ptuja, Prerod iz
Ptuja, Mladi Dolenjci iz No-
vega mesta, Štrk iz Ljutomera,
Cvet iz Radeč, Dinamika z Des-
trnika. Mlade frajle iz Laškega,
Štajerski baroni z Dravskega
polja. Vita iz Hrušice, Pod-
krajski fantje iz Velenja, Melos
iz Smlednika, Kompromis iz
Ormoža, Revirčani iz Izlak,
Krajnski muzikantje, Marjan
Kočevar iz Senovega in Torna-
do iz Ptuja.
Za najboljše je pripravljenih
več nagrad. Občinstvo bo po-
delilo nagrado za najboljši an-
sambel, strokovna komisija, ki
jo bo letos vodil znan glasbe-
nik, Ptujčan Anton Horvat, bo
podelila nagrado za najboljše-
ga debitanta in najboljšo melo-
dijo; podeljena bo tudi najvišja
nagrada festivala, to je Zlati or-
fej. Korenovo plaketo bo pre-
jela najboljša pevska skupina
oziroma pevec. To je nagrada
za življensko delo, za večletno
sodelovanje v domači zabavni
glasbi.
Glede na to, da bo festival po-
tekal v starem mestnem jedru
in ker bo brezplačen, organi-
zatorji pričakajujejo velik od-
ziv poslušalcev, tako iz okolice
Ptuj, kot iz drugih krajev Slo-
venije.
Na mestne ulice in trge se z le-
tošnjim festivalom vrača nekoč
zelo popularna festivalska noč,
ki je včasih na to območje v fes-
tivalskih dneh privabila nešte-
to ljubiteljev domače zabavne
glasbe. To je bil pravi praznik
domače zabavne glasbe. Prerod
pa bo tisti ansambel, ki bo sku-
šal obuditi nekdanje dogajanje,
po končanem festivalu bo na-
mreč igral in zabaval obisko-
valce do zgodnjih jutranjih ur,
za Ptujčane prazničnega dne, 5.
avgusta. Ansambel Prerod bo
Ptujčane in druge obiskovalce
ptujske noči zabaval tudi 5. av-
gusta zvečer; igral bo na Novem
trgu, kjer bo gostja tudi pevka
Lara Baruca. Za gostinsko in
kulinarično ponudbo pa bo oba
dni skrbela ptujska Perutnina.
Ozvočenje na letošnjem fes-
tivalu bo v rokah firme Albin
Promotion, festivalsko dogaja-
nje bo posnela tudi nacionalna
televizija oziroma njen regio-
nalni studio v Mariboru. Garde-
robe bodo imeli letos ansambli
v izpraznjenih prostorih bivše
davkarije. Ker bo v petek popol-
dan na Mestnem trgu uvedena
zapora prometa, organizatorji
vljudno prosijo prebivalce tega
območja, da pravočasno odstra-
nijo svoje jeklene konjičke.
Za organizatorje te še zmeraj
največje in osrednje prireditve
na področju domače zabavne
glasbe v Sloveniji pa bo do-
datna motivacija pri organiza-
ciji bodočih prireditev, če jo
bodo v mestnem svetu uvrstili
med prireditve javnega pomena
v mestni občini Ptuj, in temu
primerno finančno podprli. Po
kurentovanju je to druga najsta-
rejša ptujska prireditev, glede na
vlogo in pomen v slovenskem
prostoru, tudi zaradi ohranja
slovenske identitete, si to prav
gotovo zasluži. Za organizatorje
bi to pomenilo eno skrb manj,
ker se bodo lahko bolj posvetili
kvaliteti.
Majda Goznik
"Festival bomo izvedli ne glede na vreme, saj bomo oder pokri-
li. Če bo kljub temu nagajal dež, prosimo gledalce, da si ga
ogledajo pod dežnikom." Foto: Črtomir Goznik
Franc Lačen: "TUdi Slovenski festival domače zabavne glasbe si
prizadeva postati prireditev javnega pomena v mestni občini Ptuj,
oziroma ena od treh najpomebnejših prireditev v tem okolju."
PREDSTAVITEV NEKTERIH NASTOPAJOČIH ANSAMBLOV
Ansambel
Kompromis iz Ormoža
Skupina šteje 7 članov, deluje
pa dve leti. Člani skupine so
David Petek (trobenta, bobni),
Damjan Vizjak (klarinet, sakso-
fon), Dejan Prapotnik (bariton.
bas kitara), Janez Jug (kitara),
Srdan Milovanovič (vokal, ki-
tara, klarinet), Marjetka Horvat
(vokal), Aleš Prapotnik (har-
monika, klaviature). Skupina
izvaja narodnozabavno in za-
bavno glasbo, doslej je sodelo-
vala na številnih dobrodelnih
koncertih in zabavah, kasete in
zgoščenke še niso izdali. Od fe-
stivala ne pričakujejo kakega
večjega uspeha, pomembno se
jim zdi sodelovanje na priredi-
tvi.
Kompromis iz Ormoža
Krona iz Ptuja
Ansambel
Krona iz Ptuja
Skupina šteje 6 članov, ki sku-
paj delujejo že štiri leta. Člani
so Dejan Žuran (harmonika,
klaviature), Sandi Žuran (tro-
benta), Matjaž Glaser (klari-
net, saksofon). Robi Kelenc
(bariton, bas kitara, pozavna).
Dejan Majcen (kitara, vokal),
Monika Kelenr (vokal). Skupi-
na igra narodnozabavno in za-
bavno glasbo. Udeležili so se
številnih dobrodelnih konce-
tov, veselic in zabav, nastopili
pa so tudi na Goserjevem festi-
val (2. mesto) in na tekmovanju
mladih skupin na Ponikvi (1.
mesto). Prav tako so gostovali v
Murski Soboti, Celju, na Radiu
Slovenija in Radiu Maksi. V je-
seni naj bi skupina izdala svojo
prvo zgoščenko in kaseto.
Nadaljevanje na 19. strani.
TEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
FESTIVALSKI TEDNIK
19
Nadaljevanje s 14. strani.
Ansambel
IVlelos iz Smlednika
Z delom je ansamberl začel
daljnega leta 1983, kot kvartet
v klasični zabavni zasedbi, če
pa je bilo potrebno, je zapela
tudi harmonika. Prvi uradni
nastop so imeli na silvestrovo
v gostišču Semprimožnik v
Homcu pri Mozirju. Že na-4
sledne leto so bili kot hišni
ansambel ob petkih v zdravi-
lišču Laško, muzicirali v oko-
lici Ljubljane in po Gorenjski.
Leta 1987 so nastopili v Pop
delavnici, leta 1988 na Festi-
valu morja in sonca v Porto-
rožu, leta 1990 pa je izšla tudi
kaseta z naslovom Obidi me
Abraham, ki je še danes zelo
predvajana na vseh radijskih
postajah. Leta 1991 so nasto-
pili v Moikovi oddaji Senik z
godci v Muenchnu. V vseh le-
tih se je nabralo kar nekaj pri-
znanj, lani pa so na ptujskem
festivalu prejeli zlato orfejevo
značko in nagrado za najbolj-
še besedilo. Kot sami pravijo
tudi letos z velikih veseljem
prihajajo na Ptuj, v mesto pri-
jaznih in veselih ljudi, obis-
kali bodo tudi bližnje vinske
gorice, šli na Vrh v klet, ter
se poveselili s prijatelji. Člani
skupine so Mojca Lipičnik
(vokal), Robert Malovrh (vo-
kal), Jože Teran (kitara), Lud-
vik Kos (bas kitara, bariton).
Gane Matkovič (trobenta),
Boštjan Dimnik (klarinet) in
Franc Metelko (vodja, harmo-
nika).
Melos iz Smlednika
Ansambel
Revirčani iz TVbovelj
Ansambel deluje že peto
leto. Udeležujejo se številnih
prireditev po Sloveniji, na-
stopajo pa raznih veselicah,
prirejajo pa tudi samostojne
koncerte. Trenutno pripravlja-
jo tudi posnetke lastnih skladb
v studiu Zlati zvoki. Sprejeli
so povabilo slovenskih roja-
kov v zamejstvu, kjer bodo
nastopili v mesecu septembru
in oktobru. Člani ansambla:
Hans Tratnik (trobenta, vo-
kal), Zlatko Spoljar (klarinet,
saksofon), Franci Vrtačnik
(harmonika, klaviature), Šte-
fan Štrovs (kitara, vokal),
Franci Kreže (bas kitara, vo-
kal) Marjan Kerin (vokal), Ire-
na Kreže (vokal).
Revirčani iz Trbovelj
Ansambel
Slovenskogoriški kvintet
Letos ansambel Slovensko-
goriški kvintet praznuje 20.
obletnico svojega delovanja.
Vodja ansambla. Vlado Magu-
ša (harmonika, vokal, klavi-
ature), je ansambel razvil iz
ansambla Kraguljček. Sedan-
ja sestava ansambla deluje ne-
spremenjena že 5 let, zraven
vodje pa so člani še: Olga Ma-
guša - Perkovič (vokal), Da-
nijel Kuzma (kitara, vokal),
Milan Čuš (bariton, bas), Ivan
Debeljak (klarinet, vokal) in
Dušan Junger (trobenta, Vo-
kal). Člani izhajajo od Prek- ,
murja vse do Ruš in njihov
starostni razpon je od 24 do
40 let. Njihovi uspehi segajo
prav na začetek njihove poti,
saj so bili že leta 1980 in 1981
srebrni na ptujskem festivalu,
ki so se ga prvih pet let redno
udeleževali, bili so tudi bro-
nasti, čestital pa jim je celo
Franc Koren za najboljši vo-
kal. Njihovih uspehov je kar
precej, saj so se udeležili vseK
festivalov in revij, vsaj 5-krat
letno pa nastopajo tudi v Avs-
triji in Nemčiji. Njihov glavni
neuspeh je, kot sami pravijo,
da na ptujskem festivalu niso
bili še nikoli zlati. Festivalov
se že leta ne udeležujejo več,
(izjema so festivali v Cerkve-
njaku), saj, kot je povedal nji-
hov vodja, niso več novinci,
ki bi se morali nenehno potr-
jevati na takšnih prireditvah,
ampak so dosegli zadovoljiv
nivo. V zadnjem času na ptuj-
skem območju ne nastopajo
veliko, nastopajo pa po celi
Sloveniji, veliko pa tudi na
domačem, radgonskem obmo-
čju. Zelo radi se spominjajo
uspeha izpred treh let, ko so
nastopili za Silvestrovo za me-
stno občino Ljubljana. Tam
je silvestrovalo okrog 50 do
60.000 ljudi in bili so prvi
ansambel narodno zabavne
glasbe, ki je na Silvestrovo na-
stopal v Ljubljani. Letos so
celi junij igrali v Radencih,
zunaj na vrtu, kar bodo po-
novili avgusta v Čatežu. Do-
slej so posneli že tri kasete,
pripravljajo pa tudi že četrto.
Kot je povedal vodja ansam-
bla. Vlado Maguša, bodo letos
po večletnem zatišju udele-
ževanja festivalov naredili iz-
jemo, to pa predvsem zaradi
svoje 20. obletnice ansambla,
ob kateri želijo pokazati, da še
vedno delujejo in da je njiho-
va kvaliteta zelo visoka.
Slovenskogoriški kvintet
Ansambel Marjana
Kočevarja iz Senovega
Deluje v tem sestavu že dve
leti. Zasedbo sestavlja instru-
mentalni trio ( diatomična
harmonika, bas kitara-bariton,
ritem kitara) in štiriglasno
petje. V tem času so pri produ-
kciji Zlati zvoki posneli kase-
to, pred nedavnim pa je izšel
njihov drugi projekt, ki so ga
posneli v studiu Metulj. Igra-
jo skladbe iz svojega progra-
ma, slakove viže, poljanškove
viže in zabavno glasbo. Sode-
lujejo na ravnih kulturnih in
drugih prireditvah z narodno
in zabavno glasbo. Člani an-
sambla so Janko Kršlin (ki-
tara, prva bas kitara), Marjan
Vrečko (bariton, bas kitara),
Marjan Kočevar (harmonika),
Franci Lubšina (vokal), Boš-
tjan Umek (vokal, klaviature),
Frenk Kočevar (vokal).
Ansambel Marjana Kočevarja iz Senovega
Ansambel Štajerski
baroni z Dravskega polja
Ansambel obstaja pet let, vsi
člani pa so prej igrali v zna-
nih ansamblih; Marijan Her-
ceg (harmonika, vokal), Sandi
Gašljevič (kitara, vokal). Rado
Munda (Klarinet, saksofon),
Peter Krajnc (trobenta, vo-
kal), Iva Repec (bas kitara,
vokal). Igrajo povsod, kamor
jih povabijo, najraje pa igrajo
za tiste, ki imajo radi narod-
no zabavno glasbo. Čas jim ne
dopušča igranja v tujini, razen
izjemoma, sicer pa tako naj-
raje igrajo doma. Njihovi do-
sežki so kar zavidljivi, saj so
dosegli dve nagradi za 2. me-
sto, ostalo pa sama 1. mesta
vseh slovenskih festivalov. Za-
nimivo pa je, da so kljub 12.
prvim mestom posneli samo 1
videospot. Še posebej so pono-
sni na dosežke na vurberškem
festivalu iz leta 1997, kjer so
bili absolutni zmagovalci, saj
so prejeli 1. nagrade za štiri-
glasno petje, za najboljšo me-
lodijo vurberškega festivala,
za besedilo, pa tudi 1. nagrado
občinstva. Zelo veliko jim po-
meni tudi 1. nagrada občins-
tva, ki so jo prejeli leta 1998 na
ptujskem festivalu. Leta 1997
so izdali kaseto in CD, na ka-
terih so vse nagrajene melo-
dije festivalov, pripravljajo pa
tudi novi projekt. Za letošnji
festival na Ptuju je Marijan
Herceg povedal: "Od festivala
pričakujem zelo veliko, ker se
mi zdi prav, da sta se Ptuj in
Radio-Tednik odločila za fes-
tival na prostem, v samem sre-
dišču mesta. Tako bodo lahko
glasbeniki in občinstvo doži-
veli boljše počutje. Na glasbe-
nem področju pa pričakujem
visoko kvaliteto, ki je na ptuj-
skem festivalu sicer prisotna
vsako leto, glede nagrad pa
menim, naj jih dobi najbolj-
ši."
Jana Skaza
Ka(ja Grobovšek
Štajerski Baroni z Dravskega polja
20

Četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / NOV GRB IN ZASTAVA
Pozdravlieni pri Mildaviii
v Miklavžu pri Ormožu so v lanskem letu ustanovili Turis-
tično društvo, ki dela s polno paro in se odlikuje po zanimi-
vih programih. V dveh letih so izdali informativno zloženko,
ki predstavlja lepote in zanimivosti kraja, letos so bile na
vrsti informativne in pozdravne table. Nekaj posebnega je
(udi zamisel o turistični pešpoti, ki vodi skozi najlepše dele
Miklavža. Kvaliteta in učinkovitost dela Turističnega druš-
tva pa je vsekakor tudi odraz sodelovanja in povezanosti
krajanov. Krajevne skupnosti in Osnovne šole Miklavž pri
Ormožu, kar je za manjše kraje bistvenega pomena.
Turistično društvo je sodelo-
valo tudi pri pripravi programa
praznovanja 36. krajevnega pra-
znika konec meseca junija, ki so
ga v Miklavžu pri Ormožu po-
novno praznovali po desetih le-
tih. Kar tri dni, od 23. do 25.
junija so se vrstile kulturno za-
bavne in športne prireditve ter
druženja krajanov vseh starosti.
Več kot 1000 se jih je zbralo na
zabavi, ki jo je na športnem igri-
šču organiziralo Športno druš-
tvo Mladost. Show band Mr.
Top z Wernerjem in gostje Foxy
Teens so privabili rekordno šte-
vilo obiskovalcev. Zadnji dan
praznika pa so si lahko krajani
in ostali obiskovalci ogledali
tudi lovsko in kulinarično raz-
stavo, dogajanju pa so se s pri-
kazom gasilske vaje pridružili
tudi člani PGD Miklavž. V ok-
viru krajšega kulturnega pro-
grama pa so si lahko krajani
ogledali tudi novi grb iz zasta-
vo.
CERKEV, ZMAJ Z
REPOM V STUDENCU
IN VINSKA TRTA
Turistično društvo in svet KS
sta sodelovala tudi pri izbiri
simbolov upodobljenih na grbu
in zastavi krajevne skupnosti
Miklavž pri Ormožu ter Turis-
*tičnega društva. V grbu je pod
zelenimi vinskimi griči upodo-
bljena miklavževska cerkev pod
njo pa je v spodnjem delu upo-
dobljen zmaj z repom v modrem
polju, ki predstavlja studenec.
V zgornjem delu grba pa je upo-
dobljena vinska trta. Zastava s
simboli krja bo odslej visela na
vseh javnih shodih in priredit-
vah nam je povedal predsednik
sveta KS Anton Kirič.
Člani Turističnega društava
so zaslužni tudi za postavitev
krajevnih obeležij, pozdravnih
tabel na šestih vpadnicah v
Miklavž, v Krčevini, Vinskem
vrhu, Velikem Brebrovniku, Vur
zmetincih ter na dveh mestih v
Hermancih. V centru Miklavža
pa je že od konca meseca junija
postavljena tabla na kateri so
označeni poleg ostalih obeležij
tudi vinotoči, turistične kmetije
pa tudi turistične pešpoti, ki vo-
dijo po najlepših delih krajevne
skupnosti. Predsednica turisti-
čnega društva Miklavž Marje-
ta Stampar nam je povedala,
da jih čaka v okviru letošnjega
programa delovanja društva še
postavitev nekoliko večjega klo-
potca v mesecu septembru. V
času martinovanja pa bodo tudi
letos ponovili prireditve ob
Martinovem tednu. Nekaj po-
sebnega pa je v Miklavžu tudi
pred dvema mesecema ustano-
vljena folklorna skupina Tu-
rističnega društva. Pobuda za
ustanovitev slednje je bila dana
na občnem zboru v mesecu mar-
cu. Znana raziskovalka ljudskih
plesov s področja Ormoža Ti-
lika Kolarič je pobudo sprejela
in mladi folkloristi so prvič za-
plesali ob turističnih tablah že
konec meseca junija. Tri dni ob
koncu letošnjega šolskega leta
so učenci OŠ Miklavž preživeli
pod šotori v naravi. Pobudnik
tega posebnega projektnega te-
dna, ki je naletel med učenci na
navdušenje je bil učitelj Franc
Fajfar. Med ostalimi aktivnos-
tmi, ki so učence zaposlovale
ves dan, so raziskovali tudi stare
šege in navade, izdelovali rože
iz papirja. Na pobudo Turistič-
nega društva pa je Franc Fajfar
dodelal tudi projekt raziskova-
nja studencev, ki so še ohran-
jeni v gozdovih. V naslednjem
letu pa nameravajo člani Turi-
stičnega društva v sodelovanju
s krajevno skupnostjo nekaj iz-
med teh studencev tudi urediti.
Voda je v vseh pogojno užitna, v
treh pa brezhibna. Kresovanje
s predstavitvjo šeg in navad, ki
sodijo zraven, postavitev kraje-
vnih tabel in klopotca ter mar-
tinovanje so osrednji programi
delovanja TD Miklavž pri Or-
možu, ki jih nameravajo tudi
v prihodnje ponoviti ter s ka-
terimi bodo kandidirali tudi
za dodelitev finančnih sredstev
iz proračuna občine Ormož.
Pomoč pa v prihodnje pričaku-
jejo tudi od Lokalne turistične
organizacije (LTO), ki je bila v
Ormožu ustanovljena spomladi
letos, je še povedala predsedni-
ca TD Marjeta Štampar.
Miklavž pri Ormožu je torej
tisti kraj, kamor se lahko od-
pravite v teh počitniških dneh,
brez bojazni, da bi se izgubili
ali da bi ne vedeli kaj početi in
kje se teh vročih poletnih dneh
v senci, ob dobri hrani in pijači
ohladiti.
Majda Fridl
V centru Miklavža stoji tabla na kateri je predstavljena turi-
stična ponudba v krajevni skupnosti. Foto: Host/Hozjan
PREJELI SMO
G. Luci, svojo nevednost
dopolnjujem
Priznam, prav zadovoljen sem na vaš poduk in
opozorilo, da se mednarodnega tekmovanja NARO-
DI V RAZCVETU v mestu AL AIN v Združenih
arabskih emiratih ni udeležila 8, pač pa le 6-članska
delegacija. Tako Vi kot bralci, sprejmite moje opra-
vičilo.
G. župan, Vi ste mi vsaj odgovorili, medtem ko vaš
strankarski kolega iz Destrnika ni napisal niti be-
sedice o odstranitvi, skaziivi in ponovni postavitvi
zaščitnega spomenika Reševim. Vaš odgovor se si te-
meljito prebral in pri tem ugotovil: Prvič, niste ra-
zumeli celotne vsebine prispevka Ptuj - otkod tvoja
norost". Nikakor nisem imel v mislih stroškov dele-
gacije, kot Vi sklepate, pač pa vse kaj drugega. Želel
sem namreč opozoriti na razmere in stanje duha v
ptujskem turizmu, poslovanju, kadrovski politiki...
Na trošenje sredstev, saj je mestna občina večinski
lastnik pridelanih 20 milijonov izgube GIZ Poeto-
vio Vivat. Kaj pa če je moja nevednost tudi tukaj?
Upam da komisija za ocenjevanje mest na nedavnem
obisku in prvem letošnjem ocenjevanju ni spregle-
dala zaprtih vrat sedeža GIZ. Le kdo nosi te stroške?
Zapisali so namreč, da je v starem mestnem jedru za-
prtih kar nekaj lokalčkov. Drugič, podučili ste me o
novi matematiki. Sami namreč pišete, da je prevoz
za celo delegacijo (6 članov) do Brnika in nazaj, pri-
spevala Mestna občina. Lepo in prav, pa menda ne
tudi tisto v Zagreb, Ljubljano in nazaj v Ptuj. Ali
pač? Torej Vaš prevoz na delovno mesto. In nova ma-
tematika tudi pri podžupanih. Je res plača treh pod-
županov skupaj enaka dvema v prejšnjem mandatu?
Vse to me nakako spominja na dokazovanje, da je
44,5 % več kot 50%.
Tretjič, g župan, prav nič se me ne loteva volilna
mrzlica. Mislim namreč s svojo glavo in vedno sem
pisal o stvareh, na ketere so mi akterji že odgovorili
s svojim delom ali nedelom. Kljub temu pa si bom
izposodil Dostojevskega, ki pravi: "Koliko je ljudi,
ki ne mislijo sami, temveč od misli, ki so si jih drugi
izmislili".
Pa brez zamere in lep pozdrav.
Stanko Lepej, Ptuj
PTUJ / ENOTNO ZA ZDRAVJE NAŠIH OTROK
I • 158 podpisov
Zavedajoč se dejstva, da je gnojenje za uspeh v kmetijski
proizvodnji eden najpomembnejših dejavnikov, so minulo
soboto, 22. julija na strniščnem polju Kmetijskega kom-
binata Ptuj na Pragerskem pripravili vseslovenski prikaz
strojne opreme za gnojenje pod naslovom DEMO 2000.
Petkova akcija v podporo pro-
testu zoper uvrstitev nekaterih
zdravil za otroke na negativno
listo, ki jo je v Ptuju organizira-
la ZLSD Ptuj, je pokazala, da so
otroci naša skupna skrb in smo
za nje pripravljeni zastaviti svo-
jo energijo in svojo moč. Tako
so se ob stojnici blizu Merca-
torjeve blagovnice ustavljali mi-
moidoči in ne glede na svojo
plitično orientiranost podpiso-
vali protestno izjavo zoper tako
odločitev.
Tako je bilo v 4 urah zbrani
1.158 podpisov v podporo prote-
stu zoper odločitev, da postane-
jo nekatera zdravila za otroke in
mladostnike plačljiva. Ob pod-
pisovanju so se ob stojnici od-
vijali krajši pogovori, ki so
bili bolj nekakšni komentarji o
nesprejemljivosti takih in po-
dobnih ukrepov, ki s svojimi
posledicami delujejo v nasprot-
ni smeri kot si prizadeva uradna
politika. Tako prav zaostritev na
področju otroškega in mladin-
skega zdravstva negativno vpli-
va na mlade roditelje, ki so na
za četku svoje ustvarjalne poti
ali pa se borijo zgolj za prežive-
tje sebe in svojih otrok. V takih
razmerah je težko pričakovati,
da se bodo odločali za več ot-
rok, država pa prav to pričaku-
je.
Kar nekaj ljudi je opozorilo
tudi na perečo problematiko in-
validnih oseb, ki potrebujejo
več zdravniških uslug in več
zdravil kot ostali državljani, po-
gosto pa imajo prav zaradi inva-
lidnosti nižje prejemke in tako
ne zmorejo vedno vseh stroškov
za svoje zdravje.
Protesti se vrstijo tudi po dru-
gih krajih v Sloveniji, v Ki-
dričevem je tamkajšnji odbor
ZLSD organiziral akcijo v so-
boto in zbral 200 podpisov v
podporo protestu. Petkova in
ostale akcije so pokazale, da se
počasi začenjamo zavedati svoje
vloge in moči kot civilna dru-
žba. Kot državljani demokrati-
čne države imamo pravico, da
se borimo za svoje pravice in
pravice tistih, za katere smo od-
govorni. Odrasli smo odgovor-
ni za zdrav razvoj naših otrok
in mladine. Upravičeno priča-
kujemo, da se te odgovornosti
zavedajo tudi vsi tisti, ki obli-
kujejo in vodijo politiko v tej
državi in predlagajo ukrepe na
posameznem področju. Upaj-
mo, da je bil odziv javnosti na
sporno odločitev v zdravstvu
dovolj močan, da bo sklep spre-
menjen in bodo pravice otrok
in mladine na področju zdravs-
tva znova v skladu z obstoječimi
normami in našimi pričakovan-
ji-
Anka Ostrman
Ob stojnici je bilo živahno.
PRAGERSKO / PRIKAZ STROJNE OPREME DEMO 2000
Gnoienje naipomembnejšl delavnik
Zavedajoč se dejstva, daje gnojenje za uspeh v kmetijski proizvodnji eden najpomembnej-
ših dejavnikov, so minulo soboto, 22. julija na strniščnem polju Kmetijskega kombinata
Ptuj na Pragerskem pripravili vseslovenski prikaz strojne opreme za gnojenje pod naslo-
vom DEMO 2000.
V organizaciji Strojnega krož-
ka Dravsko polje. Zveze strojnih
krožkov Slovenije, ter Kme-
tijske svetovalne službe, je svo-
je izdelke predstavilo prek 30
domačih in tujih proizvajalcev
kmetijske mehanizacije. Naj
omenimo le nekaj najbolj zna-
čilnih: Tiha, Bider, Marin, Ei-
sele, Joskin, Creina, Vacutec,
Sullky, Bergman, Alfa Laval,
Agrico, Ino, Amazone, Rauch,
Vicon, Sip, Tehnostroj in drugi.
Nekaj sto kmetijskih proizva-
jalcev in predstavniki kmetij-
skih organizacij iz vse Slovenije
si je ob strokovnem komentarju
mag. Staneta Klemenčiča ogle-
dalo mešalnike gnojevke, aera-
torje in cisterne za gnojevko,
nakladalnike in trosilnike gno-
ja in umetnih gnojil, trosilce
apna in druge pripomočke za
gnojenje zemlje. Poleg županov
kidričevske in slovenjebistriške
občine, Alojza Špraha in Ivana
Žagarja, so udeležence pozdravi-
li tudi predsednik kmetijsko go-
spodarske zbornice Peter Vrisk,
predstavnik ministrstva za kme-
tijstvo Janez Lipec, direktor
Kmetijstva KK Ptuj Štefan Rola
in predstavnik kmetijske sveto-
valne službe Vlado Tumpej.
............     M.Ozmec
Milan Strmšek, preds. Stroj-
nega krožka Dravsko polje.
Med predstavitvijo delovanja cisterne Eisele z napravo za enakomerno razdeljevanje gnojevke.
Foto: M.Ozmec
TEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
ZANIMIVOSTI
21
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE SVETUJEJO
$Qlurm$i^mm oriprn^ tople vode
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Druga vrsta so vakuumski SSE,
pri katerih je tlak znotraj SSE bis-
tveno manjši od zračnega. Največ-
krat se uporabljajo cevni vakuumski
SSE, kjer je v ceveh posebna teko-
čina (metanol ali voda), ki se upari
med segrevanjem absorberja in dviga
do vrha SSE ter nato v kondenzator-
ju odda toploto nosilcu toplote. Kon-
denzirana tekočina spolzi po ceVi
navzdol, kjer se postopek ponovi.
Učinkovitost vakuumskih SSE je ve-
čja kot pri ravnih, žal pa je zaradi za-
htevnejše izdelave tudi cena višja.
Sprejemniki so različnih dimen-
zij, najpogostoje dolgi 2 m in široki
0,75 m do 1 m. Vgradimo jih v eno,
dve ali več vrst v streho (namesto
kritine), lahko pa naredimo posebne
okvirje približno 10 cm nad streho
(zaradi snega). Lahko pa jih vgradi-
mo tudi prosto na streho kot nad-
strešek nad teraso in vhodom, na
vrtno uto, lopo oziroma povsod tam,
kjer imamo primeren prostor, ki pa
ne sme biti preveč oddaljen od hra-
nilnika toplote.
3.2. Hranilnik toplote (HT)
Za štiričlansko družino najpogos-
teje uporabljamo primerno toplotno
izolirane 300-litrske hranilnike to-
plote ("bojlerje"), ki ob normalni
rabi tople vode zadostujejo za dva
dni. Izdelani so iz kvalitetnega je-
kla, dvoslojno emajlirani in z vgraje-
no zaščitno Mg anodo, ki zagotavlja
dolgo življenjsko dobo. Izolacija je
iz trdega poliuretana brez freonov
in prijazna za okolje. Vgrajena ima
dva gladkocevna toplotna prenosni-
ka (izmenjevalnika), ki zagotavljata
hitro ogrevanje. Možna je tudi izve-
dba z električnim grelnikom moči 2
do 6 kW , ki ga lahko koristimo
v primeru okvare na solarnem ali
kotlovnem sistemu, ki povezujeta
oba prenosnika. Možno je tudi vgra-
diti regulacijo, ki omogoča samodej-
no delovanje in prikaz temperature
vode. Za tako velik hranilnik toplo-
te potrebujemo SSE površine 6 do 9
m^. V sončnem vremenu zadostuje 6
m^, v delno oblačnih dneh ter spo-
mladi in jeseni pa je večja površina
priporočljiva.
Za posamična gospodinjstva se
vgrajujejo hranilniki vode z volum-
nom oda 100 do 500 litrov, ki so
postavljeni kot samostojne enote v
stoječi izvedbi. Hranilniki toplote so
lahko tudi v ležeči izvedbi, ponava-
di volumna do 200 litrov, in so zelo
primerni v kombinaciji s kotlom, saj
lahko kotel postavimo na hranilnik
in prihranimo na prostoru.
3.3. Cevno omrežje in
dodatna oprema
Sprejemnike sončne energije po-
vežemo s hranilnikom toplote z ba-
krenimi cevmi premera 15 mm ali
črnimi (jeklenimi) cevmi, ki jih mo-
ramo dodatno toplotno izolirati. Po-
cinkane cevi niso primerne zaradi
galvanske korozije med cinkom in
bakrom. Uporabljena tesnila morajo
biti tlačno in temperaturno obstoj-
na. Če smo pocinkane cevi že vgra-
dili, moramo na stiku med njimi in
bakrenimi ali črnimi cevmi vgraditi
okoli 50 cm dolgo armirano gumija-
sto cev. Na tržišču so tudi plastične
cevi (PPR), za katere pa vam mora
proizvajalec jamčiti, da so primerne
za ta namen. Vsa napeljava mora biti
speljana pod blagim kotom, da lah-
ko vsa tekočina izteče iz sistema in
da se ne pojavijo zaprti zračni me-
hurji, ki lahko preprečijo kroženje
vode. Priporočena vrednost pretoka
skozi SSE znaša 50 do 100 kg/h, hi-
trost fluida za prenos toplote pa naj
ne bo večja kot 1 m/s. Obtočno črpal-
ko moramo izbrati glede na zahteva-
ni masni pretok in pretočne upore v
primarnem sistemu.
Pri odprtih sistemih mora biti od-
prta raztezna posoda na najvišjem
mestu oziroma minimalno 200 mm
nad najvišjo točko sistema. Vsaka
odprta raztezna posoda mora imeti
oddušno in prelivno cev. Raztezni
vodi morajo imeti premer najmanj 20
mm, brez vgrajenih zapornih orga-
nov, ne smejo imeti zožitve, izvedeni
morajo biti tako,da je zagotovljeno
kroženje fluida in onemogočeno na-
biranje in zadrževanje zraka.
Zaprti sistemi so opremljeni s tla-
čno raztezno posodo in varnostnim
ventilom, vezne cevi so premera mi-
nimalno 15 mm. Varnostni vod ne
sme imeti vgrajenih zapornih orga-
nov. Tlačna posoda je določena glede
na maksimalno delovno temperatu-
ro, in če so dodani dodatki proti
zmrzovanju (mešanica voda - glikol),
moramo, da preprečimo uparjanje, v
sistemu pri maksimalni temperaturi
135 stopinj Celzija vzpostaviti v po-
sodi večji tlak od 3 barov nadtlaka
oziroma 3,5 bara, če znaša npr. stati-
čna višina pet metrov. Če znaša npr.
prostornina fluida za prenos toplote
v sistemu 30 litrov, zadošča tlačna
posoda s prostornino 3,3 litra. Za
točen izračun posode in varnostnega
ventila, ki je nastavljen za 10 % nad
maksimalnim delovnim tlakom, je
najbolje, da se posvetujemo z ustrez-
nim strokovnjakom oziroma projek-
tantom strojnih inštalacij.
V nekaterih primerih je mogoče
SSE vgraditi pod nivojem hranilni-
ka toplote. V tem primeru je krože-
nje tekočine v sistemu naravno ali
termosifonsko, zato ne potrebujemo
obtočne črpalke in diferencialnega
termostata.
V primeru, da vgradimo kombini-
rano zaprto ekspanzijsko posodo tak-
šne izvedbe, da se tekočina, ki kroži
med SSE in prenosnikom, lahko po-
zimi umakne v posodo, ni potrebno
več dodajati sredstev proti zamrzo-
vanju.
4. ZAKLJUČEK
Kurilno obdobje traja kar šest me-
secev in v tem času velikokrat posije
sonce. V naših krajih znaša sončno
sevanje od oktobra do 15. aprila kar
40 % letnega sončnega sevanja, zato
je velika škoda, da te energije ne bi
izkoriščali, saj cene kurilnega olja in
plina neprestano rastejo in bodo na-
raščale tudi v prihodnje.
Predvsem pri zahtevnejših siste-
mih opozarjamo na to, da mora
sistem dimenzionirati usposobljen
strokovnjak, prav tako izvedbo mon-
taže. Solarni sistemi niso poceni, če
pa so izdelani iz kakovostnih mate-
rialov, lahko trajajo toliko časa, kot
stoji hiša. Naložba v SSE se povrne v
3 do 5 letih, naložba v ves sistem pa
v 8 do 10 letih, odvisno pač od tega,
koliko zbrane energije tudi porabi-
mo.
Pred nekaj leti se je v Sloveniji
pričel izvajati projekt samogradnje
sprejemnikov v okviru organiziranih
skupin. Projekt je privzet po avstrij-
skem modelu, kjer so na tak način
izdelali preko 300.000 m2 SSE. Do
sedaj so občani RS v okviru skupin
naredili skoraj 500 m2 SSE, projekt
pa se nadaljuje. Prav tako so II& voljo
krediti v okviru Ekološkega razvoj-
nega sklada RS za financiranje izde-
lave naprave za pripravo tople vode s
sončno energijo.
Pri zelo dobro toplotno izoliranih
hišah s specifično porabo toplote pod
80 kWh/m- na leto, je možno ogre-
vati celotno zgradbo ali posamezne
prostore s sončno energijo, vendar je
investicija zelo draga in trenutno ni
ekonomsko upravičena, saj potrebu-
jemo površino SSE med 30 in 100
m^ in hranilnikom toplote med 1000
in 2000 litri.
Kot pa je bilo že omenjeno, je pri-
prava tople sanitarne vode s sončno
energijo smiselna, ker je prihranek
energije, ki ga dosežemo z vgradnjo
solarne naprave za štiričlansko dru-
žino, v povprečju med 2000 do 3000
kWh letno, kar je enakovredno pri-
bližno 200 do 300 litrov kurilnega
olja.
Bojan Grobovšek,
univ. dipl. ing. str.
PTUJ / DELO ENERGETSKO SVETOVALNE PISARNE
Reševmk energetskih problemm
v sklopu projekta energetsko svetovanje, ki ga financira Ministrstvo
za gospodarske dejavnosti - Agencija za učinkovito rabo energije, je v
naši državi odprtih že preko 30 svetovalnih pisarn, kjer lahko občani
dobijo strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje o učinkoviti rabi
energije v gospodinjstvih. Za strokovno vodenje in izvajanje projekta
"Energetsko svetovanje", je Ministrstvo za gospodarske dejavnosti iz-
bralo Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane.
Strokovno svetovanje je pomem-
bna pomoč vsem lastnikom hiš in
stanovanj, ki želijo zmanjšati rabo
energije ter s tem prispevati k varo-
vanju okolja, zmanjševanju stroškov
za energijo in izboljšanju bivalnih
razmer. Na Ptuju je energetsko sve-
tovalna pisarna odprta že dalj časa.
Že mnogo občanov je dobilo v njej
koristne brezplačne nasvete, nekateri
pa jo poznamo po strokovnih člankih
v našem časopisu, zato sem se odloči-
la za intervju z vodjem pisarne, Boja-
nom Grobovškom, univ.dipl.ing. str.
TEDNIK kaj vse obsega energet-
sko svetovanje, oziroma kaj lahko
energetski svetovalci posredujete
občanom, skratka, kako priti do
pravih nasvetov?
"Najprej nekaj osnovnih podatkov
o lokaciji pisarne, urah in načinu de-
lovanja. Na Ptuju, Mestni trg 1, de-
luje svetovalna pisarna že dve leti
in pol, v njej poleg mene dela še
energetski svetovalec Božidar Mur-
šec. Pisarna je odprta vsak ponede-
ljek in sredo od 16'' do 18.30\ Nasvet
je možno dobiti v tem terminu tudi
po telefonu 778 — 516 ali 041 826
354. V sklopu ptujske pisarne deluje
tudi pisarna v Ormožu, kjer dela kot
energetski svetovalec Ludvik Hri-
beršek, univ.dipl.ing. met. Tudi če
svetovanec ne obišče pisarne, dobi
glede na tel. razgovor krajši pismeni
odgovor na dom. Obširnejši strokov-
ni nasvet pa dobi svetovanec po obi-
sku v svetovalni pisarni, prav tako
tudi po ogledu objekta na domu.
Energetski svetovalec lahko občanu
posreduje osnovno znanje o učinko-
viti rabi energije, ter neodvisno od
proizvajalcev svetuje pri reševanju
njihovi energetskih problemov, ter
jih vzpodbuja k uporabi sodobnih
in kvalitetnih energetskih naprav in
materialov in sicer o toplotni zaščiti
zgradb, izbiri ustreznih oken, zas-
teklitvi, težavah z rosenjem oken
in plesnijo, izbiri ogrevalnega sis-
tema in ogrevalnih naprav, zamenja-
vi ogrevalnih naprav ali energenta,
zmanjšanju porabe goriva, izbiri
ustreznega goriva, sanaciji zgradb
z namenom zmanjšanja rabe ener-
gije, uporabi varčnih gospodinjskih
aparatov, primernem ravnanju, us-
treznih bivalnih navadah, uporabi
obnovljivih virov energije (npr. son-
ce, biomasa, možnosti pridobitve
denarnih subvencij, ekoloških kre-
ditov, itd."
TEDNIK Kaj svetujete občanom,
oziroma, kakšne podatke občani
potrebujejo, preden se odločijo za
obisk v pisarni?
"Za svetovanje energetski svetova-
lec potrebuje čim ve informacij, zato
za obisk priporočam da občan prip-
ravi sledeče podatke: Načrt hiše ali
stanovanja, stanje sten stropov, po-
dov, oken in vrat, toplotna zaščita
zgradbe, poraba goriva za eno leto
ali več let nazaj, podatki o toplotni
moči ogrevalnih naprav, kotla, grel-
nika vode, ogreval, načinu regula-
cije oziroma ogrevanja ter priprave
tople sanitarne vode, svoje ideje o
možnih prihrankih energije. V raz-
govoru skuša svetovalec občanu po-
magati in rešiti njegov energetski
problem tako, da poleg izračuna
energijskega števila zgradbe, oziro-
ma njegovega vrednotenja s stališča
stanja objekta in bivalnih navad,
skuša najti vzrok za veliko porabo
goriva in toplotne energije."
TEDNIK Kakšna so najpogostej-
ša vprašanja občanov, ki prihajajo
po nasvete in kakšne so najpogo-
stejše napake, ki privedejo do pre-
velike rabe energije?
"Občani, ki prihajajo v pisarno
sprašujejo, kako popraviti posledice;
redko kdo sprašuje po tem, kaj je
vzrok za veliko porabo energije. Vsak
bi rad na primer zamenjal dotrajani
kotel z sodobnim, nizkotemperatur-
nim ali kondenzacijskim kotlom. Pri
tem ne pozna dejstev, da ni vsak ob-
stoječi sistem ogrevanja in tudi sama
zgradba z dimovodnimi napravami,
primerna za takšen kotel in je tako
potrebno na sami zgradbi in siste-
mu ogrevanja marsikaj spremeniti,
če želimo resnično zmanjšati porabo
energije. V tem primeru je potrebno
poiskati pravo rešitev in nasvet, saj
na naše tržišče prihajajo vse mogoče
energetske naprave, z energetskega
odpada Zahoda. Najlažje se je ukvar-
jati s trgovino, saj je v njej zaslužek
najhitrejši, ter prodajati pod dobrimi
kreditnimi pogoji neustrezno opre-
mo, ponavadi še toplotno predimen-
zionirano, kar pomeni tudi veliko
porabo goriva. Tudi nekatere firme
na Ptuju so pri vgradnji takšnih po-
tratnih sistemov za ogrevanje precej
prisotne, kar je razvidno iz popisov
opreme, ki jih občani prinesejo s se-
boj v pisarno. Glede izolacij ovoja
zgradbe, mansarde, podov, pa je tako,
da je potrebno pri polaganju raznih
folij in parnih zapor ter tudi debeli-
ne izolacije, dobiti prave informacije
in ne zaupati vsem mogočim moj-
strom, ki ne poznajo gradbene fizi-
ke dovolj dobro, kar pričajo vlažni
zidovi, kot največkrat posledica to-
plotnih mostov na novozgrajenih
objektih.
TEDNIK Za vgradnjo energijsko
varčnih oken je s strani države
možno dobiti nepovratna sredstva.
Kakšni izvedeni ukrepi na zgradbi
ali stanovanju so subvencionirani?
Razpis je bil objavljen v Uradnem
listu št.48/2000 in zajema:
A. Zamenjavo zasteklitve, vgrad-
njo energijsko učinkovite zasteklit-
ve v obstoječa okna, ki mora imeti
toplotno prehodnost (k) manjšo kot
1,4 W/m^K. Višina subvencije znaša
3.000 SIT na kvadratni meter vgra-
jene zasteklitve, najvišja subvencija
za eno gospodinjstvo znaša 30.000
SIT
B. Vgradnjo novih energijsko učin-
kovitih oken pri novogradnji, ki mo-
rajo imeti toplotno prehodnost okna
(skupno za okvir in steklo) enako ali
manjšo od 1,6 W/m^K, zasteklitev pa
manjšo od 1,4 W/m^K. Višina sub-
vencije znaša 3.000 SIT na kvadratni
meter vgrajene zasteklitve, najvišja
subvencija za eno gospodinjstvo zna-
ša 30.000 SIT
C. Zamenjavo oken v celoti. Vgra-
dnjo novih energijsko učinkovitih
oken pri obstoječih zgradbah, ki mo-
rajo imeti toplotno prehodnost okna
(skupno za okvir in steklo) enako ali
manjšo od 1,6 W/m^K, zasteklitev pa
manjšo od 1,4 W/m^K. Višina sub-
vencije znaša 5.500 SIT na kvadratni
meter vgrajene zasteklitve, najvišja
subvencija za eno gospodinjstvo zna-
ša 66.000 SIT.
D. Zamenjavo okenskih kril — ob-
novitvena okna. Vgradnjo okenskih
kril oken pri obstoječih zgradbah,
ki morajo imeti toplotno prehodnost
krila (skupno za okvir in steklo) ena-
ko ali manjšo od 1,6 W/m^K, zas-
teklitev pa manjšo od 1,4 W/m^K.
Višina subvencije znaša 5.500 SIT
na kvadratni meter vgrajene zaste-
klitve, najvišja subvencija za eno go-
spodinjstvo znaša 66.000 SIT."
TEDNIK Za konec, g. Grobovšek,
na kaj ste najbolj ponosni pri va-
šem delu v teh dveh letih in pol
odprtja Energetsko svetovalne pi-
sarne na Ptuju?
"Osnovna šola Desternik pri Ptu-
ju si je za raziskovalno nalogo izbra-
la področje učinkovite rabe energije
v stavbah, za katero je dobila zlato
priznanje. Kot gradivo so uporabili
zbirko informativnih listov Agencije
za učinkovito rabo, gradivo iz sple-
tnih strani Interneta, ter članke, ki
jih je pripravila Energetsko svetoval-
na pisarna Ptuj v časopisu Tednik."
K.G.
Vodja Enei^etsko svetovalne pisarne v Ptuju, Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing. str.
22
lAMIMIVOSTI. REPORTAŽE
Četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
FRANCIJA / SE O PTUJCANIH V SAINT CYRU
Skonl vsakih 100 metrov [e
plapolala slovenska zasiava
Francozi pa znajo...
čeprav nas je v torek, 11. julija zvečer nekaj pred 21. uro iz parkirišča
ob železniški postaji v Ptuju na pot pospremilo sončno in soparno
vreme, se je že v Avstriji vse na hitro obrnilo, tako da nas je potem vse
do jutra pral dež. Vožnja v dvonadstropnem avtobusu je bila sicer dokaj
udobna, tako, da smo (razen šoferja) v glavnem vsi zaspali; a vse skupaj
se je ftialce "zavleklo".
Na poti skozi Nemčijo smo na av-
tocesti za MUnchnom zaradi pro-
metne nesreče priklopnika namreč
čakali dobrih pet ur, tako da smo v
Francijo zapeljali šele v sredo 12. ju-
lija nekaj po 13. uri.
V DEŽELI
NESKONČNIH POU
Prijazna prevajalka in vodička Ta-
nja Osterman - Renault nas je sproti
seznanjala z glavnimi značilnostmi
dežele, ki trenutno predseduje Ev-
ropski uniji, se razprostira na 550.000
kvadratnih kilometrih, ima 60 mili-
jonov prebivalcev in je administra-
tivno razdeljena na 22 regij oziroma
na 95 okrožij. Neskončna polja pše-
nice, sončnic, koruze, oljne repice in
še česa, so nas spremljala vso popol-
dne in pozno v noč. Naš cilj, mesto
Saint Cyr sur Loire, ki ga od zname-
nitega Toursa loči le umirjena Loa-
ra, smo po skoraj 1.700 prevoženih
kilometrih in po skoraj 30. urah vož-
nje dočakali šele v četrtek, nekaj po
eni uri zjutraj.
Pred dogovorjenim, značilnim
francoskim gostiščem, nas je priča-
kal sam podžupan pobratenega me-
sta, neutrudni Jean Yves Couteau, ki
je kljub pozni uri z nami posedel ob
obilni francoski večerji. Po namesti-
tvi v hotelih smo utrujeni hitro za-
spali.
TUDI MARIBOR IN
TOURS POBRATENA
četrtkovo dopoldne, 13. julija, smo
izkoristili za krajši ogled Toursa, pri
čemer se nam je pridružil prof. dr.
Ivan Sumrada, profesor na maribor-
ski univerzi in izredni predavatelj na
univerzi v Toursu. Mimogrede smo
izvedeli, da ima Tours okoli 135.000
prebivalcev, podobno kot naš Mari-
bor, da sta ti dve mesti pobrateni že
od leta 1996 in da obojestransko us-
pešno sodelujeta. Folklorna skupina
iz Ptujske bolnišnice pa je to do-
poldne svoj prvi nastop v Franciji
namenila prebivalcem nastanitveno
- solidarnostnega centra za ostarele
osebe. Po vsebinsko izredno boga-
tem francoskem kosilu smo se popol-
dne srečali z župani in predstavniki
sodelujočih mest: Katrineholm iz
Švedske, Meinerzhagen iz Nemčije,
Newark on Trent iz Velike Britanije,
Valls iz Katalonije, francoskega Sa-
int Cyr-a na Loari in seveda našega
Ptuja. V dvorani mestne hiše smo
s pomočjo prevajalcev z zaniman-
jem spremljali simpozij o Evropi
in evropski uniji, s poudarkom na
pravicah in dolžnostih evropskega
državljanstva. Popoldne so v parku
"de la Perraudirre", kjer se je pozneje
zvrstila večina prireditev, najprej od-
prli razstavo UNICEF-a, na predve-
čer 14. julija, francoskega državnega
praznika, pa je bila osrednja slavno-
stna prireditev. Zanimivo je, da je
vsak od županov šestih sodelujočih
evropskih mest razglasil praznovan-
je v svojem jeziku, zanimivo pa je
tudi to, da so bili nosilci svečanosti
gasilci mesta Saint Cyr, ki jim dajejo
v Franciji bistveno večji poudarek,
kot pri nas.
BAKLE, LAMPIONI IN
BOGAT OGNJEMET
Na večerni slovesnosti so v živopi-
sanem kulturnem programu nasto-
pile folklorna skupina iz švedskega
Katrineholma, dlani obiskovalcev so
dobro ogreli slovenski folkloristi in
muzikanti Bolnišnice Ptuj, lepo pa
je bilo videti in slišati tudi svečano
odete bobnarje in fanfariste iz nem-
škega Meinerzhagena. Vsem po vrsti
pa je zastajal dih, ko so Katalonci iz
Vallsa, skupina šteje prek 100 članov,
starih od štiri do 60 let, gradili žive
gradove, visoke tudi sedem "človeš-
kih nadstropij". Skoraj neverjetno.
Po skupnem sprejemu in večerji na
prostem ob zasanjanih zvokih Del-
phinine harmonike in franscoskih
šansonov, so nam okoli 21.30 razde-
lili bakle in lampione; nepozaben je
bil pogled na migetajoče luči - pri-
žgane bakle in lampiončke, ki so se
kako uro zatem v sprevodu spustile
do obrežja Loare, od koder smo na
drugem bregu lahko kmalu občudo-
vali veličasten ognjemet, v čast fran-
coskemu državnemu prazniku. Vse
skupaj smo pozneje prijetno zaokro-
žili z vsesplošno zabavo na trgu pred
občino.
V DUHU ŠVEDSKE
FRANCIJE IN EVROPE
Petkovo prebujanje je bilo zaradi
"podaljšane noči" za mnoge težje kot
sicer, a svoje je kmalu opravilo ro-
senje dežja, ki pa ni oviralo slav-
nostnega sprevoda delegacij šestih
sodelujočih mest skozi Saint Cyr z
budnico godbenikov, bobnarjev in
fanfar, ter na čelu s francoskima ba-
jeslovnima junakoma La Medelon in
maršalom Bernadotte.
Po mestu so ponosno vihrale zasta-
ve; pa ne le francoske, ampak vseh
šestih sodelujočih držav. In resnič-
no lepo je bilo videti skoraj vsakih
10(1 m tudi našo, slovensko zastavo.
Župane pobratenih mest so do slav-
nostne tribune v parku Perraudire,
kjer je bila ob 11. uri osrednja slove-
snost ob 20-letnici pobratenja med
francoskim Saint Cyrom in šved-
skim Katrineholmom, pripeljali s
čudovitimi oldtimerji. Morda je bilo
naključje, a v prvem, Matisu iz leta
1933, se je pripeljal ptujski župan
Miroslav Luci. Po svečanem dvigu
švedske, francoske in evropske zasta-
ve in ob igranju himn, sta dvajsetle-
tno sodelovanje predstavila županja
Katrineholma Marita Bengtsson in
Philippe Briand, regijski poslanec in
župan Saint Cyr-a, ki sta skupaj sve-
čano skovala ključa prijateljstva. Po
slovesnosti na kateri so nastopili tudi
ptujski folkloristi, so se župani in
funkcionarji sodelujočih občin sve-
čano podpisali v Zlato knjigo mesta,
zatem pa so odprli zanimivo razsta-
vo priznanih francoskih rokodelcev
pod naslovom Kovinar, zakaj pa ne?
Na trgu pa smo z odprtimi očmi in
ušesi prisluhnili koncertu skupine iz
regije Nord/Pas de Calais, ki je upri-
zorila edinstven koncert s 130 zvon-
ci raznih velikosti in seveda tonov.
Med sprehodom po parku pa smo
bili prijetno presenečeni, ko smo
opazili, da ima vsaka od sodelujočih
držav svoj cvetlični vrt, opremljen z
napisom svojega mesta. Slavje se je
nadaljevalo tudi popoldne, ko se je
s koncertom predstavil veliki orke-
ster gasilcev iz regije Indre-et-Loire,
pa vse tri folklorne skupine, ter kata-
lonski graditelji živih gradov. Salon
Ronsard je bil skoraj premajhen za
vse, ki so želeli prisluhniti koncertu
pianista Antona Garda in sopranistke
Elene Gragera. Ob zaključku med-
narodnega praznovanja leta 2000 pa
je pevski zbor De la Perraudire izve-
del še Mozartov Nocturno.
Vrhunec in slovo je pomenila sku-
pna slavnostna večerja pod velikim
šotorom, na kateri so župani šestih
evropskih mest izmenjali nagovore,
čestitke in darila, ter ob koncu vsi
skupaj upihnili sveče na 1,5 m veliki
plošči s torto in kanapeji. Kozarcev
šampanjca in čudovitega francoske-
ga rdečega vina ni nihče štel. Ob
dušeni raci, kaviarju, francoskih so-
latah, prefinjenih sirih, prilogah in
odličnih francoskih dobrotah, zares
ni bilo težko. Skratka Francozi so z
vsem, kar smo doživeli v Saint Cyru
na Loari dokazali, da znajo. Pravijo,
da bi jim nekaj tega radi vrnili čez
dve ali tri leta, ko naj bi bila Slove-
nija zrela za Evropsko unijo. Bomo
zmogli?
M.Ozmec
Svetniki iz Ptuja z županom Miroslavom Lucijem in ob njem podžupanom
Saint Cyra, Jean Ives - Couteaujem, na sredi.
Folklorna skupina ptujske bolnišnice s ptujskim županom pred slovensko
cvetlično gredo v mestnem parku Saint Cyra.
Francozi so očarali s čudovitim igranjem na 130 zvoncev, ki so prirejeni
tako, kot da bi igral na klaviature.
Za slovo so župani šestih evropskih mest upihnili veliko torto; od leve, tik
ob natakarju župan iz Wallsa, županja Katerineholma, ter župani Meiner-
zhagena, Saint Cyra, Newarka in Ptuja. Foto: M: Ozmec
Živi gradovi iz Vallsa, svetovno znana atrakcija iz Katalonije je pritegnila
izredno veliko pozornosti.
TEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
ZA KRATEK CAS
23
Mladi dopisniki
MOJDiDiK
Moj dedek me ima rad in jaz
njega. Ko pridem k njemu me
močno objame. Večkrat mi da
kakšno sladkarijo. Je zelo prija-
zen in se rad nasmeji. Moj de-
dek hodi v hribe in gore. Ima
tudi čebelnjak. Pridno skrbi za
čebele in jih neguje. Moj de-
dek vozi avto. Ko ima čas rad
gleda televizijo ali gre na spre-
god. Moj dedek je upokojen.
Moj dedek je najboljšii dedek
na svetu.
Maša Kodela, 3.a
OS Ljudski vrt
MOJA BABICA
Moji babici je ime Helena
in živi z mano in mojimi star-
ši. Zelo rada kuha. Seveda jaz
rada poskušam njene kuharske
mojstrovine.
Vsako jutro pelje psa Gogija
na sprehod. Ko se vrne, naredi
zajtrk. Po zajtrku gremo z njo
v mesto. Tam nakupi vse pot-
rebno za kosilo. Ko je voziček
poln, se vrnemo domov in ba-
bica nam naredi slastno kosilo.
Po kosilu pomije posodo in gre
gledat nadaljevanko, da se malo
odpočije.
Zvečer nam naredi večerjo.
Potem še pogleda film in gre
spat. Rada jo imam in nikomur
je ne dam!
Sadeja Nestorov, 3.c
OS Ljudski vrt
MOJA BABICA
Moja babica je zelo prijazna.
Imam jo zelo rada. Ime ji je
Zdravka in živi z mano in mo-
jimi starši.
Vsako jutro me zbudi, da ne
zamudim pouka. Ko pridem iz
šole, kuha kosilo. Bere mi zgo-
dbice in se zmano včasih tudi
igra. Zvečer z mano gleda tele-
vizijo. Včasih gre na obisk k se-
stri Milki ali bratu Mirku. Ko
je lepo vreme, dela dela na svo-
jem vrtu, kjer nabere tudi roži-
ce za na pokopališče.
Novembra bo imela rojstni
dan, zato moram prihraniti ne-
kaj denarja, da ji bom lahko kaj
lepega kupila.
Tina Murko B.c
OŠ Ljudski vrt
MOJA SOBA
v hiši imamo veliko prosto-
rov. Od vseh mi je najbolj všeč
moja soba. V njej je veliko stva-
ri, s katerimi se rad ukvarjam
in zabavam. Na mizi je osebni
računalnik in radio, ki ga veli-
ko poslušam. Na steni je nekaj
velikih slik, ki prikazujejo avto-
mobile. Stene so nežno modre
barve, strop pa je bel. Osvet-
ljuje me bela luč. Imam tudi
belo pohištvo, na katerem je
veliko spominkov in nepotreb-
nih stvari. Spim na postelji, ka-
tere posteljnina je modre barve.
Na tleh je položen parket, na
njem pa preproga s poslikavo
dinozavrov. Pred mizo je vrtljiv
stol in tudi na njem so dino-
zavri. Če pogledam skozi okno,
ki jo krasi zavesa s čipko, vi-
dim gozd.
Ko stopim v sobo, se mi zdi,
da sem na majhnem otočku
med oceani, saj v sobi vlada
modrina. V sobi se vedno z ve-
seljem učim. Upam, da se bom
lahko še dolgo poigraval v mo-
drini.
Blaž Debeljak, 7. b
OŠ Kidričevo
MOJA SOBA
Odločila sem se, de vam opi-
šem svojo sobo. Povedala vam
bom nekaj zanimivega o njej.
No, pa začnimo! Moja soba je v
rdečo - beli barvi. V njej imam
vse moje stvari (igrače, oble-
ke,...). Včasih sem imela na ste-
ni plakate CITE. Ko smo pred
nekaj leti pleskali mojo sobo, pa
sem se odločila, da so stene lep-
še brez plakatov in sedaj imam
na steni le še koledar. V moji
sobi so: dve omari, predalnik,
pisalna miza, stol, postelja, ra-
dio... Soba je namenjena spa-
nju, igranju in seveda učenju.
Vendar je soba tudi včasih raz-
metana. Velikokrat se mi ne lju-
bi pospravljati. Ampak se zelo
lepo počutim, če imam sobo
pospravljeno. To je bilo nekaj
o moji sobi. Upam, da vam je
bilo všeč.
Jana Dobrijevič, 3.c
OŠ Ljudski vrt
BILI SMO NA
PTUJSKEM GRADU
Danes smo bili na ptujskem
gradu in smo si ogledali različ-
ne sobe, velike slike,lepo okra-
šene strope, peči in lustre za
sveče. Najbolj včeš mi je bila
velika viteška dvorana in oro-
žarnica. V orožarnici sem vi-
del razne sulice, topove, oklepe,
meče in še mnogo drugih stva-
ri. Grad je imel dve nadstropji
in na vrhu - kjer je streha je
bilo zelo veliko golobov. Ogle-
dali smo si ves grad in tudi mu-
zej v njem. Skozi okna v gradu
si lahko videl lep razgled na
celi Ptuj. Vodič nam je povedal,
da so v ptujskem gradu živeli
sami bogataši. Ptujski grad so
gradili zelo dolgo.
Pred kakšnimi 300 - 400 leti
je postal grad takšen kot je zdaj,
saj so bili na začetku gradnje
gradu samo stolpi. Tam so žive-
li vitezi, ki so bili pozneje la-
stniki gradu in obenem zelo
bogati. Najbolj bogat je bil Ne-
mec, ki je dobil turška oblačila.
Ime mu je bilo Žiga (po sloven-
sko). Ker je bil tako bogat, se
je šel tudi naslikat in njegova
slika zdaj stoji na steni ene od
soban. Ko smo si ogledali Ptuj-
ski grad smo šli v risalnico in
se najedli. Potem smo se vrnili
nazaj proti šoli.
Niko Habjanič 4.c OŠ
-Ljudski vrt
PREIZKUŠNJA
PLAVANJA
v petek zjutraj smo se hitro
zbudili. Vsi smo vedeli, da nas
ta dan čaka tekmovanje za del-
finčke.
Odšli smo na telovadbo. Ko
smo prišli s telovadbe, smo pri-
pravili stvari za na plažo. Odšli
smo na zajtrk. Sabo smo nesli
brisačo.Tam smo tekmovali za
srebrne in zlate delfinčke. Tis-
to jutro je bilo morje precej mr-
zlo in valovito. Vsi smo kričali,
ker nas je zeblo. Tovariš Jože
nas je odpeljal v globoko vodo.
V vodi smo morali plavati de-
set minut. Komaj smo čakali,
da mine teh dest minut. Proti
koncu smo bili precej izmuče-
ni. Ko smo prišli iz vode, so
se nekateri učenci tresli, tako
hudo jih je zeblo. To je bil prvi
del izpita za srebrnega delfinč-
ka. Drugi del izpita je bil precej
težji.Izvajali smo ga v bazenu z
morsko vodo. V eni minuti in
20 sekundah je bilo potrebno
preplavati 50 metrov za srebr-
nega delfinčka. Za bronastega
delfinčka je bilo na razpolago
več časa. Skupina morskih de-
klic je plavala prva. Za njimi so
se v vodo spustile alge. Nato so
zaplavali galebi. Končno smo
bili na vrsti gusarji. Meni je
uspelo v eni minuti in sedem-
najstih sekundah preplavati 50
m. Tako sem osvojila srebrne-
ga delfinčka. Takoj za nami so
tekmovali drim - tinci. Nataša
je osvojila rekordni čas. V 46
sekundah je preplavala 50 m.
Zato je na koncu tekmovala
za zlatega delfinčka. Ko smo
vsi drim - timci odplavali, je
bila na vrsti zadnja skupina,
to so bili nesramno dobri. Vsi
so osvojili srebrnega delfinčka.
Zdaj je bila na vrsti Nataša.
Plavala je zelo hitro in uspelo ji
je. Dobila je zlatega delfinčka.
Po tekmovanju smo lahko cel
dan prosto plavali. Vesela sem,
da sem osvojila srebrnega del-
finčka. Vsi smo bili zadovoljni
s svojimi rezultati. Posebej še
Nataša.
Mateja Vek 4. razred OŠ
Sela
KO SEM POSTALA
SLAVNA
Nekega dne sem začela raz-
mišljati, kaj bom, ko bom veli-
ka. Po dolgem času razmišljanja
sem se odločila, da bom igral-
ka.
Tako sem se nekega dne zna-
šla na gledališkem odru, na ka-
terem so bila stojala, zavese,
mize, stoli in še bi se kaj našlo.
V gledališče sem prišla po eno-
stavni poti: prijavila sem se, ko
je bil v časopisu oglas. Na mojo
srečo so me hitro sprejeli. Na
prvi vaji mi je šlo vse narobe. A
na drugi je bilo že vse drugače.
Vedno bolje mi je šlo. Na prvi
predstavi so bili gledalci prese-
nečeni nad mojo nadarjenostjo.
Vedno več ljudi me je prihajalo
gledat. In tako so me čez nekaj
časa sprejeli v film. Snemanje
je bilo dolgo in vsak posnetek
smo posneli večkrat. Ko smo
končno posneli film, sem ime-
la že veliko ponudb za druge-
ga. Ko sem enega izbrala, sem
izvedela da je prejšnji dosegel
zelo veliko gledanost. Vabili so
me na intervjuje in me fotogra-
firali. Sčasoma sem se že nava-
dila na kamere. Prišel je dan,
ko so volili najboljšega igralca
ali igralko leta. Nekateri so že
vnaprej govorili, da sem to jaz.
In niso se motili. Tako sem
postala najboljša igralka leta.
Tako sem nastopala tudi v na-
daljavankah in podobnih seri-
jah. Tako se mi je uresničila
velika želja o mojem poklicu.
Tadeja Leskovar
4. c OŠ Lovrenc na Drav-
skem polju
1. The One - BACKSTREET BOYS
2. Uncle John from Jamaica - VENGABOVS
3. The Real Slim Shady - EMINEM
4. Life is a Rollercoaster - RONAN KEATING
5. It Feels So Good - SONJOUE
6. Breathless - THE CORRS
7. It's my Life - BON JOVi
8. Lefs Get Loud - JENNIFER LOPEZ
9. It's Gonna be me - N'SYNC
10. WeWIII Rockyou-FIVE

LUJZEK
Dober den, vsoki den! Po stori
navodi je drgoč nedela. Sedim
pod brajdami in gledam kak se
grozdeki debelijo in breskve rde-
čijo. Po grabi se rahla meglica
vleče, saj je snoči rohli dežek
malo žemljico namoča. Žetev
gre h kunci. Le tu pa tam še
kokšni kombajn ropoče in pše-
ničko zanje. Na našem Suhem
brgi bla slaba krušna letina,
saj je suša kruh že na njivi
pojela. Še slame blo tak malo,
ke ho morala naša kravica Seka
pozimi na trdem ležati in name-
sto sena, otove in druge krme
karuznico žvekati. Je pa vete
hujdič, saj provijo, ke krava
pri gobci doji. Je pa naša Seka
dobra mlekarica pa še skoro
vsoko leto nam teličeka povrže.
Na drugi stroni pa je žalostno,
da dosti domačij nema več niti
ene krave in so stale prozne.
Cenovna politika je na žalost
tokšna, ke se več ne sploča živine
rediti ne za mleko in ne za meso.
Dobra kravica bla včosik provo
malo bogostvo. Gdo sma se mija
z Mico ženila sma vsoki eno
kravico za erbijo dobila in sma
bla prav žalostna gdo sma se
mogla zavolo starosti od kravic
ločiti.
Tejko o krvah in virstvi, ki
je fejst zafurano in zaduženo.
Bliža se nam ptujski festival
domoče muzike, ki bo v petek, 4.
avgusta na Mestnem trgi pred
občinsko hišo na Ptuji, to se
provi na prostem pod mesečno
marelo, če nede dež ša. Namesto
vstopnice si naj obiskovalci pri-
nesejo kre sebe marelo. Provijo,
ke bo veselo, enkrat bo polka
na valčki, drugič pa valček na
polki. Mija z Mico pridemo zag-
višno, saj nama neje vujša še
niben ptujski festival. Saj vete
kak poje tista pesem: "Hmtad-
rata, hmtadrata, Lujs je mico
šlata....'" In tak dale naprej, ke
sta se z mopedom vred v jorki
znaj šla...
O politki pa gnes nič. 7m
kazen, saj se toti naši politikanti
samo še kregajo. Pa srečno! Vaš
skregani Lojzek. Aha, nekaj sen
še pozoha. Bodite lepo podav-
Ijeni do drugega tjedna.
LUJZEK.
INFO - glasbene novUe!
Nove pesmi razkazujejo različne obraze, saj nas ne-
katere navdušijo, nekatere razočarajo in nekatere nas
pustijo neodločene, ter nam pokažejo svoj pravi obraz
čez nekaj časa.
Ameriška zvezda papa BRITNEV SPEARS je do se-
daj posnela dva albuma Baby one more tirne in oops!
Did it Again, ter sta bila izdana pri glasbeni založbi Jive
(v Sloveniji jo zastopa založba Dallas). BRITNEV je pri-
pravila novo hitro nalezljivo popevko LUCKV ***, ki jo
je v vsej glasbeni leplivosti ponovno produciral prizna-
ni as Max Martin..
A A ,V
Britanska skupina MOLOKO je uspela s skladbama
Sing It Back in The Time is Now. Studijski kvintet je
ponovno pripravil posebno plesno skladbo PURE PLE-
ASURE SEEKER ***, saj le-ta združuje melodične se-
anse trip-hopa, housa in garage undergrounda.
A -V ,v
Ameriški mojster rapa in produkcije WYCLEF JEAN
je seveda svojo glasbeno pot začel pri skupini the Fu-
gees. Na solo poti je najbolj slovel s komadom Gone
Till November, medtem, ko je bil njegov največji produ-
centski uspeh komad Maria Maha, ki ga je naredil za
Santano. Gospod JEAN predstavlja mladi rap val The
Ročk and Melky Malk v komadu IT DOESN.T MATTER
***, katerega spremlja močna pihalna sekcija in valu-
joč, vendar dovolj izrazit rap slang!
Aameriški pevec in roper JD je svojih nekaj minut sla-
ve doživel, ko je sodeloval skupaj z Mariah Carey v hitu
Svveetheart. Nadarjeni izvajalec JD v novem komerci-
alnem rap in r & b komadu IVE GOT JO HAVE IT ***
gosti tudi raperja Nasa in odlično pevko Monico. Po-
sebnost komada pa je gotovo osnovna bas linija, ki je
ukradena iz pesmi Sledge Flammer pevca Petra Gabh-
ela.
Abehški kitahst in pevec GEORGE BENSON je že pri
11. letih sodeloval s kvartetom Jacka Mcduffa. Njegov
najuspešneujši album nosi naslov Breezin, medtem,
ko je njegova največja uspešnica nosi naslov Give me
the Night. GEORGE tokrat izvaja preveč realno pesem
THE GHETTO ***, ki se glasbeno naslanja na zahte-
ven soul s primesmi jazza.
>;<■;<•
JOHN MELLANCAMP se je rodil 7. oktobra 1951 in
je svoj prvi album z naslovom Chestnut Street Incident
izdal leta 1976. Ameriški rocker pa je najbolj blestel
s sledečimi temami I need a Lover, Hurts So Good,
Jack and Diane, Pink Houses, Smaii Town in Paper in
Fire. Gospod MELLANCAMP briljira v akustični baladi
YOUR'S FOREVER*****, v kateri svoj prizvok žalosti
doda violina.
David Robert Jones je pravo ime britanskega glas-
benika DAVID BOWIE-A, ki je svojo glasbeno pot za-
čel kot saksofonist pri skupini King Bees, Davy Jones
& The Lover Third in jo nato nadaljeval še pri skupini
Mannish Boys. David izvaja še eno prijetno popirock
pesem SEVEN*** in jo najdete na zgoščenki Hours.
ANOUK je mlada rockerica, ki si jemlje vzgled pri pe-
vkah, kot so Alanis Morissette Sheryl Crow, Jevvel, Tori,
Amos... Anouk je naredila odlično balado MICHEL ***,
ki temelji le na par akordih odigranih na akustični kita-
ri.
> > A
Nemški band SCORPIONS je začel s svojim delova-
njem leta 1971 in je pustil največji glasbeni pečat z
nepozabno balado Wind of Change. Škorpioni malo
kopirajo Metallico, saj so posneli album in pesem MO-
MENT OF GLORY **** v klasičnem prizvoku. Gre
namreč za kombinacijo ročka in klasične glasbene
spremljave, ki jo je odigral Berlinski filharmonični orke-
ster.
David Breznik

NK PODLEHNIK
Uspešno leto
Nogometni iilub Podlehnik je v minuli sezoni nastopil v
2. ligi MNZ Ptuj. Bili so veliko presenečenje, saj so igrali
dober nogomet. V jesenskem delu prvenstva so morali kot
domačini igrati na drugih igriščih, v spomladanskem delu
prvenstva pa so dobili zelo lepo urejeno igrišče pred ribni-
kom v Podlehniku. Da so pridobili igrišče je bilo potrebno
veliko prostovoljnega dela.
Seveda to ni bil problem, saj
so vedeli, da ne delajo zase,
ampak za bodoče rodove no-
gometašev. Ob tem jim je stala
ob strani tudi občina Pod-
lehnik. Ponekod se pojavijo
težnje po takojšnjem napre-
dovanju v višji razred. Tudi v
Podlehniku si to želijo, ven-
dar najprej želijo urediti stva-
ri v temeljih. Seveda pa jih
veselijo zmage njihovih no-
gometašev. Predsednik kluba
Alojz Grabrovec si skupaj z
svojimi sodelavci želi, da bi
se nogomet razvijal postopo-
ma. Ob njihovih prvenstve-
nih srečanjih, se na njihovem
"bregu" (ki je sedaj še samo
breg, v bodoče pa mogoče tudi
tribuna) zbere zmeraj veliko
število gledalcev, ki bi jim
zavidali marsikateri tretje in
drugoligaši. V takšnem ambi-
entu ni težko igrati.
Da mislijo resno z vzgojo
lastnega igralskega kadra, se
je pokazalo v letošnjem juliju,
ko so organizirali nogometno
šolo, ki sta jo vodila Ivan Zaje
in Franc Žitnik. Mladi nogo-
metaši, nekateri zelo mladi,
so bili zelo radovedni in dov-
zetni pri pridobivanju novih
nogometnih znanj. Seveda pa
sta trenerja dodala še svoje
in tako so imeli mladi nogo-
metaši lepo popolnjen mesec
julij, pa še bogatejši so za os-
novna nogometna znanja. Vo-
dja šole, Ivan Zaje, nam je o
poteku šole dejal naslednje:
"Predsednik Podlehnika, gos-
pod Alojz Gabrovec je prišel
na idejo o tej šoli. Midva
s Francem Žitnikom pa sva
imela čas in sprejela ta izziv.
Vadba je potekala vsak dan od
9 do 10.30 ure. Redno je vadilo
prek trideset mladih nogome-
tašev. To bo vsekakor veliko
pomenilo za nadaljnji razvoj
nogometa v tem kraju. Svoje
so dodali še starši, ki so z
zanimanjem spremljali potek
šole."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Članska ekipa NK Podlehnik
Šola nogometa
STOJNCI
frvo mesto TK - f I Sloimi
Nogometni klub TK - EL Stojnci je v soboto in nedeljo
organiziral 10. memorialni turnir v spomin na tragično
preminulega igralca Zdenka Vajdo. Na njem so zraven do-
mače ekipe nastopili še Dornava, Gorišnica in Markovci.
V dveh dneh si je ta zanimiv turnir ogledalo prek osemsto
gledalcev.
Vsekakor je največja pozor-
nost bila namenjena domačim
nogometašem, ki so si v minu-
li sezoni priigrali tretjeligaško
vozovnica V novo sezono, sft.
štartali s trenerjem Dušanom
Čehom in nekaterimi okre-
pitvami. Veliko pozornosti je
bilo namenjeno tudi ostalim
trem   ekipam. V zelo dobri
luči so se predstavili nogome-
taši Bukovcev, sicer člani 2.
lige MNZ Ptuj, ki so s svojo
igro napovedali, da v naslednji
sezoni resno računajo na uvr-
stitev v l.ligo MNZ Ptuj. Če
bodo nekatere stvari dodelali,
potem so zelo blizu željenega
cilja. Zelo dobro je zaigrala
tudi Dornava, ki je na tre-
nersko klop privabila nekda-
njega trenerja ptujske Drave
Osmana Zenunoviča in že je
bilo opaznih nekaj kvalitet-
nih premikov v njihovi igri.
Zelo dobro se je predstavila
tudi Gorišnica. V svoje vrste
so uspeli pridobiti igralca in
trenerja Gorazda Šketa, sicer
športnega pedagoga. Z neko-
liko več potrpežljivosti bi lah-
ko bili nogometaši Gorišnice
presenečenje v novem prven-
stvu, v 1. ligi MNZ Ptuj. Prvo
mesto je po pričakovanjih pri-
padlo nogometašem Stojncev,
ki so le v finalu imeli težje
delo, z ekipo Dornave. V bor-
bi za tretje mesto pa je Gori-
šnica premagala Bukovce.
REZULTATI- 1. DAN:
TK - EL STOJNCI : GO-
RIŠNICA 5:0; DORNAVA :
BUKOVCI 4:1 /1:1/po stre-
ljanju enajstmetrovk.
2. DAN - ZA 3. MESTO:
GORIŠNICA : BUKOVCI
4:2. ZA L MESTO:
TK-EL STOJNCI : DOR-
NAVA 3:1.
Za najboljšega igralca je bil
proglašen domači kapetan Mi-
ran Ljubeč.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa TK - EL Stojnci
MOŠKANJCI
2. Vaška olimpiada
v lanskem letu je v občini Gorišnica padla ideja o orga-
nizaciji vaške olimpiade in na koncu so jo tudi izvedli v
Moškajncih. Športna zveza Gorišnice pa je letos ponovno
organizirala to športno rekreativno prireditev, katere se je
udeležilo enajst vaških ekip, z 250 sodelujočimi tekmoval-
ci in tekmovalkami.
V soboto je bilo zvečine tudi
pravo vreme, zato so nemote-
no potekala športna tekmova-
nja na igriščih NK Gorišnica.
Le proti koncu je ponagajalo
vreme in tako bodo priznanja
najboljšim podeljena nocoj na
Gradu Bori in sicer po konča-
nem teku na Bori. Poleg za-
vidljivega števila nastopajočih
pa je bilo tudi veliko gledalcev,
ki so vzpodbujali nastopajoče
k čim boljšemu rezultatu in
seveda zmagam. Tekmovanje
med vaškimi ekipami je pri-
dobilo na pomembnosti, saj
ni vseeno, katera ekipa bo s
ponosom nosila ime skupne-
ga zmagovalca.
V malem nogomet je sodelo-
valo štirinajst vaških ekip, ki
so bile razdeljene v štiri pred-
tekmovalne skupine. REZUL-
TATI POLFINALA:
Gorišnica C: Gorišnica B 0:2,
Gorišnica A: Cirkulane 3:6.
ZA 3. MESTO: Gorišnica C:
Gorišnica a 3:0 ; ZA PRVO
MESTO: Gorišnica B: Cirku-
lane 6:5. V odbojki so tekmo-
vale ženske. Za tekmovanje «e
je prijavilo šest vaških ekip.
Po predtekmovanjih, ki je
potekalo v dveh skupinah, so
se dekleta pomerila za kon-
čne uvrstitve. Za 5. MESTO:
Gajevci- Placarovci: Noškajn-
ci B 0:2 ; za 3. MESTO: Mo-
škajnci A: Zamušani 2:0; ZA
1. MESTO: Gorišnica A: Go-
rišnica B 0:2. Metanje kamna
je privabilo veliko tekmoval-
cev in sicer jih je nastopilo 23,
ki so opravili tri serije. Prvo
mesto je pripadlo državnemu
reprezentantu v Judu, Jožetu
Marinu iz Moškajncev, ki je
kamen zalučal najdalje in si-
cer 9,97 metra, drugi je bil Be-
njamin Geč iz Zamušanov z
8,81 metra, tretji pa je bil Pri-
mož Firbas iz Moškajnc z 8,33
metra. Zanimivo tekmovanje
je bilo tudi v igranju košar-
karskih trojk, kjer je nasto-
pilo deset ekip. REZULTAT
POLFINALA: Moškajnci B:
Zamušani 21:23, Moškajnci
A: Gajevci 19:21. ZA 3. MES-
TO: Moškajnci A; Zamušani
21:23; ZA 1. MESTO: Moš-
kajnci B : Gajevci - Placarov-
ci 21:16. Pri namiznem tenisu
za moške je prvo mesto osvo-
jil Andrej Hunjet iz Formina,
drugi je bil Robert Kostevc
iz Gorišnice, tretji pa Andrej
Geč iz Zamušanov. Pri dekle-
tih je prvo mesto osvojila Mi-
lena Tušak, druga je bila Vesna
Brodnjak, tretja pa Gordana
Guskič - vse tri iz Gorišnice.
V igranju badmintona je prvo
mesto pripadlo Sabini Prav-
dič iz ekipe Gajevci- Placarov-
ci, druga je bila Marta Ranfi iz
Moškajncev, tretja pa Valerija
Vuk iz Zamušanov. V šahu je
nastopilo osem ekip. Prvo me-
sto so si priigrali šahisti Go-
rišnice, drugi so bili šahisti
iz Zamušanov, tretji pa šahisti
Gorišnice. V vlečenju vrvi, ki
je bilo prestižnega pomena in
kolikor smo izvedeli z veliko
predhodne vadbe, je nastopilo
šest ekip. Prvo mesto je pripa-
dlo ekipi Male vasi, druga je
bila ekipa Moškajncev.
V skupnem seštevku ekip je
prvo mesto osvojila ekipa Mo-
škajncev, ki je zbrala 52 točk,
sledijo Gorišnica 40, Zamuša-
ni 33, Gajevci -Placarovci 27,
Formin 17, Mala vas 14, Mu-
retinci 7, Cirkulane 6, Zagoji-
či 5, Gruškovec in Tibolci po
3 točke.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Jože Marin- zmagovalec v
metu kamna
Zanimive borbe v košarki
26

četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
ŠENTJERNEJ /
14. TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE
Mobitelov predfek
dobil Pafrezze LobelI
Prejšnjo nedeljo si je pod Gorjanci ogledalo kasaške
dirke kar 3000 navdušenih privržencev tega športa. Na-
vijači so bili zadovoljni predvsem z zmago domačina
Antončič Jožeta, ki je s kobilo Peli II slavil v četrti
dirki. Sicer pa so kar tri zmage odšle v ljubljanski Ko-
njeniški klub Stožice, dve v Komendo, po ena pa še v
Ljutomer in Maribor.
Zmagovalec dirke naraščaj-
nikov, torej šele dve leti starih
kasačev je bil Valley Walkin
Vit z voznikom Janijem Hro-
vatom iz Ljubljane. Najhit-
rejši čas dneva je zabeležila
Ability Vita na vajetih Iva
Žana iz Ljubljane - 1:19,1.
Dejanje dneva pa je bila zad-
nja, osma dirka, v kateri so se
petletni kasači pomerili v kva-
lifikacijah za veliko nagrado
Mobitela. Nekoliko presenet-
ljivo je skozi cilj prvi prika-
sal Patrezze LobelI z mladim
voznikom Osolnik Matejem
iz Komende, sledila pa je ko-
bila Suriya na vajetih Voja
Maleti/xa iz Šentjerneja ter
Condren na vajetih Mirka
Gregorca z Brda. Naslednji te-
kmovalni dan za kasače bo v
nedeljo, 23.julija na hipodro-
mu v Kamnici.Rezultati dirk
iz Šentjerneja: 1.dirka, av-
toštart za 3 - 14 - letne ka-
sače, 1680m, zaslužek do 60
- tisoč SIT:l.Lunasy (Kolet-
nik, Maribor) 1:25,3.2.dirka,
avtoštart za 2 - letne kasače.
1680m:l.Valley Walkin Vit
(Hrovat, Ljubljana Stožice)
1:26,1.3.dirka, avtoštart za 3
- 14 - letne kasače, 2080m,
zaslužek do 300 - tisoč SIT:
l.Corina (Skube, Komenda)
1:22,2.4.dirka, avtoštart za 3
- 14 - letne kasače, 2080m,
zaslužek do 140 - tisoč SIT:
l.Peli II (Antončič, Šentjer-
nej) 1:27,3.5.dirka, avtoštart
za 3 -14 - letne kasače, 2080m,
zaslužek do 550 - tisoč SIT:
l.West Side Story (Orel, Lju-
bljana Stožice) l:21,1.6.dirka,
avtoštart za 3 - 14 - letne ka-
sače, 1680m:l.Fabian (Slana,
Ljutomer) 1:19,7.7.dirka, av-
toštart za 3 - 14 - letne kasače,
1680m, zaslužek do 850 -
tisoč SIT: l.Ability Vita (Žan,
Ljubljana Stožice)
l:19,1.8.dirka, Mobitelov
predtek, avtoštart za 5 - letne
kasače, 2080m:l.Patrezze Lo-
belI (Osolnik, Komenda)
1:21,1; 2. Suriya (Maleti/Lt, Šen-
tjernej) 1:21,1 in 3.Cindren
(Gregorc, Brdo).
M.Toš
KAMNICA /
15.TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE
Dali nalhitrelšt
Več kot 1000 ljudi se je v nedeljo zbralo na kamniškem
hipodromu in si ogledalo dobro pripravljene kasaške
dirke, ki jih je organiziralo Konjeniško društvo Kamni-
ca. Kar 5 zmag je odšlo v Ljutomer, po ena pa k doma-
činom ter v Ljubljano in Šentjernej. V dirki dveletnikov
je v petem startu, osvojil svojo četrto zmago Den MS
Marka Slaviča iz Ljutomera, ta pa je v šesti dirki dneva
slavil tudi z Donom MS.
Veliki zmagovalec dneva je
bil zagotovo temperamentni
žrebec Dali na vajetih Jožeta
Sagaja, ki je dosegel najhitrej-
ši čas dneva 1:17,5, ta čas mu
hkrati predstavlja nov osebni
rekord na dolgi progi. Dirk
se je udeležil tudi mariborski
župan Boris Sovič, obiskoval-
ce pa je po končani prireditvi
zabaval priznani hrvaški pe-
vec Jasmin Stavros.Rezultati
dirk iz Kamnice:!.dirka, av-
toštart za 2 - letne kasače
1600m: l.Den MS (Slavič, Lju-
tomer) 1:24,2; 2.Valley Walkin
Vita (Hrovat, Ljubljana Sto-
žice) 1:24,5 in 3.Kleopatra
(Orthaber, Maribor).2.dirka,
avtoštart za 3 - 12 - letne
kasače, 2050m, zaslužek do
100 - tisoč SITl.Anika
(Znidarič, Ljutomer) 1:22,5;
2.Pia ON (Orel, Ljubljana Sto-
žice) 1:22,5 in 3.Dally Tor-
nado (Babic, Posavje Krško)
1:23,6.3.dirka, avtoštart za 3 -
12 - letne kasače, 2050m, zas-
lužek do 250 - tisoč SIT: 1 .Ford
Piko (Makovec, Ljutomer)
1:21,2; 2.Daewoo (Ferkol, Ko-
menda) 1:21,7 in3.Frupi(Ple-
čko, Kamnica) l:22,2.4.dirka,
avtoštart za 3 - 12 - letne
kasače, 2050m, zaslužek do
450 - tisoč SITl.Lescom (Ple-
čko, Kamnica) 1:19,7; 2.Angie
Vita (Žan, Ljubljana Stožice)
1:19,7 in 3.Frisky (Slana, Lju-
tomer) 1:20,7.5.dirka, avtoš-
tart za 3 - 12 - letne kasače,
2050m, zaslužek do 750 - tisoč
SIT:l.Ability Vita (Žan, Lju-
bljana Stožice) 1:20,2; 2.Ab-
ros (Kos, Komenda) 1:20,2 in
3.Div MS (Heric, Ljutomer)
l:20,4.6.dirka, avtoštart za 3 -
12 - letne kasače, 1600m, zaslu-
žek do 1,2 milijona SIT:I.Don
MS (Slavič, Ljutomer) 1:17,6;
2.Honey Goal (Kukolj, Lju-
tomer) 1:18,2 in 3.Condren
(Gregorc, Brdo) l:18,3.7.dir-
ka, avtoštart za 3 - 12 - letne
kasače, 2050m:l.Dali (Sagaj,
Ljutomer) 1:17,5; 2.Private
Dancer (Žan, Ljubljana Sto-
žice) 1:17,5 in 3.Mystical
Crown (Osterc, Ljutomer)
l:18,7.8.dirka, Mobitelov
predtek, avtoštart za 6 -14 - le-
tne kasače, 2050m: 1 .Bukefalos
(Pavšič, Šentjernej9 1:17,8;
2.Lepi B (Vidic, Brdo) 1:18,3
in 3.Raisa B (Gregorc, Brdo)
1:18,7.
M.Toš
Simonia spet
naiholiši Ptuiiani
Državno prvenstvo z malka-
libarsko pištolo proste izbire
na pedeset metrov v Ljublja-
ni, je bilo v zanemenju strel-
cev ljubljanske Olimpije, ki je
bila ekipni zmagovalec. Posa-
mezno je zmagal strelec Slo-
venskih Konjic, Cveto Ljubic.
Ptujski strelci so se dobro
odrezali. Najbolje uvrščeni so
bili člani SD Petovi avto, Boš-
tjan in Simon Simonič, saj sta
si z odličnimi 519. krogi deli-
la skupno mesto deveto mes-
to. Mirko Moleh iz Juršincev
je bil s 506. krogi trinajsti, Jure
Frčeč iz Kidričevega pa s 505.
krogi petnajsti.
SI
Tdr.ftci BofI
športna zveza Gorišnice se
bo tudi letos aktivno vključila
v praznovanje občinskega pra-
znika. V ta namen bo organizi-
ranih več športnih prireditev.
Vrhunec pa bo vsekakor v četr-
tek 27. julija, ko bodo izvedli
že peti tek na grad Bori. Iz
sramežljivih poizkusov se je ta
tek trdno zasidral med ljubite-
lje športa in rekreacije v tej ob-
čini, tako da se ga vsako leto
udeleži večje število tekmoval-
cev in tekmovalk. Ljubitelji
teka pa prihajajo tudi iz dru-
gih krajev. Start 5,5 kilometra
dolgega teka bo v Cirkulanah
in sicer ob 19.00 uri, cilj pa
na gradu Bori. Informacije in
predprijave po telefonu: Davo-
rin ZorU 02 743 02 10, ali GSM
041 553 307.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET / NOGOMET
Aluminij : Maribor
Pivovarna Laško 0:2 /0:0/
STRELCA: 0:1 Balajič /56/,
0:2Chizibour/90/
ALUMINIJ: Dukarič, Ko-
ren, S. Golob, Vršič, Prapotnik,
Pucko, Perkovič, Franci, Čeh,
Emeršič, Majcen. Igrali so še:
Kancler, Dončec, Sambolec, R.
Golob, Jevšenič, Šišič.
MARIBOR PIVOVARNA
LAŠKO: Simeunovič, Vugda-
lič, Šarkezi, Križan, Dvoršak,
Kokol, Balajič, N. Čeh, Šimun-
dža, Filekovič, Arbri. Igrali so
še: Grešak, Kvas, Cipot, Zidan,
Karič, Chizibour.
Pet dni pred pričetkom pr-
venstva v 1. SNL, so nogometaši
državnih prvakov iz Maribora,
odigrali prijateljsko nogometno
srečanje z drugoligašem Alu-
minijem. Prek tisoč gledalcev
je bilo nad igro gostov razoča-
ranih, medtem, ko so Kidri-
čani prikazali zelo dobro igro.
V prvem polčasu so bili Mari-
borčani nevarnejši in imeli dve
priložnosti za zadetek, ki pa sta
jih zamudila Balajič v peti in
Filekovič v 28. minuti.
V drugem polčasu so bili bo-
ljši nogometaši Aluminija, ki
pa žal niso bili najbolj prisebni
v zaključku akcij. Dva majhna
spodrsljaja v domači obrambi
sta bila dovolj za težko pribor-
jeno zmago gostov, ki jih čaka
pričetek prvenstva in tekme v
evropskih pokalih. Toda s tak-
šno igro bodo težko dosegli na-
črtovane rezultate, nekaj bodo
morali še postoriti, po vsej ver-
jetnosti pa menjati pristop do
igre z nekaj slabšimi, predv-
sem pa borbenejšimi nasprot-
niki. Sicer pa Maribor ostaja
Maribor in seveda državni pr-
vak.
Aluminij : Železničar
0:2 /0:1/
STRELCA: 0:1 Želič /45/,
0:2 Muharemovič /90/
ALUMINIJ: Dukarič, Ko-
ren, S. Golob, Vršič, Prapotnik,
Pucko, Perkovič, Franci, Čeh,
Emeršič, Majcen. Igrali so še:
Kancler, Sambolec, Dončec, R.
Golob, Jevrevič, Stres, Fridau-
er, Korez. Trener: Branko Hor-
jak.
Nogometaši kidričevskega
drugoligaša so v prijateljskem
nogometnem srečanju gostili
ekipo sarajevskega Železničar-
ja, ki se nahaja na pripravah
v rečah. Domači nogometaši
so ponovno zaigrali dobro in
ponovili igro, kot so jo poka-
zali proiti Olimpiji in Maribo-
ru PL. Uvodne mitu so minile
v igri med obema kazenskima
prostoroma, predvsem pa se je
igralo v širino. Nato so no-
gometaši Aluminija prevzeli
pobudo in resneje ogrožali gos-
tujočega vratarja. Nekaj strelov
je za las zgrešilo vrata Žele-
zničarja. Najlepši priložnosti
za dosego zadetkov sta imela
Emeršič v 44. minuti, ko je iz
bližine silovito streljal, vendar
zadel prečnik, ter že v nasled-
njem napadu Čeh, ki je slabo
streljal. Gostje so povedli v za-
dnjih trenutkih prvega polčasa
ko je Želič dosegel mojstrski
zadetek iz razdalje okoli 25 me-
trov.
V nadaljevanju je bila igra
zelo živahna in na trenutke tudi
preostra. Nogometaši Alumini-
ja so imeli tri izredne priložno-
sti za izenačenje, vendar žoga
kot zakleto ni hotela v gostujo-
čo mrežo. Tudi gostje so imeli
dve priložnosti in med drugim
zadeli tudi vratnik. In v zad-
njih trenutkih igre, kot je to že
skorajda v navadi, so Kidričani
prejeli še drugi zadetek, s kate-
rim so le potrdili težko pribor-
jeno zmago.
V nedeljo so nogometaši Alu-
minija odigrali še prijateljsko
srečanje s tretjeligašem Zreča-
mi in sicer na Rogli. Po priča-
kovanjih so zmagali Kidričani
s 4:0. Strelci zadetkov so bili:
Emeršič, Dončec, R. Golob in
Čeh.
Gerečja vas Unuk Sped :
Aluminij 1:5/0:2/
STRELCI: 0:1 Šišič/2/, 0:2
Šišič /36/, 0:3 Jevčenič /67/, 0:4
Fridauer /70/, 1:4 M. Bezjak
/75. iz Um/, 1:5 Čeh /83/
GEREČJA VAS UNUK
ŠPED: Grabrovec, Slaček, Kai-
sesberger, Habjanič, B. Krajnc,
Frangež, Podgoršek, Ciglar, Ko-
rez, M. Bezjak, Z. Bezjak. Igrali
so še: Perko, Verlak, J. Krajnc,
Palijan. Trener: Franc Panik-
var.
ALUMINIJ: Trop, Franci,
Fridauer, Stres, Sambolec,
Vršič, Čeh, Dončec, Majcen,
Golob, Šišič. Igrali so še Prapo-
tnik, Jevenič. Trener: Branko
Horjak.
Nogometaši domačega tretje-
ligaša so v prijateljskem nogo-
metnem srečanju gostili ekipo
sosednjega Aluminija, ki pa v
Gerečji vasi ni nastopil z vsemi
najboljšimi. Takoj na začetku
srečanja je Šišič povedel Kid-
ričane v vodstvo. Rahlo teren-
sko pobudo so imeli gostje, ki
so dosegli še drugi zadetek. V
tem delu so tudi domači nogo-
metaši poizkušali doseči zade-
tek, vendar streli od daleč niso
bili resnejša nevarnost za vra-
tarja Aluminija.
V drugem polčasu je prišla do
izraza boljša pripravljenost in
nogometaši Aluminija so dose-
gli še tri zadetke. Toda tudi no-
gometašem Gerečje vasi Unuk
Šped je uspelo doseči častni za-
detek.
Ptuj : Čarda 2:1 /0:1/
STRELCI: 0:1 Kerec /41/,
1:1 U. Krajnc/50/, 2:1 Vogrinec
/83/
PTUJ: Golob, Janžekovič,
Sluga, B. Emeršič, Toplak, Šoš-
tarič. Zaje, Sipek, Klinger, Vo-
grinec, Berdnik. Igrali so še: M.
Emeršič, D. Krajnc, U. Krajnc,
Slrgar, Horvat, Nenad. Trener:
Jože Hadler.
Po izpadu Drave iz druge lige
so se obetali ptujskemu nogo-
rnetu zelo hudi časi. Prišlo je
do spremembe imena, pa tudi
vodstvo kluba je uspelo angaži-
rati nekaj mladih igralcev. Njih
in seveda izkušenega stratega,
Jožeta Hadlerja, pa čaka še veli-
ko dela. V prvem prijateljskem
srečanju so mladi Ptujčani do-
segli zmagi, ki bo vsekakor
vzpodbuda za naprej. Gostje
iz Prekmurja so bili v prvem
polčasu nevarnejši tekmec in
so izmed nekaj priložnosti, na
koncu le uspeli doseči vodeči
zadetek.
Drugi polčas je bil pravo nas-
protje. V tem delu igre so bili
boljši domači nogometaši, ki so
dosegli dva zadetka, zraven tega
pa zamudili priložnost za še vi-
šjo zmago.
Ptuj : Dravinja 7:2 /2:1/
STRELCI: 0:1 Vodopivec
/25/, 1:1 Jurišič /30/, 2:1 Jurišič
/45/, 3:1 Jurišič /46/, 4:1 U.
Krajnc/55/, 5:1 Strgar/72/, 6: 1
Gojkošek /75/, 7:1 Toplak /80/,
7:2Cugmas/90. iz 11 m/.
PTUJ: Golob, B. Emeršič, D.
Krajnc, M. Emeršič, Klinger,
Berdnik, Gojkošek, Jurišič, U.
Krajnc, Bratec, Sluga. Igrali so
še: Horvat, Janžekovič, Šošta-
rič. Sipek, Toplak, Zaje. Trener:
Jože Hadler.
Nogometaši Ptuja so v svo-
jem drugem prijateljske sre-
čanju nekoliko nepričakovano,
predvsem pa povsem zasluženo,
visoko premagali nogometaše
Dravinje iz Slovenskih Konjic,
sicer novega tretjeligaša. Gostje
so na začetku povedli, vendar
je domačim do odhoda na od-
mor uspelo rezultat preobrniti
sebi v prid.
V drugem polčasu so nogo-
metaši Ptuja zaigrali dobro in
dosegli pet zadetkov, ter dose-
gli visoko zmago, ki je vseka-
kor velikega pomena za mlado
moštvo, ki ga vodi Jože Had-
ler, še posebej, če upoštevamo
dejstvo, da je prišlo do večjih
sprememb v moštvu, po odho-
du nekaterih igralcev iz kluba.
V nedeljo so nogometaši Ptu-
ja gostovali v Veržeju, kjer so
se pomerili z istoimenim do-
mačim tretjeligašem. Domačini
so slavili zmago z 3:2. Strelca
zadetkov za Ptujčane pa sta bila
Jurišič in Vogrinec.
Nogometna šola Drave
Nogometni klub Drava Ptuj
organizira Šolo nogometa za
dečke letnikov 1989- 1992. Šola
se prične 31. julija 2000, z pri-
četkom ob 8.00 uri na Mestnem
stadionu na Ptuju in bo trajala
do 9. avgusta. Vadba bo poteka-
la na nogometnih igriščih, zra-
ven tega pa še v Termah Ptuj,
pod strokovnim nadzorom va-
ditelja Mirana Zorčiča. Kotiza-
cija za šolo znaša 3000,00 SIT.
Danilo Klajmek
rEDNIK - Četrtek, 27. julij 2000
ŠPORT
27
KARTI NG
/oxe Seruga na Panonila Ringu
2nani tekmovalec AMD Ptuj v kartingu, veteran Jože
Šeruga, se bo udeležil evropskega conskega prvenstva na
IVladžarskem. Prekaljeni tekmovalec je najstarejši sloven-
ski tekmovalec, ki je pričel tekmovati leta 1975 v AMD
IVlTl Maribor in 1978 za AMD Ptuj v najmočnejšem razre-
du F 125 ccm. Z uspešnimi vožnajmi je nastopal v Slovaški,
Češki, Avstriji, Nemčiji, Franciji in Italiji sedaj pa še želi
preizkusiti svoje moči na conskem tekmovanju.
30 let karting športa na Ptuju
Avto moto društvo Ptuj uspe-
jno deluje že preko 50 let in je
športno dejavnost začela gojiti v
70 letih ko je skupina simptizer-
jev pričela sodelovati na raznih
relijih, motokros in speedway sta
pridobivala uspešne tekmovalce
(P Šegula, M. Vesenjak, B. Fras,
B. Vurcer in drugi), se je leta
1969 pojavila nova zvrst - karting,
ko so ob 1900-letnici Ptuja, oča-
ka slovenskih mest, pripravili po
mestnih ulicah propagandno te-
kmovanje. V naslednjih letih so
Ptujčani ob uspehih tekmovalcev
(F. Krajnca, R. Glavnika, U. Lan-
gerholca, D. Korošca, S. Pislaka,
M.Slana, in drugih), to špotrno
panogo sprejeli in pridobili šte-
vilne priveržence.
Po nekaj letih tekmovanj na
ptujski avtobusni postaji, so špotr-
ni entuziasti uspeli zgraditi edin-
stven športni objekt v državi -
kartodrom v idiličnem okolju na
otoku v Hajdošah.
Zavoljo prizadevanj članov in
vodstva, je karting klub poznan
po vsej Sloveniji in prek meja,
saj so pripravili nad 60 tekmo-
vanj nacionalnega značaja za na-
grado Ptuja. Odlični dosežki ekip
in tekmovalcev so vidni v polnih
vitrinah kristalnih vaz, pokalov,
plaket in medalj.
Klubu so tekmovalci nekajkrat
privozili ekipne naslove državnih
prvakov, kot številne naslove med
posamezniki. Danes se lahko po-
našajo, da so drugi najmočnejši
klub v državi s 14 tekmovalci v
vseh razredih.
Iz vrst nekdanjih tekmovalcev
je nastala prekaljena ekipa špor-
tnih funkcionarjev, ki ima v svo-
jih vrstah največ specializiranih
športnih funkcionarjev v Sloveni-
ji. S ponosom lahko trdimo, da so
bili pionirji na področju karting
športa.
Danes ima klub zelo močno za-
stopstvo v razredu F 125 med 7
tekmovalci. Po treh dirkah je T.
Janežič na 2. mestu, R. Banič na
4. mestu itd.
V razredu do 100 ccm juniorji
je D. Hvala na 4. mestu, med naj-
mlajšimi v razredu N 60 so A.
Damič in brat David ter Darjan
Klobasa na 6, 7 in 8 mestu.
Vsi bodo imeli priložnost, da se
ponovno uveljavijo na mednarod-
ni dirki pred zvestimi gledalci, ki
bo 6. avgusta 2000 s pričetkom ob
14.00 uri na kartodromu v Hajdo-
šah, kjer bodo gledalci lahko vi-
deli tudi dirko za "SAXO CUP",
ko bo po osmih dirkah znan zma-
govalec za veliko nagrado. Tako
se zvestim ljubiteljem dirk v kar-
tingu ponovno obeta športni vi-
kend na kartodromu. Vabljeni!
anc
Jože Seruga, št. 7, na dirki v Portorožu. Foto: Langerholc
Uroš Langerholc, predsednik
AMD Ptuj.
NK GERECJA VAS UNUK SPED
ifvrsfffv prvo polovico
Nogometaši Gerečje vasi so v
lanski sezoni igrali zelo dobro v
jesenskem delu prvenstva, ko so
osvojili četrto mesto, kar je bilo
za nekatere veliko presenečen-
je. Žal pa v nadaljevanju prven-
stva ni šlo vse po željah. Osvojili
so samo enajst točk. Pred no-
vim prvenstvom v 3. SNL-sever
je prišlo do sprememb v klubu.
Zraven svojega imena so dodali
še sponzorja in to je podjetje
Unuk šped iz Maribora. Za di-
rektorja, oziroma koordinatorja
dela, je bil postavljen Ivan Or-
nik, ki je v lanski sezoni oprav-
ljal naloge trenerja, novi trener
pa je Franc Panikvar.
Več o tem je povedal predsednik
NK Gerečja vas Unuk Šped, Kari
Svenšek: "S pripravami na novo
tekmovalno sezono smo pričeli
10. julija. Trenira petnajst igral-
cev, medtem ko jih deset trenira
z nogometaši Aluminija. Dobili
smo novega trenerja Franca Pani-
kvarja in pomočnika Zlatka Šker-
laka. Upamo, da bosta z uspešnim
delom pripomogla, da bo Ge-
rečja vas Unuk šped solidna eki-
pa v tretjeligaški konkurenci."Kot
smo že uvodoma zapisali, je pri-
šlo do sprembe v delu kluba in
igralskem kadru. O tem je pred-
sednik povedal: "Na spisku je pet-
indvajset igralcev in upam, da jih
bo redno treniralo dvajset. Mo-
ram reči, da sem s potekom prip-
rav zelo zadovoljen. Odigrali smo
dve srečanji in sicer smo v Slo-
venskih Konjicah premagali no-
vega drugoligaša Dravinjo s 3:1,
z Aluminijem pa smo izgubili s
5:1, vendar je to še vse na zače-
tku. Zadovoljni smo s prikazano
igro v Slov. Konjicah. Proti Alu-
miniju ekipa ni bila kompletna.
Aluminij je pač Aluminij in cilja
proti vrhu druge lige. Naša osno-
vna želja glede uvrstitve je, da bi
pristali v zgornjem delu prven-
stvene razpredelnice in če bi to
dosegli, potem bi bili zelo zado-
voljni."
Danilo Klajnšek
Kari Svenšek, predsednik NK
GEREČJA VAS UNUK ŠPED
Koletttik in lunasv državna prvaka
Na nedavnem državnem prven-
stvu kasačev, na hipodromu v Šen-
tjerneju na Dolenjskem je med
uveljavljenimi tekmovalci iz Slo-
venije in Hrvaške presenetil Ptuj-
čan Milan Koletnik, sicer član
kasaškega kluba Maribor, ki je s
3-letno kobilo Lunasy s časom
1:25 osvojil odlično prvo mesto.
Uspeh je toliko večji, ker je bilo
to njuno prvo večje tekmovanje,
Koletnik pa uspeh pripisuje tudi
klubskima tovarišema Jožetu Šila-
ku in Francu Lovrenčiču, ki sta
pomagala pri treningih. Državni-
ma prvakoma iz Ptuja pa seveda
tudi naše čestitke.
-OM
Uspešen ptujski kasač Milan Koletnik s svojo 3-letno zvezdni-
co Lunasy pred hlevom v Zabovcih pri Ptuju. Foto: M.Ozmec
550 Irllomefrov v 24 urah
Zvone Hasemali iz Hajdine velja za velikega pohodnika po
slovenskih gorah, zraven tega pa tudi neutrudno vrti peda-
la svojega kolesa. Že lansko leto se je odločil, da bo v šti-
rindvajsetih urah prekolesaril veliko kilometrov, ki se jih
je na koncu nabralo 460. V letošnjem letu pa se je tiho in
mirno pripravljal za nov podvig. V petek zjutraj se je s svo-
jimi spremljevalci Milanom Firbasom, Ivanom in Tadejem
Strnadom, Slavkom Cestnikom in Ivanom Knezom odpra-
vil na dolgo pot z kolesom po Sloveniji.
V soboto zjutraj je po štirin-
dvajsetih urah prekolesaril 560
kilometrov po cestah Dolejnske
in Prekmurja. Hvale vreden do-
sežek, ki je povezan z velikimi
napori, ki pa so bili na koncu
poplačani z osebnim rekordom.
Prek 5000 prevoženih kilometrov
je bilo narejenih v pripravah na ta
podvig. Zvone ne tekmuje z drugi-
mi, ampak sam s seboj in sam sebi
postavlja meje, oziroma kilomet-
re in ko to opravi je seveda zado-
voljen. 350 kilometrov je prevozil
po Dolejnski, preostanek poti pa
po Prekmurju in Štajerskem. Sam
je o tem povedal: "Vse je dobro
potekalo. Imel sem dobro povpre-
čje hitrosti, tudi vremenske raz-
mere so bile ugodne. Kakšne večje
krize ni bilo, mogoče po 250 ki-
lometrih, ko je nekoliko zapihal
veter V primerjavi z lani je bilo
veliko boljše, po drugi strani pa
sem bil tudi bolje pripravljen. Po-
hvalil bi ekipo, ki me je sprem-
ljala in vzpodbujala." V pogo/oru
z Zvonetom smo zaslutili, da po-
dvigov še ni konec. Mogče se bo
drugo leto odločil za še kaj večje-
ga. Ob teh prevoženih kilometrih
v 24 urah si zasluži vse čestitke.
Danilo Klajnšek
Zvonko Hasemali in njegov
spremljevalec Milan Firbas.
Moir državni rekord famare Hatko
Na olimpijskem strelišču v Gaju pri
Pragerskem so uspešno izvedli držav-
no prvenstvo v streljanju na glinaste
golobe. Dva dni so se strelci in strelke
borili za naslov najboljšega v Sloveni-
ji. Sodelovalo je 79 posameznikov in
posameznic in šestnajst ekip. Prvi dan
prvenstva je bilo zelo razburljivo, še
posebej pri dekletih. Državna prvakin-
ja je postala Tamara Matko iz Ilirske
Bistrice.
Poleg tega je nova prvakinja dosegla
tudi dva državna rekorda. V rednem delu
tekmovanja je dosegla 72 točk, v finalni
seriji pa 94. Dobre rezultate so dosegali
tudi v moški konkurenci. V finalu je v
razstreljevanju na koncu prvo mesto pri-
padlo Stanko Pisku s 140 točkami. Te-
sno pa je bilo tudi v ekipnem delu, saj
80 o zmagovalcu odločale zadnje serije,
kjer pa so bili najuspešnejši strelci iz Ilir-
ske Bistrice.
REZULTATI- ŽENSKE: 1. Tamara Ma-
tko Ilirska Bistrica 94, 2. Maja Frangež
Ormož 83, 3. Polona Koderman Nova
Gorica 77, 4. Nina Kramer Kunšperk 74,
5. Maja Kraljic Kamnik 74 točk.
REZULTATI MOŠKI: I.Stanko Pišek,
Dolomiti, 140, 2. Franc Vidonja SD Šte-
fan Kovač, Murska Sobota, 140,3. Franc
Pavlovič, Kunšperk, 139, 4. Sandi Bro-
lich. Ilirska Bistrica, 136, 5. Igor Macur,
Dolomiti, 135 točk.
EKIPNO: 1. Ilirska Bistrica, 343, 2. SD
Štefan Kovač, Murska Sobota, 339, 3.
Pils klub, 197 337 točk.
Danilo Klajnšek
Orasoi in $orišni€a M lahko bila visokm
Rokometna zveza Slovenije je
izvedla žrebanje parov v 1. B SRL
za moške in ženske. Pri fantih
sta se iz drugoligaške konkuren-
ce uvrstila Gorišnica iz zahodne-
ga dela in sežanski Mitol - Pro
Max, ki bi naj spadal tudi v ožji
krog favoritov za prvi dve mesti,
ki vodita v prvoligaško karavano.
Iz prve slovenske rokometne lige
sta izpadla Izola in Radeče in žreb
je ravno tako nanesel, da se bo-
sta v prvem krogu pomerila med
seboj, domačini pa bodo I.-^olani.
Seveda imajo tudi drugi klubi vi-
soke ambicije, ki pa se bodo med
prvenstvom tudi nekoliko spre-
menile, nekaterim zvišale, dru-
gim zmanjšale. Visoko bi lahko
bila tudi Ormož in novinec v
ligi Gorišnica /prej Pyramidia/, ki
imata kvalitetno igralsko zased-
bo, ter bosta največjim favoritom
vsekakor pomešala štrene. Vsaj na
papirju bi naj bili višje uvrščeni
Ormožani, ki imajo veliko več iz-
kušenj, kot novinec v ligi. Sicer
pa je žoga okrogla in se bo po bo-
jih na parketu videlo, kdo, kaj in
zakaj. Vse opcije so namreč odpr-
te. Prvenstvo se bo pričelo 7. (8).
oktobra. Pari 1. kroga so nasled-
nji: Mitol Pro- Max : Predvor,
Pomurka Krog Bakovci : Šmart-
no 99, Gorišnica : Dol TKI Hra-
stnik, Izola : Radeče, Ormož :
Sevnica, Chio Besnica : Nova Go-
rica
Prav tako zanimivo bo pri de-
kletih. Iz prve lige je izpadel ma-
riborski Branik, zato pa v ligi
letos ne bo Sevnice. Za 1. B ligo
je nova ekipa iz Celja in pono-
vno je na rokometni sceni ekipa
Zagorja. V minuli sezoni je bila
najboljša ekipa Polja, ki bi naj ob
mariborčankah bila tudi kandi-
dat za prvo mesto. Potihoma pa
visoke ambicije gojijo še v nekate-
rih drugih klubih, med katerimi
je tudi ekipa ŽRK Ptuj, ki je bila
v minuli sezoni nekoliko prekra-
tka v finalnem srečanju končnice
z ekipo krajnske Save. Priložno-
sti vsekakor drugič, če se jim bo
pojavila, ne bodo izpustile. Pari
1. kroga so: PUV NIVO Celje:
Polje, Branik : VIAS Šentjernej,
Škocjan : Keting, Novo Mesto :
ŽRK Ptuj. V prvem krogu je pro-
sta ekipa Zagorja.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Uvrstiii se v I. B SRL
V ptujskem moškem rokometnem klubu je prišlo do nekaj
sprememb. Najprej se je vrnilo zopet staro ime kluba, do-
bili so nekaj novih igralcev, prišlo pa je tudi do spremem-
be na trenerski klopi. Naš sogovornik je bil kapetan RK
Drava Ptuj, Marko Kac, ki nam je minulem prvenstvu,
ko je Drava osvojila drugo mesto v 2. SRL- vzhod, povedal
naslednje: "Osvojili smo drugo mesto, kar bi rekel da ni
uspeh, saj se nismo uspeli uvrstiti v 1. B SRL.
Če pa pogledamo kakšni prob-
lemi so bili vsa leta v rokometu
na Ptuju vidimo na koncu, da je
bila to zelo mlada ekipa, v staro-
sti od šestnajst do enaindvajset let
in bi zato dejal, da je iz tega vi-
dika ta uvrstitev tudi uspeh. Pri
naši igri bi pohvalil našo željo
in predvsem borbenost, ki je v
finalu skorajda prevagala izkuš-
nje. Naši nasprotniki, rokometaši
Pyramidie so imeli izkušenejšo
moštvo, zraven tega pa so štiri leta
delali na tem, da se uvrstijo v 1. B
ligo in mislim, da so se povsem
zasluženo uvrstili naprej."
Na trenerski klopi ptujske
Drave je prišlo do spremembe.
Namesto Ivana Hrupiča jo bo
sedaj vadil Maric Sagadin. Ali
bo to prineslo kakšne spremem-
be?
Marko Kac: "Pravzaprav kot
igralec ne bi tega komentiral, kot
kapetan pa bi dejal, da ni važno
kdo je trener, kako mu je ime.
Igralci ga bomo ubogali, tako smo
tudi prejšnjega trenerja. Upam, da
bomo z njim dosegli dobre rezul-
tate, vsaj prvo, ali drugo mesto v
skupni ligi, ki se bo formirala v
januarju drugega leta."
Seveda pa ne bo vse skupaj lah-
ko. Rokometaši Drave bodo mo-
rali najprej osvojiti prvo, ali drugo
mesto v 2. SRL- vzhod in kasneje
presneto dobro igrati, če se želijo
uvrstiti na tisti dve mesti, ki vodi-
jo v prvo B ligo. Na razporedu bo
vsekakor več kvalitetnih srečanj,
saj so tudi nasprotniki kvalitetni
in si praktično vsi želijo napre-
dovanja. Kapetan Drave pa o tem
razmišlja takole:
"Ker se vidi možnost napredo-
vanja je prišlo do igralskih okrepi-
tev, ponovno se je vrnilo staro ime
Drava. Zelo dobro se bo potreb-
no pripraviti za novo sezono, ki
bo zelo dolga in naporna. Upam,
da bomo osvojili eno izmed tistih
mest, ki vodijo v toliko željeno
1. B SRL. Res je, da ne poznamo
ekip iz zahodnega dela, kakor tudi
one ne nas."
Kapetan RK Drava, Marko Kac.
28
NASVBTI
Četrtek, 27. julij 2000 - TEDNIK
Kuharski nasveti
festenittske solate
Solate iz testenin so iziv za vsakega, ki jih pripravlja, saj ponujajo
vedno nove možnosti in so enostavne za pripravo. Hkrati pa lahko kom-
biniramo sestavine, ki so nam po okusu všeč, le nekaj osnovnih zako-
nitosti je smiselni upoštevati. Za solate so najboljše testenine brez jajc,
ki po kuhanju obdržijo svojo obliko. Idealne so kratke testenine, razni
zvitki, makaroni, polžki, in tudi dolge testenine, kot so tanki in široki
rezanci, ker dobro vpijajo omako.
Za pripravo testeninskih solat je po-
membna oblika in konsistenca testenin
po kuhanju. Zato jih kuhamo zmeraj v
veliki količini slane vode, da se teste-
nine ne prijemajo med sabo pa doda-
mo še nekaj žlic olja. Čas kuhanja je
odvisen od vrste testenin, vendar jih
vedno skuhamo tako, da so še rahlo
čvrste na ugriz, oziroma al dente, to
pomeni da so zunaj kuhane, znotraj pa
so čvrste in prožne. Po kuhanju teste-
nin ne puščamo v vodi, temveč jih od-
cedimo, temeljito splaknemo z mrzlo
vodo, da z njih splaknemo škrob, ki
se je nabral na zunanjih stenah in jih
ohladimo. Pri kuhanju večje količine
testenin dodajte odcejenim in splak-
njenim testeninam malo belega olja in
narahlo premešajte.
Največ testeninskih solat in drugih
testeninskih jedi pripravljajo v Italiji.
Solato naredijo s preprostim oblivom
iz olivnega olja, limoninim sokom ali
kisom, ter dodajo surovo ali kuhano
zelenjavo, ter male koščke sardelnega
fileja ali tune. Od surove zelenjave lah-
ko uporabimo paradižnik, kumare, pa-
priko, drobno naribano mlado korenje
in zeleno solato. Od vložene zelenjave
so v italijanskih solatah skoraj zmeraj
olive, dodali pa bi lahko še gobice, ki-
sle kumare, sladkor koruzo in čebuli-
co.
Zraven že omenjenih sestavin teste-
ninskim solatam dodajamo še kuhano
zelenjavo, od kuhane uporabimo naj-
pogosteje korenje, grah, stročji fižol,
cvetačo in brokoli, vse vrste mesa, tako
lahko dodamo svinjino, ki jo narežemo
na rezance ali kocke, perutnino, gove-
dino, ribe ter različne poltrde sire. Te-
steninske solate so še posebej okusne,
če dodamo koščke prekajene postrvi.
Rezanje mesa pri testeninskih solatah,
je odvisno od oblike testenin, ki smo
jo jih skuhali. V kolikor smo uporabi-
li dolge, tanke testenine, režemo os-
tale sestavine na rezance, če imamo
krajše testenine, režemo na kocke ali
večje kose. K testeninskim solatam
dodajamo še različne mesne izdelke,
kot so obarjene klobase, pariška, pose-
bna, šunka, prekajeno ali kuhano sla-
nino, prekajeno in kuhano meso, zelo
redko pa dodajamo suhe mesne izdel-
ke. Američani so pri pripravi testenin-
skih solat iznajdljivejši. Najpogosteje
mešajo pobarvane testenine z majone-
zo, zelenjavo in zelišči, začinijo pa z
arašidnim ali medenim oblivom, ali
ostrimi čilijevimi omakami, v katerih
so kot sestavina še kokošje meso in na
kocke narezan avokado.
Tudi nadevane ali polnjene testeni-
ne so primerne za pripravo solat, če jih
naredimo s kisovo omako ali dišavni-
mi pastami, dobimo lahkotno poletno
jed. Solate iz testenin damo pred servi-
ranjem nekaj časa v hladilnik, odvisno
od sestavin in solatnih prelivov. Naj-
pogosteje jih pripravljamo z osnovnim
solatnim prelivom, pri čemer uporabi-
mo zeliščne ali odišavljene kise, od olja
po možnosti uporabimo olivno olje, ter
začinimo z zelišči. Pri nas pogosto pri-
pravljamo testeninske solate z majo-
neznim solatnim prelivom. Majonezo
narahlo razredčimo s kislo smetano ali
rahlo kisano vodo, dodamo fino nari-
bane kisle kumare, po želji malo sesek-
ljanih kaper in en srdelni file, začinimo
s poprom in soljo, ter prilijemo ku-
hanim testeninam z raznimi dodatki.
Majonezni solatni preliv s kaprami in
sardelnim filejem se še posebej poda
k testeninski solati z ribami. Preliv si
lahko pripravimo še iz kisle smetane,
ki jo razredčimo narahlo z vodo, oki-
samo z limoninim sokom, dodamo se-
sekljani peteršilj, sol in poper in prav
tako prilijemo k testeninam z različni-
mi dodatki. Manj pogosti prelivi so že
drobnjakov preliv s krompirjem, vine-
gretska omaka in zelena omaka. Dro-
bnjakov preliv si pripravimo tako, da
pripravimo približno 2 decilitra osno-
vnega solatnega preliva, mu dodamo
narezani drobnjak in 1 do 2 kuhana
ohlajena krompirja, ki jih v omako fino
naribamo. Drobnjakov preliv se pose-
bej dobro ujemo s testeninsko solato, v
katero smo narezali kuhano govedino
in koščke surove paprike.
Za testeninsko solato, ki ima blage
sestavine, pa si pripravimo vinegretsko
omako tako, da osnovnemu solatnemu
prelivu dodamo eno trdo kuhano jajce,
ki ga fino sesekljamo, dodamo še se-
sekljane kisle kumare, peteršilj, kapre,
sardelni fine in začinimo po potrebi s
soljo in poprom. Preliv z vinegretsko
omako je primeren za testeninske sola-
te, ki smo jim dodali posebno salamo
in paradižnik.
V kolikor pripravljamo solate iz pol-
njenih testenin, kot so ravioli in torteli-
ni, jih pripravljamo z manj pikantnimi
in začinjenimi prelivi, saj imajo že za-
činjeno polnilo ali nadev. Pri polnjenih
testeninah uporabljamo navadne sola-
tne prelive ali solatne prelive s kislo
smetano in jih po vrhu potresemo s po-
ljubnimi siri, ki zorijo s plemenito ple-
snijo, ali s siri, ki imajo
močne vonje.
Nada Pignar
profesorica kuharstva
Mesna solafa
s festenimami:
Poljubno klobaso narežemo na
kocke, dodamo sesekljano čebulo
in narezan paradižnik, kumare in
svežo papriko. Po želji dodamo 2
do 3 rdeče redkvice, ki jih fino na-
režemo ali sesekljamo. Začinimo
s soljo, poprom, oljem in kisom.
Manjše oblike testenin (školjkice)
skuhamo do polovice, odcedimo,
splaknemo z mrzlo vodo in ohla-
dimo. Ohlajene dodamo k ostalim
sestavinam in temeljito premeša-
mo. Okrasimo s trdo kuhanimi
jajci, prteršiljem in drobnjakom.
Avtorica: Anica Žitnik, Httjdoše 100,
H ajdi na.
KRVODAJALCI
11. julij: Alenka Zorman, Žu petine i 33;
Natalija Škrinjar, Libanja 15; Emica Bezjak,
Mihovci 22; Marija Ktemeočič, Hardek 45;
Daniela Petek, Trgovišče 3; Boštjan Vogri-
nec, Vuzmetinci 1; Stanislav Čuš, Žamenci
12/'A; Ivan Milošič, Jablovec 56/a Samo
Kočevar, Dravska 3; Anton Keienc, Gorišni-
ca 47; Elizabeta Roškar, Strmec 13; Dušan
Kores, Medvedce 14; Martin Cvetko, Gra-
diščak 8; Jože Fideršek, Tržeč 34/a; Irena
Vrečar, Zasadi 7; Alojz Gajnko, Zagrebška
12; Marija Štumberger, Stojnci 20; Boris
Spindier, Prerad 40/A; Marija Arnuš, Rim-
ska ploščad 3; Vladimir Fras, Hlaponci
25/A; Nada Kožar, Industrijsko naselje;
13. julij: David Šenkiš, Žabjak 15; Anton
Gavez, Korenjak 11; Ksenja Kosi, Pršetinci
18; Liljana Ternon, Šardinje 24; Nataša Hor-
vat, Vrtnarska 14; Branko Šenkiš, Gregorči-
čev drevored 5; Andrej Vogrinec, Markovci
33/A; Mitja Meško, Tovarniška c. 2; Milan
Travnikar, Ob Železnici 12; Albin Topolovec;
Grdina 1; Zdenka Selinšek, Majšperk 32;
Damjan Vogrinec, Skorba 56/B; Gorazd Ko-
zoderc, Skorba 51; Franc Križan, Gabrnik
52, Janez Kocmut, Žabjak 59; Franc Cizerl,
Gregorčičev drevored; Alojz Ters, Klinetova
10; Slavko Horvat Varaždinska 17; Dušan
Bračko, Zg. Duplek 58; Branko Frangež,
Podlože 49; Janez Meglic, Markovci 4/B;
Saša ŠauperI, Štantetova 30; Anton Vuči-
na, Grajena 26; Željko Tarodi, Arbaejterjeva
8; Martin Meznartč; Markovci 67/c; Franc
Križan, Gabrnik 52;
Darovalci finančnih sredstev
za izgradnjo bolnišnice Ptuj:
Stanovalci Panonske 5, Ptuj
- namesto rož za pokojnega
Ban Vladimirja, 13.500,00 sit.
Jože Baloh - namesto rož
za pokojnega Ban Vladimirja
5.000,00 sit.
Delavci bolnišnice Ptuj se za
prispevana finančna sredstva
iskreno zahvaljujemo.
MAG. BOJAN SINKO,
SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO
OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE - 287 NAD.
Duševno zdravje
otrok in mladostnikov
Nastanek in vzdrževanje psi-
hosocialnih motenj v otroštvu
Ravno otroci in mladostniki so ti-
sti, pri katerih moramo naredi vse
za varovanje in krepitev njihovega
duševnega zdravja in seveda nam
prav sodobne razlage nastanka in
vzdrževanja psihosocialnih motenj
v otroštvu odpirajo veliko možnosti
za to.
Presežene so namreč že enosmer-
ne, enostavne in vzročno posledič-
ne razlage in ne misli se več, da je
sleherna otrokova težava posledica
neugodnega družinskega okolja ali
pa travmatskega doživetja. Vemo, da
imajo nekateri otroci, ki doraščajo v
običajnih družinskih okoljih, psiho-
socialne težave ali motnje; medtem
ko pa mnogi otroci, ki so doživeli
hudo travmatske dogodke ali živijo
v kronično neugodnih okoliščinah,
nimajo psihosocialnih težav ali mo-
tenj.
Ko tu govorim o otroku upošte-
vam opredelitev ZN: "otrok je oseba
v starosti od O do 18 let!".
Sodobne teoretične domneve, s
katerimi si razlagamo otrokovo no-
tranje stanje, njegovo delovanje in
razvoj, so: modeli, ki upoštevajo več
različic, toda so istočasno tudi celos-
tni, modeli, ki upoštevajo medseboj-
no povezanost in vpliv ter modeli
ogrožajočih in varovalnih dejavni-
kov ter procesov, kakor tudi modeli
socialnega okolja.
Pa si poglejmo najprej razlago po
modelih, ki upoštevajo več različic
in so istočasno tudi celostni.
Mnoge raziskave so namreč poka-
zale, da s prisotnostjo zgolj enega de-
javnika z neugodnim predznakom v
otrokovem življenju ne moremo ra-
zložiti pojava motnje, saj velika ve-
čina otrok z istim dejavnikom ne
izkazuje motenj. Ta ugotovitev pa
seveda pogojuje pri razlagi vzrokov
nastanka in vzdrževanja psihosoci-
alnih motenj nujnost celostnih mo-
delov, ki upoštevajo več različnih
dejavnikov. Ti govorijo o tem, da
sta otrokov odziv in njegovo sedanje
vedenje odvisna od številnih ogro-
žajočih in varovalnih dejavnikov v
preteklosti in sedanjosti ter od med-
sebojno vplivajočih procesov, ki jih
povezujejo. Če je teža celotnega ko-
mleksa obremenitev in stresov, ki
jih otrok doživlja v sedanjosti, v ura-
vnoteženem odnosu do otrokovih
zmogljivosti obvladovanja, otrok ne
bo kazal psihosocialnih motenj. Če
pa je teža prevelika, se bodo pokaza-
le motnje.
Naslednjič pa si bomo pogledali
katere abnormne psihosocialne situ-
acije predstavljajo ogrožajoče dejav-
nike psihosocialnega razvoja otrok.
Mag. Bojan Sinko,
spec. klin, psih.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / V VRTU
Po <iež|ii os¥eiitew
In okrevanje vriov
Skrbna nega vrtnega rastlinja, dobro pripravljena zemlja, ustrezna odbira vrst in
sort rastlin, ki jih v danih talnih in vremenskih razmerah lahko gojimo, prehranje-
nost in varstvo rastlin, so pogoji za uspešno vrtnarjenje. Na skrajne vremenske
razmere se vrtno rastlinje doziva tako, kot ga uspemo nanje prilagoditi.
Ob letošnji vročini in suši. ki je vrtno rastli-
nje ovirala v razvoju in rasti že vse od začet-
ka vegetacije pa do obdobja bujne rasti, je
priložnost za vrtnarja, da sedaj po dežju in
osvežitvi v vrtu ugotovi, kje pri vrtnarjenju ni
uspešen in kakšne so lahko njegove nove iz-
kušnje.
V SADNEM VRTU smo letošnji pridelek ri-
beza in kosmulje že pospravili. Takoj po obira-
nju v ribezovih in kosmuljevih grmih opravimo
rez, redčenje in pomlajevanje, da bi do jeseni
pravočasno še dorastel in dozorel nov nado-
mestni vzgojni in rodni les. Na obnovljenem
lesu se mora v naslednjem mesecu avgustu
formirati nastavek cvetnih brstov za rodnost
v naslednjem letu, ki se razvije le na mladih,
dobro razvitih ogrodnih vejah, ki so dobro
osvetljene, skrbno negovane, dobro prehra-
njene in varovane pred boleznimi in škodljiv-
ci. Pri tokratni rezi iz ribezovih grmov izločimo
stare in izrojene veje, številne koreninske iz-
rastke in zakrnele ter nedoraščene poganjke.
Meseca avgusta je čas za sajenje vrtnih ja-
god, za kar mora biti vsaj mesec dni pred sa-
jenjem dobro pripravljene zemlja. Iz gredic,
kamor nameravamo saditi jagode, odstrani-
mo plevel, posebno pozornost pa posvetimo
še koreninskim plevelom: slaku, pirnici in div-
jemu sirku, ki jih populimo s koreninami vred,
če pa obnavljamo na večji gredici, kjer ročna
pletev ni mogoča, pa poškropimo površino s
totalnim herbicidom boom efekt. Trajne kore-
ninske plevele moramo pred sajenjem jagod
dosledno izločiti, česar kasneje iz nasada ni
mogoče. Za sajenje jagod pripravimo dovolj
dobro preperelega komposta. Svež hlevski
gnoj za obnovo jagodnjaka ni primeren, ker
razpadajoča organska snov jagodnim koreni-
nam škoduje. Sredi julija pa je tudi čas, da
si pravočasno zagotovimo jagodove sadike,
ker v sezoni sajenja običajno ni več na voljo
kakovostnih, zdravih in željenih sort ustreznih
sadik.
V OKRASNEM VRTU gojimo tudi okrasne
posodovke, vse bolj priljubljene okenske in
balkonske cvetlice. Ta zvrst rastlinja si na vr-
huncu poletja privošči nekoliko počitka. Goji-
telji, ki skrbno negujejo, redno dognojujejo in
zalivajo te vrste okrasnega rastlinja, poletne-
ga odmora v intenzivnosti cvetenja cesto niti
ne opazijo, če pa vendar le rahel predah cve-
tenja opazimo, to naj ne bo znak, da je pri
razvoju rastlin nekaj narobe oziroma, da je
prišlo do rastnih motenj. Rastline si od časa
do časa vzamejo neke vrste odmor, v kate-
rem si nekoliko spočijejo in naberejo moči za
še bogatejše in podaljšano cvetenje. Okras-
ne posodovke v obdobju mirovanja normalno
negujemo, je pa tedaj priporočljivo po površi-
ni prsti v lončku ali koritu potrositi kamninsko
moko, biovit ali agrovit in jo zagrebsti. Kam-
ninska moka pripomore k izboljšanju struktu-
re prsti v lončku, zračnosti pri koreninah ter
pospešuje razvoj drobnoživk in s tem rodovit-
nost prsti v posodi.
ZELENJAVNI VRT je po nekaj deževnih pa-
davinah v visokem poletju ponovno ozelenel,
po suši poškodovano vrtno rastlinje pa že
okreva. Nekateri pozno pomladanski in zgo-
dnje poletni posevki vrtnin so zaradi poma-
njkanja talne vlage propadli, kjer pa je vrtna
zemlja kolikor toliko vlažna, so po dežju pri-
čeli kaliti. Večino posekov že lahko ocenimo,
ali jih je mogoče še dosejati ali pa setev po-
noviti. Kjer je bila kalitev semen vrtnin nee-
nakomerna, je potrebna večja skrb za nego
posevka, da ga skrbno plevemo, pregoste
redčimo, prazna mesta pa izpopolnimo s do-
sevkom ali podsajanjem. Tla plitvo rahljamo,
da zadržimo v njih vlago, talno skorjo pa po
vsakih občutnejših padavinah zdrobimo.
Konec julija in v začetku avgusta sadimo
endivijo. Da bo endivija zdrava, da se bodo
formirale bogate rozete in da ne bo grenkega
okusa, upoštevamo pri njenem pridelovanju
nekaj posebnosti z razliko od drugih solat-
nic. Čeprav endivija uspeva v vseh vrstah tal,
ji najbolje ustrezajo srednje težka, globoko
obdelana zemlja z obilico humusa in hranil
na primerno topli in zavetni legi. Po kolobar-
ju najbolje uspe za zgodnjimi kapusnicami,
zgodnjim krompirjem, stročnicami, čebulo in
rdečo peso. Na stalno mesto presajamo sadi-
ke ko imajo razvitih 4 do 6 listov, vendar ne
globje kot so vzgojene na setvenici, sicer za-
ostanejo v rasti in poženejo v cvet. Endivija
potrebuje obilno zračno in talno vlago. Če ni
naravne, jo zalivamo. Če rastline pred spravi-
lom trpijo sušo se v njih izrazito poveča vse-
bnost grenčic. Dodatki mešanih rudninskih
gnojil na grenčico ne vplivajo, če pa je katere-
ga od osnovnih hranil v pomanjkanju, je endi-
vija grenka. Grenčica se z beljenjem endivije
omili ali ppvsem premine.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati, sadi-
ti, precepljati in oskrbovati rastline, ki jih pri-
delujemo zaradi lista, v dneh od 22. do 24.
julija in 2. avgusta, plodov 24. in 25. julija ter
1. in 2. avgusta, korenine 26. in 27. julija ter
3.in 4. avgusta in rastline, ki jih pridelujemo
zaradi cveta, 6. in 7. avgusta
Miran Glušič, ing. agr.
BREZOVEC / PRI ROZIKI PINTARIC ZDAJ TUDI ELEKTRIKA
Pri 85, letih prvii prižgala lui
21. julija dopoldan je bilo na hribu pri Rozaliji Pintarič
v Brezoveu 30 pri Cirkulanah v občini Gorišnica še pose-
bej živahno. Skupina elektromonterjev iz ptujskega Elek-
tra (Alojz Petrovič, Ivan Šešerko, Gorazd Kovačič, /latko
Novak in Marjan Bezjak) je opravila še zadnja dela, da je
tehnični preglednik Edi Poharič lahko opravil vse potre-
bno za priklop električnega toka v Rozalijini hiški, ki je v
zadnjem času s pomočjo dobrih ljudi oziroma ljudi, ki jim
ni tuja pomoč v stiski, doživela nekaj prepotrebnih obnov.
Vse v želji, da bi bilo njeno življenje lahko kvalitetnejše,
in da bi si kljub skromnemu življenju lahko včasih omisli-
la tudi zanjo do sedaj razkošje - branje pozno v noč - zdaj
tega ni mogla, ker ni imela elektrike. Morda bo v kratkem
lahko prisluhnila tudi že radiu, pa tudi televizor ji bodo
priskrbeli, če bo to njena želja.
Rozalija Pintarič je bila elek-
trike zelo vesela, Edi jo je vklju-
čil ob 11.23 minut, čeprav se
je malo jezila, ker še nima luči
tik ob postelji. Pa tudi to njeno
željo ji bomo izpolnili.
Od A droga v dolini so elek-
tričarji vlekli kabel 130 metrov
na hrib, ki se zelo strmo vzpen-
ja, zato njihovo delo ni bilo lah-
ko. Ker pa so vedeli, da bodo
z njim naredili veselji osamlje-
ni ženici, so delali s toliko več-
jim veseljem. Skupaj je bila dela
za dva dni. V Rozikinem ime-
nu smo vsi, ki smo se trudili za
njeno elektriko, zelo hvaležni
vsem, ki so akcijo pomagali iz-
peljati. Že na začetku je naša po-
buda o napeljavi elektrike imela
vso podporo. Direktor ptujske-
ga Elektra Stanislav Toplak je
obrazložil postopek, kako zade-
vo izpeljati, pri tem pa se je ves
čas izredno trudil, da bi bilo
delo začrtano in končano v naj-
krajšem možnem času. Pa ni
ostalo samo pri besedah, tudi
pomagali so z materialom: z
drogovi, kabli in s števcem. Tudi
župan občine Gorišnica Slavko
Visenjak je akcijo podprl, obči-
na je plačala prispevek za elek-
troenergetsko soglasje. Sekretar
Območne obrtne zbornice Ptuj
Janez Rižnar pa je imel nalogo,
da v okviru sekcije elektrostrok
poišče člana, ki bo prispeval ma-
terial in izvedel hišno instala-
cijo. Brez pomislekov se je za
to odločil Vladimir Janžekovič,
obrtnik z dejavnostno elektro-
instacij, servisa in montaže go-
rilnikov ter toplotne tehnike iz
Stojncev 140/e, ki je obrtnik že
od leta 1989, ob tem pa je tudi
predsednik sekcije elektrostrok
pri Območni obrtni zbornici
Ptuj, ki ima okrog sto članov. S
pomočjo še dveh delavcev je iz-
vedel hišno instalacijo, dela je
bilo za okrog 30 ur, potreben
material zanjo pa je prispevala
trgovina Emitt iz Stojncev 19,
ki jo je odprla družba z istim
imenom, ki jo vodi Vladimir-
jeva žena Milena Janžekovič.
V njen prodajajo elektro in vo-
dovodni material, material za
centralno ogrevanje in belo te-
hniko. Njun skupni prispevek
v okviru hišne električne nape-
ljave je okrog sto tisoč tolarjev.
Kot je povedal Vladimir Jan-
žekovič so že doslej pomagali
ljudem tako, da so jim storitve
zaračunali po nekoliko nižjih
cenah, v Rozikinem primeru pa
gre za njihovo prvo tako hu-
manitarno dejanje. "Z veseljem
pomagaš nekomu, ki je resnič-
no potreben pomoči," poudarja
Vladimir Janžekovič.
V petek je bila pri Rozaliji
Pintarič tudi socialna delavka
Centra za socialno delo Ptuj
Anka Feguš, ki že vrsto let skr-
bi zanjo. Prišla pa je tudi go-
spodinja Marija Kolarič, ki ji
bo poslej v okviru gospodinjske
pomoči na domu prinesla vsak
dan en topli obrok, in tudi po-
skrbela za njene druge potrebe.
Tudi s tem si bo Rozika povrni-
la zaupanje v ljudi. V tem tre-
nutku jim še vedno ne zaupa.
Se vedno je narava njen največji
prijatelj in zaveznik.
Na koncu si v imenu ekipe,
ki smo se trudili, da bi Rozaliji
Pintarič dali vedeti, da v svojih
težavah ni sama, samo želim, da
bi vse ostalo pri dobrih name-
nih, tudi pri tistih, ki so plju-
vali po nas, ko smo se akcije
lotili. Kljub temu smo veseH,
da smo jo izpeljali, da je dose-
gla namen, jutri je pred nami že
nova. Razveseljivo je, da so nam
v naših aktivnostih pripravlje-
ni pomagati tudi ptujski rotari-
janci. V njihovem imenu nam
je pomoč pri podobnih aktivno-
stih ponudil predsednik Lojze
Arko, dr. stom., specialist čelju-
stne kirurgije.
MG
Skupina elektromonterjev ptujskega Elektra: "Še eno dobro delo je za nami!"
Vladimir Janžekovič, samos-
tojni podjetnik z dejavnostjo
elektrointacije iz Stojncev se
je brez pomislekov odzval hu-
manitarnemu klicu.
Luč gori, je oznanil tehnični
preglednik ptujskega Elektra
Edi Poharič.
Fotografije: Črtomir Goznik
MLADI MOTORIST UMRL
NA KRAJU NESREČE
Po lokalni cesti od Ptuja pro-
ti Hajdini je v soboto, 22. julija
ob 5.15 vozil motorno kolo
20-letni B.B. iz Zgornje Haj-
dine. Med vožnjo proti Spod-
nji Hajdini je prehitel osebni
avto, potem pa vožnjo nadal-
jeval po sredini cestišča. V tis-
tem trenutku je z njegove leve
z dvorišča privozil tovornjak
voznik, 41-letni VR iz Ptuja In
se vključeval v promet. Moto-
rist je trčil v tovornjak, padel in
se pri tem tako hudo ranil, da
je umrl na kraju nesreče.
Z AVTOMOBILOM NA
LEVO IN V TOVORNJAK
v soboto, 22. julija nekaj po
6. uri je po lokalni cesti skozi
naselje Stojnci, občina Marko-
vci, vozil osebni avto-24 letni
M.D. iz Stojncev. Nenadoma
je zapeljal na levo stran ces-
tišča na nasprotni vozni pas
in trčil v tovornjak, ki ga je iz
nasprotne smeri vozil 29-letni
RD. s Turnišča. V nesreči je bil
M.D. hudo ranjen.
TRČENJE MED
PREHITEVANJEM
Po regionalni cesti od Ljuto-
mera proti Ormožu je v sobo-
to, 22. julija, malo pred 11. uro
vozil osebni avto 48-letni R.R
Iz Ljutomera. Pri naselju Pa-
vlove! se je odločil za prehi-
tevanje osebnega avtomobila,
ki ga je vozila 26.letna S.A. iz
Maribora, v trenutku, ko je ta
začela zavijati v levo. V trčenju
sta bili lažje ranjeni voznica in
otrok, huje ranjena pa je bila
druga sopotnica 73-letna RŠ.
NAVAL PREBEŽNIKOV NE
POJENJUJE
Zadnji čas skorajda ne mine
dan, da policisti ne bi odkrili
posameznike in skupine obu-
panih ljudi, ki ilegalno presto-
pajo slovensko-hrvaško mejo.
Med njimi so zadnje tedne v
veliki večini Iranci. Ptujski poli-
cisti so v sredo, 19. julija zve-
čer, v naselju Hlaponci, občina
Dornava, prijeli 9 prebežnikov
iz Irana. Obmejni policisti ob-
močja Zavrča pa so v četrtek,
20. julija dopoldne, v naselju
Goričak ujeli 8 obupanih Iran-
cev, ki so ilegalno prišli v
Slovenijo. Za vse velja enak
postopek - najprej srečanje s
sodnikom za prekrške, potem
pa pot v Center za tujce v Lju-
bljani.
OSUMUENA DETOMORA
v petek, 21. julija, so v
ptujsko bolnišnico pripeljali
37-letno žensko, doma iz oko-
lice Ptuja. Imela je hude zdrav-
stvene težave, zato so jo
zdravniki skrbno pregledali.
Ugotovili so, daje ženska pred
kratkim rodila, vendar je to od-
ločno zanikala. Zato je osebje
bolnišnice, kar je tudi njihovi
dolžnost, o primeru obvestik
policiste, ki so tudi take
ukrepali. Kriminalisti maribot
ske policijske uprve so zarac
suma storitve kaznivega deja
nja takoj začeli zbirati obves
tila in ugotovili, da je žensk;
v noči na petek rodila otrok;
in ga vrgla v greznico, kjer sc
trupelce tudi našli. Sodnome
dicinski izvedenci preiskujejo
če je otrok bil rojen živ, oc
tega bo odvisna tudi kazen
ska ovadba za kaznivo dejan
je detomora.
ff
RODILE SO - ČESTITA
MO: Gordana Verdel, Uli
ca 14. div. 54, Rog. Slatinj
- Patrika; Edita Guček, La
žiše 17, Dobje - Evo; Va
lerija Matjašič, Grajenščai
92, Ptuj - deklico; Anicj
Brumen, Ločki vrh 30, De^
sirnik - deklico; Klara Za^
kovšek, Rogaška 19, Šmarj«
- Doris; Daniela Jurak, Mo-
škanjci 8 l/a, Gorišnica ■
dečka; Sabina Potrč, Špin-
dlerjeva 19, Ptuj, Neli;
Alenka Ivanuša, Loperšice
39, Ormož - Žana; Alojzija
Kvar, Hlaponci 32, Polen-
šak - Tonjo; Natalija Než-
mah, Mariborska 37, Ptuj
- Jaka; Martina Zemljarič,
Spuhlja 93/a - dečka.
POROKE - PTUJ: Dejan
Lorber, Sestrže 8 in Mojca
Hertiš, Lovrenc na Drav-
skem polju 122/b; Jožef
Koren in Sabina Hvaleč,
Sedlašek 119; Silvo Kokol,
Janežovci 12/b in Marjeta
Horvat, Svetinci 6; Robert
Horvat in Klavdija Jerič,
Juršinci 20.
POROKE   -   DOLANE:
Aleš Arnuš in Suzana Vi-
senjak, Tibolci 16/a; Boš-
tjan Polajžer, Cirkulane 53/a
in Nada Jerenec, Brezovec
5 l/a; Bojan Pivko in Klav-
dija Zelenik, Stojnci 122/b.
UMRLI SO: Marjeta Saga-
din, roj. Tomanič, Muretin-
ci 45, roj. 1922, umrla 14.
julija 2000; Rozalija Osi,:
roj. Peršuh, Pleterje 69,
roj. 1912, umrla 15. julija
2000;  Neža  Žuran,  roj.
Frangež, Mihovci pri Ve-
liki Nedelji 76, roj. 1912,:
umrla 16.07.2000; Ema Ko- i
stajnšek, roj. Petek, Ljub-
ljana, Merčnikova ul. 1/b,;
roj. 1911, umrla 15. julija;
2000; Genovefa Sakelšek, j
roj. Mere, Krčevina pri Vur-1
bergu 164, roj. 1910, umrla j
17. julija 2000; Janez Čer-
nezl. Selce 31/a, roj. 1936,'
umrl 15. julija 2000; Janezi
Sakelšek, Sedlašek 8, roj. \
1925, umrl 18. julija 2000. i
Kulturni
križemkražem
Napoved vremena za Slovenijo Napoved za siovenijo
Danes bo večinoma sončno, v
severni Sloveniji občasno prete-
žno oblačno. V notranjosti bo še
pihal jugozahodnih. Najnižje ju-
tranje temperature bodo od 13
do 19, ob morju do 21, najvišje
dnevne od 21 do 27, v vzhodnih
krajih ter ob morju do 29 stopinj
C.
Obeti
Jutri bo večinoma oblačno s
padavinami, deloma plohami in
nevihtami. Proti večeru bodo pa-
davine ponehale in delno se bo
razjasnilo. Na Primorskem bo
zapihala burja. Nekoliko hlad-
neje bo. V soboto ho spremenlji-
vo oblačno in večinoma suho.