Telefon št. 74.
Po8amna številka 10 h.
P» priti prsi«»as:
M
ca lo leto naprej 26 K — h p al leta » 13 » — >
četrt» meseo
6 »BO» 2 »20»
V ipravalitvn prejaiau: za
•elo leto naprej 20 K — h
5ol leta » 10 ► — » etrt » » 6 „ — » ■eseo » 1»70»
Za poSitjanjenadom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In inseratč sprejema upravnlitva v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 8
Rokoplll ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkih ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izTzemil
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 232
V Ljubljani, v četrtek, 8. oktobra 1903.
Letnik XXXI.
Zoper dr. Brejca.
Iz Celovca, 7. okt.
Poročali smo o težkem boju, ki ga bije naš odvetnik g. dr. Janko Brejc za ravnopravnost slovenščine pred Koroškimi sodišči. V tem boju, kakor znano, se gre zato, imajo li državne osnovne postave za Koroško, katere tretji del je slove n s k i , še kaj veljave, ali ne.
Raznim prenapetnežem, ki se bor6 zoper dr. Brejoa, oziroma zoper po poetavi zajamčeno jezikovno in narodno ravnopravnost, in ki se rekrutirajo v prvi vrsti iz vrst »častivrednih« nemških odvetnikov Koroških, je stopil na čelo odvetnik dr. Franc L u g g i n v t-elovcu. Nismo Čuli doslej, da bi se bil ta mož pc slavil po kakšnih posebno junaških činih, ali da bi si bil pridobil posebnih zaslug za sveto justico; samo to vemo, da ima pisarno se svojim očetom dr. Jožefom Lugginom, ki si je osigural svojo dobro plačano pozicijo s tem, da je Btalen zastopnik raznih aristokratov in kor poracij, med drugimi tudi konservativnih in — cerkvenih 1
Imenovani dr. Franc Luggin tedaj je bil povodom neke razprave d r. Brejca osebno žalil; poslednji je zato vložil zoper njega tožbo, kajpak spisano s 1 o v e n s k i 1 In to je junaškega dr. Luggina zbodlo. Mož, gotovo čuti, da stoji njegova stvar na slabih nogah in zato je hitel in obesil vso stvar, ki ja pravzaprav povsem interna, na veliki zvonec, — raz bobnal jo je po nemškonacijonalnih listih!
Nočemo tu raziskovati, v koliko je dostojno, da gospoda svoje stvari pred časom vlači v javnost, oziroma le to kliče na pomoč injoše po svoje obdeluje (!), predno je še govoril sodnik! Od »časti-vrednosti« naših nemškonacijonalnih kri-čačev je pač pričakovati vsega! Dr. Franc Luggin tedaj je Bpisal »Aufsichtsbe-achwerde« na predsedništvo dež. sodnije v Celovcu in jo še mokro objavil v »Freie S t i m m e n«, da, vposlal je tudi občinskemu odboru celovškemu, — v kateri pri tožbi jadikuje nad tem, da je vložil dr. Brejo zoper njega slovensko tožbo.
V tem dokumentu nemškonacijonalne nadutosti in barniranosti pravi dr. Luggin, da se je »na svoje začudenje na sodišču prepričal, da je dr. B r e j c vložil tožbo v njemu (dr. Lugginu) »nerazumljivem« jeziku, da ima akt uradno pripombo v istem jeziku in da je ta jezik bržkone „ n o v a slovenščina", potem nadaljuje: »C. kr. okr. sodišču celovškemu je znano, da sem član nemškega naroda in občan čisto nemškega (???) mesta Celovca.«
O tej nadutosti nemškonacijonalnega odvetnika ni da bi človek izgubljal besedij. Čisto nemški Celovec! — Tega dr. Luggin sam ne verjame, saj še njemu dobro teknejo zaslepljene slovenske stranke, ki pri nemških odvetnikih iščejo pomoči! A mož ve, da fraze danes vlačejo, in ker si drugače ne more, pa Bi pomaga s tem I
Kar dalje besediči in klobasari v svoji dolgi vlogi, ki ima očividen h u j -skajoč namen, o tem se danes ne bodemo bavili podrobneje. Mož hoče nič več in nič manj nego dokazati, da je slovenska tožba nepostavna, ker ima nemški narod pravico do svojega jezika! Da, trikrat modri doktorček, — ali iBta pravica gre ravno tudi Slovencem, a tega vi v svoji oholosti nočete pripoznati! In kar ta nemškonacijonalni srboriti modrijan in prvoboritelj v borbi zoper dr. Brejca piše za svoje nemškonacijonalno stališče, — to in še veliko več, velja ravno za nas Slovence!
Studi se človeku, ko mora brati „do-kaze", b katerimi hoče oholi Nemec podpreti svoje trditve. Kajpak besediči o „bin-diš" jeziku, o »novi« slovenščini, katero rabi baje dr. Brejc, itd. Zs inteligentnost nemškega občinstva je pač najslabše spričevalo, če se da po takih »dokazih« človeka, ki niti dežele, v kateri živi, ne pozna, voditi za nos — od justične oblasti pa bi bilo v nebo kričeče, če bi se na kaj takega sploh ozirala. Zaljenje mora biti za jurista, če se mu bi v resno premotrivanje dal takšen — »akt«!
In s takim piBarenjem hoče dr. Franc Luggin dokazati da je c. kr. okr. sodišče celovško »kršilo držav, osnovne
postave«, ko je sprejelo slovensko tožbo!! Eno zna cenjena nemška klika: postavljati resnico na glavo!
Dr. Fr. Luggin, odslej menda najslavnejši odvetnik celovški, pa se ni zadovoljil s svojo herostransko vlogo do predsedništva dež. Bodišča, ne s tem, da jo je priobčil v »Freie Stimmen"; vposlal jo je tudi ce-lovškemu mestnemu zboru in temu naznanil, da je celovško okrajno sodišče kršilo postavo! Kaj briga ta zadeva mestni zbor, ve samo — famozni dr. Luggin! Oči-vidno je namen tega manevra samo provo-katoričen. In v mestnem zboru je imel župan N e u n e r drzno čelo, da je opomnil, — citujemo po »Fr. St.« — »dass dem frechen Eindringeneinesein-zelnenSprachenagitators mit allen Mitteln ontgegengetre-tenwerden musste. Das Vorgehen des Dr. Brejc habe unter der deutschen Be volkerung Klagenfurts grosse Eatriistung hervorgerufen «
Kaj bodo neki reveži na našem mestnem zboru storili ? In zlasti župan N e u -n e r , ki kaj rad išče zaslužka tudi pri Slovencih, ima najmanj povoda, da se tako re-penči. Kar je besedičil o »razburjenosti«, je kratkomalo — laž, ker razburjeni so k večjemu — razni nemški advokati in uradniki, ki čepe v službah, za katere niso vsposob ljeni!
Slovenskim poslancem pa opetovano kličemo: Pazite na naše jezikovne meje, čuvajte narodne pravice, kisovnevar n o s t i !	—n.
Razlasfilno postopanje pri gradnji nove železnice.
(Interpelacija poslanca Pogačnika in tovarišev na osrednjo vlado glede na cenitev zemljišč, ki so se izlastila za železniško gradbo v jeseniški in gor-janski občini na Gorenjskem.)
Ob gradbi nove železniške proge s Trstom se je domačemu kmečkemu ljudstvu, ki prebiva v obližju te proge, zgodilo veliko
krivic. Opozorjamo le na boje, ki so se glede na vožnjo vršili na Jesenicah; pov* darjamo, da se podjetništvo vkljub pogodbi, vkljub opetovanim obljubam železniškega ministra, ni kar nič oziralo na ponudbo domačega konsorcija voznikov v selški dolini, marveč je izročilo za višjo ceno vožnjo tujemu židu; opozarjamo tudi na mnogoštevilne boje, ki so jih imeli bohinjski kmetje v več ozirih s podjetništvom in stavbnim vodstvom.
Najhujše je pa zadela ljudstvo cenitev zemljišč. Pomisliti se mora, da je ravnega sveta, zlasti njiv na Gorenjskem v prizadetih krajih sploh zelo malo. Če se ta po slepi ceni jemlje kmetu, je pač umljiva njegova bolestna nezadovoljnost. Na želje kmetov se n. pr. v gorjanBki občini glede na kolodvor ni nihče oziral; a tudi zdaj se na njihove upravičene pritožbe nobeden ne meni.
Za zgled navajamo Bklep izdan od c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici dne 5. sept. 1908 št. 573/3. Najprej je vse obsodbe vredno, da je sklep nemški. Naravnost žaljiva so slovenskega kmeta ušesom imena slovenskih besedi v teh-le oblikah: Retschitz, Auritz, Untergorjach, Obergurjach, Pogelschitz. Sklep sam slove tako le: (interpelaciji pridjan je nemški »Beschluss« c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici v originalu)
Da se pa spozna, kako čudno se je cenilo in kako različna načela so se vporab-ljala pri cenitvi posamnih zemljišč, naj bode tu navedenih par zgledov, ki bi se pa lahko precej pomnožili.
Por Anton iz Rečice štev. 15. ima krog 24 arov posestva, ki se ima razlastiti. Cenjeno je na 18 08 K 40 v. Takoj poleg njegovega posestva, ž njegovim popolnoma enakega značaja je posestvo L o r e n c a K a p u s a iz Rečice štev. 21. In to je cenjeno, dasi meri nad 27 arov — 1260 kron 40 v. Poklukar Janez iz Rečice štev. 11 ima cenjenega nad 63 arov boljšega Bveta, večinoma njiv 2122 kron. K o c j a n č i č iz Rečice št. 27 ima 29 arov sveta cenjenga 9 2 2 K.
Vsak mora umeti, da se kmetje vprašujejo, kakšna je podlaga, po kateri se ceni, da Be pokažejo tako čudni razločki. V pomirjenje njihovo je zahteva po pojasnilu opravičena.
Zato vprašujemo:
Ali je voljna dati osrednja vlada n a -tančno preiskati cenitev zemljišč, ki se imajo izlaetiti ob gradbi druge železniške proge s Trstom v jeseniški, zlasti pa v gorjanski občini in ali hoče vse ukreniti, da se s točnimi pojasnili in potrebnim
LISTEK.
Pisma s pota,
Poljski napisal H. Sienkiewicz.
Posl. Podravski.
(Dalje.)
Ob dveh odidem k obedu. Moj novi znanec me je že pričakoval.
»Nu, kaj ste sklenili, gospod t*
»Sklenil sem obedovati.«
»A potem ?«
»Potem hočem se napotiti k hišnemu gospodarju, da mi da izpričevalo, da mojega odhoda nič ne ovira ; na to se podam po potni list in izpričevalo o tem, da sem bil vse svoje življenje miren kvasač, kateri bi najredneje plačeval davke, ako bi imel kakšne nepremičnine, kateri se z nikomur ni kregal, k večjemu s hišnim gospodarjem, bodisi tudi le radi tega, ker je samec.«
»Ali pa dobite potni list o pravem času ?«
»Gotovo ne. V tem slučaju me počakajte.«
»Dobro, toda v Bremenu.«
Po tem razgovoru sem 8e istega dne iskušal dobiti potni list. Človek, odhajajoč
v Ameriko, je pri nas še kaj redka prikazen. Domišljam si celo, da me bodo po moji vrnitvi v okraju Lukovskem, na katerega me vežejo številni odnošaji, smatrali še mesec dni za nekakega Ferdinanda Kor-teza. Moj pokojni ded, svetila mu večna luč, je bil samo enkrat v svojem življenju v Pu-iavah in enkrat v Krolevcu, pa je imel o tem dosti pripovedovati vse žive dni. Dan danes so prešli ti lepi dnevi aranjueski, toda Amerika ima še svojo mičnost, radi tega so me tudi po pisarnah gledali kot nekako posebno zoologično prikazen ; semtertje pa so mi zastavljali cela vprašanja, ki pričajo, da je zemljepis pri nas najbolj znana veda.
»Torej v Ameriko je treba iti čez morje ?«
»Meni se zdi; vem samo, da železnica še ni dozidana.«
Na hvalo Ameriki in zlasti na hvalo posebnemu zanimanju, kakoršno zbuja ta del sveta pri naših vladah, pridobil sem si potni list dovolj urno. Treba ga je bilo Bamo še pokazati konzulu.
»Tega ni treba«, reče mi prijatelj.
Toda nisem opustil svoje nakane. Kako naj ne napravim veselja konzulu, da se podpiše na prvi in nemara na poslednji potni
list; oviral naj bi ga v izvršitvi tega, nemara jedinega uradnega dela. Znano mi je sicer bilo, da je za pcdpis treba plačati, takisto pa mi je bilo tudi znano, ako bi se bil hotel postaviti, da bi mi bil še konzul sam doplačal za redko veselje, ki sem mu ga napravil.
Napotil sem se torej h konzulu, katerega na srečo najdem v pisarni.
»Tajnika nimam tukaj«, mi reče, »blagovolite se goBpod potruditi sem po tretji uri.«
Spravil sem potni list v žep.
„Ne morem«, mu odvrnem. „Ob dveh že odidem, torej moram oditi brez podpisa."
Prvi podpis na potni list je za konzula to, kar je prvo dolgo krilo za deklico, prvi mah na ustnicah za mladeniča, prvi natisnjen članek za literarno pišče, kar bo prve zvezde za podčastnika.
In priložnost tega prvega podpisa mogla je preminiti za zmerom.
„GoBpod", reče mi na to konzul, »nočem čakati tajnika, naj ga zlodej vzame, dajte eem potni list, podpišem ga sam čim najurneje.«
Torej mu dam potni list.
Konzul potegne iz pisalne mize velik predal ter izbaše iz njega takšno množico pečatav, pušic z barvo, oplatkov in pečatnega voska, da bi bilo to zadoščevalo za »vidi-ranje« vseh potnih listov cele severne Amerike.
Toda vsak urad ima svoje razkošne, pa tudi svoje neprijetne strani! Večkrat, kadar Be dva dečka zabavata s tem, da je jeden voznik drugi pa konj, voznik ne zn« voziti in ga mora konj učiti. Tudi konzul se zamisli ter se jame čez nekaj časa praskati po glavi.
„Ali hočete samo preprost podpis vpraša.
„DžL, samo da je v redu«.
»Hm! Zlod je nanesel toliko teh pečatov.«
»PritiBnite gospod kateregakoli."
»Toda to je treba na koncu potnega lista?"
»Najbolje je držati se sredine. V Zedi-njenih državah sta samo dve stranki: demokratična in republikanska, tretje niti ni, in to je slabo «
»A tako, tako!"
»A h kateri stranki pripadate, gospod ?" vprašam iznenadoma.
Iz brzojavk.
Dunaj. Dr. Lueger je imel v Pratru shod, na katerem je odločno nastopil za popolno ločenje obeh driavnih polovic. Treba je ca to le nekoliko poguma.
P 1 z e n. Čeiki poslanec Schwarz je odložil svoj mandat.
R i m. Grof Gianotti, ki je dal nsvo-dila, da s3 napravi vse kar je potrebno za bivanje carja na Kvirinalu, odpotoval je v Pizo, kjer se pridruii kraljevski dvojici.
S z e g e d i n. Meščanstvo hoče iti v demonstrativnem sprevodu k Košutovemu s po meniku in ondi položiti venec. Na ceBtah ni viditi nobenega častnika in nobenega vo jaka. Vojaštvo je v vojašnicah konsignirano.
Budimpešta. Pcslanec Polonyi je dobil od moravske Češke narodno socialne stranke brzojavko, ki se glasi: „Ves češki narod se pridružuje z izrazi skupnosti Vaši pogumni domovini. Češka in Moravska 6ti jezova, ki ščitita kral|eBtvo sv. dtefana proti mogočnemu nemškemu sovražniku. Naj bi se zdruiili za odpravo pangermanskega vpliva našega najnevarnejšega narodnega sovražnika. Ako se združimo, bomo zmagali".
Dunaj. „W. Allg. Ztg.« poroča, da je včeraj cesar ponudil Szellu, naj sestavi novo ministrstvo, a Szell je odgovoril, da bi sedaj skoro ne mogel mzjasniti položaja, za to odklanja ponudbo. Cesarju je priporočil grcfa Andrassyja in grofa Tisza, ki bo baje tudi poklican k cesarju. Včeraj popoludne ob 5. uri je Szela obiskal Korber, nakar se je Szell povrnil v Budimpešto. Položaj je vedno še zapleten in dogodki v Szegedinu so položaj še poslabšali.
Budimpešta. Včeraj se je sešla magnatska zbornica. Od vlade ni bilo nikogar. Zbornica se je soglasno spominjala smrti Leona XIII Kbuen IIodervary je zbornici sporočil svojo demisijo.
Brno. V včerajšnji seji je dei. zbor odklonil nujni predlog o spremembi deiel. volivnega reda. Bile so ostre debate med Nemci in Čihi.
Dunaj. Danes praznuje nadvojvoda Friderik s svojo soprogo nadvojvodinjo Iza-belo srebrno poroko.
Dunaj. Tu je umrl bivši srbski ministrski predsednik S i m i c.
Pariš. Zbornica bo sklicana na 20. t. me«.
R i m. Francoski ministrski predsednik Loubet bo na svojem potovanju po Italiji obiskal tudi Neapolj.
Belgrad. Skupščina je bila včeraj otvorjena s kraljevim prestolnim nagovorom, v katerem je kralj povdarjal, da je Srbija v prijateljskih razmerah do vseh držav, posebno do Rusije, Avstro-ogrske in do balkanskih držav. Kralj je dejal, da je dobil naznanilo, da je sultan izdal naredbo, v kateri priznava srbsko narodnost in izraža nadejo, da se bo sultanu skoro posrečilo napraviti red v Makedoniji. Kralj je zahteval, naj skupšMna armadi, ki ima popolno zaupanje narodno, posveti posebno pozornost.
Novice iz kočevskega okraja.
? V Ribnici bodo zidali novo šolo. Sedaj se prekljajo, kje bo stala. Kmetje pra vijo, da mora ostati pri cerkvi, kjer je bila doslej, gospoda ribniška pa jo hoče na vsak način izriniti iz trga ven, tja nekam h kolodvoru. G. Višnikar be zelo bori za to. Naj brže bi bili radi kolikor moč daleč od cer kve. Pa saj bo!
? Od strani učiteljstva ribniška gospoda menda ne bo mogla pričakovati posebno laskave zahvale, če prodere misel, da Be zida šola tunaj trga. Če se vpeljejo v
Ribnici šolske maše, bo za učitelje vsekako sitno, da bodo morali otroke po blatu voditi od kolodvora sem k šolskim mašam. Sioer pa: le dajte!
? G Ignaoij Orontar, c. kr. notar v Ribnici, katerega je pred kratkim »Narod« nekaj preoej zmival. je še vedno zvest naročnik ittega lista. Je že nrav I
? Na Laiko in ▼ Rim odpotuje te dni s svojo gospo g. Ignacij Gruntar, notar v Ribnici, da nekoliko pozabi »Narodove« napade Bilo prijetno in srečno 1
? V Sodraiiol mislijo šolo povečati. No, saj je potreba! V enem razredu je po 110 otrok! — In ti,deca, bodi potem zdrava in učena, če moreš I
? Ii Dolenje vasi pri Ribnioi je pretekli teden odšel 6. g. L. Kolbezen na novo službo v Faro pri Kostelu. Ob njegovem odhodu so tekle solce. — Odifilemu delavnemu gospodu želimo obilo vspeha, ko bo ob Kolpi oral gosto zaraščeno socialno ledino I Pro-ficiat!
? Liberalna postreiljivost je velika. Posebno postrežnega se hoče kazati kmetomvJoban Rus iz Brež pri Ribnici, vulgo »Žagin Johan«, kakor slišimo praviti čez hribe. Ker si vse tamošnje vasi ravno sedaj napravljajo vodovode, jim je hotel baje ta J)han pri liberalni posojilnici v Ribnioi dobiti denarja, pa ti »klerikalci« ga ne marajo. Pravijo, da naj si »Aagin Johan" sam prej preBkrbi svoj štempel, ker baje še vedno štempla trame s Fajdigovim. Tako so pravili berači. Ti preklicana klerikalna nehva-ležnost!
? Nova kočevska cerkev je prav impozantna stavba. Krasen je veliki oltar; Kranjska nima takega. Samo to bode v oči, ker je okrog oltarja toliko nemških napisov.
? Sol ima Kočevje na izbero: ljudsko (pravzaprav dve), obrtno, zavod (deški in dekliški), gimnazijo itd. A Slovenci se ravno v tem okraju skrivajo v podrtih luknjah. Majka! Pa so Nemci tudi pametni. Oni si zidajo lepe šole, Slovenci pa jim preskrbujemo v Ljubljani »teater" s svojimi groši. To so akti slovenske žaloigre!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. oktobra.
Kako »Narod« oaplja sa naiiml poslanci. »Narodovi" poslanci niso nikdar čutili potrebe podrezati v razmere na idrijski c. kr. rudniški šoli. Res nujno je bilo, da se je enkrat Baj od katoliško-narodne strani to zgodilo in naj sta Schwegel in Tavčar tudi drugačnega mnenja. V svojem govoru je razkril g. deželni poslanec Mih. A r k o kričeče stvari. Popolno sliko o tem bodo imeli naši čitatelji iz poslančevega govora, katerega o priliki dobesedno objavimo. Za danes Ie omenimo, da je med drugim omenjal g. poslanec tudi sadevo g. Otmarja Novaka, ki ne dobiva kot član učiteljskega zbora — nobene plače, dasi je dovršil maturo ! »Narod" je včeraj pricapljal s to zadevo za poslancem Arkotom; liberalni poslanci pa prej niso imeli besede za te kričeče razmere. »Narod" bi se sedaj rad izvil, ker sam dobro ve, kako čudno se sedaj vidi, da liberalni poslanci, ki imajo vedno besede do učiteljstva na jeziku, radi gotovega svojega razmerja si niso
Dalje v prilogi.
svišanjem cen ustreže upravičenim željam prizsdetih posestnikov.
O ministrskem predsednika dr. KOrberju
je prinesel madjarski tednik »JSvendo« celo vrsto črtic, ki bi bile zelo zanimive, ako nas ne bi stavljale pred uganjko, kje se nebu je resnica in kje začenjs — poezija?! V karakteristiko teh črtic naj služi dejstvo, da avktor predstavlja Korberja Madjarom kakor nekakega avstrijskega Bismaroka, kar se do-Btaje pridnosti, samoljubja, neizmernega častihlepja, neverjetnega spomina in intenzivnega poznavanja ljudij. Ali še nekaj zanimivega kaže avktor teh črtio na gospodu Korberju — nekako v tiran da je svojim ministrskim tovarišem. Nikdo njih da ne sme v avdijenco k cesarju, ako ni on, Kdrber, dovolil v to. Zato da uradniki sploh sovražijo Korber je v sistem. Le trije da so stebri med uradni-štvom, ki drže ta siatem: vitez Bleuleben, voditelj prezidijalnega oddelka ministrstva za notranje stvari, njegov brat Rudolf, ki je voditelj prezidijalnega oddelka v pravosodnem ministrstvu, in ministrski svetovalec Sieg-hart, ki posreduje med Korberjem na eni in parlamentarci in časnikarji na drugi strani. Druge avtoritete da je ni med visokimi uradniki v ministrstvih, ni med namestniki. Vzlasti pa je Korberju ta skrb, da se pri-kuplja novinarjem.
Korber je že proslul po svojih mnogih gladkih govorih. Sedaj pa nam prihaja oni madjarski list z razkritjem, ki mora zrušiti vso to slavo Korberjevo. Trdi namreč, da si Korber daje sestavljati svoje govore od že omenjenega Sieghardta in da jih potem študira kakor kak igralec Bvojo vlogo!
Največjo senzacijo pa si je gotovo madjarski list obetal z razkritjem, da je prestolonaslednik Fran Ferdinand kar zaljubljen v K6rberja!
To vse bi bilo res grozno zanimivo, ako bi le vedeli, kje je meja med resnico in — poezijo ?!	»
V štajerskem deželnem zboru
je bil včeraj na vrsti predlog posl. Walza in tovarišev v zadevi gospodarske ločitve Avstrije od Ogrske. Walz je dejal: »Odkrito izjavljam, da, če je šovinizem na Ogrskem prikipel do skrajne točke, je prijenljivost krone tudi kriva«. Dež. glavar Attems zvoni in kliče : »Prosim naj se pusti krona izven debate«. Walz: »Odločujoči faktor je vedno vplival na škodo te državne polovice. Jaz ne pripoznavam kroni pravice v takem vprašanju enostransko odločiti, ko se gre za denar«. Dež. glavar zvoni in protestira proti besedam poslanca Walza. Walz: »Smatral sem za svojo dolžnost to odkrito povedati«.
Predlog se je odkazal političnemu odseku.
Finančnemu odseku je bil izročen predlog posl. Rokitanskega, naj se da po po-vodnji oškodovanim krajem 100.000 kron podpore.
Poslanec V o š n j a k je utemeljeval svoj predlog za ustanovitev kmetijske šole z enoletnim kurzom in slovenskim učnim jezikom za politične okraje Slovenji Gradec in Celje. Predlog je bil izročen šolskemu in finančnemu odseku.
Poslanec Gerlitz je utemeljeval predlog za odpravo mitnic na Štajerskem.
Jutri je zopet seja.
Pomiloščenje niškili častnikov.
Iz Belgrada se poroča, da je kralj že podpisal dekret za pomiloščenje niških častnikov, a je moralkraljPeterto
»Jaz ? . . . tega .... kako se že imenuje? .... Imam vendar nekje zapisano, toda na pamet ne vem."
»Ali je podpis že gotov?"
»Takoj, takoj. Zlod je prinesel toliko teh pečatov. E! Znajte gospod! Pritisniva največjega, saj to ne bo škodilo.«
»Pritisniva največjega«.
Konzul izvleče iz predala nekaj podobnega ovnu za zabijanje stebrov v Visli.
»To je pravi orjak, s tem lahko vidirate celo rjuho«, mu rečem.
»Nič ne de; bo že kako . . O za Boga! ta pa je zares težak!"
»Hočem li vam pomagati? Jeden, dva, tri. . . Hoop! Šup
Začuje se zamolkli stok mize, na katero je padel pečat. Zdelo se mi je, da je moj potni list zastokal. Spravim ga v žep in odidem.
Bilo je uprav o poldne, a ob pol/.treh bi imel odriniti. Poprej sem moral še iti na obed, ki so mi ga pripravili za vdovin groš literarni bratje. Priznavam, da sem imel glede tega obeda neko bojazen. Bal sem se, da dobra srca tovarišev ne bi hotela napraviti iz mene velikega človeka in da bi na tem obedu ne bilo govorov, kakoršen je bil
preklicati, ker se je temu uprla v imenu vseh častnikov, ki so bili v zaroti Aleksandra, deputacija, ki zahteva kazen. Drugi pa sopet sabtevajo pomiloščenje od kralja, a ta je sedaj v škripcih in ne ve dati odgovora.
Protest častnikov.
V londonskih častniških krogih se pripravlja protest proti belograjskim častnikom, ki so se 11. junija udeležili kraljevskega umora. Najimenitnejša točka protesta, katerega naj bi vsi častniki v Evropi podpisali, se glasi: »Čistniki, kateri svojega kralja po noči zavratno napadejo in umore, naj si bodo katerekoli razmere, bo „šuftie". Kolikor časa bi še eden teh čsst-nikov stal v srbskih bojnih vrstah, toliko časa bo nosila srbska armada snamenje največje nezvestobe. Vsak poštenjak bode srbske častnike zaničeval, dokler bodo morilci med njimi«. Protest izraža največje sožalje onim častnikom, ki so se kraljevim morilcem ob robu postavili. Ta protest se izroči neposredno kralju Petru I.
Prinetti o italijanski Tnanji politiki.
P r i n n e 11 i se je izrazil proti nekemu zastopniku turinske »Stampe«: Kralj obišče le zato Francosko, ker se je obno vilo prijazno razmerje med obema driavama. Na to ni misliti, da bi ministri nesli seboj kake politične listine, da se podpišejo. Ti obiski torej nimajo veliko političnega pomena. Ako pa se razmere med Italijo in Francijo zboljšajo, ne bo to nikakor škodovalo trozvezi, katera ostane še vedno za ščitnica miru. Za Maroko se Italija dosti ne briga. Tripolis pa bo Bkušala Italija le tedaj posesti, ako bodo to zahtevale razmere v Sredozemskem morju. Nikakor pa ne bo Italija dopustila, da Av-Btrija posede Albanijo in da postane Adrijansko morje avstrijsko. Tudi druge države, posebno Avstrija ne bodo dopustile, da Italija zasede Albanijo. Da ostane Albanija nevtralna, je za Italijo zelo velike važnoBti. Prinetti obsoja tudi protiavstrijsko in protirusko strujo v Italiji.
Francoska.
Kakor poroča »Intransigeant«, misli mi nisterski predsednik Combes sestaviti nov kabinet. Na mesto ministrov Chaumie, Marouejouls in generala A n d r e naj bi stopili drugi. »Courrier du Soir« navaja kot vzrok to, da misli Combes z ministri razpravljati o ločitvi države in cerkve. Ker so bili namreč dosedanji ministri proti temu, zato jih misli odpustiti. Na neki veselici v Lorientu so bili delavci s plakati naščuvani k boju »zoper armado, vero in premoženje". Napadi na premoženje so se že zvršili. Ropi v cerkvi se čem dalje bolj množe, semenišče Castres-sur Agout v južni Franciji je bilo zažgano, katerega kapelics, knjižnica in dvorana je popolnoma pogorela. V Barcelonnetti so zaprli šolo sester sv. Josipa. Poslanec Delombre, ki se boji sa svoj mandat, je izpoBloval, da bs Sola toliko časa ne zapre, dokler se ne odpre javna mestna šola, to je, dokler ne minejo volitve. Delombre je namreč tak liberalen možiček, da je v zbor-nisi strog protiklerikalec, med svojimi poslanci pa nastopa »klerikalno« in se še celo poteguje za kongregacije, ker ve, da si za gotovi med volilci svoj mandat.
ta, ki sem ga čul na obedu pripravljenem v čast nekega literata, dospelega iz Poznanja, katerega začetek se js glasil:
»Gospodje 1 Ne mislite s*, da bi tu v družbi tovarišev hotel govoriti o Platonu ali Heraklitu. Ne omenjam tudi Nabuho-donozorja, toda ... Kaj sem hotel povedati? . . . (bravo!) toda od časa, kar so ta stoletja pokrita s plesnobo stoletij . . . (Glas z desnice zakliče: »o stoletjih je že bilo«). Govornik: Jas vas ne motim, kadar govorite vi.' O čem sem govoril? Aha, o piesnobi stoletij I — Ker pa je torej že Platon dejal ... da tega . . . gospod . . . torej ni nikako čudo, da napivam na zdravje Platona ... ne I Hotel sem reči: našega tovariša Teodora, kateri . . . gospoda I kateri . . . gospoda! kateri ... gospoda! . . . Uprav to sem hotel izraziti« . . . (bravo! bravo!).
Jasno je: ako bi bil jaz gospod Teodor, prestrašil bi Be Isstne velikosti, moj razum bi ne iituhtsl primernega odgovora, in to bi bil dokaz mojim tovarišem, da sem še slabši govornik nego literat. Na srečo je bilo vendar pri onem obedu, katerega sam omenil, več vina nego govorov, radi česar se mi je, odhajajočemu po obedu na kolo-
dvor, zdel ta svet kaj lepa prikazen, Varšava najčistejše in najbolj redno mesto na svetu, tlak nenavadno ugoden, in ako bi ne bilo rezkega prepira, ki sem ga imel z lastno popotno malho, visečo mi čez ramo, bi bil te trenutke štel med najlepše svojega življenja.
Toda prepir, ki sem ga imel z lastno malho, mi je nekoliko pokvaril dobro voljo. Vedel sem, da malha visi na meni, in da je nisem izgubil; treba pa je bilo, ko sem hotel dobiti iz nje denar, da sem se priklonil na levo stran; a malha mi je zbežala na desno. Ko sem se jaz pripognil na desno stran, zbežala je malha na levo. Loviti koga na lastnem hrbtu pa je fizično nemogoče, radi tega sem pobesil roke ter si mislil: Vse je zastonj! Ne pojdem v Ameriko. Na srečo so mi dobre duše pomagale v tej zadregi.
Konečno sedem v železniški voz, lokomotiva zažvižga, in kmalu sem Bkozi meglo in dim videl samo še ljubljene obraze, spremljajoče me s pogledi, in roke, mahajoče z robci po zraku.
Vreme je bilo lepo, dasiravno je bil še
v	'
februvar. Ze se je čutil v ozračju dih po-
mladi. Kmalu je postalo v vozovih tako vroče, da ni bilo prestati.
Naši vagoni, kakor je znano, se ogrevajo od spodaj pod sedeži, radi česar se mi je sedaj pa sedaj zdelo, da sem čaša, ki sedi na samovaru.
»Toplo je gospod, kaj ?« reče mi dobro rejen starec, jedini moj tovariš v vagonu, ki ni mogel dalje vzdržati, marveč je neprestano skakal s sedeža.
»O, toplo!«
»Gotovo me jame boleti glava.«
»Glava? A to bržkone „par esprit de contradiction", mu odvrnem.
V Aleksandrovem je nastala noč, ki je bila v kratkem tako temna, kakor zavod g. Lojka v Varšavi, ali kakor slog jednega mojih prijateljev, katerega pa ne imenujem, ker nočem nikogar hvaliti y obraz. Moj tovariš je zaspal ter hropel kakor napihnjena gumijeva blazina, iz katere kdo ispušča zrak. Tudi jaz sem zaspal, sanjajoč o Varšavi in o teh, katere sem ondi zapustil; zaspal sem tako trdo, da se nisem zbudil poprej nego v Torunu, kjer pregledujejo vozove.
»S seboj imate par novih škorenj", reče mi pruski carinski uradnik.
r!'
/ v.-' \J
Priloga 333 štev.
Vl/I

venca" dn6
upali podrezati v te z: deve in da ae je sedaj to tako jasno pokazalo. Zato vpije, da ta zadeva ne spada pred deželni zbor. Mi pa smo mnenja, da ima ravno deželni zbor kranjski prvo dolžnost govoriti o razmerah v naši deželi in odločno zahte vati od vlade, daznami mačehovsko ne ravna. Kaj takega seve ni pričakevati od »Naroda«, ki je navajen vloge vladnega lakaja in ki to vlogo igra ob vsaki priliki. — ■ Velikanski Škandal od vlade pod-piranih Italijanov, Iz Italije smo dobili še-le sedaj od prijatelja, ki je te dni prepotoval Gorenjo Italijo, podrobnejše poročilo o škandalih, katere so provzročali italijanski dijaki iz Avstrije povodom laškega shoda v Vidmu. Na tem meBtu protestiramo z vso Bloyesnostjo proti škandaloznemu početju teh avstrijskih podanikov, ki so vodili po ulicah osla, kateremu so obesili napis »Frančišek Jožef I.« in osla z vso silo pretepavali, da je bil osel ves onemogel. To dejanje so seve spremljali protiavstrijski klici. Tako avstrijski Lahi postopajo s posvečeno osebo avstrijskega cesarja 1 Odločno zahtevamo od naše vlade tozadevnih pojasnil in vprašamo državna pravdništva na Primorskem, ako so voljna poizvedeti, kdo so bili ti junaki ? Tako ne bomo nekaznovano pustili blatiti našega cesarja. Vladi je pa ta dogodek lep nauk, kake sadove rodi njeno } podpiranje Italijanov.
Vedno lepše. »Narod« je vsak dan nMfižoaiŽL^P°Kaz za to je včerajšnji njegov članek »Vednolepše«. O nujnih predlogih katoliško - narodnih poslancev pravi, da so manever in humbug. In liberalci so štirim našim nujnim predlogom sami priznali nujnost, misleč, da jih bo res katoliško nar. stranka smatrala za neresne, kakor »Narodovci« smatrajo vsako ljudsko zadevo za neresno. Prišlo pa je drugače! Skoro se je pokazalo, zakaj so se liberalci tako upirali, da naj ne zboruje finančni odsek Ljudstvu niso privoščili dobrot. V finančnem odseku je prišel na vrsto nujni predlog dr. Susteršiča, naj Be da prizadetim po uimah 100.000 kron deželne podpore in naj se po zove vlado, naj tudi ona pomnoži podporo. Ta predlog je izvestno nujen, posebno, ker bi bilo treba nujno pozvati vlado, naj od 15 milijonov, katere še ima, hitro da še kaj potrebni in s iro m ašni deže1 i kranjski. Liberalci pa nočejo o tem nič alidati in so preprečili vse delo v finančnem odseku. Menda se strinjajo s svojim ljubljencem Heinom, ki vedno poroča na Dunaj, da Kranjska ni potrebna, morda bo storili to celo ž njim v soglasju. Osrednja vlada bo pač čudno gledala take ljudske zastopnike, ki jo niti pozvati nočejo, naj kaj da. »Na-
rod« je sedaj pričel javkati, da 100 OOO kron za ponesrečence iz deželne blagajne ne bi bilo od nikoder vzeti. Tako je torej libe ralno načelo: 'L a kmeta vedno knof! Če imate n. pr. za židovsko nemško gledališče, tedaj bi pač tudi za oškodovane kmete se lahko dobili viri, ako bi liberalcem bila resna volja, pomagati ljudstvu. Dolžnost večine bi bila, denar najti. Če pa »Narod« ugovarja s tem, da ima deželni proračun že velik primanjkljaj, ter, ako je res, kar se govori, da je sedanji deželni odbor prigospodaril 500.000 dolga, tedaj je to le dokaz slabega gospodarstva večine deželnega odbora, ki troši velike svote za stvari, ki niso ljudsko in b katerimi svotami bi se lahko pokrilo marsikaj bede. Tak je resničen položaj! Naši poslanci torej popolnoma opravičeno stoje na stališču, da mora biti drugače in da energično zahtevajo volivno reformo. »Na rod v svojem članku tudi joka za denarjem, katerega mora dežela dati za deželni zbor oziroma za zborovanja. Tu pa ima »Narod« prav! Toliko sedanji deželni zbor res ni vreden,kolikor stane, in če je liberalcem res kaj na tem, da se bo denar bolj pametno uporabil, naj kar dovolijo volivno reformo, ker potem bo gotovo sostava dež. zbora pametnejša in stroški ne bodo tako vrženi v vodo, kakor bo za to, da liberalni poslanci zavirajo ljudske pravice. Kar se tiče »Narodove« trditve, da v zadnji seji dež. zbora dr. Šusteršiču nikdo ni dal povoda za »razgrajanje«, se z »Narodovim« lakajstvom, ki je nava jeno, da Hein ž njim pometa, ne bomo pričkali. Tisti, ki bo imeli priložnost gledati cel prizor, in med njimi so tudi straBtni li beralci, trdijo soglasno, da je bil nastop Heinov v resnici žaljiv, način, kako se je porogljivo obrnil proti dr. Šusteršiču, ton njegovih besedi in beBede same so delale vtisek, da je hotel zbadati in žaliti. Z našimi poslanci pa Hein nebo pometal. To naj si za pišeta za uho obe ekseelenci — ekscelenca z Bleiweisove ceste in ekBcelenca z Viso
v
kega 1 Zato pa smo dr. Šusteršiču ploskali in njegov nastop odobrava vsa stranka. Stranka 1 a -kajstva pa je izgubila pravico, da jo dostojni ljudje uvažujejo in respek-tirajo, taka stranka je padla v najnižji nivo. O pijanih gorjancih, pa naj pred vsem „Narodu" naroči molčati — dr. Tavčar. Toliko za danes. Kadar bo pa »Narod« še kaj takega pisal, bo tudi naš odgovor — vedno lepši.
Uradni korespondefini urad pri
stranski poroča tudi o zadnji seji kranj skega deielnega zbora. Menda je navajen zavijati dogodke, ki se vrše na Kranjskem. Kakor se vidi, od dež. predsednika Heina ni pričakovati, da bi preskrbel objektivna poročila. Treba bo tudi v tem oziru odločno nastopiti, da se vladnemu korespondenčnemu uradu prežene pristranost in da se odvadi poročati neresnice in zavijanja. Uradni korespondenčni uradne sme biti Heinov o osebno podjetje. Ce se pusti v njegovem smislu izrabljati „TagespoBt", ki pro glaša, da je mej nemškimi in slovenskimi poBlanci „Kulturuntersohied", ni za blatenje poslancev ustanovljen uradni korespondenčni urad! To zadevo enkrat korenito podrezati, bi bilo nujno, kajti pozabljeno ne sme biti, kako je uradni korespondenčni urad širil, a ne preklical neresnice v Ljubljani.
„Pro Trieate e Trento". Tega zbo rovanja udeležilo se je v Vidmu tudi mnogo Tržačanov, onih Tržačanov, ki pripadajo k iredentovski tržaški stranki in ki je z našo c. kr. vlado v tako tesni zvezi, da jej je ob zadnjih občinskih volitvah javno pomagala do zmage. Kaki so ti ljubljenci c. kr. vlado, zadoščalo bo morda to: Sliko našega vladarja namazali so z blatom in jo nesli na trg »Vittorio Emanuele«, kjer so jo zažgali. Na povratku iz Vidma so sa Tržačanje v železniških vozovih javno hvalili, kaj vse so počenjali v Vidmu. »Vse nerešene dežele bi bile že pod Italijo, ker so že vse tako napravljene, ko bi ne bilo teh »a v s t r i j -skih p s o v" (uradnikov), ki drže še nekaj ljudstvo nazaj« — tako so vzklikali. Mi pa zopet vprašamo: Kdo je pripravljal jte dežele, da so take, kakoršne so, če ne c. kr. avstrijska vlada, ki ni hotela dajati Slovencem v zakonu jim zajamčenih pravic, temveč jih je raje potujčevala v družbi z Ntmci, Lahi in Madjari?
Kako se dele zaslužni križci? Nek nadučitelj na Gorenjskem službuje že nad 50 let. Razne korporacije kakor občina, kraj. šol. svet itd. bo menile, da zasluži ta mož, ki toliko časa že služi domovini, vsaj kako odlikovanje, ker odlikujejo že vsakega gozdarja, ki služi nekaj let kakemu grofu, so mislili člani imenovanih korporacij, da zasluži odlikovanje še bolj učitelj, ki je v javni službi. Pa ti dobri, naivni možje so se motili. To ni tako. Na Dunaju se jim je povedalo, da radi podele odlikovanje, toda migljej mora priti od zdolaj. A z vladne palače v Ljubljani je prišel migljej, d a ni nobenega povoda za odlikovanje, dasi služi ta nadučitelj nad 5 0 let. Tako postopa deželni predsednik kranjski Hein proti zaslužnim slovenskim možem.
Kaj vse sme »Slov. Narod«. Kakor znano, je bila v nedeljo v Kamniku velika slavnost v proslavo dvajsetletnice bivanja
Nj. Veličanstva v Kamniku z blagoalovlje-Ijonjem »Kamniškega Doma«. »Slov. Narodu« slavnost ni po volji in imenuje v št. 226 z dne 1. okt. slavje v proslavo presvitlrga premilega nam cesarja Fran Josipa I. v svoii brezmejni perfidnosti: velik »dirindaj« »komedijo«. In državni pravnik — molči!
Osebne vesti. Provizorični gozdni oskrbnik g. Fran Kalan v Ljubljani je imenovan dcf. gozd oskrbnikom III. razreda — Nastavljene so za provizorične učiteljice absol-virane učiteljske kandidatinje gdčno: Amalija Jeglič v Kokro, Antonija Rakjvec v Št, Lenart, okraj Kranj; Suzana Balo h v Črnuče. G. J. Št rek el j, prov. učitelj v So-rici, pride na ljudsko šolo na Vrhniko. Za suplentinje bo bile imenovane absolvirane učit, kandidatinje gdč. Jozefina Muc na Vače gdč. Marija Od lasek k Mariji Devici v Polju in gdč. Avselija Vrezec na Dvoru.
Imenovanji v politični službi. Namestnik v Trstu in Primorju je imenoval c. kr. koneeptna praktikanta dra. Viljema B a 1-t i č a v Pazinu in Otona H u b e r j a v Pulju namestništvenima koncipistoma.
Velikanska goba. Nekdo je našel v gozdu nad Brezovico velikega, popolno zdravega in užitnega jurčka, kateremu bi lažjo rekli »jur*. Njegov premer je meril 31.cm., torej obod njegove strehe skoro 1 meter, teža pa skoro poldrug kg. Pod Btreho je imel še 2 manjša jurčka.
Stavka v Zagorju se nadaljuje. Delavstvo je stavilo nove zahteve in je razburjeno, ker se ne začno prava pogajanja. Nemški listi poročajo, da so včeraj delavci hoteli s silo prodreti orožniški kordon, ki je bil ondi postavljen. Čobal je stavkujoče opominjal, naj bodo mirni. V Zagorje se je d a-nes po noči odpeljala stotnija 2 7. polka i z L j u b 1 j a n e. Na delavce, ki zahtevajo popolnoma opravičeno Bvoje zahteve,so po šilja vojake, namestu da bi vlada od podjetnikov, ki so krivi stavke, odločno zahtevala pravice delavcem in posredovala v korist izkoriščanim delavcem. Kakor pa poroča »Tagespcst«, je litijski okrajni glavar dejal stavkujočim, da nimajo povoda za stavko in da naj kar gredo delat pod prejšnjimi pogoji. Ali je res vlada samo za to tu, da bi branila bogate židovske kapitaliste, delavce pa prepustila izkoriščevanju ?
Kranjski latinizatorji, Pod tem naslovom prinaša »Edinost« notico, v kateri se neki gospod Simon Ribaric pritožuje, da duhovnik v cerkvi na Uncu ni hotel krstiti njegovega otroka na ime Zorko, ki bi odgovarjalo imenu Albin. Na to odgovarjamo, davsak duhovnik krstiotroka naimedotičnega svetnika. V zgoraj omenjenem slučaju je bilo stališče duhovnika pravilno, ker le Albin je ime
»Ali Bi mar gospod želite, da bi pri nas VBi v luknjastih hodih?« mu odvrnem.
Nemec je nekoliko pomislil. Nemara si je mislil: „pride čas tudi za to" ter je zaprl moj kovčeg.
Vrnil sem se v vagon in zaspal znovič; spal sem do jutra, t. j. do prihoda v Berolin.	v
Bilo je še rano: komaj se je svitalo. Ulice so bile prazne. Samo tu pa tam je bilo moči videti vozove, v katere so bili vpreženi psi, kateri navzlic temu, da se ne prestano srečavajo, vendar ne opuste nobene priložnosti, da se ne bi spoprijeli. Velikansko mesto, ki pa mi je že znano, še na pol spa-vajoče, mi je migotalo v blesku jutranje zarje pred očmi. Prepeljem se od vshod-njega kolodvora na Lehrter Bahn. Skoro dve uri časa je bilo treba čakati na odhod vlaka, radi tega stopim ven pred kolodvor ter se jamem ozirati na vse strani. Od daleč zagledam, kako se gibljejo tu in tam majhni oddelki vojakov v čeladah b pozlačenimi konoi; vojaki bo mirni in resnih obrazov, nalik davnim rimskim legijonarjem. Kadar zreš na njih umerjene in jednakomerne ko rake, na njih mehanično gibanje z glavo, z rokami in nogami, lahko bi jih smatral za stroje brez lastne volje, navite z jednim ključem. Pa so tudi zares stroji, katerih
ključ in motor je višja, grozna in mračna volja, katere ni moči pogoditi, skrivajoča v gubah svoje toge vojno in požar.
Na desno se je lesketal v žarkih vsha-jajočega solnca težak, okoren, trivijalen kip zmage, podoben vrani, ki je sedla slučajno na steber v Berolinu ter namerava vsak hip zleteti.
Ali zleti in kam zleti ?
Dve uri sta kmalu minili. Znovič sedem v vagon. Namenjen sem bil se peljati ne v Bremen, marveč v Kolin. Pogledam v vagonu okrog sebe. Tu so Bedeli sami Nemci, več ali manj bedastih obrazov, zabuhlih od piva ter neki tuj gospod.
Vlak, v katerem sem se peljal, ne gre do Kolina, marveč se ustavi v Deutzu, na desni Btrani Rena. Tje smo dospeli ob de vetih ponoči. Bil Bem nekoliko utrujen, torej se napotim v hotel B e 11 e - V u e ter si dam pokazati sobo za prenočišče. Natakar me spremi v drugo nadstropje ter mi pokaže Btanioo, v kateri bi imel prebiti noč. Predno prižgem svečo, se približam k oknu ter dvignem zagrinjalo,da se navžijem pogleda na Kolin, ležeč na nasprotnem bregu Rena.
Potem naročim natakarju, naj ne prižge sveče in me pusti samega.
Prekrasen pogled ? Noč je bila lepa in jasna. Mesec je svetil tako svetlo, da bi bil lahko čital ob njegovih srebrnih žarkih. Pod mojimi nogami je tekel Ren. Dolga pasma svetlobe so Be odbijala v prezorni vodi. Nekoliko bližje je majhen parnik razsipal dež zlatih isker. Ves Kolin je bil videti kakor aa dlani: luči, skupine večnadstropnih hiš, temne sence dimnikov, a nad vsem tem sijajna stolna cerkev, dvigujoča se ne samo s stolpi, marveč tudi z obokom nad vse meslo, vzvišena, mirna, čarobna in molčeča.
Največja poslopja Jv _mestu ao se mi zdela poleg nje podobna kočicam, ki se skri vajo pod krila mogočne matere. Mesec je jasno osvetljeval vitke obloke čudovite go-tične stavbe ; sence so se lomile s svetlobo na obokih in Btolpičih. Bilo je v vsem tem nekaj skrivnostnega, nekaj, kar napolnuje dušo s tajnostno grozo in razvnema domišljijo. Verski občutki, katerih se nasrka človek že z maternim mlekom, bodisi še tako razprašeni v truščni gonji in borbi za obstanek, se pri pogledu na to stavbo, oblito z mesečno svetlobo, nalik izgubljenim biserom zopet zberejo. Niso pa to nežni in sladki nagibi srca, marveč nekaki notranji angelski glasovi, vzbujajoči spomin detinstva, kakoršne začuješ na priliko v naših vaških cerkvah pri večernieah, ko osivoli župnik moli lita
nije, kmetje pa mu skupno odgovarjajo, ko lastovke žvrgole pod lesenim stropom, in ko pokopališčna breza, upogibajoča se vsled vetra, šelesti in zvoni ob okno. Poleg te orjaške stavbe, poleg teh kakor gora visokih obokov Be ne čutiš več kot zašlo, utrujeno dete poleg očeta, marveč le kot pr»h pred božjim Veličanstvom. Nehote ti pride na misel, da tu ni prostora za drugo molitev, kakor k večjemu za ono pesem : »Sveti Bog, sveti, močni, sveti in neumrljivi*. Cerkev je vredna pesmi in pesem cerkve. Srednji vek s svojo vero, ki je bila kruh takratnega življenja, vrste vitezov, okovanih z jeklom, teh groznih roparjev iz nadrenskih gradov, vstajajo od mrtvih pred tvojimi očmi. Ču-ješ, kako škof v vsem veličanstvu poje »Gloria Dei« in ponosne železne glave uprav teh Arnspergov, ki spavajo sedaj smrtno spanje v cerkveni ladji, se Bklonejo in pri-pognejo pred eno besedo, kakor žito na polju pred vetrom. Danes je že vse to minulo, toda zamišljen popotnik, zroč na molčečo spomenike onih stoletij, nehote vpraša samega sebe: ali je to vse, kar je bilo vir in os življenja celih stoletij — ali vse to zares ni nič druzega, nego orjaško praznoverje, in le drugi žalostni stadij iluzije, kakor pravi Hartman, stadij, katori je prešel samo radi tega, da bi so pričel tretji ?	(Dalje prili.)
svetnikovo, prosto pa je potem, imenovati otroka l&orko, eno svetniško ime pa mora biti. Drugače je seve pri imenih Ciril, Metod, Vaclav, Ljudmila, Olga itd, ki so prava imena dotičnih svetnikov. Gospod dopisnik bi pač se lahko prej o tem poučil, da mora duhovnik krstiti otroka na svetnikovo pravo ime. Koliko je n. pr. Radoslavov, krščeni so pa le na ime Jakob, koliko je Vekosla-vov, a krščeni so na ime Alojzij. »Edinost«, ki hoče biti silno modra v cerkvenih zadevah, bi lahko vsaj to vedela, predno hoče druge učiti.
Nevarno obolel je na svojem gradu pri Planini knez Hugo Windisch-graetz. Visokega bolnika sta prišla cb iskat knez Ernst in Robert W i n -dischgraotz. Zadnje dni- je bolniku nekoliko odleglo.
Kje smo ? Eni odgovarjajo na to vprašanje: pod Italijo, drugi pa: pod Prusko „pikelhaubo«. Mi pa pravimo enim in drugim da smo še v Avstriji, v kateri imamo celo zakon, da smo jednakopravni z drugimi na rodi. Zvesti temu avstrijskemu zakonu ne smemo pozabiti, kako se godi našemu ljudstvu v Trstu: uslužbencem pri tramvaju je strogo prepovedano govoriti slovenski, prav tako uslužbencem v magistratni službi, in kakor je bilo čitati v listih, dobili so tudi c. kr. redarji tako prepoved. Ltkarničarji ti ne dajo niti zdravila, če je zapisal zdravnik slovensko opazko na receptu, po šolah molijo otroci Bega v laškem jeziku, na magistratu ne moreš niti davkov plačati v slovenskem jeziku, ob volitvah podpira vlada iredentovsko stranko, tako da je vzkliknil bivši namestnik Rinaldini, ko je padel avstrijski patrijot Nabcrgoj in zmagal Gari-baldineo Mauroner : »To je najlepši dan mojega življenja!« — Na hiši pravice so samo laški napisi, na drugih vladnih poslopjih iščeš zastonj slovenskega napisa, na polioiji nima poslopje zunaj nobenega napisa, da bi ne napravilo dosledno notranjim napisom tro-jezičnega napisa na pročelju; oni c. kr. uradniki, ki so navdušeni iredentarji imajo vse udobnosti. Celo na pokopališču, na prostoru miru in počitka ni dovoljen slovenski napis. Tako bi naštevali lahko dalje in dalje, a mi slimo da zadošča to. Italija in Prusija, kedaj si bosti v laseh radi nadvladja na slovenski zemlji nad že skoro na pol potujčenim slovenskim narodom?
—	Bohinjska železnica. Dela v tunelu pod Kostanjevico dobro napredujejo. Prevrtanega je doslej dve tretjini; na severni strani okoli 70 m., istotako na južni. Dolg bo tunel 228 m. Zravnavajo tudi že prostor za kolodvor, ter so radi tega naredili, koli kor potreba, Komu drugo strugo. Dela za železnico hodi ogledavat vedno mnogo ljudij. Tunel Podbrdom bode kmalu izdelan. Izkopati imajo še kaka 2 km. Dalo za gradnjo železnice v Boh. BiBtrici je prevzela tvrdka Chierici in Pich. Vožnjo vsega materijala so prevzeli domačini sami. V kratkem se začne tudi z gradnjo črte od Prvačine do Trsta. Opozarjamo že sedaj naše ljudi po Vipavskem in po Krasu, da ne zamudijo prilike, okoristiti se pravočasno z raznim delom, pred vsun tudi s prevažanjem na tej črti ! ^ — Za ponesrečence v Ukvah na Koroškem je obč. svet ljubljanski dovolil 500 K.
—	Umrl je bivši tajnik posojilnice v Ptuju g. A. G r e g o r i č.
—	Ukraden konj in voz. Hlapec Valentin Svoljšak v Starem dvoru pri Stari Loki peljal se je dne 4. t. m. iz Podbrda po cesti proti Skofji Loki. Mej potjo pridružil se mu je neki okoli 20 let star fant, ki se je vsedel k njemu na voz in se peljal ž njim. Ko je Svoljšak pri neki gostilni se z vozom vstavil in šel v gostilno, estal je lant na vozu pognal konja in se odpeljal. Svoljšak še do danes ni dobil voza in konja nazaj Konj je sive barve, velik in ima na eni nogi vžgani črki R. F., voz je star in zeleno pobarvan.
—	Nadvojvoda Ludvik Viktor — okraden. O tem še poročajo iz Opatije: Ko se je zgodila tatvina je bilo v kopelji kakih 250 gostov. Vsaki posamični je bil preiskan. Ne treba praviti, kako mučno je bilo to za vse. Odposlane sa bile brzojavke na vse strani, kolodvori in pomoli so strogo nadzorovani. Ali vse te odredbe so ostale do pozno v večer brez vsacega vspeha. In tudi sedaj še ni nobeno sledi za zločincem. Dodatno javljajo še, da je bila nadvojvodi ukradena tudi listnica z neko svoto denarja. Vrednost zlatnine cenijo na 12 000 kron.
—	Starostno zavarovanje usluž bencev državne železnloe. Gibanje med
uslužbenci v tej zadevi napotilo je vendar enkrat upravništva drž. železnic do tega, da je jelo proučavati razmere in pogoje, po katerih bi se prišlo konečno do vsaj približno pravičnega stanja želez, uslužbencev. Za žulje in obile potne kaplje pač zasluži vsak delaveo svoje plačilo in država je pač dolžna, da poskrbi za svoje delavce vsaj pravični košček kruha tudi za starost.
—	Strajk v Trbovlju. Listi javljajo, da je upravni svet rudnikov v Trbovlju v svoji včerajšnji seji sklenil, da ne privoli v zahteve delavcev glede minimalnega plačila in da se bo še nadalje vedel opazovalno.
—	Hrvatske novice. S1 a v n o s t od-kritjaspomenika AnteStarčevica na Groblju v Šestinah pri Zagrebu bo veli kanska. Navzoči bodo Hrvatje iz vseh hrvatskih pokrajin. Povodom te slavnosti bo izdal pripravljalni odbor ilustrovano knjižico v pomenu Ante Starčevioa. Po odkritju spomenika bo komerz. Mnogo hrvatskih občin bo zastopanih na slavnost'. — Hrvatski nabor se bo baje sešel koncem tekočega me seča, ali začetkom prihodnjega meseca. — Obsodba p r o ti G io g ojr n i č a n om katerih je bilo radi demonstracij toženih 116 se glasi: 54 jih je obsojenih od 1 do 6 mesecev, a 61 obtožencev je rešenih. Župnik Novak je obsojen na 14 dnij zapora radi odobravanja »kaznjenega dejanja.«
—	Zapirajte vrata Dne 5. t. m. popoludne je bilo posestniku Janezu Jam-niku in posestnici Ivani Likovič na Govejeku ukradeno in sicer prvemu iz škrinje 14 K, drugi pa iz veže 4 K 60 v. Tat je porabil to priliko, da se jo vtihotapil v nezaklenjene hiše med tem časom, ko so ljudje delali na polju. Kot storilec tatvin je sumljiv neki Pavel Omejc, sodar v Studencah, katerega so orožniki prijeli, kajti dotičnega popoldne je govoril z Jamnikom na Govejaku in nekaj časa kasneje ga je videl hoditi okolo njegove hiše; Dmejcu so bile krajevne razmere te hiše debro znane. Ker je bil osum ljenec že večkrat zaradi tatvine kaznovan, so ga izročili sodišču.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v prid je izšel izboren p i • semski papir. Dobiva se pri J. N. Pjeteršič-u, trgovcu v Ptuju. Vsak list ima na prvi strani lep voden odtisek podobe s v. Cirila in Metoda. 100 ovitkov v lični zaklopnici stane 1 K 20 v. ; 10 ovitkov in 20 listov v mapi stane 32 v. Trgovci dobe poseben popust. Nakupovanje tega pisemskega papirja najtopleje priporoča vodstvo družbe sv. Cirila in
Metoda v Ljubljani.
—	51 OOO vreč kave pripeljal ie v torek parnik „Stefania" iz Santosa v Trst; vožnja je trajala 38 dni.
—	Trojčki. Pri spodnji Sv. Mariji Magdaleni v tržaški okolici povila je M. Garm trojčke, 2 dekl 1 fanta, ki so zdravi. Oče je neki zelo vesti. Naj le počaka !
—	Roparski napad Kmeta lladovan in Ribarič pripeljala sta v Poreč grozdje in ga prodala. Zvečer okoli 10. ure vrnila sta se proti domu z vozom, v Katerem sta bila vprežena vola. Komaj sta bila 20 minut iz mesta, srečala sta nekega Caio in Radollo-vich-a, ki sta se delala trudna in naprosila, naj bi ju vzela na voz, kar sta kmeta tudi rada storila. Peljali so se le nekoliko časa in spregovorili nekoliko besed. Nakrat je zahteval Caio od Ridovana, naj mu izroči ves denar, drugače ga ubije. Mesto odgovora pograbil je Radovan Caio ta in ga vrgel z voza. V tem času spopadla sta se tudi Ri barič in Radollovich, a Rbarič je bil močnejši. Sedaj pa sta pričela napadalca streljati z revolverji, a k sreči nista nikogar zadela in ko sta jih izpraznila, sta pobegnila. Kmeta sta se na to vrnila v mesto in naznanila dogodek orožnikom, ki so takoj šli za zločinci in jih še ono noč ujeli.
—	Poštna vest. Dne 11. oktobra t. 1. odpre se na Bohinjski Beli nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter ob enem služboval krt nabiralnica poštno hranilničnega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštnih vožnjah med Bledom in Bohinjsko Bistrico.
—	Kaj bi nam očitali, ako bi mi,
ki smo katoliško narodno glasilo, priobče vali v našem listu, katere nemške predstave bodo v našem gledališču in bi na ta način delali reklamo za Nemce? Kaj bi se nam torej očitalo? Odgovore na to vprašanje priobčimo v prihodnjih številkah.
—	»Deutsches Haus«. Nemška hiša v Trstu, za katero so nabirali Nemoi denar v Nemčiji, je dozidana in v njej že telovadijo Nemci, med katerimi je mnogo c, kr. Kedaj smo čitali, da so Slovenci sezidali si poslopje z ruskimi rublji, v katerih telovadijo državni uslužbenci slovenske narodnosti? Mi smo mnenja, da mora biti v Avstriji za vse jednaka pravica, pa naj bomo Nemoi, Madjari, Lahi ali Slovenci. Če se sme avstrijski Nemec v narodnem oziru popolnoma svobodno gibati, sme se tudi Slovenec! To pa izposlujemo z odločnim nastopanjem in ne z 1 a k a j s t v o m pred nemškimi oblastneži!
—	Društvo zdravnikov na Kranj -skem. Prihodnja mesečna seja vrši
j se v soboto dne 10. t. mes. ob 1 '/»6, uri zvečer v deželni bolnici. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo odbora o izletu k bohinjskemu tunelu. 3 Demonstracije. 4. Slučajnosti.
—	Novo samostansko ln župnijsko cerkev so pričeli zidati v K a h i r i pri sv. Jožefu. Zidanje bo vodil nemški P. G o t t f r i e d , ki je postal letos gvardijan v Muski. — V A 1 o k s a n d r i j i bodo jutri na praznik sv. Frančiška tretjeredniki slovesno obhajali 501etnico, odkar je bil tu ustanovljen tretji red.
—	stekol pes se je priklatil dne 3. t. mes. v Brezovidol, občine ambruške, ter je ugriznil llletno deklico Marijo Glivar v roko. Psa so ubili.
—	Pretesni prostori. Na ljudskih šolah v Trstu je toliko otrok, da so prostori pretesni. Ko bi imeli tržaški Slovenci slovenske šole. bi prostori na laških šolah dru gače izgledali. Kako lahko bi odstranili ne-dostatek o pretesnih prostorih, ko bi merodajni krogi imeli le najmanjši čut človeko
i ljubja do slovenskih otrok!
—	V pojasnilo. V včerajšni številki j »Slovenca« so mej »Hrvatske novice« od j 18—30 vrstice po nezgodi prišle novice, ki ! spadajo mej najnovejše od raznih strani za j 26 vrsto.
Ljubljanske novice.
Nemška predrznost. Povodom zadnje i vinske trgatve, katero so socialni demokratje | priredili v kazini, je neki hornist narednik 27. pešpolka opsoval sodruga Breskvarja s psovko : »Halten sie Maul, sie kraineriecher ' llund«. To je čul nadporočnik P e r k a r , i ki pa menda tega izzivanja ni naznanil. Za-i htevamo odločno, da merodajni krogi enkrat odločno store konec izzivanju nemških vo-; jakov, ker psovati se ne bomo pustili in utegoilo bi, ako nemški vojaki ne prenehajo i psovati, priti o taki priliki do kaj hujšega, j Socialnim demokratom pa priporočamo, naj svojih veselic ne prirejajo v nemško naci-; onalni kazini, kjer so se pred dnevi čule j besede, da bode vsak Slovenec pobit, kdor bo prišel v kazino.
Tat 10.000 lir prijet v Ljubljani Zaprli so včeraj laškega podanika Oktavija sbrizzai. Dolže ga, da je ukradel neki Mariji Jera-metta v Tolmezzo nad 10.000 lir in pobegnil. Sodnija v Tolmezzo je izdala za njim tiralnico. Policija ga je včeraj takoj zasledila in ga aretirala. Denarja niso dobili nobenega pri niem.
; Fotografirani Amerikanci. Zastopnik „Red-Star Line" g. Karol Rebek, Kolodvorske ulice št. 41, je dal predvčerajšnjim 36 i izseljencev, ki se odpeljejo po progi „Red-Star Line" v Ameriko, fotografirati in se bodejo slike poslale za izseljenci v Ameriko.
Naši kostanjarji. Na Danaj se je odpe Ijalo danes po noči 120 oseb iz kočevskega okraja, sli so kostanj peč. j S srebrno verižico pobegnil. V Babičevi gostilni na Dolenjski cesti je včeraj popoludne delavec Ivan Babnik z Malega vrha št. 3 dal svojo srebrno verižico nekemu gostu, da bi jo nesel h kakemu urarju ali zlatarju in poizve, koliko da tehta. Dotičnik je vzel ve rižico in z njo pobegnil. i Velezanimiva veselica. Odbor dobrodelnih gospa v Ljubljani ; priredi v korist salezijanskega zavoda na Rakovniku pri Ljubljani v nedeljo dne 11. oktobra, ob 6. uri zvečer v zgornjih prostorih starega strelišča dobrodelni zabavni večer. Sodelovala bo godba c. kr. 2 7. pešpolka kralj Belgijcev. Gledišče, petje, b a -i z a r ; prodajale se bodo cvetke, smodke in ; razglednice. Razstavijo se ročna dela kot dobitki. Vstopnina 3 0 k r a j -i carjev za osebo. Za mnogobrojni obisk | v človekoljubnem oziru prosi — odbor. — Darovi se sprejemajo na sta-; rem strelišču. Vstopnice se prodajajo pri g Brusu pred škofijo, pri g. P o d -r e k a r j u na sv. Jakoba trgu, pri gospodu | Sešarku v Selenburgovih ulicah. — Občinstvo naj bi z ogromno vdeležbo pokazalo, da umeje velik pomen salezijanskega za voda.
Krava ušla Posestniku Jožefu Juvanu v Sp. Šiški št. 1, je danes dopoludne na Marije Tertzije cesti ušla krava, katero je gnal na sejem. Krava je, kakor divja, dirjala semtertje in končno zbežala v hlev na Marije Terezije cesti št. 12, kjer so jo hlapci le z velikim trudom z vrvjo vjeli.
Sleparico iz Pulja, neko Irmo K o v k a, so včeraj pripeljali v zapore tukajšnje dež. sodnije.
Mestna občina tožena. V soboto ob Vt4 uri popoldne bo pred okrajnim sodi ščem v Ljubljani obravnava radi tožbe tukajšnjega kazinsbega društva, ki toži mestno občino radi motenja posesti, ker je občina se o priliki Prešernove slavnosti postavila na stališče, da je proBtor pod kostanji v „Zveidi" njen. Kazina baje trdi na podlagi neke pogodbe, da je ona lastn*'oa dotičnega prostora. Mestno občino zastopa dr. M u n d a kazino pa dr. E g e r.
Rokoborbe v Ljubljani se nadaljujejo.
Hlapec Anton Verbič in Karol Prijatelj na Marijo Terezijo cesti št. 16 Bta se včeraj popoludne doma skuSala, kateri je moeneji. Iz šale je nastala resnica. Začela sta se resno pretepavati in Prijatelj je Verbiču v pretepu raztrgal obleko.
V	Ameriko. Včeraj sa je odpeljalo v Ameriko 25 oseb.
Iz bolnice. Včeraj ob 3. uri popoludne prišlo je delavcu Pavlu Pistotniku iz Kokro na Cesarja Jožefa trgu naenkrat slabo, da je nezavesten padel na tla in se na glavi pobil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Izgubljeno Izgubil je včerBj dopoludne neki poročnik srebrno verižico z monogra mom A. S. — Posestnik gugalnice v Lattor-mannovem drevoredu Franc Malle je izgubil nekje v mestu srebrno uro in zlato ve rižico.
Tatvina. Krojaču Ivanu Zajcu, stanujo-čem v sv. Florijana ulicah št 18. je bila dne 5. t. m, ko je na novem vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti med množico stal in gledal izkopavanje podsutega delavca Ferdinanda Januša, ukradena iz žepa nikel-nasta ura s sreberno verižico, na kateri je imel srebern Marije Terezije tolar.
oplašen konj. Hlapec Jožef Muha v službi pri Terpincu, je pustil včeraj ob 6. uri popoludne vpreženega konia samega pred Dolenjskim kolodvorom. Konj se je splašil in je ušel. Dirjal je z vozom skozi vrata domov. Nesreče ni bilo nobene.
Za dobrodelno veselico v korist zavoda na Rakovniku so došli do petka 3. oktobra sledeči milodari: Gosp. ravnat. Art Mahr 40 K., tvrdka To.inies 40 K, tvrdka Tschin-kel 20 K , g. dež. sodn, predsed. Albert Le-vičnik 10 K, g. d. s svetn. I. Hiuffen 10 K, gospica Mar. Hans. zavod, im 12 K., gg. Mil. Rosner in tov. 10 K., tvrdka (Lad-sliitter in sinovi 10 K., gosp. Obenwaider 10 K., g. Majdič, Domžale 10 K., g dr. Gregorič 6 K., g. L^ustek Milan 7 K., Nj. ekcel. g. H6cbsmann 10 K., g. Schollmayer Kornelija 4 K., g. Jakopič 4 K. Nadalje so darovali lestvin g. Raimund Andretto salami, g. LavriJ žunkna, g. Tomažič kave, g. Zupan sladkorja, g. bch ffrer sladk. čaja, ruma, gospe Juvančič, Hammer, Pogačnik, Zaje vina, mnogo njih je veliko obljubilo, posebno tvrdka Perdan, katera je za zavod vedno splendidna. Gosp. M.thian junior (dvorni liferant) bo dobrotno prostore s svojimi veščimi delavci okrasil. Nadaljnje darove prosimo, da se pošljejo neposredno na staro strelišče. Vsem dobrosrčnim darsval | cem in darovalkam, kateri so kaj poslali in še kaj pošljejo izraža tukaj javno zahvalo — odbor ljubljanskih gospa.
Vstaja na Balkanu.
Poročila iz Sofije pravijo, da je Bolgarija prišla v kolizijo med zadržanjem Makedoncev in med svojimi lastnimi nameni, ki se tičejo miru, in da se vsled tega nahaja v težkem položaju. Popolnoma opravičeno se ji zdi, da stori nove vojaške odredbe, sosebno ker se Turčija znova mobilizira, in ker Be sama boji, da je ne bi Turčija napadla v pripravnem času. Tudi pretd Bolgariji notranji nemiri. In kakor smo že poročali, je Bolgarija na današnji dan poklicala 24.000 novincevpodorožje in vse rezervne podčastnike na tritedenske vojaške vaje.
V	berolinskih diplomatičnih krogih menijo, da je vspeh milrzsteških pogajanj napravil ugoden učinek toliko v Carigradu, kolikor v Sredcu in se veselijo, da spora-zumljenje med Avstrijo in Rusijo ne le traja dalje, marveč da tudi postaja vedno trdnejše. Isti krogi trdijo, da sta se cesar Fran Josip in car Nikolaj sporazumela glede popolnoma konkretnih korakov glede Makedonije in da se to sporazumljenje tudi v kratkem objavi
Poslanca p I. C a 1 i c e in p I. S i n o v-j e v sta v imenu svojih vlad izročila Turčiji reformno noto na podlagi sporazumlje nja v Miirzstegu.
Tudi v Bolgariji povoljno vpliva skupna nova akcija Avstro-Ogrske in Rusije. Makedonski krogi so pa bolj intransigentni, kakor popreje, in zastopniki notrajne organizacije so izjavili, da je Turčija popolnoma nezmožna, da bi izpeljala reforme. Vstaši ne bodo preje odložili orožja, dokler ne bo v Makedoniji zavladal krščanski guverner ped evropsko kontrolo.
V	sultanovi palači so dan na dan posvetovanja. In ti turški svetniki se posvetujejo, kako stališče naj bi zavzela Turčija glede nove reformne note. Sultan sam ni kar nič vnet za to najnovejšo noto in hoče celo nasprotovati zahtevam velevlastij.
Iz vsega ae vidi, da Turčija hoče vojsko na vsak način — sultan pa bo že kako za vlekel reformno noto.
Angleškega poslanca O' C o u o r - a je sultan povabil na diner in se dolgo ž njim dogovarjal. Poslanec je svetoval sultanu, naj lojalno izpelje reforme in naredi konec gro-zovitostim. O' Couor je svetoval, naj postane
generalni guverner v M a k e d o-niji Naun paša.
Turčija se pri avetro-ogrskem in ruskem poslancu pritožuje, da se bodo vstaške čete. ki bivajo na bolgarski meji, pridružile bolgarskim rezervistom in da z njimi skupno prekoračijo mejo. Tudi se Turčija pritožuje, da se turškim prebivalcem, ki bivajo zdaj * Bolgariji, ovira povratek v domovino.
Novi boji. Die 4. t. m. Be je vršil med Groskovom in Mer e-pečem vroč boj. Turki imajo 30 mrtvih in 86 ranjenih, med temi je tudi en polkovnik in štirje častniki.
V	Florini so bili koncentrirani štirje bataljon', ki no pripravlieni.
V	okrajih Dzumabia, Rozlog in^fMelnik je bilo upepeljenih 20 turških vasi. Vae B a n i t k o je razdejana in d v a t i s o č turških prebivaloevje pomorjenih. — Vstaši ee množe od dne do dne.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Po zobeh udarjen Dve skupini fantov eta se srečali dne 20. junija 1.1. zvečer na Vrhniki. Dninar Lovrenc Petavs je zaupil proti nasprotni skupini: »Spat«. V tem hiou je Bkočil strojarski pomočnik Stanislav Kermavner proti njemu. Anton Ger bič od nasprotne gruče je udar.l z nekim zlomljenim količkom Kermavnerja po licu ter ga zadel po zobeh tako, da je bil po izreku izvedencev težko poškodovan. Gerbič vzlic dokazilu pri« taji dejanje, a sodni dvor ga je obsodil na 7 mesecev ječe. — Nepoboljšljiv tat. Franc G e r m e k , dninar iz Smartna pod Šmarno goro, je bil že 13krat kaznovan, medtem večkrat tudi zaradi tatvine. Dne 12. avgusta je v Hrašah vzel Janezu Ramovšu obleko v vrednosti 37 kron. 22. avgusta t. 1. si je pa kot hla pec pri Francetu Stefelinu od vožnje pri držal 1 krono. Germek pravi, da se je to le po naključju zgodilo, ker je imel razparan žep in je kronca »notri zlezla« ; a tega zagovora mu noče nihče verjeti, ker je obdolženec že znan uzmovič. Garmek je bil radi svojega nerednega življenja tudi pod policijskim nadzorstvom in bi ne bil smel po 10. uri po noči svojega doma zapustiti, kakor tudi svojo rodno vas ne, da se ne bi zglasil pri županu. A to je bilo Germeku deveta briga in je delal po svojem, kakor se mu je zljubilo. Sodni dvor ga je obsodil na 3 mesecev težke ječe in ga obenem postavil pod policijsko nadzorstvo. — Otepe je podajal bajtarja sin Franc Keržič dne 13. avgusta t. 1. pastirju Andreju Poga-čarju v Vodicah. Ker mu jih je pa prenizko podajal, mu je padel otep na glavo, kar je Keržiča tako vjezilo, da je sunil pastirja z vilami v levo nogo. Sodni dvor ga je radi tega obsodil na en mesec zapora. — Orožnikom grozil. Meseca avgusta t. 1. so stavkali delavci pri zgradbi predora v Hrušici. Dne 26. avgusta je bilo aretiranih 5 delavcev, katere je iz varstvenih ozirov spremilo šest orožnikov. To dejanje je pa eosebno razburilo delavca Karola Kodrin, ki je dal duška svojim čutilom s tem, da je zagrozil orožnikom z besedami: »Če^danes tega od žandarjev dobim, katerega jaz mislim, tak bo še tekla kri; nato je vrgel med orožnike kes razbite steklenice, ki je frčal mimo stražmeštrove glave, bodni dvor ga je obsodil na 6 mesecev ječe. — Neumesten prostor za hranjenje dinamita. Lorenc Pristavec iz Mošenj, posestnik kamnoloma v Laškem rovtu, je imel to eiabo navado, da je dinamitne patrene in kapselne, katere je rabil pri kamnolomu, spravljal na polico nad omaro za led Čj se vpoštev jemlje, da Btoji ta omara ob prav tankem zidu, na kojega drugi strani stoji ognjišče, da stoji ta omara v gostilniški sobi, kamor zahaja mnogo ljudi, sosebno takih, ki pušijo in rabijo vžigalice, je torej umevno, da bi se bila lahko vsled obdolženčeve lah-komišljenosti pripetila po eksploziji dinamit-nih patron velika nesreča. Sodni dvor je obsodil Pristavca na 8 dni zapora in 50 K den. globe, kleparski Italijan. Karol Volpe, kamnosek iz Tsrcente na Laškem, je delal z več delavci v kamnolomu Kamnitnik pri Skofjiloki. Podjetje mu je zaupalo, da je za sodelavce prejel zaslužek, ki ga jim je izplačal po odbitku za živila. Ta svoj poBel je tudi redno in pošteno izvrševal dalje časa, dokler ga ni premotil denar. Mestu da bi bil izplačal peku za prejeti kruh 113 kron, mesarju 95 kron in v specerijski trgovini 132 kron, je vtaknil denar v žep ter ž njim pobegnil. Sodičče ga je obsodilo na pet tednov ječe.
Celjski razbojniki obsojeni. Vršila se je obravnava v znani zadevi, ko so celjski razbojniki napadli iz Šmartaa v Rožni dolini se vračajoče Slovence, pri čemer je bila gospa Marija Tovomikova težko poškodovana. Storilca tega zločina sta bila neki Maks Dobovičnik iz Celja in vojak 87. polka neki Kriter, kateremu je g. Tovornik odvzel
ob isti priliki bajonet. Dobovičnik je stal te dni pred celjskim sodiščem in je bil obsojen na 14 dni zapora, poostrenega z dvema postoma, ker je gospo Tovornikovo udaril s kolom po ustih, kar je bilo spoznano za lahko telesno poškodbo. Kriter, ki je priza del omemeni gospej težko rano na glavi, bo Bojen pred vojaškim sodiščem. Tako je končno vendarle dobilo lopovstvo celjske nem-čurskn zaleg« svojo zasluženo kazen.
Književnost in umetnost.
*	Repertoir slovenskega gleda liiča. Jutri v petek, se punovi opera , O t e 1 I o — V nedeljo, sta dve predstavi: popoldne ob '1,3. je predstava za mladino poetične in bumora polne pravljice z godbo, petjem in plesom „Pepelka", zvečer pa ie noviteta: burleska s petjem in plesom »Lepa L i d a « , ki se igra v Pragi pravkar 77. krat. Ker je vojaška golba zaradi koncerta na strelišču zadržana, se zvečer ne more peti optra, pač pa sodeluje tudi pri .Lepi Lidi" manifti oddelek godbe.
" Slovanski zbornik olovani smo lahko ponosni: nad 137 milijonov so nas našteli ob začetku 20. stoletja.
A na drugo stran — tužna nam majka
—	kakšna je ipak naša used*! In zopet ta nejedinoat v veri, razcepljenost v govoru in celo v črktp su (Dolnjelužičani pišejo — gotico!) Di bi tega ne bilo, bi se malo drugače postavili, in naši »prijatelji« bi malo drugače govorili z nami in mi ž njimi.
Pri vsem tem je zanimivo in prijetno čitati, knjigo, pišočo o S ovanih, kskor n. pr.: svoječasno Smolerjeva Zeitschrifr, ali Slavische Ba'.ter. ali Slovanstvo, S.ovanski pržhled, Maretičsvi »S'aveni v davnini«. Agodovina slov. literatur ali Macbalovo Obče slovansko bajesiovje itd. Toliko bolj mikavno, če so dotičoi leziki v izvirniku zastopani kakor n. pr. v Miklošičevem slovariu in pri merjalni slovnici, ali v Erbmovih pravljicah v raznih slov. jezikih, ali Slavj. almanahu.
—	V novejšem času ie i»š a še posebna taka knjiga, in sic^r: Dr. E Berneker, Slavische C h r e a t o m a t h i e z ma limi slovarčki. Strassburg. založil K. Triibner 1902, cena 14 K 70 h XI + 484 v 8°. V tem praktičnem zborniku bo izbrani sestavki v teh jezikih: 1. je Staroslovanščina, (t. j. cerk. slovanščina vrste: bolgarske, srbske in ruske); 2. ruščina (staroruščina, velikoru-ščina, bsloruščina); 3. maloruščina, 4. bolgarščina v svojih narečjih, 5. srbohrvaščina z narečji. 6. slovenščina, 7. češMna z narečji, 8. slovanščina, 9. poljščina z narečji, mazurščino in kašobščino, 10. gornjelužička srbščina, 11. dolnjelulička srbščina, 12, po-labščina.
Vseh sestavkov je nad 100.
S1 o v e n b k i so ti le: Brižinski spomeniki; Nekaj iz Trubarjeva katekizma; Velikonočna peBem iz Trubarja-Krelja; Prešernova : Zdravilo ljubezni; Juri Kovač iz Krekove Ljud. knjižnioe, in »Karant in drugi velikansko močni ljudje« — v cerkljanskem narečju.
Pred leti so baje Nemci imenovali slovenske dežele po dr. Tomanu zaničkivo »Tomanija«, neki nemški profesor je .pravil o svojem potovanju po Spodnjem Štajerskem, da je onde tako nemško narečje, da ga ni prav nič razumel; drug je menil, da je Sršen => S ihr schon! Na, zdaj pa že vedo v btrassburgu za nas.
Morda si bo marsikdo želel drugačen in večji izbor, ali vendar je knjiga ugodna za proučevanje slov. jezikov, in mila, — ker združuje v sebi — slovanstvo ! Skidam kapu . . . .!
*	»Katoliški Obzornik". Urejuje in izdaja dr. A 1 e š U š e n i č n i k. Letnik VII. Zvezek IV. je ravnokar izšel in ima naslednjo vsebino: Bog je. — Etiški temelj gospodarske vede. — Kaj je s pojavi telepatije? — Hrvatsko pismo. — Apologetične misli: XVIII. „J e z u i t i z e m«. (A. U.) XIX. bv. Duh pa papež in škofje... — Cerkev in cerkve: Teženje po uniji vrazkolnih cerkvah. — Slovstvo: W sprawie spe tecznej. — Cathrein : Glauben u. Wissen.
—	Kneib: Unsterblichkeit der S3ele. — »V rčni Židov«. — Razne stvari: Z>iziechowski o idealizmu. — Paulsen o Hackelovih .svetovnih ugankah*. — Glasnik »Leonove družbe". — »Katoliški Obzornik" izhaja po štirikrat na lete. Velja 5 krcn, za dijake 2 kroni. Naročnina naj se pošilja pod naslovom: Dr. Aleš Ušeničnik v Ljubljani.
*	Zgodovina Slovencev. Vabilo na naročbo. Večkrat se je že izrekla željs, da bi nam kdo podal temeljito in popolnoma zanesljivo zgodovino Slovencev. Takega dela do sedaj pogrešamo in že ta okolnost nam kaže, da ga ni kar tako lahko izvršiti. Treba je, da dotični pisatelj dobro pozna in uporabi kaj raztreseno zgodovinsko gradivo. Se le potem mu bode mogoče z uspehom lotitii se svojega dela. Podpisana družba je sklenila, da hoče to gradivo za slovensko srednjeveško zgo-
dovino spraviti na dan Vsako drugo sli pa tretje leto izide po en zvezek (vsega skupaj najbrže deset zvezkov). Gradivo je nabral ter je urejuje dr. Franc Kos, c. kr. profesor v Gorici. V vsakem zvezku bode v »Uvodu« kratek zgodovinski pregled do-tične dobe in pa majhna ocena zgodovinskih virov tistega časa. Glavni del knjige bode obsegal v kro-nologičnem redu razvrščeno zgodovinsko gradivo. Na koncu vsake knjige se natisne najprej natančen imenik oseb in krajev, potem pa imenik stvari. Dotiskana je prva knjiga, ki ima nad 500 strani in obsega dobo 501-800 I. Prva knjiga stane 8 kron za neude, 6 K za podporne in 4 K za redne in ustanovne člane .Leonove družbe". Če se oglasi zadosti naročnikov, bo knjigovez g. Breskvar vL ubljani oskrbel lično in trpežno vez v polfranc. po jako nizki ceni a K 170, (»e«. ki bi sicer posameznika stala vsaj K 2 50) — Ljub liana, dne 1. oktobra 1903. Leonova družba.
* »Krščanskega detoljuba« 3 številka je ravnokar izšla. Kakor dosedaj vsi zvezki nudi tudi ta svojim bravcem kaj raznovrstno, zelo miino vsebino: Katehet si zajema iz nje koristnih katehetičnih navodil; »Pismo slovenskim materam« daje materam zlate nauke; kaj podučne in vigo-jevalne so tudi ostale povestice in črtice. Vrhu teara ima ta tretji zvezek dvojno prilogo : »Boj zoper lažnjivost« izpod spretnega peresa znanega mladinskega pisatelja gosp. Ant. Kržiča ter ono lepo molitvico v čast presv. Srcu Jezusovemu, ki so jo škof tako toplo priporočili. »Krščanskemu detoljubu« moramo dati vso čast: Kaj marljivo in skrbno vrši sicer v malem okviru svojo pre-važno nalogo na polju krščanske vzgoje. Mi kar najtopleje list priporočamo. Naj bi ne bilo nobene krščanske družine, ki bi ne imela tega tako ljubeznjivega pri atelja krščanske mladine. Vzgojitelji, širite ta list! Udje društva krščanskih detoljubov dobivajo brezplačno list, ki izhaja štirikrat na leto. Udnina tega prevažnega društva znaša dve kroni na leto.
Novice iz Amerike.
§ Zdravniški antomat. Največje čudo, ki bo razstavljen na svetovni razstavi v St. Louia, je automatični zdravnik. Bolnik stopi na plato kakor pri automatični tehtnici, vrže nekaj drobiža v pripravo ter se prime z roko za držaj. V držaju je priprava, katera šteje udarce žile, druga zopet porine toplomer bolniku po jezik. Oboje pride napisano na listku iz priprave. Na zadnji strani listka pa je napisan recept zoper dotično bolezen.
§ Stroj aa tepenje. V državni prisilni delavnici v Redvingut v Ameriki, se gojenci ne kaznujejo več z roko, ampak s strojem. Ta stroj še neki bolje izpolnuje svojo nalogo, kakor pa roka in se da tudi dobro in varno regulirati. Upanje je, da bodo ti stroji celo povzdignili v zavodu disciplino.
§ Z elektriko usmrieni so bili v New-Yorku trije brat|e Willis, Friderik in Burton Vormer. Umorili so namreč o Božiču leta 1901 Bvojega strica Petra Hallen beeka in ga oropali. Usmrčenje je trajalo 15Vt minut. Bilo jim je dano na prosto, v katerem redu hočejo umreti, na kar se je oglasil najstarejši na prošnjo mlajših, da hoče biti prvi.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Dva kmeta utonila. Iz Milana poročajo: Dva kmeta vračala sta se z božje poti po jezeru na parniku v Como; padla Bta v jezero in utonils. — V moštu je utonil. Iz Pulja poročajo: V Vrsarju padel je kmet Rismondo v vinski mošt in utonil. Drugi dan so ga potegnili mrtvega iz bednja. Nadalje poročajo iz Pulja: Delavec Bujič je padel iz šest metrov visočine in se tako poškodoval, da so ga prenesli na pol mrtvega v bolnišnico. — Streljanje na duhovnik s. Iz Sulmone v Italiji poročajo: V bližnji vasi Pacentro prigodi! se je grozen prizor. Neki Carrabia poslal je ženo k župniku De bilvestriju, naj bi ga prišel domov spovedat. Ker je župnik malo prej videl Carrabia na ulici in ker je vedel, da ne more b ti hudo bo'an, rekel je ženi, naj pride mož k spovedi v cerkev. Malo časa za tem, ko je bil župnik še v sobi in se bril, vstopil je Carrabia in ga jemo vprašal, zakaj ga ni prišel spovedat na dom. Predno mu je mogel župnik odgovoriti, potegnil je revolver in Bprožil dvakrat v župnika, katerega je nevarno ranil, tako da duhovnik umira. — Tragedija v norišnici. Iz Neapolja poročajo: V norišnici v Aversa pripetil se je žalosten slučaj. Kakor je sploh v norišnicah navada, opravljata tudi v Aversi dva bolnika, ki sta že nekaj časa mirna, lahke posle. Neki Ba-gila, o katerem so mislili, da je ozdravel, opravljal je dela v kuhinji. Včeraj zjutraj pa
je sopet znorel, zagrabil za nož in ga zs-bodel v predstojnika Pesacane, katerega so umirsjočega prepeljali v Nespolj. — Tragedija iz ljubosumnosti. V Milanu zabodel je nož v srce in umoril štiri desetletno perico Berri, ločeno od moža in mati sedmih otrok, iz Ijubsumnosti njen ljubimec 381etni Ponzoni, vdovec in oče štirib otrok. — Z r t v a stekline. 141etnega Gennaro ugriznil je v Mareetelli stekel pes. Po petih dneh je šel v Rim, kjer so ga triintrideset dni sdravili po Pasteurjevem načinu. Navidesno je bil zdrav in dne 18. sep-tembre vrnil se je v rojstni kraj. Včeraj pa ga je moral oče poslati nazaj v Rim, kjer je v groznih mukah vsled stekline umrl. — Abesinska cesarica dala je sezidati v Jeruzalemu zavod ki bo nosil njeno ime. Za pravoslavno veliko noč bo slovesna otvoritev, katere se vdeleži tudi cesarica Taitu. — Ustreljen pred otrokom. V Palermu vračal se je na konju v mesto g. Libarbera s svojim devetletnim sinom, ko sta ga dva morilca napadla in ustrelila. — G o s p i c o so ukradli. Iz Palerma poročajo: Neka jako lepa gospica šla je na sprehod s svojo spremljevalko. Na sprehodu so jo nepoznanci ukradli. Vse zasledovanje je bilo do sedaj brezvBpešno. — Velika družba sleparjev. Iz Ka-tanije poročajo: Zasledili so veliko družbo ponarejevalcev raznih listin. Med zaplenjenimi listinami je mnogo takih, ki kompromitirajo visoko stoječe osebe. Stvar je zbudila v mestu veliko razburjenje — Šola o zakonskem življenju. V Bukarešti so odprli šolo, v katero sprejemajo deklice od 16—24 let, kjer naj se izuče, da bodo dobre žene in dobre gospodinje. — Tajebil občutljiv! V Torinu se je obesil neki G. T., oženjen, ker ga je žena kregala, da je prodal nekaj kilogr. grozdja!
—	Morilka lastnega otroka oproščena. Porotniki so oprostili v Rimu 24 letno deklo Gerardini, ki je sama izpovedala, da je razrezala lastnega novorojenčka na kose in vrgla koščeke v neki kofi, da bi bila zakrila vsako sled o umoru. — Disciplina v nemški vojski. Rimski »Tribuni" brzojavljajo iz Berolina: Ko so bili vojaki odpuščeni na dopust, na-tepli so po več krajih častnike in podčastnike. Radi tega je bilo več tožb, pri katerih so bili rezervisti kaznovani skupaj z 20 letnim zaporom. Radi grdega ravnanja z vojaki, bilo je 159 sodnijskih obravnav, z 50 letnim zaporom. V zadnjih 3 mesecih bilo je 80 takih obravnav z 27 leti zapora. — Umor za šestlirlV Monzi v Italiji umoril je 24 letni delavec 50 letnega druga Villa, da mu je mogel potem odnesti 6 lir, jedino kar si je prihranil od dnine. Morilca so zaprli. — Oče ubil lastnega otroka. V Brindisi je kmet Rizzo vrgel svojega 2 letnega otroka, ker je jokal, s tako silo ob tis, da je otrok umrl. — Sedem oseb ranjenih. V Petriolo blizo Flo-rence spri se je kmet Raffael Squanci z bratoma Viljem in Julijem. Od besed prišlo je do klofut. Raftael je skočil po puško in jo sprožil proti Viljemu. Julij je skočil na Raf-faela in odmaknil puško, tako da je zadel strel šest otrok in neko staro ženico, ki so bili na ceBti. Od onih sedmih ranjenih, imata dva smrtne rane. — Ponarejevalci denarja. O onih ponarejevalcih v Italiji, o katerih smo že poročali, bilo bi dodati, da je bila družba v Kataniji v zvezi z družbo ponarejevalcev v Sirakuzi, Mesini in Neapelju.
—	V besnosti. V Pontekorvo (Italija) znorel je kmet Tauzi, prijel za nož, ranil 16 krat brata, mater, svakinjo in še 4 druge. Brat umira. — Vojna med občinskimi svetovalci. Iz Florence poročajo: V Montekatini prišlo je med občinskimi svetovalci v občinski seji do prepira. Ker se svetovalči iz Bagni niso hoteli kloniti pred onimi iz Montekotini, zapodil jih je župan kar jednostavno iz seje. Včeraj je bila zopet viharna seja. Ko so se svetovalci iz Bagni vračali po seji domov, bili so napadeni od Montekatincev s kamenjem in » streli iz pušk. Na obeh straneh je več ranjenih, med njimi karabinjer smrtno. Vzrok prepiru je staro sovraštvo med tema vasicama. — Iz maščevanja. V Trosinone sedela sta zakonska 54 letni Anton in 30 L Filomena Cianfroeca pred hišo. Kar je počil Btrel dvakrat iz puške. Anton je bil zadet v prsa in je malo za tem umrl, ženo so prenesli v bolnišnico, ker je ranjena na nogi.
0	morilcu ni sledu. Liudstvo pravi, da je bil kmet Minotti že zaročen s Filomeno, ko je dobil 3 leta ječe radi tatvine. Ko se je vrnit iz ječe je obstrmel, ko je videl, da mu je že dvakratni udovec Ciantrocca poročil Filomeno. Minotti se je že pred meseoi hotel maščevati nad tekmeeem in ga večkrat ranil s krivcem. — Deficit pri sv. v a o -
1	a v s k i založni snaša 1,533.000 kron. Ker ta svota ni pokrita., bo skoro gotovo prišlo do konkurza. — Štrajkovci iz Armentieresa so udrli v Lille in so prisilili v zaustavljenje dela 5 tkalnic in eno predilnico, v katerih je bilo uslužbenih 3900 delavcev. — Smrti v gorah. Tekom letošnjega leta se je ponesrečilo v gorah 148
i oseb, 130 oseb je bilo takoj mrtvih, 60 pa težko ranjenih in je nekaj oseb umrlo po-
■neje. Pogrešajo 10 oseb. — Strašen v i h a r je bil včeraj v Draidanih. Podrl je nek stavbinski oder in podsul 20 delavcev pod razvalinami. Pet delavcev je bilo mrtvih, lest težko ranjenih. V predmestjih sta se podrli 2 hiši. Vihar je trajal cel dan.
Darovi
II. izkaz darov za Vegov spomenik: Stotnik Fr. Vilfan, Esseg 5 K. Stotnik Frid. Kavčič, Dunaj 10 K. Mont. inžener Jož. Zimnic, Gdansfao 10 K. Štabni nadzdravnik dr. Stare, Reka 4 K. Stotnik Jevnikar 2 K. Ilonved. stotn. Weiss
1	K. Polk. zdravnik dr. Herbatscbek 1 K. Mtst. fizik dr. O. Pamciel 1 K, vsi v Pan-csovi. Zend. nadporočnik Oskar Vidic, Zader
2	K. Gimn. ravnatelj dr. Fr. Detela, Novo-mcsto 5 K. Voj. kaplan Fr. IvBnetič, Gorica 5 K. Zupn. Pirtar, Sv. Gotait 2 K. Morn. adj. J. Goliae, Dunaj 2 K. Ritmojster Meden, Splet 2 K. Morn. kaplan J. Ambrož, Pulj 10 K. Nadporočnik J. Dereani, Hall-Tirolsko 10 K. Stotnik Fr. Maselj, Olomuc 20 K.
Poslani našemn uredništvo:
G. Debevc, Kožljek št. 8 za družbo sv. Cirila in Mttoda 3 K. Zupni urad Šmartno pri Kranju za pogorelce Podtabrom 37 K in za pogorelce na Vačah 37 K. G. Kuk-man za Korošoe 1 K. G. župnik Križa) za pogorelce na Vačah 10 K in za pogorelce v Bovcu 10 K. Bog plača)!
Aforizmi.
Tavčar je v Postojini obetal, da bo ministra obdelaval s črevljem na kveder. V deželnem zboru ga pa boli, če Be Heinu reče, da mora dostojno govoriti.
Švegelj misli, Tavčar govori. * Inštruktor slovenskih liberalcev Švegelj je na Dunaju s glasovanjem dejansko podpiral obstrukcijo proti Čehom, torej je um-Ijivo, da se zgraža nad obstrukcijo.
Nekaj nujnih predlogov katol. narodnih poslancev je Tavčarju zelo simpatičnih; torej je dcshdno, da bo s svojo stranko vred gla-sovalvproti njim.
Svegtlj skliče kot ljudski prijatelj te dni javen sbod v Ljubljani, da pojasni, kako je samo proti Slovanom v Avstriji upravičena obstrukcija. Če ga pa ne skliče, pa morda dobi od svojih volivcev nezaupnico.
Tavčar študira vprašanje, v koliko tarok-parti) bi se dalo sestaviti iz Švegljevih volivcev.
Ferjančič rad gleda na galerijo in Bi že izbira mesto, odkoder bo v prihodnjem dež. zboru poslušal.
Vse ve Švegelj: Tavčar in njegov Narod sta silno modra. A nibča še dozdaj ni zinil, naj se deželni zbor razpusti.
»Narodov« članke r se poteguje za Blei-vveisovo mesto, v norišnici: zato s posebno vnemo študira pstologične figure.
Lopovstva zvršujejo lopovi ali pa pato-logične figure. Kam spada Narod?
Da se spozna v kom patologična figura je treba strokovne izobrazbe. Nič je pa ni treba, da se spozna komična figura. Zato so sodbe o liberalnih glavarjih silno lahke.
Telefonska in brzojavna poročila.
Opatija, 8. oktobra. Nadvojvodi L j u d o v i k u Viktorju ukradene reči so našli v Pulju. Tat je aretiran, a noče povedati svojega imena.
Celje, 8. oktobra. Včeraj so orožniki pri Štorah aretirali nekega moža, ki je pred 21 leti umoril v gozdu neko dekle. Gostilniški prepir je izdal morilca.
Gradec, 7. okt. Klub deželnih poslancev nemške ljudske stranke bo protestiral v deželnem zboru, ker se je v debato dež. zbora povodom Walzevega predloga umešaval opetovano tudi deželni predsednik. V jutrišnji seji bo poslanec Jurtela utemeljeval svoj predlog za pomoč po povodnji Drave oškodovanim krajem^
Budimpešta, 8. oktobra. Z Dunaja poročajo, da bodo, ako predloga o vojaških novincih ne bo odobrena, poklicali pod orožje k ogrskim polkom nadomestne rezerviste.
Budimpešta, 8. okt. Opozicija zahteva zadoščenja za dogodke v Szege-dinu. Opozicija bo zahtevala izredno
sejo državnega zbora, da spravi dogodke v Szegedinu v razgovor.
Budimpešta, 8. oktobra. Vse triletno vojaško moštvo honvednega polka je včeraj v Baji v vojašnici odločno zahtevalo odpusta. Ves polk je radi tega zaprt v vojašnici Tudi v Debrecinu so se uprli vojaki tre-tjeletniki in nočejo dalje služiti.
Beroliu, 8. oktobra. Včeraj so bili v severnih krajih Nemčije veliki viharji. Na raznih krajih je pretrgana brzojavna in telefonska zveza.
Umrli mu:
2.	oktobra. Dr Ivan Sieber, c. kr. finančni svet. v p., 76 let, sv. Petra cesta 12, črevesni katar in otrpnjenje srca.
3.	oktobra. Marija Banovc, poslovodjeva hči, 3 ure, Vegove ulice 5, življenska slabost.
4.	oktobra. Terezija Potokar, hišnega oskrbnika žena, £4 let, Wolfove ulice 3 srčna hiba. — Terezija Francois, računskega oficiala žena, 55 let, Krakovski nasip 10, jetika.
5.	oktobra. Ferdinand Jani, zidarski delavec, 28 let, ga je pri zgradbi strelišča ob Dolenjski cesti zemlja zasula.
V bolnišnici:
30. septembra. Marija Erzin, pisarjeva vdova, 52 let, Alcochol. chron. Oedema pulm. — Marija Pazner, gostija, 62 let, Gaugraena senilis. Crucis sin
1.	oktobra. Valentin Šuštar, .dninar, 56 let, jetika. — Marjeta Grilc, dninarica, 72 let, ostarelost
2.	oktobra. Ivan Rebee, postajnega načelnika sin, l'/a leta, Dysentenie.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak /36'C mm
Caa opa-kj ranja
Stanja barometra. t mm.
Tempe, ratura
„ P« Caliijn
Vetrorl.
Nebo
7[ 9. ivee. j "737-/ | 15-8
iug
J i. zjutr. I 737 9 I 2. popol. | 7b6-i |
jasno obL
12 2 I brezvetr. 20 0 | sr. jzah. | del. obl Srednja včerajšnja temperatura 16 8*, normale 11 9*.
11 j
i*' «-
00
Dunajska borza
dn6 7. oktobra
Sknpni državni dolg v notah Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta 4% Avstrijska kronska renta 4% Avstrijska inv. renta 31/« % Ogrska zlata renta 4% . . Ogrska kronska renta 4% . Ogrska inv. renta 31j1%
Avstro-ogrske bančne delnice ....
Kreditne delnice........
London vista.........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
100--H9'95 119 55 1C0-91-55 118 30 &7 85 89 40 16'70 650'— 239 35 117-25 23-48 19-03 9515 1134
..Katoliška bukvama"
v Ljubljani
priporoča:
Življenje Jezusa Kristusa
francoski spisal O. Dldon, poslovenil P. Bo-hlnjeo, izdal dr. Anton Jeglič, knez in škof ljubljanski.
Prvi zvezek, stran 1 do 372, broš. 1	K 50 h,
elegant. v platno vezan 2	» 50 »
Drugi zvezek, stran 373 do 820, broš 1	» 60 „
elegant. v platno vezan 2	» 50 »
Tretji zvezek: stran 821 do 1049, broš. 1	» 20 »
elegant. v platno vezan 2	» 20 »
To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem.
Leštilni odtiskalni papir,
odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11—2
Nova, enonadstropna
hiša
pri glavni cesti v Sp. Šiški št. 195 se prostovoljno po nizki ceni
iW proda.
Več se izvč istotam.	1318 3—1
Jliša
na Gričku št. 63 v Št. Vidu nad Ljubljano, se iz proste roke proda.
Kupci naj se ondi zglasijo. 1313 3—1
Klobuke
za dame in deklice
priporoča v priznano največii izberi, najmodernejši obliki od prostih do na liaejšib, tvrdka
I. Wanek,
modistinja.
Cerkvene Hopke na tanko po meri i*{/otarljam. I3i6 3—1
Razpisana je služba 1269 2-1
organista in cerkovnika
v Šempetru pri Novem mestu.
Poročila daje cerkveno predstojništvo
pozor!
Vse potrebne poprave pri grlasovirjih
kakor tudi vglaaovanje izvršuje vestno in pod jamstvom
Jean fl\urbothe,
tovarna glasovirjev
1317 3-1	v Vižmarjih.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani
sprejme v trgovinski pisarniški stroki vr šSega
pomožnega uradnika.
Ponudbe na ravnateljstvo. 1326 1—1
v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje Fani Komar, oblast, konc. učni zavod 171 1 v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19. 1327 3-1 JCodnl Kitloii.
Oskrbnik
za večje posestvo
oženjen, star 35 let, ki se dobro razume na živino poljedelstvo na lesno trgovino ter gozdno gospodarstvo, želi vstopiti v primerno službo.	1291 6-4
Pojasnila daje naše uredništvo
Ljubitelj čaše dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta
INDRA TEA
Melanža iz naifinejšega kitajskega, indijskega in cej-lonskega čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. — Glavna zaloga pri: Josip Ančlk, lekarnar v Ribnici.
_1252 26-5
Vinskim trgovcem in go= stilničarjem,
kateri prihajajo v Kanfanar po grozdje in vino, se priporoča domača gostilna s prenočiščem z domačo postrežbo in nizko ceno.
D. Zalaznik,
Kanfanar nasproti postaje.
1307 3—2
\mmmmm
Janeza Trdine ^branih spisov
je pravkar ijšla prva knjiga:
^aljeui j}tizeirji m Iliri.
Prejanimiva epijoda ij jujjno-slovanske 3godovine.
Jfnjiga^ vajn a jar vsakega zavednega St°ucnca-
Cena Jf 3'—, po pošii tf 320.
Založil L.^cl^ujentner

u Ljubljani.
'651 14
p:::t:t:::M«f:t!:!!!!!!!!:! j: t:::: I:t:!!:!
§
Oprava za kavarno
z bilardom je na prodaj v gostilni pri Komanu, Rimska cesta št. 4.
1309 3—2
96 100—33
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko H00 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga 'n godbenih reči
HANN8 KONRAD
Nik.-rem. ura gi.2.50 tovarna za ure In izvozna trgovina
uro 3 leta pism. jam. Most št. 520, Češko
Dobro izurjen
ii ml
(ceciljanecj z dobrimi »pričevali išče službe na kaki večji župniji, kjer stn <v» ali več častitih gg. duhovnikov. Znružen in opravljati tudi tajništvo.	1271 6-5 N»s'ov povč upravništvo »Sloverci«.
Prva kranjska industrija za marmor, granit in sijanit na parno silo.
Felix Toman
umetni kamnoseški mojster
Ljubljana, Resljeva cesta 30
Največja zaloga nagrobnih spomenikov od marmora, obeliski in piramide od črnega švedskega granita in labradorja lastnega izdelka.
Prevzame v izvršitev kompletne družbinske rakve, vsakovrstna stavbena in cerkvena umetna kamnoseška dela, kipov in podob. Plošče za pohištvo v bogati zalogi. Polaganje tlaka in hodnikov od porfirja in granita. 1305 6—2 Kačrtl lil proračuni na ialitoTanJe brezplačno.
Haknp
prodaja *SB
vsakovrstnih dr kavnih papirjev, mik, denarjev itd. Ka varovanj a za sgube pri srebanjlfa, pri izirebanju najmanj-lega dobitka. — Fromeie za vsako treb&nje. Kalantn* iivrlitev naroitl na borsi.
Menjarična delniška družba
„91 E B C II B"
I., Nfollzsile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgassi 2.
__Pojasnila	v vseh gospodarskih in Snaninlh
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloftenih
glavnio.	134 244
Izdajatelj ia odfovermi ereduik:, Dr. l|iaolj;2ltalk
Tisk »Katoliške Tiikarnt«|v„Ljubljwii.
0201020101000100000102020153489053