TRST, sobota 28. januarja 1956 Leto XII. - št. 24 (3262) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93.808, 37-338 *"KTV(* ^ MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Po St n t predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA St. 2* — TeL MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 Ur. - FLRJ: Izvod iO, mes,ečno 210 din. Višine v »in VT™2- G°RICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozDa Slovenije, ^ nl 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekeči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska u. j-_ Gavova grožnja z odstopom brez zaželenega političnega učinka liberalci se ne zdijo pripravljeni podpreti zakladnega ministra, 1 &e bo začasno verjetno nadomestil Vanoni - Danes ali jutri 0 0britev proračuna na vladni seji - Reakcije na sklepe CK PSI <0(1 našega dopisnika) favliani. ~ Mrzlično pri-P‘eteno ! Poračunov, pre-*— to «primerom Gava» »ašniJ, gl?Yn.a vsebina da-Rimu gprPol3ticnega dneva v vrsto’ for0ra®un je prišel na Se na V; ?r®dpoldne, ko so vim Preds^n?‘U P0d SeSniie-Predsedn i sestali pod- nistrj nk v'ad® Saragat, mi-Vanoni P' Cortese in *ega min . P° ta-,nik zaklad-*rldi. K"M‘r*tva Ferrari Ag-drujii še " Je .se jlm ie Pri' gorelli SP^ za del° vi‘ do nji L pa je trajala vse fas zann.f ,6gni je 23 kratek imel P .Std seino dvorano in »ikom pi iejJ^govor s taj” leji 5n Malagodijem. Po vlade skl?^°r0cili’ da bo seja Ministrski Jutri P°P°idne-*o želi j Predsednik verjet-Mobrila l- . vlada na seji 'e bn vi,j acun- Morda pa v beden« sestala tudi šele Po ® ]0 Popoldne. yitninalu>°P0*dPe Segni na n> mu i fPrejel Pacciardija Ninina,« . pravi Poročilo z v°rU n-h, Polurnem razgo-®lstrskih j Potek medmi-*u o P diskusij o proračuna še V6- del° za segni- i? spreiel Pca.loi takoj nato ^olomha • ministra Mora in sa, tem n m p?dtajnika Rus-dru£ii sib56 je kasneje priženem Saragat. lencija a„se ie poluradna a-!t**a v n>,Sa danes prvič spu-ra Gava»raVnavanje (>' za6ovarjati to tezo, o kateri uženja avnem zasedanju adalje k---"8.316 industrije. ?erava h« 9° vesti, da naši0 b» s°Sni-ca v trenutku, ■ °p' zahi °r°cen Gavov od-®UsoVan; atl v parlamentu »Sotovj ,. °. zaupnici da se dno. ’ au ima vlada še ve- Na j j^hierava^ „strani se zdi, da J, Va)anje nadaljevati gfh2 Gave v ?ačrtov tudi vi k ki so' ki- nekaterih kro-, de' trdu„ Predsedstvu avlačevaln ce*°> da bi brez že mi"istra vladf zaltladl?e' * “izvajala .. mnogo la- D v nastop 8’ vsebova- ivasneje so iuai v nemneru edsednika proglasu 1 washingtonskih krogih začel vaS. b iz dn, r®Publike». Po zagovarjati to tezo, o kater .« ža . °rih virrm i- n«, krožijo zdaj tudi že nekatere podrobnosti. Bulganin bi naj bil predlagal dvostransko nenapadalno pogodbo med ZSSR in ZDA, s katero bi se obe državi obvezali, da druga proti drugi ne bosta uporabljali oborožene sile. Diplomatski krogi zahodnih držav so negativno reagira'i na te govorice, češ da gre za Gavmil’ poskus ločevanja ZDA od za- Drea virov je Ga- li '* Segnii 8tlrimi dn®vi pred-nšr medrnir, p)sm®n° ostavko, v Vo ni hM1S?rSk‘ odbor za LVez® O z‘el spreieti "jegu- bskega . anJsanju prora- vi j*1' ko Z‘m?nikljaja. jutri j ada — b0 pa pa® sestala nl 0 formah 8 ostavko ver-ia0račun Z Ponovil, če 2ah ~zahtev upošteval nje- °vega naslednika se 1 veznikov, zlasti pa od Velike Britanije in to tik pred razgovori, ki jih bo Eisenhower imel z Edenom in ki se bodo začeli v ponedeljek. V ameriških uradnih krogih pa se držijo rezervirano tudi glede teh glasov. Prav tako predstavnik Bele hiše ni hotel komentirati vesti, da je bila vsebina Bulganinovega pisma sporočena francoski vladi. «New York Times« pa zatrjuje tudi, da je Bulganinov predlog o nenapadalnem paktu sestavljen v takšni obliki, da ne zahteva, da bi ga Ei-senhower v svojem prvem odgovoru v celoti sprejel ali zavrnil. V washingtonskih krogih vidijo v sovjetskem predlogu — če so govorice o njem resnične — zanimivo varianto prvotnega sovjetskega predloga o nenapadalnem paktu med NATO in varšavsko organizacijo. Tudi po tem načrtu bi se obe stranki obvezali, da druga proti drugi ne bosta uporabljali sile, V Parizu pa je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da je bila vsebina Bulganinove poslanice Eisenhovverju sporočena francoski vladi. Vendar, j? dodal predstavnik, bo poslanica lahko objavljena samo po sklepu vlad ZDA in ZSSR. •V Londonu pa je predstavnik Foreign Officea danes potrdil, da je ameriška vlada poskrbela, da je bil ministrski predsednik Eden obveščen o besedilu Bulganinovega pisma. Kot je znano, je Eden na ladji «Queen Elizabeth«, ki vozi proti Ameriki. Tudi predstavnik Foreign Officea ni hotel dati podrobnosti o sovjetski poslanici in prav tako ni hotel komentirati glasov, da ZSSR predlaga sklenitev nenapadalnega pakta z ZDA. Q isti stvari pa je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva dejal, da govoric ne more ne potrditi ne zanikati in dodal; «Vendar pa je mogoče, da je bila predlagana neka vrsta dvostranskega sporazuma.« Predstavnik tudi ni *zhodna Nemčija }^J}aršavsko o padanje politične posvetovalne komisije varšavskega pakta v * ^e^e-ati poudarjajo nevarnost zahodnonemškega milita-a * Zasedanju prisostvujejo tudi Molotov, Žukov in Konjev AAeGA’ 27 tie Danes pred- češi?8lače Cern Vellki dvora-th«tCoslovašken kl ie sed®ž sea a' začehf3 zunani®ga mi- va?8nia politi'prva se^a za‘ nega odbor-"6"3 P0Svet°- Pakt v!strski n ,zasedanja so SIL 'binistr? 8edn‘.ki ali °2 mi- zuna- ^inUV aniki ali ^am^m mi* nik,z;rske7'B0i»SR’- Poijske' bam’1.Vzh0dneBMg„aJ:9®. Homu-Sej Pazi 5 S8v>iatoVifunkOnUdei0ga’ tD8.bije:1°edp® Nemčije in Al- Junki opazoval pnsostvuje ki-Cen Vclec- 'bbcšal Nieh •£ MoiotoJvaj" zuaani> Vfh ^bkov in bra7‘bni mini- gan Vni PoveTm,8rsal Konjev, 3i*»e‘ie vain,k ,VoiaJke or^ prv' seji wfkega. pakta' bilo brtk°*'ko 'Po fo Je kon-Vi ,lzdann p . 13- uri, je zasp^a bil * Pra" afk« anJa Predsednika ill i'ske .Predsednik te Va kser ^‘Orambni oesnosto. D- ePička m,nister Ale J Ke vlaa„ predsednik led l i® bH a^ebmed S®h» zd,‘ a*edaniA 4° oeen dnevni Va*i,Vnirn na» Je °lvoril s po-kse^1 obramv, .orom češkoslo- organizacijska vprašanja, pro- učevanje problemov in skupnih ukrepov v skladu z varšavsko pogodbo. O prvi točki dnevnega reda je poročal sovjetski general Antonov, generalni sekretar političnega posvetovalnega odbora. Uradno poročilo pravi, da je odbor odobril »ustrezne sklepe«. V diskusiji o drugi točki dnevnega reda so govorili načelniki delegacij Albanije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, Romunije in Bolgarije. Načelniki albanske, madžarske, bolgarske in rbmunske delegacije so med drugim izrazili zadovoljstvo spričo izboljšanja svojih odnosov z Jugoslavijo in z drugimi državami, zlasti z Grčijo in Turčijo. Podpredsednik vzhodnonemške vlade Walter Ulbncht je poudarjal nevarnost, ki nastaja za ves svet zaradi preporoda Wehrmachta v Zahodni Nemčiji. Nasprotno pa bo — je dejal Ulbricht — vzhodnonemška vojska vzgojena v duhu prijateljstva med naro-fed k' ■ ' dl, nemška demokratična re- PreH,11.8 današA-'- b‘t sPre* I publika pa se bo v svoji Videva na .V , Prv' seji. mednarodni politiki vzdržala slednje točke: 1 vsakršnega poseganja po sili. Tudi poljski ministrski pred sednik Cyrankiewicz je poudaril »resnost nevarnosti nemškega militarizma«. Zavzel se je za ustanovitev nadzorovanega področja, ki_ bi obsegalo oba dela Nemčije, kot je predlagala ZSSR na ženevski konferenci. Kot je kasneje sporočila a-gencija »Tass«, je Ulbricht zahteval od držav varšavskega pakta, naj pristanejo na integracijo novih vzhodnonemških oboroženih sil v varšavski obrambni sistem pod poveljstvom maršala Konjeva. Zvečer so delegati prisostvovali slavnostni predstavi Mozartove opere »Don Juan« v Narodnem Divadlu, kjer je o-pera pred skoraj dvema stoletjema doživela krstno predstavo. S to predstavo so se tudi v Pragi začele proslave dvestoletnice Mozartovega rojstva. K današnji prvi seji političnega posvetovalnega odbora varšavske organizacije so za deset minut pripustili kakih sedemdeset češkoslovaških in tujih novinarjev. Nato so novinarje odstranili, seja pa se je nadaljevala za zaprtimi vrati. hotel komentirati vesti, ki jo je y listu »Information« objavila Genevieve Tabouis, da je namreč Bulganin predlagal »konferenco dveh velikih« (Ei-senhower in Bulganin, ki bi mu stal ob strani Hruščev). Tabouisova trdi nadalje, da je Bulganin sporočil, da je po obisku v Londonu pripravljen priti s Hruščevom v Washing-ton. V Washingtonu je nocoj državni podtajnik Merchant sprejel italijanskega veleposlanika Brosia. V italijanskih krogih izražajo mnenje, da ga je Merchant obvestil o vsebini Bulganinove poslanice. S tem se je dnevni red razgovorov med Eisenhowerjam in Edenom nedvomno obogatil še za eno točko, težko pa je reči, ali so bili s tem razgovori olajšani ali pa se bodo morda še bolj zatikali. Različnost gledanj na razna vprašanja med ZDA in Anglijo je namreč že toliko poudarjena, da v nobenem primeru ne bi bilo lahko priti do soglasja. V nekaterih diplomatskih krogih sodijo, da bosta Eden in Eisenhower ob koncu razgovorov izdala skupno izjavo o vprašanjih svetovnega miru. V pariških krogih zatrjujejo danes, da je francoska vlada poslala v London in Washing-ton spomenico, v kateri prikazuje svoje stališče do vprašanj Srednjega vzhoda tik pred začetkom razgovorov Ei-senhower-Eden. Francija je namreč tretja podpisnica tristranske izjave iz leta 1950, ki jamči začasno mejo v. Palestini. Kot trdijo v Parizu, poudarja francoska spomenica, da so nevarnosti, ki grozijo Srednjemu vzhodu, bolj gospodarske kot vojaške narave in da zaradi tega ne kaže nadaljevati s poskusi, da se razširi organizacija bagdadskega pakta. Francija je že takoj spočetka izražala dvom o koristnosti te angleške pobude. Zahodna akcija, pravijo v Parizu, se mora usmeriti predvsem na gospodarsko področje — kjer se je že pojavila ZSSR s svojimi pobudami — v obliki programa gospodarske pomoči in s specifičnimi gospodarskimi pobudami, podobnimi anglo-ameriškemu finansiranju gradnje asuanskega jezu. Glede napetosti med Izraelom in arabskimi državami izraža francoski dokument »zanimanje« za Dullesove predloge iz lanskega avgusta, izraža pa nekaj pomislekov glede Edenovega načrta. Zadnji sovjetski vojaki zapustili Porkkalo HELSINKI, 27. — Zadnji vlak s sovjetskimi vojaki, ki so ostali v Porkkali do prihoda finskih čet, je zapustil oporišče včeraj zvečer ob 19.25 po krajevnem času. Z vlakom se je odpeljal tudi general Kabanov, ki je dolgo časa poveljeval pomorskemu oporišču Porkkala, skupno s svojim štabom. Ob odhodu je Kabanova pozdravil predsed nik finske vlade Urho Kekko-nen, navzoču pa je bila tudi številna množica. Odgovornost za področje Forkkale so prevzele finske vojaške oblasti, dokler je ne prevzame civilna oblast. Podpredsednik sovjetske vlade Pervuhin, namestnik zunanjega ministra Gromiko, predsednik Zveznega sovjeta Volkov in maršal Vasiljevski, člani sovjetske delegacije, ki je podpisala dokument o vrnitvi Porkkale, so danes zjutraj s posebnim letalom odpotovali i? Helsinkov. Na letališču so se od njih poslovili člani finske vlade z ministrskim predsednikom Kekkonenom na celu. Sinoči je finska vlada pri- redila velik sprejem na čast sovjetski delegaciji, še kasneje pa je bil sprejem v sovjetskem veleposlaništvu. O-beh sprejemov se je udeležil tudi predsednik finske republike Paasikivi s soprogo. Izredno zasedanje sveta Arabske lige? KAIRO, 27. — Nocoj so javili, da ibo Jpiinistrski predsednik Naser dal pobudo za takojšnje sklicanje sveta A-rabske lige, na katerem naj proučijo vprašanje odnosov med Irakom in ostalimi arabskimi državami. Egiptovska vlada je mnenja, da je namen iraških obtožb proti E-giptu pripraviti egiptovsko vlado do tega, da bi prekinila diplomatske odnose z Ira. kom. Obtožbe, ki jih omenja egiptovska vlada, se nanašajo na proces v Bagdadu pro-> ti egiptovskemu diplomatskemu kurirju, ki je bil usluž-ben pri egiptovskem vojaškem atašeju v Bagdadu. Obtožujejo ga zarote proti varnosti Iraka. DAMASK. 27. — Hammar-skjoeld je popoldne prispel v Damask iz Beiruta. Zvečer se je razgovarjal s sirskim ministrskim predsednikom. Predstavnik sirske vlade je izjavil, da je Sirija sprejela predlog komisije OZN za nad zorstvo nad premirjem v Palestini, naj bi Sirija in Izrael sklenili začasen sporazum mejah. Na tiskovni konferenci v Beirutu je Hammarskjoeld izjavil, da njegovo potovanje po državah Srednjega vzhoda ni zmanjšalo njegovega upanja v možnost poravnave palestinskega spora. Zanikal je, da bi britanska vlada med njegovim bivanjem v Londonu postavila konkretne predloge za rešitev tega spora. Kar se tiče palestinskih beguncev, je Hammarskjoeld izjavil, da se za zadevo zanima že tri leta. Medtem pa je v Washing-tonu ameriški podtajnik /a zadeve Srednjega vzhoda George AUen ločeno sprejel izraelskega poslanika Ebana in sirskega poslanika Zeine-dina. Prvi je zahteval, naj ZDA vplivajo, da se preneha gospodarska blokada arabskih držav proti Izraelu, drugi pa je pozval ZDA, naj prekinejo gospodarsko, finančno, di plomatsko in vojaško pomoč Izraelu, ter je zahteval, naj se arabske države vprašajo za mnenje, preden se sprei mejo kakršni koli sklepi ob priliki razgovorov med Eisen-howerjem in Edenom. riščajo imperialisti, dela proti interesom Zidov samih.« Zatem priznava Cuenlaj Egiptu »vlogo pravega pionirja na afriškem kontinentu« in poudarja, da je Kitajska, enako kakor Egipt, »nudila podporo stvari Maroka in Alži-ra, kakor tudi stvari vsega arabskega in azijskega ljudstva. ki se bori proti imperializmu v skladu z bandun-škim duhom«. Cuenlaj poudarja nato. da je potrebno ohraniti enotnost med Azijo in Afriko in izogibati se blokov, ki bi se lahko izkoristili v oboroženih spopadih. «Za enotnost razumemo mi dodaja Cuenlaj. enotnost v nenapadanju in pripravljeni smo sprejeti vse tiste države poleg afriških in azijskih, ki bi se izjavile pripravljene pridružiti se nam v razumevanju in v zvestobi bandur,-škemu duhu«. Ko nato govori o atlantskem in o bagdadskem paktu, Cuenlaj poudarja: »Spadata med bloke, katerih namen je postati napadalno orodje. To se ne more zanikati, kajti če ta dva pakta ne bi bila orodje napada, ni mogoče razumeti, čemu ni bila Kitajska povabljena, naj se pridruži.« Cuenlaj poudarja nato, da morata Kitajska in Egipt navezati še tesnejše medsebojne odnose navzlic veliki razdalji, ki ju loči. «V preteklosti, nadaljuje Cuenlaj. sta naši dve deželi imeli isto vero v človeško civilizacijo in sedaj ju združujejo žalostne izkušnje, ki sta jih utrpeli zaradi imperialistov. Skupna borba proti imperializmu je seveda utrdila bratska čustva obeh narodov. Naravno je, da vodita to borbo z istim namenom in z odločno voljo, da se napravi konec imperializmu in vsemu, kar ta predstavlja.« Na koncu pravi Cuenlaj, da je odredil, naj ima agencija »Nova Kitajska« odslej v Kairu svojega stalnega dopisnika, ki naj tesno sodeluje z egiptovsko tiskovno agencijo. Kubiček in Gouiart uradno potrjena RIO DE JANEIRO, 27. — Med svečanostjo, ki je bila danes zjutraj, je predstavnik brazilskega vrhovnega volilnega sodišča izročil Kubičku in Goulartu diplomo, s katero sta potrjena za predsednika in podpredsednika republike. Zatem sta Kubiček in Gouiart podpisala dokument s katerim ju omenjeno sodišče priznava za predsednika oziroma podpredsednika. Kubiček je imel kratek govor, v katerem je izjavil, da se v celoti zaveda velike odgovornosti, ki jo prevzema. Dejal je, da bo vedno spoštoval državne zakone in da bo skušal delati v korist države skupno z vsemi državljani do. bre volje. Večja množica, ki se je zbrala pred prostori volilnega sodišča, je navdušeno pozdravljala Kubička in Goularta. 21. januarja se Jjo novi predsednik predstavil zvezni skupščini in se bo nato naselil v vladni palači. draSkoviC o maCrtu zakona o slovenskem Šolstvu Diskriminacijske določbe zakona bi kršile londonsko spomenico 0 tranzita orožja iz CSR v Egipt - Vojaška pomoč ZDA manjša kot lani - M. Todorovič pri Titu pred odhodom v Prago (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — «Iz pisanja časopisja in interpelacij nekaterih občinskih svetovalcev v Trstu se vidi, da v Italiji pripravljajo načrt zakona o slovenskem šolstvu, ki vsebuje diskriminacijske ukrepe proti slovenskemu prebivalstvu. Načrt baje predvideva prošnje za sprejem v slovensko šolo, posebno komisijo, ki naj ocenjuje, ali gre za otroke s slovenskim materinim jezikom, šolo bi nadalje lahko obiskovali samo slovenski otroci italijanski državljani, ne pa tudi otroci Jugoslovanov, ki žive v Italiji Ali sodite, da bi ta načrt, če bi postal zakon, bil v skladu z duhom in črko londonskega sporazuma o soglasju«, sem vprašal na današnji tiskovni konferenci zastopnika državnega tajništva za zunanje zadeve Branka Draškoviča. Dra-škovič je odgovoril: »Smatram, da bi bil tak zakon v nasprotju z duhom in črko londonske spomenice o soglasju.# „ Na moje drugo vprašanje, kako poteka delo mešane ju-goslovansko-italijanske komisije za razmejitev, je Draško-vič odgovoril; «Delo komisije poteka v glavnem normalno, čeprav člani italijanske delegacije po nepotrebnem zavlačujejo delo na južnem delu meje.« Na vprašanje dopisnikov «United Pressa«, »Associated Pressa«, »AFP« in «New York Timesa«, ali je točno, da ic skozi Reko potovalo v CSR tri sto egiptovskih častnikov, je Draškovič odgovoril, da Jugoslavija daje tranzitne vizume tudi egiptovskim državljanom v skladu s predpisi, ki veljajo za državljane vseh ostalih držav. Poudaril je, da je netočna vest, da jg bil med predsednikom Titom in Naserjem sklenjen sporazum o prevozu češkoslovaškega orožja v Egipt skozi Reko. Na ponovna vprašanja dopisnika «New York Timesa«, ali CSR pošilja Egiptu orožje skozi re-ško pristanišče, je Draškovič svetoval dopisniku, naj se obrne na upravo reškega pristanišča, ki je za to pristojna. Glede sestanka zunanjih ministrov balkanske zveze je zastopnik državnega tajništva izjavil, da se o tem sestanku izmenjujejo misli med prizadetimi vladami, da je bil v dosedanjem posvetovanju do sežen napredek, da pa kraj in čas sestanka še nista bila določena. Nekateri turški listi, po izjavi Branka Draškoviča. prikazujejo politiko Jugosla vije v zgrešeni luči, »Tak pisanje, je dodal Draškovič ne prispeva k utrditvi prijateljskih odnosov med obema državama.« V zvezi z vestmi inozemskega tiska o odlaganju dobav ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji je Draškovič ugotovil, da so dobave vojaške pomoči za leto 1955 precej zmanjšane v primerjavi s prejšnjim programom vojaška pomoči. Od doslej odobrenega programa ZDA niso poslale precejšnje količine važnega materiala, med njimi reakcijskih letal. «Dodal pa bi, je izjavil Draškovič, da tol- mačenje tega vprašanja s stra-1 jetja. 2. izplačilo dodatne pri- ni g. Dullesa na včerajšnji tiskovni konferenci ne soglaša s tolmačenjem nekaterih ameriških listov in dopisnikov teh listov, vštevši tukajšnjih dopisnikov.« S tem je Draškovič verjetno namigoval na komentarje in poročanje beograjskega dopisnika «New York Timesa«, Raymonda. Draškovič je nadalje izrazil upanje, da se bodo pogajanja z Zahodno Nemčijo zaradi jugoslovanskih terjatev ugodno končala. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes člana Zveznega izvršnega sveta Mijalka Todoroviča, ki odhaja na čelu jugoslovanske delegacije na pogajanja v Prago. Razgovoru je prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Pragi Ivo Vejvoda. B. BOŽIC Socialni demokrati in Russov obisk v Trstu RIM, 27, — Današnja «Giu-stizia« objavlja dopis iz Trsta, ki ga je napisal Giorgio Cesare in ki govori o obisku podtajnika Russa v Trstu. Dopisnik zatrjuje, da so tržaški predstavniki zahtevali od Russa, naj vlada čimprej odgovori na zahteve po prosti coni in da kaže, da bo ta odgovor prišel do konca februarja. Vlada bo prihodnji mesec sposobna predložiti parlamentu vrsto ukrepov v korist tržaškega gospodarstva. Dopis omenja nato razburjenje v Trstu zaradi sklepa FINMARE o dodelitvi ladij »Rosandra« in «S. Giorgio« Genovi. Socialni demokrati so v razgovorih z Russom načeli tudi vprašanje bivših nameščencev ZVU. PSDI predlaga rešitev, ki bo spoštovala vladne obljube, dane še v času anglo-ameriške uprave in ob podpisu londonskega sporazuma. Konkretno naj bi šlo za ustanovitev «posebnega zbora«, ki bi bil odvisen neposredno od predsedstva vlade (ker je gen. komisariat začasni organ) in ki bi ga postopoma »izpraznili« bodisi z upokojitvijo onih, ki so dosegli starostno mejo, bodisi s premeščanjem v začasne vladne staleže vseh onih, ki imajo potrebne kvalifikacije;- za ostale pa bi ml ustanovljen poseben .stalež v okviru ((posebnega zbora«. stojbine, k: bo odgovarjala razliki med dejansko službeno dobo in teoretično dobo desetih let, v primeru smrti ali odpustitve zaradi stalne pohabljenosti. 3. intervencija «fonda» namesto delodajalca s pravico do povračila v primeru, da delodajalec ne plača dolžne odškodnine, čeprav ni nobenega spora o njej. V fond prispevajo delodajalci in javne ustanove, za katere ni delovno razmerje urejeno s posebnimi zakoni, s sledečimi izjemami: A— Delodajalci, ki so do dneva, ko je zakon stopil v veljavo, položili celotno starostno odškodnino pri skrbstvenih zavodih, ali znesek, ki jamči tudi dodatno odškodnino. ter delodajalci, ki so sklenili ali sklenejo zavarovalno pogodbo, katera jamči izplačilo omenjene odškodnine. B— Kreditni in zavarovalni zavodi ter javno pravne ustanove, banke državnega interesa in hranilnice, ki pa so obvezane izplačati dodatno odškodnino. C— Kreditna in zavarovalna podjetja, s premoženjem, ki ni manjše od 300 milijonov l>r- . , Izjeme glede delodajalcev pod A— veljajo, če uživajo nameščenci boljše pogoje kot jih določa «fond». Fond se takole finansira: A— Delodajalec mora plačati 1 odstotek vseh zneskov, ki jih mora plačati svojim nameščencem za starostno dobo 31. decembra s poznejšimi spopolnitvami, tako da ostane nespremenjeno sorazmerje 1 odst. med zneski, položenimi v fondu in odpravninami, ki so dozorele. B— Do 30. junija vsakega leta se plača dodaten prispevek v odstotkih na celoten znesek dozorelih odpravnin, ki se določi vsako leto na podlagi gospodarskega donosa v prejšnjem poslovnem letu. Vladne določbe ;'o odpravninskem skladu RIM. 27. — Delovna komisija v poslanski zbornici je danes zaključila splošno diskusijo o vladnem ukrepu za ustanovitev »garancijskega in spopolnitvenega fonda za odpravnine uradnikom«. Podtajnik Delle Fave je podal nekaj pojasnil o upravljanju tega fonda ki je bil ustanovljen z zakonskim dekretom 8. januarja 1942 št. 5. Intervencija »fonda« se bo izvajala v sledečih primerih: 1. neposredno izplačilo odpravnine v primeru falimen-ta ali prisilne likvidacije pod- Guy Mollet in Mendes-France se posvetujeta o programu vlade Ugibanja o vlogi Mendes Fraocea v novi vlodi - Mollet bo verjetno osebno šel v Alžir Zasedanje iKrtiskega svela KOPENHAGEN, 27. — Danes se je začelo četrto zasedanje nardijskega sveta, na katerem je prvikrat navzoča tudi Finska. V tem svetu so sedaj sledeče države: Danska, Švedska, Norveška. Islandska in Finska. Zastopa jih 29 članov vlade in 69 parlamentarcev. Na dneVnem redu je med drugim tudi načrt skandinavske carit^ke zveze in ustanovitev skupnega nordijskega zavoda za tesno sodelovanje na področju fizike, zlasti glede miroljubnega 'izkoriščanja atomske sile. MOSKVA. 27. — Prvi ministrski predsednik sovjetske vlade Lazar Kaganovič je včeraj izjavil, da je podmorski predor, ki naj bi vezal sovjetsko Sibirijo z ameriško Alasko »tehnično mogoč«. Kaganovič je dalje izjavil, da je tudi na. črt za zgraditev predora, dolgega 90 km pod Behringovo ožino mogoč. PARIZ, 27. ((Računam, da se bom predstavil skupščini za investituro v prvih dneh prihodnjega tedna«, je izjavil Guy Mollet po svojem razgovoru z Mendes Franceom. V zvezi s posameznimi fazami svoje dejavnosti je nato Mollet izjavil; »V prvi fazi se trudim, da spopolnim svojo dokumentacijo in da dobim vsa nadaljnja pojasnila o stanju stvari, ki mi lahko koristijo. Sedaj se moji razgovori tičejo izključno vladnega programa in njih namen je v glavnem doseči točno ocenitev položaja. Druga faza bo posvečena sestavi vlade-Sestava vlade bi se utegnila začeti že v nedeljo popoldne in se nadaljevati zvečer. V tretji in zadnji fazi pa bom pripravil vladno izjavo in pri tem bom pazil, da se ne zaprem v preveč tesen okvir«. Na vprašanje nekega časnikarja je Mollet izjavil, da bo alžirsko vprašanje proučil šele v nedeljo, čeprav ga ima vedno v mislih. Na koncu je Mollet sporočil, da se bo nocoj ponovno sestal z Mendes Mendes France pa bi rajši prevzel zunanje ministrstvo ali pa samo podpredsedstvo vlade brez vsake določene naloge, tako da bi lahko pomagal pri akciji predsednika vlade, zlasti pa pri reševanju alžirskega vprašanja. Mollet pa bi baje želel, da zunanje ministrstvo prevzame socialist Pineau, čigar ideje o vodstvu zunanje politike se bolj približujejo idejam demokristjanov kakor Mendes Franceove. Po mnenju opazovalcev bo Molletov programski govor vseboval v glavnem nekaj «previdnih« zvišanj mezd, obveznost, da se bo zavzemal za pogajanja med Vzhodom in Zahodom o razorožitvi in za ustanovitev evropskega a-tomskega poola, ki ga je pred dnevi odobril organizacijski odbor za evropske združene države. Toda prednost pred vsemi temi vprašanji ima Alžir. Ce bo Mollet dobil investituro, bo po mnenju političnih krogov osebno odšel v Alžir, da začne pogajanja z Glede sestave vlade se za- Začntek slovesnosti ob Mozartovi dvestoletnici SALZBURG, 27. — S^o-csno-sti v proslavo dvestoletnice rojstva velikega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta so se danes začele s kratko svečanostjo v hiši v Ge-treidegasse v Salzburgu, ker se je Mozart leta 1756 rodil. V sobi, kjer je skladatelj zagledal luč sveta, se je zbralo okrog štirideset osebnosti, med njimi predsednik avstrijske republike Koerner, ki je spregovoril nekaj priložnost- ni h besed. «V imenu milijonov in milijonov ljudi, ki Jim je bila Mozartova glasba vir radosti — je dejal Koerner — želim izraziti hvaležnost za neizmerne zaklade, ki jih je zapustil veliki Mozartov geniju. Spominske slovesnosti, ki so se začele danes, bodo trajale po vsem svetu do 5. decembra, 165. obletnice smrti. Kratka slovesnost v umetnikovi rojstni hiši je bila u-vedena m končana z dvema Mozartovima skladbama; s sonato za klavir, ki sta jo iti-riročno izvedla dva gojenca glasbene akademije na Mozartovem osebnem klavirju, in sonata za violino in orkester, ki je bila prav tako izvedena na instrumentih, ki so bili nekoč Mozartova last. Slavnostni gostje na čelu s predsednikom republike Koer-nerjem so nato v salzburški trjuje, da misli Mollet orne-i , _____ jiti število ministrov na de- ! 'ZVtl. set. Ce bo podpredsedstvo OUJ av---- — — . - . _ , - Franceom, da mu poroča o I alžirskimi predstavniki, in ver- svojih današnjih razgovorih Mollet je začel svoje razgovore že zgodaj zjutraj. Najprej je napravil protokolarne obiske pri predsednikih skupščine, republiškega sveta in gospodarskega sveta. Pred svojim razgovorom z Mendes Franceom pa se je sestal s Faurom. Po mnenju opazovalcev bo od vloge, ki naj jo Mendes France ima v novi vladi, v veliki meri odvisno stališče, ki ga bodo zavzele druge skupine centra, zlasti pa demokristjani. Mollet bi želel, da Mendes France prevzame vodstvo gospodarske politike, jetno ga bo spremljal Mendes France, ki bi potem več časa ostal v Severni Afriki. Čeprav današnji tisk še vedno govori o nasprotjih med Molletom in Mendes Franceom, je ta izjavil, da namerava »v celoti sodelovati« v vladi, ki se bo sestavila. To poudarja Mendfes France tudi v članku, ki ga danes objavlja «Express», in v katerem poudarja, da #je Mollet bil z nami volilno bitko, ki je okrepila tradicionalne vezi med socialisti in radikali. Pozneje je bil naš sporazum potrjen in se je še bolj ukoreninil«. prevzel Mendes France in zunanje ministrstvo pineau, bodo radikali prevzeli pravosodje in notranje zadeve; o-brambno ministrstvo naj bi prevzel radikal ali pa predstavnik UDSR, medtem ko naj bi socialisti prevzeli gospodarske in socialne zadeve ter javna dela. Ministrstvo za prekomorska ozemlja pa bo baje prevzel Mitterrand, ki je bil notranji minister v vladi Mendes Francea. Z ministri naj bi sodelovalo ne več ko dvajset podtajnikov. Pariški tisk se danes v glavnem bavi s sestavo vlade Medtem ko daje desničarski tisk predvsem poudarka ((težavam v notranjosti republikanske fronte glede razdelitve ministrstev«, poudarja socialistično glasilo «Populaire», da »nekateri v reakcionarnem tisku se delajo, kakor da bi se čudili, ko hočejo stranke republikanske fronte do podrobnosti določiti takojšnji vladni program in izbrati ljudi, ki naj ga izvedejo. Potrebno je. da se bo vlada republikanske fronte, ko bo sestavljena, lahko takoj lotila dela, kar pomeni, da morajo biti rešitve še prej vsaj nakazane. Samo zagovorniki imobilizma tega ne razumejo«. Mendes France ne prikriva svojega optimizma v članku, ki ga je objavil v listu «Ex-press« in pravi, da bi »Mollet utegnil zbrati široko večino okoli 400 glasov. List objavlja tudi poziv Mendes Francea vsem državljanom, »naj podpirajo Molleta s prepričanjem, ker tokrat gre za rešitev dežele«. Mozartove «maše ob kronanju », popoldne pa je v festivalski dvorani izvajala Mozartove skladbe dunajska filharmonija pod vodstvom Karla Boehma. V opernem plsdali-šču pa je bila nocoj slavnostna predstava opere «!do-meneju. Začetek pogajanj Kabanov-Guzina MOSKVA, 27. — Jugoslovanska delegacija, ki je te dni pod vodstvom guvernerja Narodne banke Vojina Guzine prispela v Moskvo, je včeraj začela pogajanja s sovjetskimi predstavniki. Na čelu sovjetske delegacije je minister za zunanjo trgovino Kabanov. Delegaciji se pogajata o sovjetskem kreditu v zlatu Ml trdnih devizah Jugoslaviji. Kraljica Elizabeta odpotovala v Nigerijo LONDON, 27. — Kraljica Flizabeta in Edimburški vojvoda sta danes popoldne odpotovala z letalom iz Londona v Nigerijo. Letalo se bo najprej ustavilo v Tripolisu ir. nato v Lagosu. Kraljevi par se bo v Nigeriji ustavil tri tedne. Kraljica bo v Lagosu prisostvovala otvoritvi zvezne predstavniške zbornice in raznih krajevnih skupščin. Do 17. februarja, dokler se kraljica ne vrne, jo bo nadomeščal regentski svet, v katerem bo tudi princesa Margaret. Darovi in prispevki FRIMORSK1 DNEVNIK Danes, SOBOTA 23. januarja Marjeta, dev.. Dragomiil Sonce vzide ob 7.33 in zatone OD 17.04. Dolžina dneva 9.31., Lun* vaide ob 18.36' in zatone ob 7.3T. Jutri, NEDELJA 29. januarja^ Frančišek SaL. c. uč., Goristovlr SPOaiDISKI DKEVI Na današnji dan je leta 1918 Vladimir Iljuč-Lenin podpisal de. kret o ustanovitvi delavsko-kmeč-ke Rdeče armade. EE Z ENOTNO AKCIJO SE POSEŽEJO ZAŽELENI USPEHI Prvi delni uspeh: Rosandra ostane kar pa še ne rešuie tržaških potreb Dve novi ladji na progi Genova-ZDA «Associated Press« iz New Yorka sporoča, da je generalni direktor pomorske družbe «Italia» Salvino Sernesi uradno najavil zgraditev dveh novih modernih potniških ladij za progo med Tirenskim morjem in New Yorkom. Novi potniški ladji naj bi bili večji in hitrejši kot sta «Cristo-foro Colombo« in «Andrea Doris«, ki vozita sedaj iz Genove na tej progi, in naj bi istočasno zamenjali «Saturnio» in «Vulcanio», ki sta bili iz Tirenskega premeščeni v Jadransko morje. Direktor družbe «Italia» je poleg tega dodal, da načrte za obe ladji še vedno proučujejo, da pa je že določeno, da bosta ladji lahko prepeljali od 1300 do 1500 potnikov. Pri gradnji teh dveh velikih prekooceanskih ladjij je zainteresiran tudi Trst, saj bodo o gradnji novih ladij družbe Finmare razpravljali 29 tega meseca tudi v okviru izvršnega odbora upravnega sveta CRDA in bodo verjetno predlagali, da bi obe veliki potniški ladji zgradili v tržaških ladjedelnicah. Ladjedelnice CRDA so že pred vojno dokazale, da so sposobne zgraditi izredno dovršene potniške ladje, o čemer nam pričata «Saturnia» in «Vulca-nia«, ki po tolikih letih še .vedno zelo uspešno konkurirata na izredno zahtevni progi proti New Yorku, kot tudi «Augustus» in »Giulio Cesa-re», kateri so zgradili po najmodernejših principih v tržaških ladjedelnicah po vojni. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE GLASBENA MATICA TRST V PONEDELJEK 30.t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi m a j« (Vrdelska cesta 7) Danes 28. januarja 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj« prvič v slovenščini koncert solistov ljubljanske Opere Nastopili bodo Vilma Bukovec, sopran. Miro Brajnik, tenor, Vlado Korošec, bas, pri klavirju Dana Hubad SPORED I. Pavčič - Pred durmi; 2. Polič - Ce na poljano... (poje Miro Brajnik); 3. Bučar - Delavec; 4, Gerbič -Pojdem na prejo (poje Vlado Korošec); 5. Simoniti -Samo en cvet: 6, Čajkovski - Ob dremavih vodah (poje Vilma Bukovec); 7. Prochazka - Tak’ si lepa; 8. Adamič - Planinec (poje Miro Brajnik); 9. narodna-Nocoj }e pa en lep večer; 10. narodna - Moje ženke glas (poje Vlado Korošec). ODMOR. II. Dvorak - arija iz opere «Rusalka» (poje Vilma Bukovec); 12. Čajkov- ski - arija iz opere ((Evgenij Onjegin« (poje Miiro Brajnik); 13. Smetana - arija iz opere ((Prodana nevesta« (poje Vlado Korošec); 14. Gounod - arija iz o.pere «Faust» (poje Vilma Bukovec); 15. Mozart - arija iz opere «Don Juan« (poje Vlado Korošec); 16. Verd) - arija if., opere «Moč usede« (poje Vilma Bukovec); 17. Puccini - arija iz opere «Tosca» (poje Miro Brajnik); 18 Puccini - duet iz opere »Madame Butter-fly» (pojeta Vilma Bukovec in Miro Brajnik); 19. Smetana - duet iz opere «PTodana nevesta« (pojeta Vlado Korošec in Miro Brajnik). Spisal: EDUARDO DE FILIPPO Preyedla; SONJA MOHORIČ Režiser: ANTON MARTI, kot gost Scenograf: J02E CESAR v tej zvezi poslal županu Bar-toliju beneški župan Tognaz-zi, ki je tudi predsednik »Skupnosti jadranskih pristanišč«. Beneški župan ugotavlja, da je ministrstvo za trgovinsko mornarico že svoj čas sklenilo takoj dodeliti Jadranskemu morju motorni ladji »Asia« in »Victoria« za progo proti Daljnemu vzhodu. Dalje poziva Tržaški Lloyd, raj uvelj‘avi zakon od 19. februarja 1953, ki mu omogoča, da lahko z odobritvijo ministrstva za trgovinsko mornarico in zaradi nujnih potreb prometa premesti iz Genove v Trst izhodišče mesečne proge Trst - Pakistan - Indija -Daljni vzhod. Hkrati poziva isto družbo, naj uveljavi o-menjeni zakon tudi glede dodelitve ladij za zvezo s Kongom, o katerih družba lahko odloča neodvisno od ministrstva za trgovinsko mornarico. Poleg tega pa opozarja na izjave italijanskih predstavnikov na mednarodni konferen-c o tržaškem pristanišču, ki so zastopali ministrstvo za trgovinsko mornarico in poudarili, da bodo ladje ((Rosandra«, «San Giorgio« in «San Marco« dodeljene Trstu za razvoj prometa v tržaškem pristanišču. Beneški župan sporoča, da je glede tega po- sredoval tudi pri družbi «Adriatica». Podžupan Visintin je tudi sporočil, da se je župan Bartoli včeraj sestal v Cortini s presednikom republike Gron-chijem in se z njim razgovar-jal o vprašanju tržaškega pomorstva. S predsednikom vlade Segnijem pa se je Bartoli razgovarjal po telefonu in mu razložil zahteve Trsta glede obeh ladij, ki sta bili dodeljeni Genovi. Nato se je razvila obširna razprava. Prvi je govoril sve. tovalec Gombač (KP), ki je poudaril, da se nihče več ne spominja na «Asio» in «Victorio», ki sta bili obljubljeni tržaškemu pristanišču, kot tudi na ladji «Piave» in «Aquileia», ki bi morali ostati v Trstu in sta bili že lani premeščeni v Genovo. Zato je zahteval, naj občinski svet sestavi posebno občinsko komisijo, v kateri naj bo zastopana tudi opozicija, ki naj odpotuje v Rim in zahteva ladje za tržaško pristanišče. Svetovalec Teiner (PSI) je izjavil, da Trst ne more biti zadovoljen s polovičnimi u-krepi. Dalje je ugotovil, da če bo vlada zavrnila prosto cono, dala Trstu samo polovico od obljuljenih ladij in če ne bo izpolnila vseh drugih zahtev tržaškega gospodarstva, bo Trst popolnoma propadel. Zato je poudaril, da bi morali določiti Jadranu vso sedanjo floto podržavljenih družb. Demokristjanski svetovalec dr. Franzi! pa je poudaril, da je treba sedaj zahtevati progo z Daljnim vzhodom, ker je ta že določena v konvenciji podržavljenih družb tržaškemu pristanišču. Zato je pozval občinski svet in vse mestne gospodarske kroge na skupno akcijo glede teh zahtev. Med drugimi svetovalci je govoril tudi dr. Dekleva, ki je dejal, da je sedanji uspeh posledica skupne borbe celotnega prebivalstva in zahtev občinskega sveta. Zato, je poudaril dr. Dekleva, nam je v nadaljnji borbi potrebna podpora vseh ustanov in vsega prebivalstva. Hkrati pa je poudaril, da se mora občinska komisija za proučevanje gospodarskih vprašanj čimprej sestati in da mora začeti delovati tudi podkomisija za pomorska vprašanja. Strinjal se je in podprl predlog, da se sestavi občinska komisija, ki naj odpotuje v Rim in tam predloži vse zahteve v zvezi s tržaškim pomorstvom. V začetku seje so bila postavljena številna vprašanja. Svetovalec Tolloy (TU) je zahteval pojasnila o pooblastilih občine in župana glede neuporabnih stanovanjskih hiš. Svetovalka Gruber-Benco (FSDI) je opozorila na stalno višanje cen življenjskim potrebščinam in predlagala, naj bi tudi v Trstu prodajali olje na kg in ne na iiter. Poudarila je tudi, da bi morala delovati komisija za cene, ki bi morala postati učinkovit nadzorni organ cen. Odbornik Rinaldini ji je odgovoril, da se življenjski stroški v zadnjem mesecu niso povišali, da občina ne more določiti trgovcem, kako naj prodajajo olje, da pa bo opozoril na to zahtevo trgovske organizacije. Glede komisije za cene pa je dejal, da so nekateri občinski funkcionarji te dni odpotovali po Italiji, da se seznanijo z delovanjem teh komisij v raznih občinah. Svetovalec dr. Agneletto je ponovno načel vprašanje glob mlekaricam, ki jim ugotovijo, da mleko ne vsebuje predpisane maščobe. Pritožil se je, da so mlekarice obsojene na previsoke globe. Deja! je tudi, da bi morali občinski uslužbenci, ko jim odvzamejo vzorec mleka, tudi njim izročiti enak zapečaten vzorec. Odbornik Zacchi je odgovoril, da so občinski uslužbenci primorani dati prizadeti prodajalki tak vzorec, da ga pa te odklonijo, ker nočejo zgubiti liter mleka. Dr. Jože Dekleva pa je v tej zvezi povedal, da so nekatere mlekarice vzele vzorec in ga takoj nesle na kmetijsko nad-zorništvo, kjer so jim ga analizirali po enakem postopku kot na pokrajinskem higienskem uradu. Zanimivo je, da je analiza kmetijskega nad-zorništva pokazaja veliko razliko in ugotovila celo 1,5 stopinjo več maščobe v mleku kot pokrajinski higienski u-rad. Kljub temu pa so bile mlekarice obsojene. Zato je zahteval, naj občina ukrene tako, da bodo na sodišču priznali tudi analizo kmetijskega nadzorništva. Hkrati pa o-pozarjatno mlekarici; in vse kmetovalce ,da fefnetljsko nad-zorništvo dela analize mleka brezplačno. Dalje je dr. Dekleva predložil vprašanje, v katerem je poudaril, da je v tržaški občini še vedno v veljavi ukaz 1'90 bivše ZVU, ki določa, da :majo na tem področju volilno pravico samo osebe, ki so imele italijansko državljanstvo pred 15. septembrom 1947. leta. Dr. Dekleva je opozoril, da je ta ukaz v nasprotju z italijanskim zakonom o volilni pravici, ki ne razlikuje, kdaj je oseba dobila ita- lijansko državljanstvo. Ker pa je mnogo oseb pridobilo italijansko državljanstvo po 5. septembru 1947. leta, je dr. Dekleva vprašal odgovornega odbornika, kaj je občina sto-iila. da se člen 1 omenjene- ga ukaza prekliče in omogoči volilno pravico vsem, ki imajo italijansko državljanstvo. Odbornik Venier, ki odgovarja za anagraf, je odgovoril, da je sedaj v Trstu okrog 250 oseb, ki ne morejo voliti za- radi tega ukaza in da upa, da bodo do prihodnjih volitev zadevo uredili. / Rosa, teta - Ema Starčeva; Maria, služkinja -Štefka Drolčeva; Miche-le, vratar - Rado Nakrst; Alberto Saporito - Mo-dest Sancin; Carlo, njegov brat - Stane Starešinič; Pasquale Cimma-ruta - Jožko Lukeš; Matilde, njegova žena Zlata Rodoškova; Luigi in Elvira, njuna otroka - Silvij Kobal in Tea Starčeva; Podoficir - Julij Guštin; Agenti javne varnosti; Stric Nicola -Stane Raztresen; Capa D'Angelo - Danilo Turk; Teresa Amitrano - Leli Nakrstova; Aniello Amitrano - Miha Baloh PONOVITEV V NEDELJO, 29. JAN. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj« Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, U1-. sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Včeraj popoldne je predsednik republike Gronchi sprejel v hotelu «Miramonti» v Cortini tudi tržaškega župana, ki mu je ob tej priložnosti prikazal številna vprašanja v zvezj s tržaškim gospodarstvom. ZAOSTRITEV SPOHOV Ogorčenje delavstva zaradi nameravanega znižanja taril Konkurenca z inozemskimi ladjedelnicami ne sme biti pretveza za nižanje delavskih plač Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 IZ KOPRA Nenadna smrt delavca Včeraj predpoldne se je pri delu v kovaški delavnici avtobusnega podjetja «Slavnik» v Kopru ponesrečil Vitko Potokar. Pri kovanju neke kovinske zmesi mu je razžarjena odlitina brizgnila v obraz. Ponesrečenec se je sam odpravil v bolnišnico, toda kmalu po prihodu je nenadoma izdihnil. Preiskovalni organi so takoj uvedli preiskavo, da ugotove vzroke te nenadne smrti. Ravnateljstvo podjetja Kraft-metal je sporočilo, da bo zaradi pomanjkanja naročil s prihodnjim ponedeljkom prisiljeno suspendirati za mesec dni 62 delavcev, in sicer 41 težakov in 21 vajencev. Gre skoraj za 40 odstotkov vse delovne sile podjetja, saj je v njem zaposlenih samo 160 delavcev. vabi člane in prijatelje na V davnih časih je vla_ dal v Megleni deželi mogočen cesar. Vse ... Tako se pričenja ena izmed pravljic v reviji ki bo v soboto 4. februarja z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu ((Prvi maj«, Vrdelska cesta 7. Prodaja vstopnic od ponedeljka 30. t. m. dalje na sedežu SGU, Ul. Fa-bio Filzi 8 - telef. 37808. štev. 5 Dobite ga povsod in stane 20 lir. Razgovori o SELAD Tajnik sindikata gradbenih delavcev Delavske zveze je bil včeraj pri dr. Cessariju, članu vodstva ravnateljstva za javna dela. in se razgovarjal z njim o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo ustanove SELAD. Predvsem sta obravnavala vprašanje zaposlitve določenega števila brezposelnih delavcev, ker je kljub zagotovilom vladnega generalnega komisariata pri SELAD manjše število delavcev kot poleti. Tajnik sindikata je tudi zahteval odgovor na spomenico, ki so jo glede preureditve SELAD izročile komisariatu sindikalne organizacije že 28. junija 1955. Dr. Cessari in sindikalist sta razpravljala še o nekaterih manj važnih vprašanjih, nakar je dr. Cessari obljubil, da bo predložil zahteve tajnika gradbenih delavcev vladnemu generalnemu komisariatu. PROSVETNO DRUŠTVO ■SLOVENEC)! iz BORŠTA IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA PO LASTNIH MOŽEH z metlo in slušalko priredi 29. januarja 1956 ob 19. uri v dvorani v Borštu L. Anzengruberjevo petdejanko Toda v obeh primerih sta se vročekrvni ženi srečno izmazali, čeprav je ena od njiju bila obsojena SLABA VEST Vljudno vabljeni! GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA AKTIVNOST NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE priredi v nedeljo 29. t. m. ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah Včeraj nekaj minut po 15. uri so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 75-letno Josipino Bau-čer vdovo Plisca iz Ul. Be-senghi št. 59, katero so morali zaradi ugotovljenega zloma stegnenice leve noge pridržati na ortopedskem oddelku. Zdravniki so si zaradi njenega stanja in še posebno zaradi starosti pridržali prognozo. Zenska je izjavila, da je med kojo proti domu v višini stavbe št, 21 v Ul. Be-senghi padla na tla in se pri tem poškodovala. imate časa, da poravnate naročnino Primorskega dnevnika in se s tem udeležite žrebanja lepih nagrad, katerih seznam objavljamo na tretji strani. GLEDALIŠČE VERDI Danes premiera Masseneto-ve opere »Manon« za red A v parterju ln na balkonih ter ta red C na galerijah Opero oo dirigiral Glauco Curiel, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Clara Peirella. Agostino Lazzari, Paolo Pedani, Vito Susca in drugi. Režija Carlo Piccinato. V OKVIRU POSOJILA ZA DVIG TRŽAŠKEGA GOSPODfiRSUft DVE MILIJARDI LIR za okrepitev pristanišča 400 milijonov lir bodo veljala popravila valolomov, 600 milijonov gradnja skladišč, 700 milijonov nabava električnih žerjavov itd. AK Jadran priredi v soboto 4. f ebruar ta 1956 v mali Rosset-tijevt dvorani PUSTNI PLES. Začetek ob 21. uri. Vse slovensko občinstvo je vljudno vabljeno. Ivan Ribarič daruje 1000 lir za Dijaško Matico. ROJSTVA, smrti IN POROKE Dne 27. januarja 1956 se te v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 9 oseb. poroki pa sta biti 2. POROČILI SO SE: trgovec Giorgio Staffieri i,n učiteljica Ll-cia Crepaz, težak Valerio Morgan in gospodinja Elvira Orslol. UMRLI SO: 90-letrva Ana Ser-ne vd. Srebot, 82-letn.i Pasquate Radovani, 43-lctna Julija Rutar por. Semitz, 58-letna Immacolata Ciardiiello, 75-letnt Luigi Braz-zatti, 39-let.na Anna Sušami por. Kuzzier; 89-letni Nicolo Seggina, 73-letna Marija Namre vd. Per-hineck, 82-tetna Maria Mayer vd. Mattioli. Med sprehajanjem po pomolu Audace si 55-letni Franc Sare iz Ul. Giustinelli ni niti najmanj mislil, da bo njego- I va žena v trenutku njegove nepazljivosti, skočila iz samomorilnih namenov v morje. Zena, 48-letnd Valerija Tončič. je to storila s tako naglico, da ji Sare tega ni mogel preprečiti. Cim pa se je mož zavedel nevarnosti, se je brez premišljanja pognal za njo in s pomočjo mornarjev vlačilca «Sv. Just« se mu je posrečilo spraviti ženo na suho. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 6,6, naj-niižja 2,7. ob 17. uri 6,6. zračni tlak 1014,5 pada. veter jugozahodnik 12 km na uro. vlaga 70 odst., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stop. NOČNA SLUZGa LEKARN 1NAM - Al Cammello. Drevored XX septembra 4; Godina, Trg Sv, Jakoba 1; Sponza. Ul. Mor.torsino 9 (Rojan): Vernart, Trg Valmaura 10: Vielmetti, Borzni trg 12: Harabaglia v Bar-. kovljah In Nicoli v Skednlu po-I slujeta vedno. Ul. »v Fran. čiška 20/lil l ^ tel. J7-338 [Li sprejema ln-serate. maU t oglase, osmrtnic« in od 8. do 12.30 In od 18. ura. O Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je zakladni minister Gava s svojim dekretom od 20. t. m. obnovil delegacije pri borzah za leto 1956. Glede tržaške borze je minister potrdil vse dosedanje člane delegacije. Nocoj četrta letošnja premiera SNG I * dvor,Z-‘retjega de'lan'la De Filippove drame »Glasovi vesti«, ki Jo bomo videli nocoj am na stadionu »Prvi maj» v prireditvi članov Slovenskega narodnega gledališča in v režiji režiserja Antona Martina kot gosta OB PREDLOGU ZA EVROPSKO ATOMSKO SKUPNOST Mala atomska Evropa Predstavniki šestili zapad-nih dežel — Francije, Zahodne Nemčije, Italije. Belgije, Nizozemske in Luksemburga — so na nedavnem sestanku v Parizu sprožili novo pobudo za razmišljanje o stari temi «Združenih držav Evrope«. Veteran evropske integracije Jean Monnet, predsednik Skupnosti za premog in jeklo je pred temi predstavniki iznesel zamisel o zahodnoevropski atomski skupnosti. Kljub temu, da je zamisel evropske integracije že pokazala določene uspehe, kakor je na pr. Skupnost za premog in jeklo, in kljub temu, da se o tej temi združevanja govori že več let v tako imenovani «mali Evropi«, vendar še niso premagali občutka medsebojne rivalitete. Cim so se na primer pojavili prvi Blankovi prostovoljci in začeli prevzemati prve ameriške tanke, so v Franciji naglo porasli glasovi proti oborožitvi Nemčije. A spričo dejstva, da se z oborožitvijo Nemčije, tako zahodno kakor vzhodno Labe, mora računati kot dokončnim dejstvom, prav tako kakor v ostalem tudi z vedno močnejšo konkurenco nemške industrije, so na Za- NEKAJ BESED O KNJIGI PROF. ERNESTA ROSSIJA: «VOHUN REŽIMA» stični vohun Carl o del Re gg je' Lstinee l1901 v Codroipu. Te Rossi’.- Sl iih ie Emesto potici 1946 preskrbel iz k« d arhivov, nam rez- P0dlei liUkio nizkotni llk n0st a..In moralno p okvar je- V0TaiTZkinJ ■e ediRi lahS° Prap iaKSne izprijence. Cerna, h° V- knp9i nanizana pis- le ’sah Z°kvke’ obračuni itd. ber,'','1 UTadni dokumenti, se -knjigi r°nian Čeh '9a kot zelo dramati- Poien ""in ln člgvek ves pre-xn osupel strmi nad to-Pok varjenostjo. kkšng T, * te'1 kn^0a ni zanimiva le Preri,, °Sebne plati, marveč avšem TriorsifcOC^^e '2 časov, ki so še. ker :.0niu živo v spominu in le dogodi Zato' ker osvetlju-"'Likoni- ,,eBa delkai —°® ^930, ki je de- meščanskega anti- ki e Libe* °d imenom' «Giustizia ki s( rtn>>- Rio je za gibanje, la p0 ,a Poleti 1929 ustanovi-t°ka *z_konfinacije z o- ^Piili0 j 2 ont.fn a V Earizu skupno C,anco asrsti Ralveminijem, te iln Tarchianijem, in ki dkci o h,0t.eh 'ani. oc^* °d tradicionalnih ki j. kipari Carlo Rosselli in huss 1 fašj o*. 'le0 in " Ciin 2 revolucionarno ‘3° ločiti lrank / -------- ahcep ■ soc,aHstov, republi- 192J turi'*1**’ so se leta l". 0 ' v, emigraciji združi- traC!j0)> ntifašistič no koncen-turi’ * l:atero so bili p sti-tifaiisti nekateri slovenski an-eksHo «rje krožilo njeno tih krajih ^>kertun tudi v na- ,i?ijeanJe *Gi“stizia e Liber-,e »kur,/*1 organiziralo svo- !c Poniagau Italiii' pri čemer di člnr, navezovati stike k1 .. 1 Prostozidarske lože, tal ii; trveli Parizu in v 1- tel0 ni,,; ne<* katerimi je bil *‘Un od,,1 tu<*’ kasnejši ijo- Postal »d ^e' ki je ,kupine ’2mcd voditeljev V ^lanu -tnia e Libertdo *a to • , Policija je postala torna ', Ue kaj kmalu p o-Vn n,,.’, zlaS tl po Po poletu Gio- letala antifašistične letake. Razumljivo je, da je skušala vriniti povsod, kjer je le mogla, svoje zaupnike in provokatorje, saj je na primer iz seznama bivših obveščevalcev Ovre, objavljenega leta 1946 v Uradnem listu, razvidno, da je bil vohun Ovre celo neki Mario Pistocchi, ki je dolga leta upravljal fonde «Antifašistične koncentracije» v Parizu, ter so bili ob tej objavi leta 1946 vsi antifašisti, kt so ga poznali, močno presenečeni. Toda odvetnika Del Re ni vrinila v vrste antifašistov policija, marveč so jim ga priporočili videmski prostozidarji ter jim ga opisali kot odličnega antifašista in zanesljivega človeka, čeprav so gotovo vedeli, da je bil leta l'i20 škvadrist ter da je imel hudo napako, to je igralsko strast, ki je že marsikoga pogubila. V začetku je bil Del Re v gibanju zelo delaven in vsi so m-.i zaupali, saj je kazal ob vseh prilikah veliko vnemo, tako da se je kmalu povzpel v vodstvo organizacije. Po približno letu dni delovanja pa se je zadolžil zaradi izgub pri igri z igralnimi kartami ter odtegnil 126.000 Ur (v sedanji valuti skoraj 8 milijonov) premoženju stečajev, za katere je bil imenovan kot kurator. Ravno takrat so njegovi tovariši sklenili, da bodo ob 8. obletnici fašističnega režima (leta 1930) proti proslavam protestirali s požigom poslopij nekaterih ustunov, in sicer z zažigalnimi bombami. Ker pa so se te bombe iz fosforja prehitro vnele, so kasneje sklenili, da bodo atentate opustili. Medtem pa ie Del Re, da se reši zapora zaradi poneverb, po Italu De Balbu, r.nanem fašističnem ekvadrum virus že navezal stike z glavnim voditeljem policije Boc-chinijem, kateremu je antifašiste naravnost «prodal», saj mu je Bocchini obljubil, da mu bo v zameno za ovadbo kril primanjkljaj 126.000 lir ter poskrbel, da se zamaši poneverba z imenovanjem drugega kuratorja, Balbovega sorodnika. Del Re se je Bocchi-mju ponudil 21. septembra 1930 in Bocchini je pristal na njegove pogoje, potem ko je »Ohhija Bn ' \jriu- njeguvv V- ,l°d Mil ssancsa leta 19301 odobril to kupčijo sam Mvs-nnom, ki je trosil iz‘solini. Del Re pa ni ostal le k' bodo z žrebanjem fazdeljene med tiste "■»ročnike »PKIMOKSKEGA DNEVNIKA» 1 bodo najkasneje do 31. taftu mesecu “tuli celoletno ali polletno naročnino za le'° 1956 ^ radijski aparat ■ osnjen potovalni kovček 4 Zet|ska potovalna toiba Prt in prtiči za čai ' ‘uksuzna aktovka 7 f.^fkr"8 čiligr. zapestnica 8 i,nietni^'t0 lzdelsn šah g j opirači (kroparski izdelek) 10 esena 'krinjica (goienjski izdelek) ih j peln'lt (kroparski izdelek) 12 v6rVls za **ker (v natodnih motivih) 13 naZa (kr°Parski izdelek) 14 ja,m.tzna Sarnitura (v hrvaških nar. motivih) 15 la (v narodnih motivih) roparski stenski okrasek za cvetice za V3e leto Pridejo v poštev pri žrebanju od h do is tistl za 1)01 leta pa samo prl na*radih ^,,v,‘'lenn durih, bodo pred žrebanjem ruz-llii V Tržaški knji/turni 18 lf‘lHlnJe nafrad bo v soboto i. . "drja 1956 v prostorih našega Ura prvenstvo. Ko bo prišlo do ustanovitve te regionalne atomske skupnosti — za sedaj je to le predlog — bosta nastali dve vprašanji: kakšen bo njen odnos do evropske organizacije Združenih narodov za atomsko energijo, ki je bila ustanovljena v Ženevi, in kakšno stališče bo ta skupnost zavzela do drugih evropskih dežel. ki niso vključene v integracijo, a sodelujejo v sploi- rabe atomske energije v miroljubne namene? Prednosti in pomanjkljivosti evropske integracije se tudi po tem pariškem dogovoru ne menjajo Naivno bi bilo misliti, da bo dogovor o atomskem sodelovanju okrdpil zahodnoevropsko skupnost, če bodo med partnerji še nadalje ostale take razlike in nesporazumi, kakor je posarsko vprašanje, pomanjkanje tesnejšega gospodarskega sodelovanja, neenaki proizvodni stroški, različna moč trgovske konkurence, neenaki izdatki za odoro-ževanje in končno, pomanjkanje vzajemnega zaupanja. Možno je, da evropski federalisti skušajo ublažiti nerešena vprašanja s sporazumi tam, kjer jih je mogoče doseči, pa četudi gredo v obratni smeri — od težjih, bolj zapletenih vprašanj k lažjim in bolj preprostim; v tem primeru imajo zamisli in načrti o «mali Evropi« le značaj eksperimenta. Tudi Avstralija gradi reaktor Iz Sydr.eya v Avstraliji poročajo, da je neka družba naročila več manjših sestavnih delov reaktorja, ki ga bodo postavili v bližini Sydneya pri zapadnonemškem podjetju MAN. Omenjene sestavne dele je pravzaprav naročilo neko angleško podjetje, ki gradi že v začetku omenjeni atomski reaktor. V ponedelj"ek nas obiščejo solisti ljubljanske Opere Na koncertu, ki bo v ponedeljek v dvorani na stadionu »Prvi maj«, bo poleg Vilme Bukovčeve in Vlada Korošca pel tudi eden najboljših tenoristov Jugoslavije, član ljubljanske Opere Miro Brajnik, ki se Je zelo uveljavil doma in po svetu, saj je žel velik uspeh tudi na lanskem festivalu v Salzburgu. Kmalu po koncertu v Trstu bo Brajnik gostoval na Dunaju Izredni honorarji pisatelja Sinienona Rus David Ojstrah dobil 5 milijonov lir za en koncert ’ Med najbolj znane pisatelje kriminalnih romanov na svetu štejejo tudi Georga Si-menona. Temu so zdaj predlagali, da napiše scenarij po svoji znani knjigi eThe Hitch Hikerss. Vsa dela, ki Ena najmočnejših športnih ekip na olimpijskih igrah v Cortini Je sovjetska. Ker Je ekipa zelo močna in ker Je ta obisk za Italijo dejanska novost, vlada za ekipo veliko zanimanje in zato se okoli sovjetskih športnikov stalno vrte številni fotoreporterji in tud/ filmski snemalci jih je doslej Simenon napisal, so izšla t/ nakladi tudi do 30 milijonov izvodov. V zvezi z omenjeno ponudbo pa mu je producent Hecht-Lancaster obljubil honorar 50 tisoč dolarjev. Simenon, ki zelo naglo piše, bo scenarij bržčas končal v kakih 15 dneh, se pravi, da bo dnevno pri tem zaslužil nič manj kot 3000 dolarjev ali 1,800.000 lir. Vsekakor se tako res izplača pisati. " Sovjetski violinski mojster David Ojstrah se lahko ponaša, da je pred nedavnim, ko je koncertiral v ZDA, prejel za en sam svoj nastop v Washingtonu najvišji umetniški honorar, kar jih je bilo doslej izplačanih v tej državi. Dobil je 8500 dolarjev, kar znese okrog 5 in pol milijona lir. Kakor poročajo iz Beograda, je jugoslovanska filmska umetnica Vera Gregorič, ki jo poznamo iz znanega jugoslovanskega filma nSofkan po Stankovičevem romanu eNečista kri« in po najnovejšem jugoslovanskem u-metniškem filmu iiHanki», ki je bil posnet po istoimenski noreli Samokovljeva, je pod pisala dveletni angažma s hollgivoodskim filmskim podjetjem Paramount. Vera Gregorič je bila že v Holly-woodu, kjer je snemala za televizijo, sedaj je že dobila vlogo v nekem ameriško-jj-ponskem filmu, ki ga bodo snemali v koprodukciji. ' Pravijo, da Cocteau posnema, oziroma da hoče posne- mati Matissea. Odločil se je, da si bo tudi on kupil kapelico, jo restavriral in nato poslikal s freskami, tako kot je nekoč že napravil Mal is-se. To bo v Viltefranche sur Mer. Ljudje, ki se na umetnost razumejo, pa pravijo, da Cocteau kljub temu ne bo postal Matisse. ' Kot poročajo, bo tudi letos, in sicer že v kratkem, gostovala v SZ skupina jugoslovanskih opernih pevcev. Tokrat bodo Rusi lahko poslušali Francla, Marijano Rader, Melanijo Bugari-novič in Dušana Popo-ji^a. Upati je, da bodo ponorih uspeh, ki so ga lansko leto tu imeli njihovi kolegi iz prve skupine. * Ameriški pisatelj Faulkner je ostro napadel in kritiziral svojega prvega in c-dinega biografa Roberta Couohiana, češ da je s svojimi podatki ponarejal resnico. Faulkner pravi: iiRo-bert Coughian se niti z menoj niti z mojimi ni nikoli razgovorjal. Prišel je k meni, da napravi nekaj fotografij, in obljubil, da jih ne bo objavil, kur pa je potem navzlic temu storil. Od vsega, kar je povedal, je samo trideset odstotkov resnice.n “ Pripovednik Dušan Djuro-vič je pred kratkim končal svoj novi roman, ki nosi naslov «Na ostrini noči«. Dasi se sam avtor o svojem delu doslej ni hotel izraziti, pravijo, da je omenjeni roman njegovo najboljše in najbolj zrelo delo. W. 1 SPOMINI TRŽAČANA IZ OKTOBRSKE REVOLUCIJE Povratek v Italijo in razgovor z GramsciJem ki Je bil zelo resen, značajen in ličen politik Zgodovinski kongres v Livornu - Spomin na poznejšega fašista Bombaccija In razgovor z Bordigo,* GramsciJem, Serrattljem In D’Aragono - Stališče Filipa Turatlja do ruske revolucije Iz Londona je šla moja pot v Pariz, ki gre navadno skozi luki Dover in Calais. Ker pa po vojpi ni bila še vzpostavljena pomorska zveza med te rna dvema mestoma, sem moral potovati skozi južno angleško luko Southampton v Le Havre, kjer sem prvič stopil na francoska tla. Priznati moram, da me je to mesto s svojo zanemarjeno in skoraj bi rekel umazano vnanjostjo zelo iznenadilo, ker sem si predstavljal Francijo v mnogo lepši luči. In ko sem popolnoma razočaran stopal po njegovih ulicah, sem se spomnil, da sta napravili name podoben vtis tudi obe angleški luki, pa tudi London ni nič kaj posebnega in kar se tiče lepote daleč zaostaja na primer za Dunajem. Morda ne bi bil zanemarjenosti teh mest niti opazil, da nisem prej videl Švedske, Pariz je seveda Pariz, ali vendar ne v taki meri kakbr si to človek navadno predstavlja. Prijaznejši in lepši od njega je po mojem mnenju Dunaj, medtem ko je Leningrad bolj veličasten. Od vseh ulic, kar sem jih kdaj videl, mi nobena ni pustila tako mogočnega vtisa v spominu, kakor leningrajski Nevski pro-sppkt. Ozračje, ki sem ga našel v Parizu, je bilo v popol- nem nasprotju z mojo nalogo. Francozi, ki so bili v začetku vojne v smrtni nevarnosti, so bili neposredno po vojni, to jt v času, ko sem bil jaz tam, kar pijani od zmage. To sem opazil že v vlaku, ko sem se \ozii iz Le Havra v Pariz. Peli, pili in vzklikali so, kakor nekdaj tržaški težaki, ko je bil Trst prosta luka. S težkimi žrtvami ohranjena narodna svoboda je v prvih tednih po vojni potisnila v ozadje vsako drugo zanimanje in seveda tudi zanimanje Za rusko revolucijo. Vem, da sem govoril v Parizu z raznimi predstavniki leve socialistične struje, ali njihovih imen si nisem zapomnil, morda zato, ker ni izšlo iz vseh razgovorov nič pozitivnega. Tam sem se dokončno prepričal, da je moja naloga neizvedljiva, ker ie bil politični položaj v za-pedni Evropi brezpogojno neugoden za izvedbo splosne stavke, ki naj bi manifestirala solidarnost delavskega ljudstva z oktobrsko revolucijo, S tem negativnim rezultatom v svoji potni torbi sem zapustil Pariz in se skozi Lion-Mode-no-Turin odpeljal v Italijo. V Turinu so me že na kolodvoru povabili na policijo, kjer so me, ker sem prišel iz Rusije, seveda takoj vključili v seznam sumljivih oseb, kar me pa ni odvrnilo od sklepa, da predvsem obiščem uredništvo turinske izdaje glasila «Avanti«. Tam sem se sestal s takratnim glavnim urednikom te izdaje Gramscijem ter s Terracinijem in drugimi Gramscijevimi prijatelji, med katerimi je bil, ako se ne motim, tudi Galetto, s katerim sem vsekakor govoril, ako ne takrat, pa ko sem prišel poz-reje zopet v Turin. Gramsci jo seveda odobril idejo glede splošne stavke, ali vpliv njegove skupine je bil še premajhen v takratni enotni italijanski socialistični stranki, kar je veljalo tudi za skupino Amedea Bordighe v Neaplju, s katerim sem pozneje govo-ril. Od vseh levih socialistov, katere sem obiskal ha svojem potovanju od Stockholma do Neaplja, mi je Gramsci napravil najboljši vtis. Bil je to zelo resen, značajen in učen politik, kateremu je bilo osvo-bojenje proletariata edini cilj in smisel življenja. Takoj po vojni je začel izdajati svojo revijo «Ordine Nuovo«, ki je bila seme današnje italijanske KP. Spominjam se, da sem videl v njegovem stanovanju sredi sobe veliko mizo. na kateri se je dvigala cela gora knjig in spisov. Kljub vchmii na nicf>m m nool takrat slutiti, da bo prav on postal voditelj italijanske KP. Na kongresu v Livornu, kjer se je do tedaj enotna italijanska socialistična stranka razcepila v socialistično in komunistično, je bil Gramsci glavni govornik komunistične struje. Njegov govor je bil brez dvoma najboljši na tem kongresu. Drugi važen komunistični govornik na tem kongresu je bi; Bordiga. Ta je imel sicer govorniški dar in tudi nastop pravega voditelja, ali kar se tiče drugih vrlin je daleč zaostajal za Gramscijem. In tako je bil na ustanovnem kon-giesu italijanske KP, ki se je potem istega dne vršil v drugem livornskem gledališču, izvoljen za predsednika in voditelja stranke ne Gramsci. ampak Bordiga. Ker že govorim o livornskem kongresu, moram omeniti še vlogo, ki jo je na 'em kongresu igral prosluli Nico-ia Bombacci, poznejši tržaški komunistični poslanec in na j kencu svojega življenja fašist. ' Bombacci je bil od samega začetka v skupini ljudi, ki je snovala komunistično stranko, Ko sem ga na kongresu na moje začudenje zagledal na govorniškem odru, sem vprašal ogorčeno Bordigo, kako da so mogli temu praznemu ble- betavcu dovoliti, da nastopi na tako važnem kongresu. eKaj hočeš, mi je odgovoril Bordiga, hotel je govoriti za vsako ceno in na noben način se ga nismo mogli odkrižati.« Bombaccijeve neslanosti so sicer spravile v veselo razpoloženje ves kongres, a so prav gotovo škodovale stvari komunizma. Iz Turina sem se odpeljal v Milan, kjer sem se obrnil na prof. Gennarija, ki mi ga je kot najizrazitejšega pristaša leve struje v Milanu priporočil Gramsci. Tudi s takratnim glavnim urednikom milanske izdaje glasila «Avanti», Serratijem, sem se seznanil v Milanu. Oba sta mi postala dobra prijatelja, posebno pa Gennari. Serrati je cincal med desno in levo, a je naposled na že omenjenem kongresu v Livornu, kjer je igral zelo važno vlogo, odcincal na desno O njem bom morda pozneje še kaj več povedal, ker je bil v Milanu nekako središče, okoli katerega se je vrtela borba med starim socializmom in porajajočim se komunizmom. S' prof. Gennari-jem sva obiskala tudi generalnega tajnika italijanske federacije strokovnih sindikatov D'Aragona, Sedež sindikalnega tajništva je bil takrat v Milanu, medtem ko je bilo generalno tajništvo italijanske socialistične stranke v Rimu. D’Aragona je zelo neprijazno gledal na rusko revolucijo in temu dosledno tudi na Gennarija in name. Naš razgovor je bil hladen in kratek. Sedaj tiči D’Aragona v Saragatovi vladni stranki. Prav tako odklonilno stališče kakor D’Aragona, še bolj, lrhko se reče sovražno stališče do ruske revolcije je zavzel Filipo Turati na ožjem sestanku socialističnih prvakov v Milanu; novi veter, ki je začel pihati od severovzhoda, mu ni prav nič ugajal. V svojih mladih letih je bil Turati vodja najbolj radikalne struje v italijanskem socializmu in v parlamentu in nasprotnik zmernega Enrica Fer-ri.ja, s časom pa je s svojimi prijatelji pozabil na socialistični cilj delavskega gibanja in se prilagodil obstoječim razmeram. Igrati vlogo uglednega in spoštovanega voditelja močne parlamentarne frakcije: to je postala vsa vsebina njegovega življenja, socializem pa lahko počaka, njemu in takim ni prav nič potreben. Se nadležen bi jim bržkone bil, ako bi prezgodaj prišel. BRE2AN PRIMORSKI DNEVNIK ZANIMANJE GORIČANOV ZA IZREDNI KULTURNI DOGODEK Danes in jutri hnncerlirajn v Gnrici znani solisti ljubljanske Opere Vilma Bukovčeva, Miro Brajnik in Ijadko Korošec ter pianistka Dana Hubad nam bodo izvedli bogat program opernih arij in narodnih pesmi Danes in jutri bodo pod o-kriljem dijaškega društva »Simon Gregorčič« gostovali v prosvetni dvorani na Korzu Verdi prvaki ljubljanske Ope re: sopranistka Vilma Bukovčeva, goriški rojak iz Standre ža Miro Brajnik, ki ga še nismo nikoli slišali v Gorici, in basist Ladko Korošec. To »o najboljši solisti ljubljanske Opere, katerih slava gre po vsej Evropi. Omogočili-nam bodo kvalitetni koncert, ki je velika redkost za Gorico; na njem bodo peli arije iz raznih oper in nekatere narodne pesmi. Razumljivo je, da vlada za gostovanje teh treh najboljših slovenskih solistov med goriškimi Slovenci že od Novega leta sem, ko je bil najavljen njihov obisk, posebno zanimanje, saj je pevska kultura na Goriškem zelo razvita in je ni mogel uničiti niti fašizem. K obisku tega koncerta vabimo tudi italijanske someščane, ki si žele res umetniškega užitka, saj bodo kot že povedano ljubljanski solisti peli tudi arije iz italijanskih oper. Vilma Bukovčeva je dovršila konservatorij v Ljubljani, sedaj pa je že deset let angažirana v ljubljanski Operi. Udeležila se je že več mednarodnih pevskih tekmovanj in je v Verviersu v Bel giji odnesla celo prvo nagrado. Z velikim uspehom je gostovala po raznih velikih evropskih mestih, kot n. pr. v Moskvi, Leningradu, Toulousu, Celovcu, Trstu in drugod. V zadnjih tednih je ob priložnosti obiska maršala Tita v Egiptu z velikim uspehom gostovala tudi v tej afriški deželi. Tenorist Miro Brajnik je star 35 let, njegovi starši so iz Standreža, zato je razumljivo, da so Standrešci ponosni na svojega rojaka in ga bodo v velikem številu prišli poslušat. Tudi Miro Brajnik je že 10 let angažiran v ljubljanski Operi kot glavni solist. Nastopal je v več evropskih mestih ter sodeloval na svetovno znanem festivalu v Salzburgu, kjer je dobil u-gedne ponudbe za velika evropska gledališča kakor tudi za stalna televizijska smerna-nja v Ameriki. Basist Ladko Korošec, ki smo ga imeli priliko slišati že v Trstu (kot tudi ostala dva), je poleg glasbene akademije dovršil tudi dramsko šolo ter je od 1946. leta stalen član ljubljanske Opere. Za vlogo »Figara« v Mozartovi o-peri »Figarova svatba« in za vlogo Pasquala v Donizzetti-jtvi operi »Don Pasquale» je debil državno nagrado Jugoslavije. Tudi ta znani solist ljubljanske Opere je gostovat v večjih evropskih centrih. Ronke in Turjak za ustano vitev novih otroških vrtcev Toda otroške vrtnarice usta nove ON AIR ne morejo več prenašati težkih pogojev za smešno nizko plačo. To je pri-zralo tudi vodstvo ONAIR, k pravi, da bi rado pomagalo otroškim vrtnaricam, vendar brez pomoči ministrskega sveta ne more ničesar storiti. Tu di goriški občinski svet je mnenja, da so plače otroških vrtnaric ONAIR za eno tretjino manjše od plač občinskih otroških vrtnaric. Otroške vrtnarice so se včeraj vrnile na delo Po osmih dneh stavke so se ctroške vrtnarice včeraj zopet vrnile na delo. Pokrajin-ko tajništvo sindikata osnovne šole je izdalo poročilo, v katerem daje priznanje vsem stavkajočim otroškim vrtnaricam, ki so kljub grožnjam vodstva ONAIR tako dolgo stavkale, obenem pa jim zagotavlja, da z vrnitvijo na delo borba za izboljšanje njihovega ekonomskega položaja še ni končana in da bodo, če bo treba, ponovno začele s stavkovnim gibanjem. V zvezi s stavko številnih otroških vrtnaric ONAIR v naši pokrajini sta pokrajinska svetovalca Poletto in Bergomas poslala predsedniku pokrajinskega sveta pismeno vprašanje, v katerem zahtevata, da se pokrajina zavzame za otroške vrtnarice in da se o vsej zadevi razpravlja na prihodnjem zasedanju pokrajinskega sveta-ONAIR ima v goriški pokrajini precej otroških vrtcev, v zadnjem času pa je začela razgovore tudi z občinama Umrl je dr. Alfonz Serjun Včeraj popoldne ob 14. uri so v Gorici spremili k zadnjemu počitku dr. Alfonza Ser. juna, ki je po dolgi bolezni umrl 26. t. m. Dolga leta je pokojni dr. Serjun ordiniral v Gorici. Goriški Slovenci so ga zelo čislali in se radi zatekali k njemu po pomoč. Bil je zaveden Slovenec, ki tudi v najhujših časih ni klonil. Naj mu bo lahka domača zemlja! V PROSVETNI DVORANI V GORICI bo na pobudo ASK « Simon Gregorčič » DANES 28. JANUARJA ob 20.30 in JUTRI 29. JANUARJA ob 16. uri KONCERT ljubljanskih opernih pevcev Nastopili bodo: * sopranistka Vilma Bukovčeva, fenorislMiro Brajnik basist ladko Korošec ler pianistka Dana Hubad 7, NASLEDNJIM SPOREDOM; I. del : NARODNE PESMI : R. Simoniti: «Samo en cvet«; Čajkovski: «0b dremavih vodah«; J. Pavčič; «Pred durmi«; M. Polič «Ce na poljane«; J. Prochazka: «Talc si lepa«; E. Adamič: «Planinec»; Bučar: «Delavec«; Gubič: «Pojdem na polje«; Narodni; «Nocoj je lep večer« in «Moje ženke glas«. II del: OPERNE ARIJE IZ: Dvorak: «Rusalka»; Verdi; »Meč usode«; Gounod: nFaust« (poje Vilma Bukovec). — Puccini: Duet iz eMadame Butterfly»; Čajkovski; «Pikono dama« (Vilma Bukovec in Miro Brajnik). — Puccini: eTosca«; Čajkovski; »Evgeni; Onjegin« (Miro Braji ik). — Mozart: «Don Juan«, Smetana: «Prodana nevesta« (bas Ladko Korošec); Smetana ; Duet iz «Prodane neveste« (pojeta Ladko Korošec in Miro Brajnik). Prodaja vstopnic v Ulici Ascoli št. 1-1 od 10. do 12. ure in v kavarni Bratuž od 18. do 20. ure, ter pri blagajni dvorane eno uro pred predstavo. Jutri roditeljski sestanek na slovenski nižji srednji šoli Ravnateljstvo nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici sklicuje za jutri 29. t. m. roditeljski sestanek, ki bo v prostorih nižje srednje šole v Ulici Ran-daccio. Padec delavca pred tovarno Ko je včeraj okrog 8. ure 52-letni Francesco Kočina iz Drevoreda XX. septembra v Gorici odšel z motornim kolesom na delo v podgorsko predilnico, je pred tovarno po nesreči padel z vozila. Za radi poškodb mu je prišel na pomoč rešilni avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Tu so mu obvezali rano na resni roki ter nekaj prask po telesu. Nenadna slabost Pred avtobusno postajo Ribi je včeraj ob 13.30 nenado ma postalo slabo 46-letnemu Luigiju Gandolfu iz Borgna-na 76. Rešilni avto ga je odpeljal v mestno bolnišni co, kjer so mu nudili pomoč. 1« J6.1-■ S-'!'1®—-i#'' Včeraj že oddani prvi dve zlati medalji zmagovalcema Fincu Hakulinenu (tek30knt) in Nemki Reichert (veleslalom-ž.) Dober plasma Italijana De Floriana na 30 km: na 13. mestu tretji med Srednjeevropci - Tudi v ženskem veleslalomu je Giuliani Minuzzo pripadlo trinajsto mesto - Kordež v teku in Župančičeva v veleslalomu na 32, mestu - V izločilnih hokejskih tekmah zmage Kanade, ČSR in SZ ter remi med Italijo in Nemčijo CORTINA D AMPEZZO, 27. — Potem ko je prisostvoval tekmi v bobu in teku na 30 km, je predsednik republike sprejel v hotelu Miramonti člane Mednarodnega olimpijskega odbora ter šefe diplomatskih zastopstev, ki so bili prisotni v Cortini. Na sprejemu so bili predsednik senata in poslanske zbornice, minister Angelini ter šefi diplomatskih zastopstev SZ, Avstrije, Holandske, Poljske. Jugoslavije, Norveške, Pakistana, Libanona, Turčije, CSR in Siama. Nesrečen padec 59-letna Marii Zorz iz Ul. Cappuccini 3 v Gorici se je morala včeraj popoldne zateči bolnišnico, kjer so ji ugotovili verjetni zlom leve noge. O-krog poldneva je Zorzova šla v trgovino v bližini stanovanja. Ko je stopila na cesto, je nenadoma padla. V bolnišnico jo je odpeljal rešilni avto Zelenega križa. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti Travnik 18 - tel. 29-72. KINO CORSO. 16.00: «Ljubezen je čudovita stvar«, cinemasco-pe», V. Holden in J. Jones. VERDI. 16.00: »Nismo angeli«. CENTRALE. 16.30: »Ujetnik Zende«, v barvah, S. Gran-ger. VITTORlA. 17.00: «Frou-frou», cinemascope. D. Robin in G. Cervi. MODERNO. 17.00: «Obleganje sedmerih puščic«. — Prvih šest tekmovalcev je danes stopilo na častni oder, da prejmejo kolajne: Finec Hakulinen in Nemka Reichert zlato, Šved Jernberg in Avstrijka Frandl srebrno ter Rus Kolčin in Avstrijka Hoch-leitner bronasto. Slovesnost podelitve medalj je bila zvečer takoj po hokejski tekmi Italija - Nemčija. Nenadoma je ob 21,15 postalo na stadionu popolnoma temno. Potem so se luči ponovno prižgale, vendar uperjene na oder, ob katerem je stalo osem glasnikov v srednjeveških oblekah, ki so s trombami dali zna-mnenje za začetek slovesnosti. Takoj nato je stopil na oder zmagovalec na 30 km Finec Hakulinen, nato pa še Šved Jernberg in Rus Kolčin. Ob strani odra so tri dekleta kortinski noši držala na blazinicah medalje. Potem je pristopil predsednik Organizacijskega odbora, ki je atletom izročil medalje. Takoj nato zadoni finska himna, trije atleti se pa obrnejo proti olimpijskemu ognju; v tem se jambore dvignejo finska, švedska in sovjetska zastava. Na enak način se ponovi tudi obred podelitve medalj zmagovalkam v ženskem veleslalomu. Vreme se je spremenilo — včeraj ob otvoritvi krasno sonce, danes pa je oblačno in tudi kaka snežinka se je vrtela po zraku, ko so zjutraj pričele prve tekme v bobu: vožnja dvojk. Temperatura zmerna — okrog nič stopinj. Ob 8. uri so se pričele spuščati sani po progi, ob kateri je bilo na posameznih tribunah že polno občinstva. Prva serija SLAVA ZUPANČIČ voženj je potrdila, kar je bilo očitno že na treningih: obe italijanski dvojki sta bili nesporno najboljši. Domačina iz Cortine Monti in Alvera sta dosegla v prvi seriji čas 1:22,73, toda letalca Dalla Costa in Conti sta bila še boljša 1:22. Za njimi se je bila borba za stotinke sekunde med Angleži, Nemci, Švicarji Američani itd. Tudi v drugi seriji voženj sta bili na prvih dvih mestih isti dve italijanski moštvi, medtem ko so se tekmovalci na ostalih mestih precej izmenjali. Po prvem dnevu imata torej italijanski moštvi vse izglede za osvojitev zlate in srebrne medalje. In če ne pride do kakih nesreč, še bosta za ti dve medalji borili moštvo iz Cortine in moštvo letalcev. Po obeh serijah voženj je tekmovalo v dveh vožnjah še tistih pet moštev, ki so bila na izbirnih tekmah eliminirana. Ti bodo tudi jutri tekmovali posebej, po vseh štirih vožnjah pa bodo vključeni v splošno klasifikacijo. Borba v teku na 30 km se je končala z zmago Finca Ha-kulinena, olimpijskega zmagovalca na 50 km v 1. 1952 (te- daj teka na 30 km ni bilo). Hakulinen, ki je startal med zadnjimi s št. 52, je zmagal na sijajen način: z odlično vožnjo in do podrobnosti izdelano taktiko. Največje presenečenje predstavlja tek na 30 km za Norvežane — negativno presenečenje namreč. Prvi Norvežan je šele na 14. mestu, torej za prvim Italijanom De Floria-nom. Norvežani so dejali, da so se zmotili pri mazanju, kar bi naj zakrivila tančica svežega snega, ki je padel to noč kar nepričakovano in skoraj neopaženo. Norvčžani so torej kmalu odpadli in dvojica Hakulinen ter Šved Jernberg je kmalu prevzela vodstvo in sijajno odbijala napade Rusov, ki so dosegli krasen plasma kot moštvo, vendar pa niso bili nikoli prav zelo nevarni prvima dvema. Po prvih 10 km so imeli najboljše čase: Oimpiada po televiziji Ob 10. uri: Snežni stadion — direktni prenos tekme žensk v teku na 10 km. Ob 11.45: Misurina — direktni prenos s tekme v hitrostnem drsanju na 500 m. Ob 20.45: Posebno poročilo iz Cortine. Ponovitev po ostalem programu. 1. Jernberg (Šved.) 32’54”; 2. Hakulinen (Fin.) 33’; 3. še-ljuhin*(SZ) 33’11”; 4. Larson Per-Erik (Šved.) 33T6”; 5. Ha-malainen (Fin.) 33’19”; 6. Lat-sa (Fin.) 33’28"; 7. Kolčin (SZ) 33'29”; 8. Kuzin (SZ) 33’32”; 9. Terentjev (SZ) 33’41”; 10. Matouš (CSR) 33’42”; 11. Larsson Lennart (Šved.) 33’49”; 12. Brenden (Norv.) 33’59’*; 15. De Florian Federico (It.) 34’09”; 22. Com-pagnoni Ottavio (It.) 34’56”; 25. Delladio Arrigo (It.) 34’56”; 30. Zanolli Camillo (It.) 35’29”; 36. Kordež Matevž (Jug.) 36’32”; 41. Hlebanja Zdravko (Jug.) 37’26”; 45. Robač Štefan (Jug.) 39’09”. Pri 20 km je Hakulinen na vso moč potegnil ter Šveda prehitel za 5 sekund. Za njima se je bila ogorčena borba in le Švedu Per-Eriku Lars-sonu je uspelo držati se Rusov, med katerimi je bil najboljši Kolčin. Deloma je razočaral Kuzin, ki se je šele v tretjem, delu teka popravil; da je še zasedel peto mesto. Med Srednjeevropci je zmagal Ceh Matouš z 10. mestom. Manj kot minuto slabši je kil Poljak Kwapien na 12. mestu, medtem ko je 13. mesto zasedel De Florian kot tretji Srednjeevropec, kar je gotovo lep uspeh. , V hudi konkurenci so Jugoslovani dosegli skromen u-speh. Matevž Kordež je na 22 mestu zaostal skoraj 14 minut za zmagovalcem, Hlebanja je bil še štiri minute za njim in Robač, ki je prvič nastopil na težji tekmi, je za- sedel 45. mesto. Pavčič pa je poleg Compagnonija in Francoza Bianuxa eden izmed treh, ki so med tekmo odstopili. Niso pa startali štirje prijavljeni Madžari. Z znatno razliko (1”3) je v veleslalomu zmagala Nemka Ossi Reichert. Tekmovalki, ki sta veljali za favoritinji, Američanka Andrea Mead-Lawren-ce in krepka Švicarka Made-leine Berthod sta zasedli šele četrto in peto mesto. Vendar je treba priznati, da je imela Švicarka precej smole: ko je namreč krasno začela in že pridobila nekaj sekund prednosti, je zgrešila vrata in morala se je vrniti; tako je izgubila vse pridobljene sekunde. Mead-Lawrence pa ni naredila vtisa, da bi bila v najboljši formi. Avstrijki Frandl in Hochleitner sta skoraj nepričakovano dobili dve izvrst- Današnji program Ob 8. uri: Bob. Zadnji dve seriji voženj dvojk. Ob 10. uri: Tek na 10 km: — ženske. Ob 10. uri: Kongres Mednarodne zveze za hokej in drsanje. Ob 12 uri: Hitrostno drsanje. 500 m. Ob 14.30: Hokej. Poljska - ZDA. Ob 19. uri: Hokej, švedska - Švica. Ob 21.30: Hokej. Italija-Kanada. BOB Prva serija voženj - dvojke: Italija I (Dalla Costa) 1’22”; Italija II (Monti) I’22’73; Vel. Britanija I (Schellenberg) 1’24”52; Nemčija II (Ostler) 1’24”*3; Švica (Angst) 1’24”71; Švica II (Kapus) r24"74; Španija (De Portago) 1’24”81; ZDA I (VVashbond) 1’24"82; ZDA II (Tyler) r25”41; Vel. Britanija (Parkinson) 1’25”63. Avstrija II (VVagner) 1 26”15; Avstrija I (Aste) 1’26”32; Nemčija I (Roesch) 1’26"92; Romunija I (Ene) 1’26”92; Švedska I (AxeIsson) 1’27"15; Belgija (Leclef) 1’27”30; Francija I 1’27”41; Poljska II (Cia pala) 1’27’70; Norveška I (Al-veberg) 1’29”04; Švedska II (Erbs) 2’29”66, se Je prevrgel in nato nadaljeval. Druga serija voženj in skupni čas po prvem dnevu: Italija I (Dalla Costa) 1’22" 45 - 2’44"45; Italija II (Monti) 1’22’53” - 2'45”26; Švica I (Angst) 1’23”81 - 2'48”52; Španija (De Portago) 1’23”77 -2’48”58; ZDA I (VVashbond) 1’24”15; ZDA II (Tyler) 1’23’77 - 2’49”18; Nemčija II (Ostler) 1’24’ 79 - 2’49”52; Švica II (Kapus) 1'24”50 - 2’49"54; Vel. Britanija II (Parkinson) 1'24”53 2’50”16; Nemčija I (Roesch) 1'24”08 - 2’5I”. Vel. Britanija (Schellenberg) I’26"57 - 2’51"09; Avstrija (A-ste) 1’25”82 - 2’52”14; Avstrija II (Wagner) 1’27”06 - 2’53”21; Belgija (Leclef) 1’25”93 - 2’53” 23; Francija I (Robin) 1’26”83 - 2’53”34; Poljska II (Ciapala) 1’26”49 - 2’54"19; Švedska I (Axelson) 12’27”82 - 2’54”97; Romunija I (Ene) 1'28''53 -2’55”74; Norveška I (Alve-berg) 1’27”93 - 2’56”97; Švedska II (Erbs) 1’25”01 - 3’54”67. Včerajšnji rezultati Skupni čas prvotno eliminiranih moštev: Dragomir (Rom. II) 2'53”64; Koniewczny (Polj. 1) 2’54”44; Roedgen (Norv. II) 2’54”47; Giacchini (Francija II) 2’54'71; Heidegger (Liesht.) 2’56”58. TEK NA 30 KM 1. Hakulinen Veikko (Fin.) 1.44.06 2. Jernberg Sixten (Sved.) 1.44.30 3. Kolčin Pavel (SZ) 1.45.45; 4. Seljuhin (SZ) 1.45.46 ; 5. Kuzin (SZ) 1.46.09; 6. Terentjev (SZ) 1.46.43 ; 7. Larsson Per-Erik (Sved.) 1.46.51; 8. Larsson Lennart (Sved.) 1.46.56; 9. Latsa (Fin.) 1.47.30; 10. Matouš (CSR) 1.48.12. 11. Samuelsson (Švedska) 12. 13. 14. 15. Kwapien (Polj.) De Florian (It.) Brenden (Norv.) Stokken (Fr.) 1.59.02; 36. Enache (Rom.) 1.59.52; 37. Servold j (Nemč.) (Kan.) 2.00.01; 38. Miller (ZDA) 2.00.38; 39. Kristjansson (Isl.) 2.00.52; 40. Moring (Nemč.) 2.00.55. 41. Genoud (Švica) 2.01.05; 42. Hlebanja Zdravko (Jug.) 2.01.47; 43. Dončev (Bolg.) 2.02.10; 44 Grivev (Bolg.) 2.03.31; 45. Robač Stefan (Jug.) 2.03.55; 46. Morgan (V.B.) 2.03.55; 47. Moore (V.B.) 2.08.58; 48. Petursson (Isl.) 2.10.16; 49. Spencer (V.B.) 2.10.32; 50. Levy (ZDA) 2.10.56; 51. Cairney . Thomas (V.B.) 2.13.41. Odstopili so: Pavčič (Jug.), Compagnoni (It.), Binaux (Fr.). Werner (ZDA) in Sandvic (Norv.) 2’04”; 24. Jorgensen (Norv.) 2’04”4; 25. Fnglund (Sved.) 2’04”5: 26. Berglund (Sved.) 2’04”9; 27. Buchner 2’05”; 28. Marchelli Mariagrazia (It.) 2’05”2; 29. Heggtveit (Kan.) 2’05”3; 30. Grocholska (Polj.) 2’05”5. 16. Prokeš 17. Jensen 18 Cardal 19. Olsen (Norveška) 20. Hamalainen (Fin.) (Norv.) (CSR) (Norv.) (CSR) 1.48.23; 1.49.09; 1.49.16; 1.49.29; 1.49.38; 1.50.49; 1.51.04; 1.51.05; 1.51.15; 1.51.38. 21. Kiuru (Fin.) 1.51.56; 22. Mandrillon (Fr.) 1.52.18; 23. Rubiš (Polj.) 1.53.57; 24. Delladio (It.) 1.54.27; 25. Hugue-ninen Marcel (Švica) 1.54.36; 26. Zanolli (It.) 1.54.42; 27. Kocher (Švica) 1.55.18; 28. Mi-yao (Jap.) 1.55.40 ; 29. Bukow-ski (Polj.) 1.56.26; 30. Mochel (Nemč.) 1.56.34. 31. Aldescu (Rom.) 1.57.42; 32. Kordež Matevž (Jug.) 1.57.48 ; 33. Lindenlaub (Nemč.) 1.58.30; 34. Huguenin Andre i 2’02”8. (Švica) 1.58.40; 35. Roinand I 21. Pryor VELESLALOM — ZENSKE Reichert Ossi (Nemč.) Josefine (Avstr.) 1. 1’56”5 2. Frandl 1’57”8 3. Hochleitner Dorotea (Av.) 1’58”2; 4. Lawrence Andrea (ZDA) 1’58”3; 5. Berthod Ma-deleine (Sv.) 1’58”3; 6. Whee-ler Lucille (Kan.) l'58'’6; 7. Niskin Uorghild (Norv.) 1’59"; 8. Agnel Marysette (Fr.) 1’59”4; 9. Schopf Regina (Avstr.) 2’00”6; 10. Neviere Josette (Fr.) 2’00"8. 11. Danzer (Švica) 2’00”9; 12. Seltsam (Nemč.) 2'01”4; 13. Minuzzo (It.) 2’01”5; 14. Waser (Švica) 2’02”3; 15. Bjornbakken (Norv.) 2’02"3; 16. Front (Fr.) 2’02”3; 17. Pel-lissier (It.) 2’02”4; 18. Moris 19. Glaser (Nemč.) Kowalska (Polj.) (V.B.) 2’03"I; 22. (Fr.) 2’02”5 2’02”7; 20. 31. VVassdahl (Sved.) 2’06”4; 32. Zupančič Slava (Jug.) 2’07"9; 33. Klecker (Avstr.) 2’08”5; 34. Pitou (ZDA) 2’10”4; 35. Gasienica-Daniel (Polj.) 2’10”9; 36. Seguin Ginette (Kan.) 2’16”6, 37. Davy Chri-stine (Avstr.) 2’17”3; 38. Holmes Sue (V.B.) 2’19”; 39. Ma-rotlneanu Magdalena (Rom.) 2’21”; 40. Sidorova Evgeniya (SZ) 2’31”3, 41. Jakobsdottir Jakobina V. (Isl.) 2’39"4; 42. Wardrop Moore Jocelyn (V.B.) 2’39”8; 43. Epuran Elena (Rom.) 3’20”5; 44. Artemenko Aleksandra (SZ) 404"5. HOKEJ CSR - ZDA 4:3 (2:1, 0:1, 2:1) Kanada - Avstrija 23:0 (6:0, 11:0, 6:0) Italija - Nemčija 2:2 (1:1, 0:1, 1:0) SZ - Švedska 5:1 (1:1, 2:0, 2:0) VEIKKO HAKULINEN ni mesti. Razočarala je Chent^ Minuzzo: mogoče je slabo zala. Pellissier in Maria ©J-zia Marchelli sta naprav'1 kar se. je od njiju Pr^aJ;: valo. Jugoslovanka Slava * pančič, ki je zasedla 32. sto, se lahko vsaj tolaži, » so ostale za njo vendar 1 tudi tekmovalke zelo zna®1 imen. Ossi Reichertovi je preds^ nik republike Heuss ta**1' čim je zvedel za njeno zč'*-go, poslal čestitke «za pb*‘ zlato medaljo za Nerodo, (očitno jih pričakuje še ka)-'’ Zaradi dobrih cest, ki v<>^_ jo proti Cortini, so oblasti odpravile bloke v Tai di Cad£ re, Dobbiacu, Andražu in 'L ma Cogni. Vozila lahko tor( privozijo do periferije Con ne. Turistom ki pridejo z a' tomobili, torej niso potreba nikaka posebna dovoljenja. Tako mislimo Atalanta-Pro Patria Bologna-Juventus Fiorentina-Genoa Lanerossi-Triestina Lazio-Milan Napoli-Padova Sampdoria-Roma Torino-Novara Bari-Catania Como-Udinese Vtmta-Cagliari Carbosarda-Venezia Sambened.-Cremonese Siracusa-Empoli Taranto-Messina mi: 1 X 1 1 1 2 1* 2 X 1 1 Jx> i 1 2 1 1 X KIHO PROHK-KONIOVB. predvaja danes 28. t. w, ob 19.30 RKO barvni tilnč ROB - BOY S K O T S K I BANDIt kihii SkhiiknJ — predvaja danes 28. t. n1, ob 18. uri Warner Bros film: ALAHOVI VITEZI predvaja danes 28. t. m. barvni film V glavnih vlogah nastopata: JEFF SCHANDLER in iiiiadv MAUREEN 0’HARA m RIHARD OREL Mnciiraiski in ielhlcrni zapisi z drugega obiska v hrvaških |jj| naselbinah v Južni Italiji Ni mi bilo samo do tega, da v teh naselbinah etnološko in folklorno raziščem in še nadalje proučim še preostalo gradivo, temveč šlo je tudi za ohranitev kulturnih in družabnih stikov s prebivalci tega etniškega otočja na daljnem jugu: zato sem se tudi lani (1955) napravil na zopetni obisk k njim. Poti tja dol je okrog 800 km. Odpotoval sem kot leto prej z brzcem do Termolija in potem z avtobusom v notranjost valovito-hribovite pokrajine, ki se polagoma vzpenja proti glavnemu mestu Campobasso ali Kambovašu, kakor ga imenujejo slovanski naseljenci Mesto ima že 770 m nadmorske višine in je 100 km oddaljeno od morskega obrežja. One tri vasi, kjer govore še hrvaško narečje iz Dalmacije, so pa 40 km od morske obale. Prvotno so bile poseljene še nekatere bliže morja ležeče vasi, ki pa so potem jezikovno zamrle, kakor Petacciato, ki ni daleč od morja za istoimensko postajo, in San Giacomo degli Schiavoni. Ta poslednja vas leži 7 km od Termolija ob glavni cesti, ki pelje do drugih vasi s slovansko govorico. Predlanskim je nisem obiskal, peljal sem se mimo nje z namenom, da jo obiščem nasled- nje leto in proučim njeno jezikovno stanje, posebno še, ker so ml rekli, da ni dolgo od tega, kar je izgubila svoje slovansko lice; saj bi nam ze njeno ime razodevalo poreklo, a žal temu ni tako. Lepega jutra zgodnje Jeseni (poudarjam to, ker je bilo naslednje dni, ko sem obiskal tri slovanske vasi, ki so dalje v notranjosti, skrajno grdo vreme, kakršnega ne bi pričakoval na jugu v tem letnem času; oblačno, neprodirna megla je zastirala razgled naokoli in se valila po bregovih, pozneje pa je pričelo še pršiti) se odpravim v San Giacomo degli Schiavoni. Cesta vodi čez na debelo že preorane, v plazu ležeče njive, kjer bodo kmetje kmalu pričeli jesensko setev pšenice, ki je tu glavni pridelek. Vas lezi nakopičena kot vse druge tu doli na vrhu nizkega hribovja. Da je bila vas prvotno slovanska, nam koj povedo sami starejši domačini, ki prebirajo tudi ohranjene in dokumentirane zgodovinske izsledke. Nikdo ne zanikuje tega, še celo nekam ponosni so na to. Prišel sem takoj v stik z uglednejšim vaščanom in ta mi Je povedal, da je nastala vas Šv. Jakoba Slovanov 1. 1564, ko so tu pristali slovanski naselniki z nasprotnega obrežja morja in poselili hribovje na tej strani. Toda zaradi poznejšega potresa, ki jim je vsa domovja razdejal, so se preselili semkaj, . kjer so sedaj in kjer so bili takrat še sami gozdovi. Na kraju, kjer je stalo prvotno naselje, še sedaj naletijo pri prekopavanju na kake starinske predmete. O njihovem prihodu pravi zgodovinski zapis monslgr. Oianellija tako-le: »Vennero dalla Dalmazia uomini e don-ne...» 1564 in so podpisali dogovor s škofom iz Termolija msgr. Vincenzom Durante, na čigar posestvu bodo pozidali vas San Giacomo. Saj je še dandanašnji to škofovsko zaradi starih pravic, škof jim je dovolil naselitev in jim dal v ta namen zemljo, seveda kot takrat običajno: proti desetini in tlaki. To stanje se imenuje tu »terragia«, to jo pogodba s škofom zaradi zemljišča. Pred omenjenim potresom tu ni bilo hiš in ljudje, ki so bili prej tu, so stanovali v jamah, ki se še dandanes vidijo. Ena sega še sedaj daleč tja pod današnjo vas. Iz jam so se izselili ljudje takrat, ko so dobili od škofa zemljo, kjer so si potem postavili nove hiše. Najprej so morali pozidati cerkev in zvonik. Zidali so takrat kar «na suho«, kakor se pravi, kamen na kamen brez apna. Sčasoma pa se je to samo po sebi tako povezalo, kot bi bilo iz enega kosa kamna zidano. Tudi škof je imel tu svoj «palazzo», kjer pa danes stanuje neka boljša družina, ki so pa le kmetje. Z geološkega vidika je tod zemlja ilovnata — peščena In precej strjena. Na površju pa je ob stalni mokroti zaradi dežja zelo razmazana, tako da ti pri hoji drsi; zemlja ,se oprijemlje čevljev in nabira na podplatih, kar zelo ovira hojo. Torej v tistih davnih časih so domači prebivalci govorili svoje, z druge obale morja preneseno narečje. To je trajalo prva stoletja. Kdaj se je to narečje poizgubilo, se ne ve natančno. Nekateri pravijo, da se je pred sto leti še govorilo, pa le deloma. Seveda je bil temu vzrok to, da niso imeli v soseščini nobene druge slovansko govoreče vasi. Kruč (Acquaviva), ki je tej vasi najbližja v tem pogledu, je od tu več kot trideset km oddaljena: vmes 1 a Je najprej neka zelo velika vas z italijanskim prebivalstvom, naslednja pa je že albanska. Proti Apuliji, ki ni daleč od tod, so v ravnini po nekoliko hribovitem svetu nekatere albanske vasi. Toda vseeno hočejo sedanji prebivalci ohraniti določene spomine na svojo preteklost. Pred nekaj leti je namreč nekdo v članku, priobčenem v listu «11 Mattino«, ki izhaja v Neaplju, v zgoščeni argumentaciji, češ da zastopa mnenje večine, predlagal, naj bi se pristavek «degli Schiavoni« h krajevnemu imenu San Giacomo opustil in nadomestil s pristavkom tdel-1’Adriatico«, torej San Giacomo dell’Adriatico. Ko so domačini ta predlog čitali, so se razburili in temu oporekali. Nekdo iz uglednejših mož pa je poslal listu ugovor, kjer odgovarja piscu, da to, kar predlaga, ni mnenje in želja večine vaškega prebivalstva, ampak da je to samo njegovo osebno mnenje in še kakega drugega nepoklicanega, v svoji argumentaciji je poudarjal, da oni, t. j. domačini, drže na ta pristavek že iz spomina na izročilo «come ci venne affidato dai nostri avi«, t j. kakor so nam naši predniki izročili (namreč ime). Tako je nastala polemika. Domačin je tudi ugovarjal trditvi pisca, da namreč pristavek «degli Schiavoni« pomeni sužnja; pač pa — poudarja — so takrat tako naziv ali krepko pleme živeče na drugi obali morja in katerega potomci so sedaj oni. t, ,,^ruga P°sel>nost v tej prej slovanski vasi je ta, da je kakih 50 družin, ki so prestopile pred kakimi 60 leti zaf»‘ osebnega spora z domačim duhovnikom, k valdežanom. ? digarji te sekte so namreč izrabili ta spor in spreobrača ljudi k tej verski sekti, ki je že iz 12. stoletja. Tu jim pravU protestanti. i mn šieje sedaj oko11 1200 prebivalcev. Zemlje za obdelš' je izuo ha. Sedaj so tu večinoma mali in srednji kmetJ, lastniki, kolonov je samo 10; sicer so pa vsi še vezani, kak* prej omenjeno, na neko dajatev škofu za «Mensa episcopal** Glavni pridelki so tu pšenica, oljke in smokve. Tu h16 hribovjem je neka zelo rodovitna dolina, ker je topla ih, ugR~. .legi; dobro je zavarovana pred mrzlimi vetrovi, ’ prihajajo čez morje od severovzhoda. Med tukajšnjimi priimki in vzdevki ni bilo hiti eneg®> d na njihovo nekdanje poreklo. , t v *7®bivalstvo J® zelo ubogo in dokaj brezposelno. Cele g takih ljudi se vlačijo po vasi od enega vogala do drugega ' se sončijo Ne vidi se pogosto, da bi se iz dimnikov valil netijo malo, ker primanjkujejo drva. Jedo kar tako kaj sU^ vega in čakajo boljših časov in emigracijo v druge kontlne11;, Take navadne in nevelike vasi so glede snage zelo zaošta1 saj se potrebnih stranišč nimajo. Ker so mislili da s „ reporter kakega njihovih časnikov, so mi še priporočali, objavim to pomanjkljivost v list, češ zakaj morajo biti tako zanemarjeni poleg drugih neugodnosti. Nimajo pa pravega šolskega poslopja; posamezni razredi so potaknje® sem pa tja po zasebnih hišah v neustreznih prostorih, najv' v pritličju. Ob neki priliki so mi rekli; glejte tam — bil® ; ravno trgatev — bo sedaj opravil lastnik one hiše trgatev ’ vsa kletarska opravila, potem pa bodo tiste prostore posnažili, postavili noter najpotrebnejšo šolsko opremo in , mca bo pripravljena. In tako je marsikje tu na jugu. Lj«d. so drugače prijazni, postrežljivi in radi odgovarjajo in dr, pojasnila na dana vprašanja. Nekateri so me povabili tud* hiše, da sem beležke laže zapisoval in tam so me tudi P°™ stili, s čimer so mogli. (Nadaljevanje tledi).