Celjski tednik
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA
CELJE, PETEK, 14. OKTODRA 1955
LETO VII. — ŠT. 41 — CENA 10 DIN
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik
Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured-
ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 —
Telef.: uredništvo 24-2'5, uprava 25-23 — Tek.
rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v g:elju — Letna
naročnina 500, polletna 230, četrtletna 125
dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina
plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo
Tudi z bopbo proti preJioinepnlni doliičhom iiomo
ppJspBViili In izboljšonju življenjsjiego standarda
Zadnie čase so med IjudmU vedno
boli posTO-vti T>opr»vori o našem stan-
dardu in pretiranih cenah. Ob tej pri-
liki se največlcrat slišijo očitld, ki lete
predvsem na naša trgovska podjetja,
češ, da so le-ta kriva pretiranih cen.
Vendar so očitlU večltrat krivični, saj
jie znano, da na cene vplivajo objek-
tivni pa tudi subjektivni činitelji.
Namen tega članka ni, da bi o tem
na dolgo in široko razpravljali, saj to
zahteva širokih analiz in razpravljanj,
o čemer je ravno te dni dovolj govo-
ra na sestankih Socialistične zveze. Na
tem mestu naj navedemo le nekaj pri-
merov iz celjskih proizvodnih podjetij,
ki kažejo, da so tudi v naših podjet-
jih subjektivni vzroki, ki vplivajo na
pretirano dviganje cen brez opravič-
ljivih razlogov.
Gre namreč za to, da so nekatera
celjska proizvodna podjetja že v sed-
mih mesecih več ali manj prekoračila
planirane dobičke za letošnje leto. Pre-
komerni dobički se sicer dajo ustvariti
z boljšo in kvalitetnejšo proizvodnjo, z
večjo storilnostjo ali z razširitvijo pro-
izvodnje in ne le s povišano ceno, bo
mcrda nekdo dejal. Res je tako, tudi
mi se s tem strinjamo in nihče v tem
primeru ne bi imel kaj oporekati.
Toda po podatkih in analizah Okraj-
ne finančne inšpekcije in Narodne ban-
ke je stvar v nekaterih celjskih tovar-
nah povsem drugačna. Stvar je nam-
reč v tem, da so nekatere tovarne moč-
no dvignile stopnjo dobička, kar pa
pomeni, da nadplanski dobički niso re-
zultat večje storilnosti in boljše kva-
litete, temveč le višjih cen.
Najbolj tipičen primer takega pre-
tiranega dviga cen je v tovarni Apne-
nik »Pečovnik«, kjer so od 4,514.000 din
planiranega letnega dobička že v 7
mesecih dosegli 9,516.000 din dobička.
Da ta dobiček v podjetju ni nastal za-
radi izbciljšanja proizvodnje im večje
SitcrilnoKiiii, temveč zaradi višjfih cen,
nam potrjuje dejstvo, da so v tej to-
varni dvignili profitno stopnjo v sed-
mih mesecih od 6,17 na 20,80. Stopnjo
dobička so dvignila tudi podjetja Aero
od 26,41 na 33,51, Tovarna organskih
barvil od 16,27 na 20,14, Etol od 26,19
na 28,04, Rudnik Pečovnik od 25,17 na
30,34 in še nekatera druga podjetja v
Celju.
Tudi v celjski okolici so nekatera
prcdzvodna podjetja dvignila stopnjo
dobička, vendar ne v taki meri kot
podjetja v mestu. Rudnik Laško n. pr.
je dvignil profitno stopnjo od 9,30 na
9,93, medtem ko je Rudnik Zabukovca,
kljub težkim pogojem dela, stopnjo do-
bička celo znižal od 9,07 na 7,14. Takih
podjetij je v okraju še nekaj. Ta pod-
jetja so ravnala pravilno, kar kaže, da
so vodstva podjetij in delavski sveti
pravilno razumeli težnjo po stabiliza-
ciji tržišča m izbol^nju življenjskega
standarda.
V podjetjih, kjer so prevladali ozki
profitarski apetiti in težnja za čim več-
jim dobičkom na račun skupnosti, bodo
morali delavci preko delavskih svetov
in sindikalnih podružnic dvigniti svoj
glas zoper škodljv lov za dobički.
Le če se bomo vsi in povsod dosled-
no zavzemali za odklanjanje raznih ne-
gativnih pojavov v gospodarskem po-
slovanju, ki ima v navedenih prime-
rih slcopuški odnos do delovnega člo-
veka, bomo s skupnim prizadevanjem
in napori postopoma stopili na pot, ki
vodi k zboljšanju življenjskega stan-
darda delovnih ljudi.
PRVA SEJA SVETA ZA KIMETIJSTVO IN ZADRUŽNIŠTVO OKRAJA CELJE
Dvig kmetijske proizvodnje
bo največja skrb Sveta za kmetijstvo
Pretekli teden je bila na Okrajnem
ljudskem odboru prva seja Sveta za
kmetijstvo in zadružništvo. Sejo je vo-
dil predsednik sveta tov. Franc Lubej.
Predsednik Sveta za kmetijstvo
Franc Lubej
Ker je bil to prvi sestanek novo-
formiranega sveta, je predsednik tov.
Lubej najprej obrazložil naloge Sveta
za kmetijstvo in zadružništvo, nanizal
vse pristojnosti, ki ostanejo pri svetu
na sedežu okraja, poleg tega pa tudi
one, ki so po novem prešle v pristojnost
reševanja kmetijskih svetov pri občin-
skih ljudskih odborih.
Tov. Lubej je nato podal strukturo
kmetijstva v novem, velikem celjskem
okraju. Podatki, ki jih je navajal o po-
vršinah obdelovalne zemlje, pašnikih,
sadovnjakih, gozdovih, številu gospo-
darstev, številu državnih posestev, njih
obsežnosti, številu ekonomij itd., izvi-
rajo iz popisa spomladi letos in po vsej
verjetnosti niso več popolnoma točni
spričo teritorialnih sprememb., pa tudi
zaradi novega stanja obdelovanja na
sploh. V glavnem se v novem celjskem
okraju bavi s kmetijsko proizvodnjo
okoli 79.000 ljudi.
Predsednik sveta je nato v glavnem
orisal glavne kmečko gospodarske pa-
noge za posamezna področja celjskega
okraja in njih perspektivni razvoj na
osnovi desetletnega plana o razvoju
kmetijstva. Tako je člane sveta sezna-
nil z poglavitnimi karakteristikami
kmetijske dejavnosti v okraju.
Člani sveta so nato prešli na reše-
vanje konkretnih vprašanj. Kot naj-
važnejša točka dnevnega reda je prišla
na vrsto razprava o vprašanju plemen-
ske službe in določitve višine skočnin
za plemenske bike.
Najprej so ugotovUi^ da je v okraju
okoli 30.000 plemenskih krav, bikov pa
je občutno premalo, saj bi jih moralo
biti vsaj 300 na področju okraja. Te-
žave niso toliko v nakupu bikov, vsaj
števila manjkajočih, temveč pri vpra-
šanju nabave tistih plemenskih pasem,
ki jih v našem okraju nameravamo ši-
riti. Pomanjkanje bikov pri nas vodi do
neljubih posledic, da ponekod še vedno
vzdcžujejo zakotne bike, ki so prvič
nesposobni, drugič pa pasemsko nečisti
in vse to povzroča namesto čiščenja,
še večje mešanje pasem. Poleg bikov,
ki jih bodo kupile predvsem KZ in dr-
žavna posestva, bo treba kupiti večje
število pasemskih telic, da bi čimprej
v okraju dosegli predvideno razporedi-
tev področij na katerih bi gojili najbolj
odgovarjajoče živali.
Da bi vse to laže in boljše lahko
kontrolirali ter usmerjali razvoj vzreje,
boljše pasemske živine, so na seji skle-
nili pri OZZ ustanoviti referat za ro-
dovnike, ki bi ga vzdrževale KZ s svo-
jimi prispevki. Rodovničar bi vodil ro-
dovnike, bdel nad pravilno razpore-
ditvijo oplojevalne službe,^ tako da ne
bi prišlo do degeneracije živine zaradi
krvoskrunstva. Velik interes bodo na
tem imeli tudi tisti kmetje, ki želijo
mieti v hlevu ne samo na videz čisto
pasemsko živino, temveč tudi potrjene
rodovnike, s katerim bo vrednost nji-
hovih goved vsekakor narasla. S tako
rodovniško službo bomo polagoma pri-
šli do takih plemenskih živali, ki bodo
v znatni meri povečale dohodke v ži-
vinoreji na okraju; dobre mlekarice.
Nadalje so razpravljali tudi o vpra-
šanju pavšalne skočnine. Nekateri so
se ogrevali za pavšalizacijo, drugi pa
spet izražali pomisleke. Vsi so si bili
edini, da je skočnina prenizko zara-
čunana in da je tudi to eden od vzro-
kov pomanjkanja bikov, ker se kme-
tovalcem včasih bolj izplača vzrejaU
dobro mlekarico kot bika.
Razpravljali so tudi o veterinarski
bolnici v Celju. Ta zdaj opravlja zdrav-
niško službo in oplojevalno službo
hkrati. To dvoje pa bi kazalo sčasoma
vendarle ločiti. Mnenja o tem so de-
ljena, skoraj enako močna na obeh
straneh. Dejansko bi se moralo število
uslužbencev povečati, hkrati pa bi obe
veji sedanje skupne dejavnosti vsaka
po svoje izvrševali svoje obhode po te-
renu. Na seji so sklenili, da naj ve-
terinarska bolnica v Celju pripravi po-
drobna poročila in predloge za uredi-
tev teh vprašanj. Vsekakor bo treba
to ustanovo enkrat osamosvojiti, da bo
delala samostojno na lastnem gospo-
darskem računu, ker vendar ne gre,
da bx zdravljenje živali kdor koli sub-
vencioniral, če za to ni zakonite os-
nove.
Tudi o pašništvoi bi se na seji morali
pogovoriti, vendar so to vprašanje pre-
ložili na eno izmed prihodnjih sej, ker
situacija pašnikov še ni popolnoma
jasna in pravzaprav svet še nima po-
polnih podatkov, zlasti iz bivšega šo-
štanjskega okraja, kjer je pašnikov
največ.
Na seji so razpravljali še o nekaterih
drugih vprašanjih in rešili vrsto vpra-
šanj, ki so se nakopičila v zadnjem
času do te seje.
ŠOŠTANJ JE DOSTOJNO PROSLAVIL
SVOJ OBČINSKI PRAZNIK
Prebivalci Šoštanja so v nedeljo, 8. ok-
tobra slovesno praznovali svoj občinski
praznik. Ta dan je Občinski ljudski od-
bor Šoštanj na predlog Zveze borcev
NOV leta 1952 z odlokom proglasil za
občinski praznik v spomin na prvi par-
tizanski napad na mesto Šoštanj. Napad
je 7. oktobra 1941 leta zvečer izvedel
prvi Štajerski bataljon, ki se je malo
prej formiral iz Revirske, Pohorske in
Savinjske čete. Akcija na Šoštanj je bila
prva akcija tega bataljona. Napad na
mesto se je pričel ob 11. uri zvečer s
tem, da so minirali most v Penku, na-
kar so partizani vdrli v mesto. Boj je
trajal nad eno uro. Bliskovito je bila
žaga gestapovca Haukeja v plamenih. V
mestu se je razlegala partizanska pe-
sem. O kakšni hrabrosti okupatorja ti-
sto noč ni bilo govora. Policija in osta-
la horda z vodečimi na čelu, se je po-
skrila v najtemnejše luknje, trepetajoč
Soštanjčani so odkrili spominsko ploščo
txa kraju kjer je padel narodni heroj
in pesnik Kajuh.
pred obračunom. Partizanom so se v
bran postavili le nekateri hlapčiči Nem-
cev, takozvana vaška straža. Toda tudi
ti so dobili kar so 'iskali, trije od njih
so bili težje ranjeni, eden je kasneje
ranam podlegel. Partizani niso imeli
žrtev, niti ranjencev. Skupina nekaj
borcev se je podala na stanovanje ta-
kratnega okupatorskega župana Hauke-
ja z namenom, da mu onemogoči na-
daljnjo trpinčenje naših ljudi, vendar se
ji to ni posrečilo, ker ročne bombe niso
eksplodirale.
Napad na mesto je bil dobro orga-
niziran in še boljše izveden. Pred zav-
zetjem Šoštanja so bile porezane vse
telefonske žice in odstranjene vse ovire
tako, da je napad popolnoma uspel in
dosegel svoj namen. Nemci se to pot
niso znašli. Sele po umiku partizanov
8. oktobra ob 4. uri zjutraj so počasi in
previdno lezli na dan. Ker se okupator
to noč ni mogel uveljaviti v borbi, se
je uveljavil v svoji živinski podivjano-
sti drugi dan 8. oktobra 1941, ko je na
zverinski način postrelU v Šoštanju 10
nedolžnih žrtev. To zverinsko dejanje pa
je imelo za posledico, da se je sovraštvo
naših ljudi nasproti okupatorju še po-
desetorilo.
Letošnji praznik so praznovali nad-
vse slovesno. Mestni odbor SZDL skup-
no z ostalimi organizacijami je imel
svečano sejo, na sam praznik pa so ime-
li dopoldne v mestu veliko politično
zborovanje, ki se ga je udeležilo nad
1000 ljudi. Delovni kolektivi pa so ime-
li dela prost dan.
Ob tej priliki so lepo počastili tudi
sx>omin padlih s tem, da so okrasili spo-
menike padlih borcev, talcev in žrtev
fašističnega terorja, ki jih ni malo, saj
je Šoštanj izgubil v NOV nad 300 žrtev,
med njimi dva narodna heroja, Dušana
Mravljaka-Mroža in Karla Destovnika-
ICajuha. Pri je padel kot borec-zdravnik
Pohorskega bataljona ob njegovi trage-
diji na Pohorju, drugi pa kot partizan
— pesnik, nedaleč od svojega rojst-
nega kraja v St. Vidu nad Zavodnjo, v
februarski ofenzivi ob prihodu slavne
XIV. divizije na Štajersko.
B. F.
Živinorejska razstava in otvoritev
zadružnega doma v Šmartnem ob Dreti
Preteklo nedeljo smo imeli zadružniki
v Šmartnem ob Dreti kar dva pomem-
bna jubileja v naši zadružni organiza-
ciji. Dopoldan smo odprli prvo živino-
rejsko razstavo po osvoboditvi, popol-
dan pa nov zadružni dom. Na razstavo
smo pripeljali najlepšo govejo živino,
kar smo je premogli. Toda ko nam je
član ocenjevalne komisije tov. inž. Go-
ričan opisal vsako posamezno žival in
podal svoje strokovno mnenje, smo
uvideli, da smo zagrešili napako pri
križanju z različimi pasmami. Zato smo
sklenili, da bomo v bodoče bolj pre-
vidni pri vzreji mlade živine in da bo-
mo redili enotno pasmo. Kljub temu
pa so rejci lepih goved iJrejeli lepe de-
narne nagrade.
Popoldne istega dne smo odprli tudi
nov zadružni dom. Pri otvoritvi je član
OZZ Celje govoril domačinom o gospo-
darskem, kulturnem in političnem po-
menu našega zadružnega doma, pred-
sednik zadruge pa je poročad o pripra-
vah in gradnji ter se zahvalil vsem
zaslužnim članom za požrtvovalno delo.
Sledila je še vrsta govorov, ki so zelo
vzpodbujajoče vplivali na zadružnike.
Najzaslužnejši delavci so prejeli denar-
ne nagrade, mnogim zaslužnim članom
je bila izrečena posebna pohvala in so
prejeli tudi manjša darila.
Ta darila, odnosno pohvale i>a so pri
mnogih zadružnikih izzvale negodovanje,
ker je pri seznamu »najzaslužnejših«
izostalo mnogo imen članov, ki so že
leta 1952 v organizacijskem pogledu in
s svojimi pridnimi rokami največ do-
prinesli k temu, da imamo danes tako
lep zadružni dom. Takratni požrtvo-
valni odborniki s predsednikom Tev-
žem na čelu so z izredno voljo prema-
govali težave, v zvezi s pripravami in
gradnjo zadružnega doma. Smatramo,
da je današnji upravni odbor zadruge
zagrešil napako, ko je prezrl te prve
pobornike za gradnjo zadružnega doma
v Šmartnem. Pravilno bi bilo, da bi
tudi ti ljudje prejeli javno priznanje.
DOBRO PRIPRAVLJEN SESTANEK
ORGANIZACIJE SZDL I. CETRTL
TODA SLABO OBISKAN
Pretekli petek je bdi množični sesta-
nek organizacije SZDL v I. četrti. Se-
stanek je bn dobro pripravljen, saj je
predsednik organizacije tovariš Ernest
Zvar zelo izčrpno prikazal v daljšem
govoru vse zunanje in notranje poli-
tične dogodke zadnjih mesecev ter po-
jasnil nešteta pereča vprašanja,, ki
ljudi najbolj zanimajo.
Tudi razprava je bila dokaj dobra in
živa, kljub temu, da je govornik zajel
vse probleme, ki so trenutno najbolj
pereči. Le žal, da je bil sestanek pre-
malo obiskan, pogrešali smo namreč
najbolj tiste ljudi, katerim bi dobro
pripravljeni sestanek lahko najbolj ko-
ristil.
Okrajno društvo učiteljev v Celju
je prenehalo s svojim delovanjem
NAMESTO NJEGA 11 NOVIH DRUSTEV V NOyiH OBČINAH
Na občnem zboru Društva učiteljev
v Celju, ki je bil v torek,, dne 11. sep^-
tembra v dvorani Narodnega doma, je
bil sprejet sklep, da se društvo kot
okrajna organizacija razide. Namesto
njega bodo ustanovili nova učiteljska
društva na sedežih novih občin. Le uči-
telji iz občin Planina in Vransko se
bodo vključili v društvi Šentjur, ozi-
roma Žalec.
V imenu delovnega predsedstva je
vodil zborovanje tov. Maks Pivc iz Žal-
ca. Občnemu zboru so prisostvovali
sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje
tov. FRAN SIMONIC, sekretar Okraj-
nega odbora SZDL v Celju tov. JA-
KOB ZEN, predsednik celjskega ob-
činskega ljudskega odbora tov. AN-
DREJ SVETEK, načelnik Okrajnega
sveta za šolstvo in prosveto tov. SI-
MONClC,, predsednik celjskega sveta
za prosveto in kulturo tov. MARICA
FRECE, ravnatelj Šolskega muzeja v
Ljubljani tov. OSTANEK, prosvetni in-
špektor in drugi.
Dosedanji predsednik društva JAN-
KO POGAČNIK je podal obširno in
pregledno poročilo o društvenem de-
lovanju. Celjsko učiteljsko društvo je
z vso doslednostjo sledilo razvoju naše
ljudske demokracije. Se pred upravno
razdelitvijo v nove okraje in občine
je društvo imelo svoje pododbore na se-
danjih sedežih občin. Tako je bila dru-
štvena reorganizacija že v naprej pri-
pravljena.
Društvo je štelo 485 članov, ki so se
vsi udejstvovali na različnih področjih
politične in kultumoprosvetne dejav-
nosti. Tečaji, hospitacije, predavanja in
poučne ekskurzije so izoblikovali lik
sodobnega učitelja. Člani so se inten-
zivno bavili z vprašanjem šolske re-
forme in družbenega upravljanja v pro-
svetL Nepregledna je vrsta njihovih
storitev za politični, kulturni in gospo-
darski dvig našega ljudstva. Z veseljem
je društvo spremljalo otvoritev novih
šol v Celju, Jurkloštru in Storah (pro-
vizorij) in započete gradnje v Dobrni
in Velenju. Odnosi med organizacijo
in ljudsko oblastjo so bUi dobri.
Po blagajniškem in nadzornem po-
ročilu se je razvila živahna razprava
o raznih problemih. Vov. RUTAR iz
Kompol je poročal o tečaju v Ljubljani
za pedagoške vodje hospitacijskih šol.
Drugi so razpravljali o novih šolskih
zgradbah, o šolskih odborih in svetih
za prosveto in kulturo, o materialnem
stanju šolstva itd.
Okrajni sekretar ZKS tov. FRANC
SIMONIC je izrazil željo, da bi uči-
teljstvo tudi v bodoče sodelovalo s po-
litičnimi in drugimi množičnimi or-
ganizacijami ter na njih pojasnjevalo
naša politična in gospodarska prizade-
vanja z vidika celotne Jugoslavije. Le
s splošnim izobraževanjem in višjo pro-
izvodnjo bo moč dvigniti življenjski
standard našega ljudstva.
Načelnik tov. SIMONIC je obraz-
ložil strukturo prosvetne oblasti okraja
in občin ter pozval učiteljstvo k so-
delovanju v svetih in šolskih odborih.
Ob sklepu živahnega in razgibanega
zborovanja so udeleženci prisostvovali
predstavi Shakespearovega Othella.
Ali naj zapremo novo šolo na Polulah I
Tako se godi danes javnim zgrad-
bam„ če podjetja, ki so dela prevzela,
ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Tako
je Kovinsko podjetje iz Celja, ki dan
za dnem odlaša z montažo centralne
kurjave na polulski šoli. Medtem, ko
gradbeno podjetje Savingrad še v de-
ževnem vremenu urejuje šolsko oko-
lico, ležijo na cesti pred šolo deli na-
prave za centralno kurjavo, ki ovirajo
dela na cesti. Mraz pritiska v učilnice,
kurilnih naprav pa še ni. Novi šoli
preti prekinitev pouka. Ali smo jo zato
gradili, da bo ostala mladina brez po-
uka?
štev. 41 — stran 2
CELJSKI   TEDNIK,   14.  oktobra   1955
Pogled po svetu
Francija, Maroko, Alžir, Ciper, Nova
Gvneja, Egipt, Izrael, razorožitev, var-
nosc, združitev Nemčije, to so gesla„ ob
katerih se vrti dnevni tisk in tedenski
pregledi, medtem pa je že za nami
čudovita barvna simfonija sončne je-
seni in že nam mrzli veter z zasneže-
nega obzorja dopoveduje, da se bo ob
istih geslih leto obrnlo, ljudje pa, ko-
tnaj se za silo pomire, planejo v nov
spor, v nov nemir. Evropski apostoli
svobode iz 19. stoletja so verjeli, da je
zgodovina delo svobode, da je to njena
edina in večno poztivna stran, da je
neprestano udejstvovanje duha in ker
je duh svoboden, je vse, kar se zgodi,
plod svobode. Lepa vera v svobodo kot
moralni vzor, kot naravno pravico, kot
svobodo zgodovinsko-konkretne člove-
ške osebnosti pa doživlja tudi danes v
XX. stoletju neusmiljeno preizkušnjo,
v ritmu zmag in porazov.
Ze pretekli teden se je pokazalo v
svetovnih odnosih precejšnje poslab-
šanje. Adenauer je Faureu, ki je bil
zaradi francoskega poraza na Generalni
skupščini OZN gotovo naklonjen taki
tezi, izjavi, da se hladna vojna ne more
nehati, dokler se ne reši nemško vpra-
šanje. Res se mora rešiti, toda človeku
se upira, če pom'sli, da bi ga Zahodno
evropska zveza rada rešila tako, da bi
Nemčija praktično dobila položaj vele-
sile. Nemčija, država, ki je bila od
vsega sveta obsojena kot krivec naj-
večje morije v zgodovini! Človeku se
upira, če Nemci govore, da je treba po-
zab'ti na preteklost, če se govori o
novi »coni za popuščanje napetosti«,
pri kateri bi bila prizadeta predvsem
Poljska, torej tisti del Evrope, ki jo je
nemška okrutnost najbolj prizadela.
Pozabiti preteklost! Seveda se bo mo-
rala pozabiti, toda volk naj še vedno
velja za volka!
Francija, dežela klasičnega svobod-
njaštva, se pred vsem svetom ponovno
kaže kot bolehav kolonialni imperij, ki
se ne more sprijazniti s stvarnostjo in
pri tem počenja v svoji agon'ji veli-
kega naroda nevredne stvari. Narod, ki
se je odločil svobodno živeti, je nepre-
magljv, to je ena izmed tez naše NOB
in ta teza drži tudi za Arabce v Severni
Afriki. Odkar sta El Fasi fn El Kidra,
predsednika maroškega Istiklala in al-
žirske Narodne fronte, uradno razgla-
sila obstoj redne vojske za osvoboditev
Severne Afrike in združila obe narodni
gibanji pod skupno poveljstvo, svet
upravičeno pričakuje, da čaka Francijo
v Severni Afriki nova Indokina, če ne
bo prenehala s sramotno zavlačevalno
in povračevalno polit.ko, politiko na-
silja in kolonialnega napuha. Prej ali
slej bo moral nastopiti politik d la
Mendes France, ki bo izbil sodu dno,
pc. naj bo soda še tako škoda. De-
monstracije v OZN in razne diplomat-
ske demarše zoper t'ste, ki so glasovali
zoper francosko reakcijo, so slaba zdra-
vila za bolnega moža ob Atlantiku.
Egipt je boj, ki ga zdaj bijeta Maroko
in Alzr, že izbojeval a še ne do konca,
kar se je pokazalo ob nakupu orožja
v CSR. Zapadu to ne gre v račun in
ZDA so poslale kar dva odposlanca, da
»omogočita arabskim voditeljem  spo-
Pi-edsednik egiptovske revolucionarne
vlade — Naser
znavanje, kako prodira komunistična
nevarnost na Srednji Vzhod«. Taka mi-
selnost res ne pripravlja ugodnih tal za
ženevski sestanek štirih zunanjih mi-
nistrov. »Newyork Times« govori o sla-
bih znamenjih za ta sestanek, prav tako
Macmillan, da o Adenauerju ne ponav-
ljamo.
Vprašanje razorožitve se namreč vrti
vedno na enem mestu, zašlo je v »cir-
culus vitiosus«, v zmotni krog, ne samo
v praksi, tudi v razpravljanju. Vsi stro-
kovnjaki za to vprašanje so prišli do
tega, da je razorožitev brez varnosti
nemogoča, varnost brez oborožitve pa
spet nesmisel. Rezultat pa je bil doslej
ničla na obeh straneh. Ni niti zaupanja
niti ni praktičnih predlogov, kako naj
se razorožitev izvede in kako naj se
varnost vpostavi. Letalsko nadzorstvo?
Zapad očita vzhodu, da tega ne mara.
Rusi pa so privlekli na dan, da so ne-
kaj podobnega predlagali že leta 1947.
Splošno nadzorstvo klasičnega in atom-
skega orožja? Skoraj nemogoče! Kako
in kdo naj to vrši, in še tisoč tehničnih
vprašanj. Alarmni sistem? Morebiti,
toda treba bi ga bilo uveljaviti, preden
bi sploh prišlo do sporazuma o razoro-
žitvi. Alarmni sistem predlagajo i ZDA
i SZ na križiščih, letališčih in prista-
niščih, da bi bil svet pravočasno ob-
veščen o zbiranju čet. Ubogi inšpek-
torji, ki bi ravnali s tem alarmom! In
vselej, kadar se kaže, da se bo ta težki
voz premaknil, vtakne med špice svoje
železne palice občutljivo vprašanje rav-
novesja sil. Na tem ravnovesju sil se
velmožje, ki govore o razorožitvi, vedno
razidejo.
In tako je ves svet, kakor en sam
orjaški Heraklej, sposoben, da premika
gore in razbija atome, ne more pa se
na razpotju prav odločiti: oboje ga vleče,
plodni mir in sodelovanje med narodi,
na drugi strani pa ga mešajo strastni
impulzi, ki ravnajo in gibljejo zgodo-
vino, čeprav bi mi nad vse radi verjeli,
da človeku niso več nevarne te sovraž-
ne, slepe sile. Upajmo pa, da bodo
predstavniki narodov vendarle našli
zapleteno formulo, po kateri bi se ta
Heraklejev kompleks ob začetku dru-
gega desetletja po drugi svetovni vojni
vendarle nekako rešil. Upajmo, da ne
bodo vodili tako neskladne in proti-
slovne politike, kakršno narekujejo
temu in onemu trenutne potrebe, kajti
človeštvo si vojne ne želi. Ce jo bodo
pripravljali, namesto odpravljali, bodo
ti predstavniki človeštva predstavljali
le še sebe same. Taylor, poveljnik ame-
riške kopenske vojske, gotovo nima
ušes za miroljubne želje človeštva, saj
je pred nekaj dnevi izjavil, da ameriška
vojska mora v celoti postati atomska.
Torej atomska armada, z atomskim
orožjem, ki ga bo mogoče transporti-
rati po kopnem, kajti metanje atom-
skega orožja iz zraka da spada že v
preteklost. Torej atomska artilerija in
pešadija?
T. O.
Ob 10. obletnici ustanovitve
organizacije vojaških vojnih invalidov
Ob 10. obletnici osvoboditve, obhaja
10. -obletnico tudi Zveza vojaških voj-
nih invalidov Jugoslavije, za katero je
bil položen prvti. temelj meseca oktobra
1945 na ustanovnem Kongresu v Beo-
gradu.
Kratka je doba 10 let, vendar dovolj
dolga za vsako družbeno organiizacijo,
da si napravi obračun o svojem delu
in pregleda rezultate tega dela. Zveza
vojaških vojnih invalidov ni organi-
zacija staith vojniih 'veteranov mai--
več družbena organizacija, z naloga-
mi, ki jih imajo ostale družbene orga-
nizacije z dodatno skrbjo za zdrav-
stveno in socialno dobrobit svojega
članstva. Članstvo v Zvezi vojaških
vojnih linvalidov je prostovljno, člani
zveze pa lahko postanejo vsi osebni
vojaški vojni invalidi, vojne vdove,
starši in otroci, ter mirnodobski voja-
ški invalidi, — na kratko vsi, ki imajo
zaščito po Zakonu o vojaških vojnih
invalidih.
Po osvoboditvi leta 1945 je morala
ljudska oblast priznati zaščito osebnim
invalidom ter družinskim članom pad-
lih borcev iz narodnoosvobodilne bor-
be, invalidske upravičence iz prejšnjih
vojn pa je bUo treba prevesti po novih
invalidskih predpisih. Ker je bilo teh
nad 350.000, je bilo to ogromno delo.
Pri tem delu pa je uspešno sodelova-
la tudii invalidska organ,izacija, tako
da je bilo delo opravljeno v razmero-
ma kratki dobi. Od tedaj dalje pa so-'
deluje organizacija prii zdravstveni za-
ščiti članstva, predvsem pa skrbi v so-
delovanju z Zvezo borcev za otroke
padlih borcev.
Pri zgraditvi naše porušene domo-
vine je invalidska organizadja' sode-
lovala s svojimi delovnimi brigadaimi.
Delovne brigade vojnih invalidov so
delale na gradnji železniških prog, na
avtostradi, v novem Beogradu itd. V
marsikateri delovni biligadi so bili
vključeni tudi težji vojaški invalidi lin
več brigad je prejelo naslov udarne
brigade.
Z letom 1947 je pričela Invalidska
organizacija ustanavljati svoja gospo-
darska podjetja, od katerih so se razvUa
nekatera v manjše tovarne. Vsa ta go-
spodarska podjetja so bila pod nadzor-
stvom republiških glavnih odborov ali
okrajnih odborov Zveze vojaških vojnih
invalidov.
Ko so prešla vsa podjetja v družbeno
upravljanje, so bila prevzeta v družbeno
upravljanje tudi vsa invalidska gospo-
darska podjetja.
Po svojih osnovnih organizacijah je
Zveza vojaških vojnih invalidov pogo-
sto priirejala razna politična in strokov-
na predavanja, ki so bila običajno do-
bro obiskana. Nekateri okrajni odbori
in večje osnovne organizacije, so imele
tudi svoje kulturne skupine, — dramat-
ske odseke 'in pevske zbore, ki so dajali
svoje prireditve na sedežu okraja, pa
tudi po osnovnih organizacijah. Mnogi
invalidi, ki so se pričeli udejstvovati v
kulturnem življenju pri Invalidski or-
ganizaciji, so danes vključen'i v večja
kulturnoumetniška društva.
V zadnjih treh letih pa se je zgodilo
za nekdanje pojme o športu nekaj sko-
raj nemogočega. Vojni invalidi z lažjimi
in tudi težjimi poškodbami so pričeli
gojiti razne športne panoge. Osvojili so
plavanje, smučanje, kegljanje, strelja-
nje, namizni tenis in šah. V okviru in-
validske 0'rg*nizacije prirejajo okrajna
tekmovanja s sorodniimi športnimi ko-
lektivi medkrajevna srečanja, vsako
leto pa republiško prvenstvo med naj-
boljšimi športniki invalidi v republiki.
Letošnje III. republiško prvenstvo
Slovemije bo v Celju v dneh 22. in 23.
oktobra  v  kegljanju,  streljanju,  na-
miznem tenisu in šahu. Zanimivo je, da
dosegajo nekateri invalidi, celo s težji-
mi poškodbami v športnih panogah, ki
jih gojijo, zavidljive uspehe in ti uspehi
v športu jim dajejo tudi vero v njih
sposobnost.
Tako je bilo delo Zveze vojaških voj-
nih invalidov v preteklih 10. letih. Pri
objektivnem pregledu tega dela so ob
prvi 10-letnici vsekakor lepi uspehi, ki
so prinesli ugodnosti in koristi vsemu
članstvu invalidske organizacije.
Ce se pri vsem tem zamislimo še na-
zaj v čas pred prvo svetovno vojno in
vidimo avstrijskega vojnega invalida,
kako pros'i na cestah miloščino ali pa
vrti lajno v sredi vasi obdan z gručo
vaških otrok, potem pogledamo dana-
šnje invalide, onega, ki se je na eni
nogi prismučal s planine, ki z eno roko
tekmuje pri plavanju v bazenu, ali one-
ga s težko poškodbo, ki je z enim luča-
jem podrl vseh devet kegljev. Vsi ti pa
se zagoreli samozavestno smejijo veseli
uspeha, potem je uspeh današnje in so-
dobne invalidske organizacije popolno-
ma jasen.
Vloga agrokemije v Inštitutu za hmeljarstvo
v Žalcu je pomembna
Da je bilo omogočeno kontrolirati
proizvodnjo in kvaliteto hmelja, na-
šega »zelenega zlata«, je moralo priti
nujno do ustanovitve Inštituta za hme-
ljarstvo v Žalcu, ki sedaj že tretje leto
spremlja proizvodnjo hmelja ves čas
vegetacije in jo usmerja z znanstve-
nim raziskovalnim in kontrolnim de-
lom. V Inštitutu deluje 6 oddelkov in
to agroekološki oddelek, oddelek za se-
lekcijo in genetiko rastline, oddelek za
zaščito j-astline, agrokemijski analitski
in znanstveni laboratorij, oddelek za
prozvodnjo ter oddelek za strokovno
vzgojo. Vsak oddelek je pod vodstvom
strokovnjaka, ki mu je dodeljeno pri-
merno število pomožnih moči.
V oddelku za agrokemijo se vršijo
kemične preiskave limeljskega storžka.
Tu dobimo sproti vsako leto objektiv-
no sliko o posameznih kemičnih sesta-
vinah, ki tvorijo dragoceno substanco
zu pivovarstvo. S pomočjo modernih
raziskovalnih metod nam je omogočeno
nadzirati proizvodnjo v vseh fazah in
s sigurnostjo' opredeliti kvaliteto, od-
nosno vrednost hmelja. Ni dovolj pre-
soditi hmelj samo po zunanjem vide-
Hmeijarski inštitut v Žalcu
zu, ampak je potrebna še kemična pre-
iskava, ki daje pravo sliko sestavin
hmeljskega storžka. Danes je možno
tudi že v laboratoriju določiti aromo
hmelja, kar se je doslej vršilo samo z
varjenjem. Znano je, da nos po du-
hanju večjega števila vzorcev otopi in
presoja ni več objektivna. Nova ke-
mična metoda odpravlja to pomanjklji-
vost in v bližnji bodočnosti se bo do-
ločevala aroma hmelja samo še z ana-
lizo.
Laboratorijska kontrola je potrebna
nadalje tudi nad vsemi pošiljkami hme-
lja v inozemstvo, ki morajo odgovar-
jati predpisom mednarodne trgovine.
Tako je n. pr. važno voditi evidenco
nad množino vlage v hmelju, ki v no-
benem primeru ne sme presegati 12 %.
V lanski zelo deževni jeseni smo v pre-
nekaterih primerih našli prevelik od-
stotek vlage, tako, da smo morali kon-
trolo redno vršiti vseh 7 mesecev. La-
boratorijski izvid pravočasno opozori
izvozno podjetje na te in druge po-
manjkljivosti, tako, da je še mogoče
pravočasno ukrepati in zadostiti med-
narodnim predpisom.
Kemizem hmeljskega storžka je zelo
kompliciran in so šele v zadnjih dveh
letih našli nove, doslej neznane spoji-
ne. Izolirani proizvodi iz hmejlskega
storžka so zelo zanimivi, saj igrajo pri
varenju piva odločilno vlogo. Naloga
laboratorija za agrokemijo je, da poleg
mnogih drugih problemov proučuje te
zanimive spojine, katerim je posvetila
hmeljska kemija tudi v inozemstvu
posebno pozornost.
Delo agrokemijskega laboratorija ni
omejeno samo na proučevanje in raz-
iskavanje sestavin hmeljskega storžka,
ampak se vzporedno s tem preizkujejo
tudi elementi, ki se nahajajo v hmelj-
ski trti in listih. Na ta način je možno
dobiti jasno sliko glede prehrane rast-
line med vso vegetacijsko dobo.
Ker je možno zaradi nepravilnega
ravnanja zemljo naših hmeljišč izčrpa-
ti ali celo uničiti njeno rodovitnost,
kontrolira Inštitut tudi stanje zemljišč.
Tako smo lani napravili preko 2000
analiz zemlje iz raznih okolišev in dali
navodila za uspešno gnojenje. Ohra-
nitev rodovitnosti zemlje je največja
dolžnost vsakega hmeljarja in poveča-
nje hektarskega donosa z raznimi pre-
tiranimi ukrepi ne sme iti tako daleč,
da bi to ogrožalo zdravo in naravno
rodovitnost zemlje.
Analize so ugotovile, da našim zem-
ljam predvsem primanjkuje fosforja
kar ima za posledico majhne hektarske
donose. Fosforna kislina in apno sta
zelo važna faktorja za rodovitnost na-
ših tal.
Važna naloga agrikulturne kemije je
med mnogim drugim tudi v tem, da iz
analiz zemlje daje nasvete in navodila
za smotrno gnojenje. Jasno je, da za-
htevajo take analize izredno - vestnost
in natančnost. Ce pomislimo, da tehta
gmota 1 ha zemlje (20 cm globoko)
okrog 3 milijone kg, v katerih je samo
30—300 kg hranilnih snovi — kako male
količine so na razpolago za analizo v
1 kg zemlje. Ker je tu treba delati s
količinami, ki se gibljejo okrog 100 ti-
sočink grama, morajo biti ne samo me-
tode nad vse precizne, am;pak tudi apa-
rati nad vse točni in občutljivi, saj mo-
rajo registrirati količine do 10 miljo-
nink grama. S stalno kemično kontro-
lo bomo obvarovali naša polja pred
izčrpanjem.
Važen problem, s katerim se je ba-
vil agrokemični oddelek na Inštitutu je
bil študij impregnacije hmeljevk z raz-
nimi sredstvi. Ker imamo pri sedanjem
stanju hmeljišč v obratu preko 7 mi-
lijonov hmeljevk — cena za eno hme-
ijevko pa je zelo visoka — je jasno,
da je treba s primernimi ukrepi po-
daljšati njeno življensko dobo. Ce bi
bile vse hmeljevke impregnirane in bi
s tem podaljšali življensko dobo samo
za 5 let, bi to pomenilo prihranek okrog
200 milijonov dinarjev. Proučevali smo
vpliv raznih kemikalij na konzerva-
cjo hmeljevk pri optimalnem globin-
skem učinku, nadalje njen normalni
razvoj, če sredstva niso preveč hlapna
in jedka. Po 5-letnem proučevanju je
letos izdal Inštitut vsem hmeljarjem
navodila za impregnacijo hmeljevk in
tudi na sestankih praktično pokazal
najenostavnejši način uporabe impreg-
nacijskih sredstev. Na tem mestu naj
omenimo, da se v inozemstvu doslej
niso bavili s problemom impregnacije
hmeljevk, ker povsod prevladujejo žič-
ni nasadi.
Poleg zgoraj navedenega laboratorij
preiskuje tudi najrazličnejše vzprce
hmelja inozemskega porekla — Angli-
je Francije, Belgije, Nemčije, Severne
Amerike, Argentine itd.
V laboratoriju nadalje analiziramo
umetna gnojila z ozirom na vsebino in
koncentracijo. Sredstva za zaščito rast-
lin se morajo mnogokrat pregledati, če
so še učinkovita. Po pregledu pošlje
laboratorij izvide in mnenja ter da
navodila za uporabo. Nadalje morajo
v laboratoriju pregledati sredstva, s ka-
terimi so nastala zastrupljeni a pri lju-
deh in živalih, in ugotoviti prave vzro-
ke. Tudi analize sena, luceme, silaže
in raznih krmil na njih hranilno vred-
nost x)bavlja laboratorij raznim intere-
sentom (državnim in zadružnim pose-
stvom) po izrecnem naročilu. Od časa
do časa pa pridejo v pregled tudi spe-
cialne stvari, ki jih pošiljajo podjetja v
analizo.
Inž. Petriček
Sadjarsho-vinogradnišha razstava v Celju
ho imela koristne posledice
Zadnjo soboto je v dvoranu hotela
»Union« bila odprta vinogradniško-sad-
jarska razstava. Otvoritve so se med
drugimi udeležili predsednik OO SZDL
tov. Franc Simonič, sekretar OO SZDL
tov. Jaka Zen, predsednik celjske ob-
čine tov. Andrej Svetek, predsednik
OSS tov. Albin Medved, zastopnik Vi-
narskega inštituta v Mariboru tovariš
Franc Lubej in mnogi drugi politični,
gospodarski in zadružni fimkcionarji.
zadružni funkcionarji.
Po pozdravnem in otvoritvenem go-
voru predsednika sadjarsko-vinarskega
odbora OZZ tov. inž. Tavčarja so nav-
zoči pozorno ogledovali razstavljene
pridelke iz vseh krajev celjskega okra-
ja. Razstavljena jabolka, hruške, groz-
dje in ostale sadeže je razstavilo 87
kmetijskih zadrug, vsako zadrugo pa
je zastopalo več najboljših sadjarjev.
Nad 2500 izloženih sadežev je prika-
zovalo dolgo vrsto različnih sadnih
sort, toda le najboljše in najkoristnej-
še sadeže. Bili so vmes primerki, ki
niso imeli dosti manj kot pol kg. Težko
bi bilo našteti vse te žlahtne vrste sadja,
ki je blestelo na policah. Seveda je bilo
na razstavi najboljše sadje z najibolj-
fih dreves. Ta razstava sicer ne pri-
kazuje Dovprečnega pridelka sadov-
njakov v okraju. Razstavljeno sadje
je najboljše, povprečni pridelek pa je
seveda dosti slabši, deloma po krivdi
škodljivcev, najbolj pa zato, ker naši
sadovnjaki še vedno niso tako nego-
vani kot bi morali biti. Vse kaže, da je
rešitev naprednega sadjarstva le v or-
ganiziranem in prizadevnem delu kme-
tijskih zadrug.
Dasiravno razstava ne prikazuje pov-
prečja v letošnjem pridelku sadja, je
njen uspeh vendarle prodoren. Razsta-
vo so obiskali mnogi kmetje, nekatere
KZ so organizirale skupinske oglede.
Vsi tisti, ki so razstavo videli, so go-
tovo odnesli s seboj nekaj izkušenj.
Razstava ni pokazala kakšno je naše
sadjarstvo na splošno, pokazala i>a je
kakšno naj bi bilo in kakšno je lahko.
Tudi to je veliko vredno, zlasti če bo
ta razstava povečala delavnost pospe-
ševalnih odsekov za dvig sadjarstva.
TEKSTILNA TOVARNA »JUTEKS« ŽALEC
proizvaja in nudi po zmernih cenah odlične
in povsod iskane proizvode:
impregnirano platno vseh vrst,
šotorska krila,
blago za uniforme,
embalaže vseh vrst za hmelj
in razne druge močne tkanine
Okrajni zavod
za socialno zavarovanje
v Celju
sporoča, da posluje za stranke od 10. oktobra 1955 dalje
vsak dan od 8. do 11. ure. Opozarjamo, da izven tega
časa v nobenem primeru ne bomo sprejemali nikogar,
ker je ostali delovni čas namenjen internemu poslovanju.
Vsakodnevno poslovanje s strankami pa nudi strankam
vse možnosti pravočasnega uveljavljanja njihovih pravic.
CELJSKI   TEDNIK,   14.  oktobra   1955
Stev. 41 — stran 3
V letošnjem Tednu otroka
Akad. slikar
Darinka Lorenčak:
OTROK S PUNČKO
AkciJe in priredile
v Tednu otroka v Žaleu
Letošnji Teden otroka je bil v žalski
občini prvič smotrno in lepo organi-
ziran. Društvo prijateljev mladine je v
sodelovanju z občinskima svetoma za
socialno skrbstvo in prosveto pripravilo
lep in bogat program.' V Žalcu sta pred
mnogoštevilnimi roditelji predavala o
spolni vzgoji prof. SUih in prim. dr.
Pertl iz Maribora, v Braslovčah in v
Taboru prof. Podjavoršek in defekto-
loginja Podjaverškova iz Celja o vzgoji
otrok v družini, v Polzeli pa o neka-
terih aktualnih vzgojnih problemih in
o smotrih DPM predmetni učitelj Pre-
dan iz Žalca. Tu je okrog dvesto zbra-
nih roditeljev sklenilo ustanoviti Druš-
tvo prijateljev mladine. Z enako mislijo
se ukvarjajo tudi v Preboldu.
Predsednik občine je sprejel, obdaril,
s knjigami in pogostil iz vsake šole v
občini po dva najmarljivejša učenca.
Kulturni program proslav je obsegal
svečano akademijo posebej za mladino
in posebej za odrasle. V bogatem spo-
redu so vidno izstopali mladi tambu-
raši in harmonikarji iz Liboj pod vod-
stvom požrtvovalnega dirigenta Ko-
vača in gimnazijski mladinski zbor,
navdušili pa so tudi mladi pianisti in
ostali  sodelujoči.  V letošnjem tednu
otroka je obnovilo DPM akcijo za usta-
novitev dijaške kuhinje na žalski gim-
naziji. Pričakujemo, da jo bodo kra-
jevni činitelji in občinska podjetja
izdatno podprla.
Teden otroka v Šmartnem
ob Pakt dobro uspel
Priprave za Teden otroka so bile do-
bre, zato je bila tudi izvedba tedna prav
dobra. V nedeljo je bil roditeljski se-
stanek, ki je bH izredno dobro obiskan.
O povezavi! doma s šolo je govoril šol-
ski upravitelj, o družinski vzgoji pa
Kotnik Danica. Pohvaliti pa je treba
tudli to, da so se začeli oglašati k besedi
tudi starši, kar do sedaj ni bil običaj.
Na sestanku je med drugim šolski upra-
vitelj prosil starše, da bi se njih otroci,
posebno tisti, ki imajo letos doma obi-
lo jabolk, spomnili onih otrok — soto-
varišev v drugih krajih, ki teh nima-
jo. Akcija nabiranja je imela popoln
uspeh, saj so prinesli otroci nad 700 kg
res lepih jabolk. To bodo otroci ra-
venskih fužinarjev veseli, ko jih dobe!
Našim otrokom samim je preskrbela
SZDL prost vstop k zanimivi in vzgoj-
ni filmski predstavi.
Teden otroka v Velenju
Društvo prijateljev mladine v Ve-
lenju je pripravilo za Teden otroka
pester program.
V torek je bil roditeljski sestanek
vseh staršev. Starši so dobili smernice
za delo z dijaki. Sestanku je bilo pri-
ključeno zdravstveno predavanje dr.
Budne: O epidemiji škrlatinke.
V petek naj bi bil slavnostni občni
zbor DPM. Občnega zbora ni bilo za-
radi slabo udeležbe članov.
Ob tej priliki je predaval profesor
Svarc iz Celja o temi: »Starši in vzgoja
otrok v druž'ni.«
Predavanje je bilo privlačno in vsa-
kemu dojemljivo. Le škoda, da se ne-
kateri starši tako malo zanimajo za
koristna in poučna predavanja o vzgoji.
V petek in soboto pred zaključkom
tedna so vrteli za mlad.no Disnejevo
risanko »Bamby«.
Ob koncu le to. Odbor DPM, Id res
skrbi za mladino,, ne bo mogel sam za-
dovoljno delati, če ga ne bodo pri delu
podpirali v prvi vrsti starši in drugi
prijatelji mladine.
V. S.
Prireditve v Lašicem
Vsem otrokom iz Laškega, Rečice, Sv.
Jederti, Lažiša, Vrha in Reke nad La-
škim je pripravilo Društvo prijateljev
mladiine brezplačne kinopredstave
(Ostržek) in lutkovne predstave (Rdeča
kapica). • Na nižji gimnaziji v Laškem
pa so izvedli anketo z vprašanjem: »Kaj
mislim o svojih starših?« Anketno gra-
divo bo dragocen kažipot Društvu pri-
jateljev mladine pri delovanju za iz-
boljšanje družinske vzgoje. Na obeh
šolah pa so bili roditeljski sestanki z
aktualnimi pedagoškimi predavanji.
Društvo prijateljev mladine je dalo
napraviti tudi novo kamnito ograjo pri
otroškem vrtcu. V načrtu je še ureditev
peskovnika in otroškega igrišča.
Zaradi številnih prireditev v okviru
Medzadružnega in gospodarskega tedna
v Laškem, ki je Uil v času od 2.
do 8. oktobra, ni bilo mogoče prirediti,
kot običajno, zaključne akademije, ven-
dar lahko kljub temu trdimo, da je Te-
den otroka tudi v Laškem dosegel svoj
namen.
Smrt ppEži no belih cestoh...
ROMANTIKA KOCiJ IN ZAFRAVLJIVCKOV JE ŽE ZDAVNAJ MIMO. —
CAS JE ZLATO, LJUDEM SE MUDI. — ZMERJANJE MILIČNIKOV, KI
REŠUJEJO ŽIVLJENJA. — CESTNI TLAK SRKA KRI ŽRTEV IN RHLI-
JONE DENARNIH SREDSTEV. — UPKAVA ZA CESTE BI MORALA NAJ-
PREJ POSKRBETI ZA VARNOST — ESTETSKI IZGLED JE DRUGORAZ-
REDEN. — »FURMANI« BI MORALI IMETI IZPIT. — KAJ LAHKO STO-
RIJO V ŠOLI IN KAJ DOMA? — ALKOHOL JE REŽISER VECINE NESREČ
NA CESTAH. — TUDI SOFERJI NISO IZJEMA. — DEMOKRACIJA NI
ANARHIJA. — BOBRA ZA NEUREJENE RAZMERE V PROMETU.
Cas, ko so bile ceste vama prometna
zveza med kraji, ko so ljudje brez-
skrbno potovali v kočijah in zaprav-
Ijivčkih, je že zdavnaj minul. Ceste so
postale nevarna steza, ki lahko vsako
neprevidnost kaznujejo z ne3i::ečo, pa
tudi s smrtjo. Obseg cestnega prometa
in hr.trost vozil ne narekuje kaka šport-
nk vnema. Kdcr tako misli — misli na-
robe. Cas je 'postal dragocen, hitrcst je
nujna. Razvoju cestnega prometa ni
mogoče napraviti umetne preg:aje, saj
to ne bi bilo niti prav. Vedno več pro-
meta bo na naših cestah, vedno hitreje
bc'di:> vozila dirjala skozi naselja. Če
ljudje sami ne hcdo .pazili, bo hkrati
z naraščajočim 'pircmetom tudi vedno
več nesreč. Ali je to potrebno?
>MEJ DU§, JE TALE MLIICNIK TEČEN!«
Kolesar se v mraku pripelje brez luči
po levi strani ceste. Z eno reko vodi
krmilo kolesa v drugi pa drži težak za-
voj. Miličnik ga ustavi. Možak ne more
prav zaustaviti kolesa. Nap>ol je padel,
napol se je podrsal pred njim in jezno
gleda, kaj ta »nadloga« hoče. Kazen.
Kolesarju je nerodno, saj so dogodek
videli tudii drugi, jezno robanti v vami
razdalji, češ, kako je tale miličnik te-
čen.
Ali...
Miličnik zaustavi kolesarja, ki hoče
v ozko vdico, prepovedano za vsa vozila.
Kc je plačal kazen, gre miličnik dalje,
kolesar pka nalašč v polnem diru v uli-
co. Iz veže stopi možak s polno košaro
tankih kozarcev. Tresk ... zacinglja, ko-
lesar in možak sta v prahu, kozarci
razbiti, škoda okoH 3 tisočake. Miličnik
je spet tu, stvar bo poravnal sodnik za
prekrške:
»Mej duš, ta nebodigatreba v plavi
uniformi«.
Očividci gledajo in godrnjajo: »Kak-
šna je to demokracija? Stalno so milič-
niki človeku za petami. Včeraj so neke-
ga moža napol nesli iz gostilne. Revež!
MiUčnik je torej kriv, če je bil tako p' ^
jan, da ni mogel hoditi in zabavljal
potem, ko je nap>ravil kdo ve koliko ^
škode pri razbijanju steklenic in kozar-
cev.
Ali...
F.r.nt in dekle se peljeta s kolesi po
cesti, seveda vštric. Fant je dekle celo
objel čez rame. Zaljublj3no kramljata,
ne vidita ničesar... Naenkrat se ipred
njima pojavi avtomobil, za njima trobi
drugi. Kolesi se zamajeta, parček se
znajde v jarku. K sreči v jarku. Kaj
lahko bi se zgodDo, da bi oba peljali
na pokopališče namesto na poročni
urad. Maloprej ju je miličnik ustavil,
op>omnil in kaznoval. Ljudje so ob stra-
ni blebetali, češ, da je sadist, ker je
nevoščljiv, da se imata dva rada.
Miličnik, ki čuva red in življenje
državljanov je vedno neprijeten.
Vsak dan se po cesti od Žalca do
Vojnika vozi okoli 6000 kolesarjev. Iz
velikih tovarn se ob izmenah vsujejo
kot roji čebel na cesto. Po deset ko-
lesarjev vštric. Cesta je zaprta, avto-
mobili trobijo in se prerivajo skozi
gnečo, inozemci tem bolj, ker vedo da
so te ceste prvega reda, kjer ni ome-
jitev brzine. Cemu neki red? Saj je
demokracija? Pride nesreča. Pri smrt-
nih slučajiih izguba življenja, stroški,
pokojnine, pri nesrečah z posledico in-
validnosti; zdravljenje, bolniški stalež,
delna invalidnost, vse to iz žepa so-
Dogodek pred leti: Dekleti sta vozili
vštric po ozki cesti. Kamion ju prehiti.
Na cesti je prezgodaj ugasnilo mlado
življenje.
delavcev iz sredstev skupnosti. Skoda
gre v milijone. ^
V letu 1954 je bilo na odseku Celje—
Vojnik 18 prometnih nesreč, od tega
osem težjih in ena smrtna. V letu 1955
je bilo doslej 14 nesreč, od tega 5 s
težjimi posledicami.
Na odseku Celje—Žalec je bilo letos
15 prometnih nesreč, med temi 3 smrt-
ni slučajii in to otrok osnovne šole.
Okoli 40.000 kolesarjev je v okraju.
Okoli 6000 jih je dnevno na cesti od
Celja do Vojnika in do Žalca, vmes
okoli 300 vprežnih vozil, a kdo bi pre-
štel avtomobile, kamione, motorje,
traktorje itd. Nešteto je vsak dan pri-
jav prometnih prekrškov, ki jih redko-
številni prometni miličniki opazijo, a
koliko jih je, ko se krivci kar na
tiho pobotajo in izg'inejo.
Smrt in nesreča stalno oprezata na
prometnih cestah. Vsak dan, vsak ko-
rak, ki ga napravite tu, ali vsak me-
ter ste v nevarnosti, če ste neprevidni.
Zakaj bi dali pregovoru: »kdor ne ubo-
ga — ga tepe nadloga« — veljavo? Za-
kaj bi hodili na cesto z velikim pro-
metom nepremišljeno? Zakaj ne bi
spoštovali predpisov? Cemu nevolja
nad organi, ki vzdržujejo red, namesto
da bi jim bili hvaležni za opozorila,
pa tudi za kazni? Delajo le-ti svojo
službo zato, da pobirajo denar kot mi-
loščino? Vsota nabranih kazni gre ko-
maj v tisoče dinarjev, škoda in plačila,
ki jih skupnost daje za posledice ne-
sreč pa gredo v težke milijone. Kje je
tu logika takih jezičnikov?
(Prihodnjiič o »furmanih« in šoferjih.)
Rudarski revirji dajejo hri
18 LITROV KRVI V ENEM DNEVU V HUDI JAMI PRI LAŠKEM
Veliki krvodajalski akciji v Trbov-
Iju in Hrastniku se je v nedeljo pri-
ključila nič manj uspela akcija v Hudi
jami, ki sta jo izvedla Krajevni od-
bor RK Rečica in Občinski odbor RK
Laško, skupno s Transfuzijsko postajo
bolnišnice v Celju.
Že ko smo videli, da je Občinski od-
bor RK Laško priskočil na pomoč
Zavodu za transfuzijo krvi v Ljublja-
ni, ki je zaradi zelo nujne potrebe v
enem samem dnevu pripravil akcijo,
pri kateri je dne 18. septembra dalo
kri preko 70 dajalcev, smo bili pre-
pričani, da bo tudi akcija v Hudi jami
odlično uspela
Kljub temu, da je bil v rudniku de-
laven dan, je bil odziv krvodajalcev
rekorden. Prijavilo se je 85 oseb, od
Ivaterih je dalo kri 63 v skupni koli-
čini 18 litrov. Poleg najtežjih delav-
cev, kopačev in vozačev, ki so prišli na
odvzem krvi po težkem delu v rud-
niku odnosno pred odhodom na delo,
smo videli med dajalci krvi tudi pri-
padnike drugih poklicev. Stara kme-
tovalca Sršen in Brečko in Petkova
mama iz Hude jame so skupno z mla-
dimi že lani dali kri, in prišli tudi le-
tos ponovno na odvzem. S posebnim
razumevanjem so darovali kri poseb-
no oni, ki so bili že sami nekoč v kri-
tičnem položaju in so rabili kri.
Akcija je bila po zaslugi Krajevnega
odbora RK Rečica pri Laškem, kakor
tudi vseh ostalih množičnih organiza-
cij in Občinskega odbora RK v Laškem
skrbno pripravljena. Kri so odvzemali
v Sindikalnem domu v Hudi jami ves
dan.
Ob tej priliki s^ zahvaljujemo za
razumevanje tudi Sindikalni podružni-
ci rudarjev Huda jama in upravi rud-
nika, ki sta dala na razpolago vse pro-
store Sindikalnega doma za odvzem krvi
in premog za ogrevanje.
Krvodajalska akcija v Hudi jami
nam je pokazala, da se da s požtvo-
valnim delom RK v sodelovemju z
drugimi množičnimi organizacijami in
čim širšim krogom posameznikov do-
seči lepe uspehe tudi pri nas. Potreba
po krvi in poraba krvi je v bolnišnici
stalna, zato upamo, da bo v bodoče
tudi pri drugih odborih Rdečega križa
v velikem celjskem okraju enako razu-
mevanje in prav taka pomoč kot v
Hudi jami.
S palico ne vzgajamo ljudi
Z  OBČNEGA  ZBORA  KMETIJSKE   ZADRUGE NA PLANINI
Pred kratkim je bil na Planini iz-
redni občni zbor KZ Planina, katerega
se je udeležilo 115 zadružnikov.
Redni polletni občni zbor KZ je bil
v prvi polovici septembra letos, kate-
rega pa je Obč. LO Planina razveljavil,
ker je tedaj delovni predsednik Ivan
Doberšek med zborovanjem fizično ob-
računal z navzočim zadružnikom, ki mu
je očital, da je izkoriščevalec zadruge.
Z ozirom na to, da je bil Ivan Dober-
šek član osnovne organizacije ZK, je
ta organizacija na svojem sestanku za-
devo obravnavala,, kakor tudi dosedanje
delo KZ na Planini. Pri tem je ugoto-
vila, da je Doberšek kot predsednik
nadzornega odbora zadruge uveljavljal
lastne interese ter z grobim nastopom
onemogočal soodločanje ostalim članom
upravnega in nadzornega odbora za-
druge. S pomočjo zastopnika OZZ Celje
smo ugotovili, da se je Doberšek za-
dolžil pri KZ Planina za 380.000 din ter
tako koristil okoli eno četrtino celot-
nega obratnega kredita zadruge. Zaradi
grobega nastopa v javnosti do članov
KZ in fizičnega obračunavanja z njimi
ter iskanja osebnih koristi v KZ — je
osnovna organizacija KZ Dobrška iz-
ključila iz članstva. Njegovo delovanje
in ponašanje ni odgovarjalo liku komu-
nista, saj je bil že v aprilu letos ka-
znovan zaradi sličnih nepravilnosti.
Na ponovnem občnem zboru so za-
družniki podrobno analizirali delo do-
sedanjega upravnega odbora KZ ter
ugotovili vrsto napak, katerih sta v
glavnem kriva predsednika upravnega
in nadzornega odbora. Zadružniki so med
drugim ugotovili, da nabava hladilnika
ni bila najnujnejša, a če so ta objekt
že nabavili, naj bi ga namestili v ka-
kem občinskem ali zadružnem poslopju,
nikakor pa v privatni hiši. Nadalje so
ugotovili, da način plačevanja usluž-
bencev KZ ni bn. primeren in da bo
treba v bodoče določati plače po sto-
rilnosti dela. Tako naj bi bil na pri-
mer predsednik KZ le občasno nagra-
jen za svoje uspešno delo, ne pa da
bi prejemal redno mesečno nagrado v
višini povprečne plače uslužbenca, kot
je bil to primer z dosedanjim predsed-
nikom zadruge.
Navzoči zadružniki so nato izvolili iz
svoje sredine nov upravni in nadzorni
odbor. Izbrali so dobre in poštene ljudi,
od katerih upravičeno pričakujejo,, da
bodo delali za koristi in razvoj kme-
tijske zadruge na Planini.
Nov upravni odbor ima pred seboj
vrsto perečih vprašanj, ki jih bo lahko
uspešno reševal le v tesni povezavi z
Občinskim odborom Planina. V prvi
vrsti bo treba dokončati zadružni dom,
ki ga zadruga vse doslej zaradi notranje
razdvojenosti ni uspela dograditi. Vtem
poslopju že sicer dela sirarna, ki ima
z ozirom na živinorejske predele prav
dobre pogoje za obstoj, a bo potrebno
razširiti njene poslovne prostore, ker
se dotok mleka stalno dviga, s tem pa
narašča tudi proizvodnja. Pod streho
zadružnega doma je predvidena tudi
prosvetna dvorana, ki je na Planini
nujno potrebna. Z dograditvijo le-te bi
v bližnji bodočnosti lahko uresničili
tudi globoko željo prebivalstva po ki-
nodvorani.
Z dokončno ureditvijo zadružnega
doma bi rešili na Planini tudi vpra-
šanje trgovskega lokala, kajti prostor,
kjer sedaj posluje trgovina, je premaj-
hen in ne odgovarja higienskim zahte-
vam, še manj pa kulturni postrežbi.
Novi up»:avni odbor bo moral posve-
titi mnogo več skrbi kmetijstvu. Tudi
sadjarstvo v tem predelu je p>otrebno
večje nege, kar bo moral novi odbor
nujno upoštevati. Največ pogojev za
razvoj pa ima živinoreja. Potrebno bo
uvesti smotrnejšo mlečno kontrolo, skr-
beti za rast plemenske živine ter dobro
organizirati odkup živine, katerega naj
bi \i bodoče v celoti zajela domača
kmetijska zadruga na svojem področju.
V polni meri bo treba podpreti do-
mačo Kmetijsko gospodarsko šolo, ji
omogočiti razvoj, da bo kmečka mla-
dina lahko pridobivala znanje, ki ji
bo kot bodočim kmetovalcem nujno
potrebno. j. §.
INTERNAT  PRI  KOVINARSKI
VAJENSKI  ŠOLI  ŠTORE
IŠCE EKONOMA
s trgovsko ali gostinsko izobrazbo.
Plača po uredbi. Starost na 25 let.
V Žalcu bodo odprli
dijaško kuHinjo?
v letošnjem tednu otroka so pričeli
vodilni ljudje žalskega Društva prija-
teljev mladine akcijo za ustanovitev
prepotrebne dijaške kuhinje na nižji
gimnaziji. Že lansko leto so v ta na-
men pošiljali peticije na upravne od-
bore področnih podjetij, vendar so žal
skoraj povsod naleteli na gluha ušesa.
Na prošnjo za podporo je pozitivno od-
govoril le upravni odbor KZ Šempeter,
ki je tudi edini nakazal obljubljeni
znesek 15.000 din. Žal so mnogo pre-
možnejše KZ kot na primer Žalec, Gri-
že, Petrovce i. dr., pomoč tako važni
in neogibno potrebni socialni ustanovi
popolnoma odpovedale. Nič boljše se
niso odrezali v pošte v prihajajoči
upravni odbori podjetij. Zdaj, ko že
krepko trk^ jesen na vrata, je akcija
znova zaživela. Treba je takoj pristo-
piti k problemu prehrane dijakov žal-
ske gimnazije, ki se vozijo bodisi z
vlaki in vtobusi, bodisi pešačijo iz dve
in več ur oddaljenih ponkovskih, ga-
liških in mrzliških hribov. Iz ankete,
ki so jo v ta namen organizirali, je
razvidno, da je takih dijakov, ki zaj-
trkujejo pred peto uro zjutraj in obe-
dujejo okrog 15, nad sto trideset. Ce
še k* temu številu prištejemo nad tri-
deset socialno ogroženih in veliko šte-
vilo onih dijakov, ki zaradi popoldan-
skega pouka le redkokdaj redno obe-
dujejo (kmečke gospodinj e-matere ne
utegnejo pravočasno pred 12. skuhati
kosila), potem dobimo presenetljivo in
porazno sliko prehrane naše šolske
mladine. Ko bodo te dni upravni od-
bori v poštev prihajajočih podjetij pre-
birali prošnje za pomoč v denarju in
materialu, naj ne bo nikogar, ki ne bi
odprl srca in rok in čim izdatneje
podprl prekoristne akcije. Vso podporo
in pomoč je obljubilo tudi socialno
skrbstvo žalske komune. Dejstvo je, da
mora žalska dijaška kuhinja čimprej
zaživeti.
OB ZAKLJUČKU PRVEGA OBRTNIŠKEGA VELESEJMA V LJUBLJANI
Kvaliteta izdelkov naših obrtnikov
neprestano raste
Pred dnevi je bil na »Gospodarskem
razstavišču« v Ljubljani uspešno za-
ključen Prvi obrtniški velesejem. Ta
velesejem je obiskalo nad 35.000 ljudi.
Zanj so se zelo zanimale tudi stro-
kovne šole, saj ga je obiskalo 27 stro-
kovnih in vajenskih šol ter devet dru-
gih šol. Med obiskovalci je bil tudi
predsednik Ljudske skupščine LRS tov.
Miha Marinko, ki si je z zanimanjem
in podrobno ogledal razstavljene izdel-
ke, ki konkurirajo doslej uvoženim
predmetom.
Za kvalitetne izdelke, ki so v vsakem
pogledu mojstrovina in ki so visoko
dvignili ugled našega obrtništva, je po-
sebna komisija republiške obrtne zbor-
nice podelila obrtnikom in obrtnim pod-
jetjem lepo število zlatih, srebrnih in
bronastih medalj. Številna odlikovanja,
ki so jih na razstavi obrtniki sprejeli,
so dokaz, da kvaliteta izdelkov naših
obrtnikov neprestano raste.
Za razstavljene izdelke so se živahno
zanimala naša trgovska podjetja in
obiskovalci. Na razstavi je bilo skle-
njenih za 160 milijonov dinarjev ko-
mercialnih zaključkov.
Stev. 41 — rtran 4
CELJSKI TEDNIK,  14. oktobra  1955
Pomanjkanje surovin - največji problem Tovarne žičnih Izdelkov
v vsej Jugoslaviji obstojajo samo tri
tovarne, ki proizvajajo žične izdelke.
Beograjska in novosadska tovarna žič-
nih izdelkov imata mnogo večjo kapa-
citeto od celjske »Žične«, vendar po-
slednja kljub mnogoštevilnim objektiv-
nim težavam še kar uspešno tekmuje
z njima, v kvaliteti izdelkov pa ju v ne-
kem pogledu celo prerašča.
O Tovarni žičnih izdelkov v Celju
lahko trdimo,, da skromno in brez hru-
pa v silnih težkočah ustvarja svojo
proizvodnjo in se naslanja predvsem na
iznajdljivost svojega kolektiva. Lepi
uspehi, ki jih je dosegla v zadnjih dveh
letih, pa so naši javnosti skoro nepo-
znani.
»Žična« v Celju obstoja že od 1. 1933,
ko je bila še privatna last podjetnika
Vrabiča. Od leta 1949 do 1952 je bil to
obrat Tovarne tehtnic, v oktobru istega
leta pa so postali samostojno podjetje
z delavskim samoupravljanjem. Nepre-
trgoma do leta 1952 je bilo v tovarni
»Žične« zaposlenih samo 19 ljudi in so
delali predvsem žično pletivo, posteljne
vložke in druge manjše usluge. Tovarna
je bila takrat še tako malo znana, da
so naši ljudje uvažali iz drugih krajev,
predvsem iz Novega Sada, žično pletivo,
ki ga je izdelovala celjska »Žična«. Ker
so potrebe po žičnih izdelkih naraščale
iz dneva v dan, je tovarna uvidela, da
mora proizvodnjo razširiti. Tega pa
spričo tesnih prostorov in pri svojih 19
delavcih niso mogli kar čez noč do-
seči. Toda začeli so se postopoma uve-
ljavljati. Ker bi razširitev tovarne ter-
jala prevelike denarne žrtve, so leta
1953 v istih prostorih začeli vsi obrati
delati v dveh in treh izmenah. S po-
večanim proizvodnim planom se je suk-
cesivno pomnožila tudi delovna sila in
so od 19 delavcev dvignili stalež za-
poslenh na 80 ljudi. Istega leta so v
podjetju ustanovili tudi ključavničarski
obrat. Ker je bivši lastnik Vrabič že
pred vojno izdeloval razne predmete za
potrebe bolnišnic,, se je »Žična« z usta-
novitvijo ključavničarskega obrata tudi
zdaj odločila izdelovati razno opremo
za bolnišnice. Stopili so v zvezo s Sve-
tom za zdravstvo, ki jim je dalo smer-
nice, kaj naj bi prvenstveno izdelovali
in česa bolnišnicam najbolj primanj-
Inije.
Začeli so z izdelaro bolniških postelj,
omaric, ležalnikov, vrtilnih stolčkov in-
ilnunentalnJa omaric in podobno. Pro-
izvodnja bolniških potrebščin se je zelo
razširila in danes zalagajo s temi po-
trebščinami že vse bolnišnice v Slo-
veniji.
Nekako v istem času so začeli tudi z
izdelavo lažjih železnih konstrukcij —
Delavke pri strojih za pletenje žice
enokrilnih in dvokrUnih vrat ter z iz-
delavo karo pletiva. Proizvodnja je v
letu 1954 dosegla višek, zato pa jih je
prostorna stiska spravila v silno zadre-
go. Ključavničarski obrat je bil po za-
sedbi delovne sile najmočnejši in je
nujno terjal prostominskega razmaha.
Zato so v lastni režiji bivše skladišče
spremenili v ključavničarsko halo, isto-
časno pa postavili novo pomožno skla-
dišče. Vse to pa še vedno ni odgovar-
jalo potrebam, kajti proizvodnja se je
od 135 ton v letu 1952 v letošnjem letu
dvignila na 738 ton. ZasUni izhod iz te
prostorne stiske so našU na ta način,
da so se v mestu povezali s pleskar-
skim obratom, ki jim sproti odvzema
zgotovljene predmete in gredo po ple-
skanju kar od njih v široko prodajo.
Zelo resno se kolektiv »Žične« bavi z
mislijo,, da bi imel svoj lastni pleskar-
ski obrat, ker bi s tem pri izdelovanju
kovinskega pohištva lahko proizvodne
stroške pocenili vsaj za 20%. Zal pa te
zamisli zaenkrat še ne morejo uresni-
čiti.
40% STROJNEGA PARKA
NEIZKORIŠČENEGA ZARADI
POMANJKANJA SUROVIN
Veliko F>ovpraševanje po izdelkih
žične industrije spravlja kolektiv celj-
ske »Žične« samo v nejevoljo, ker se
zavedajo, da bi z lahkoto krili vse po-
trebe, če bi bila možnost nabave suro-
vin večja. Lahko si mislimo, da mar-
ljivi delavci težko gledajo v svojem
obratu — denimo avtomat za šestkotno
mer kur pletivo,, ki je v celem letu mor-
da samo 6 tednov v pogonu, ves ostali
čas pa praznuje zaradi pomanjkanja
surovin. Ce bi ta avtomat, ki je sicer
že star, toda še vetino vreden sodobnih
tipov, tekel nepretrgoma v treh izme-
nah, bi lahko samo 6 ljudi doseglo od-
nosno celo prekoračilo celoletni proiz-
vodni plan. (To se pravi, da bi na tem
avtomatu lahko pridelali letno 1500 ton
žice). Po tej žici odnosno po tem šest-
kotnem žičnem pletivu je pri nas kot
T inozemstvu največ povpraševanja.
Prav tako kot na ta dragoceni avto-
mat pa delavci vznejevoljeni obračajo
oči na prototip -avtomata za izdelovanje
vzmeti vseh dimenzij, ki so ga lansko
leto po zamisli domačega tehnika Kis-
lingerja izdelali. Avtomat so že preiz-
kusili in je brezhiben, vendar pa tudi
ta zaradi pomanjkanja surovin praz-
nuje v obratu. Povpraševanje po vzme-
teh pa je prav tako veliko doma in v
.svetu kot povpraševanje po šestkotnem
pletivu.
Nič čudnega torej ni, da delavci ko-
lektiva »Žične« v Celju ob vsaki pri-
liki negodujejo in dnevno vpletajo v
svoje delo »surovinske probleme«. Pred-
vsem jim primanjkuje navadne, po-
cinkane in galvanizirane žice, pohišt-
vene in brezšivne cevi ter razno fazon-
sko železo. Doslej jim je te stvari v
neznatnih količinah dobavljala jese-
niška železarna, fino žico (pod 1 mm)
pa so uvažali iz inozemstva. Letos so
zaključili pogodbe za dobavo materiala
v celoti le za 294 ton, letni plan pa —
kot že omenjeno — znaša 738 ton. Za
ostali material so odvisni od raznih ser-
visnih podjetij in uvoza.
Idealno bi bilo — pravijo člani tega
kolektiva —■ če bi imeli svoj lastni vlek
za žico, kot ga imata sorodni tovarni
v Beogradu in Novem Sadu. Prav tako
bi nujno rabili tudi stroj za žganje in
stroj za pocinkanje žice. Potem bi na-
ročali samo surov material in ga sami
obdelovali.
ČLANI DELAVSKEGA SVETA
SO POSTALI BOLJ KRITIČNI
Tovarna ima delavsko samouprav-
ljanje od leta 1953 dalje. V začetku se
kolektiv kar ni mogel znajti, ko je pre-
jel tovarno v svoje roke. Opaziti je
bilo, da so stari delavci, ki so v pod-
jetju delali že pred vojno, hoteli imeti
nekak monopol nad drugimi. Tako so
tudi v DS bili večinoma stari delavci.
V kolektivu je bilo precej škodljive fa-
Avtomat za šestkotno pletivo »Merkur«
miliamosti in zgledalo je, da so zanje
osnovni problemi predvsem plače in do-
biček. Takšno stanje je nujno vodilo k
zameni članstva tako v upravnem kot
v nadzornem odboru. Nedavno so DS
pomladili z novimi, mlajšimi člani. Res
je, da DS tudi še zdaj ne dela tako kot
bi moral delati, kolektiv pa je vseka-
kor zadovoljen z novim odborom, ki se
je že nekajkrat odločno zavzel za ko-
risti posameznikov in skupnosti. Tako
so na primer pri sestavi tarifnega pra-
vilnika v pisarni računali z nekoliko
preveliko uravnilovke, kar je imelo za
posledico 19 pritožb na DS. Člani de-
lavskega sveta so vsak posamezni pri-
mer kritično obravnavali in vseh 19
pritožb ugodno rešili za delavce.
Na svojih sejah člani DS vedno bolj
borbeno obravnavajo nekatere nepra-
vilnosti in napake posameznikov, zbolj-
šujejo disciplino v podjetju in živahno
razpravljajo o proizvodnih nalogah. Ce
bo DS tudi nadalje vztrajal v tej borbi,
lahko pričakujemo v prihodnosti še
lepših rezultatov.
Naša družina in mladina
Za srečen zakon ...
Le malo vi-stic je napisano o temi, ki
bi so je danes le na grobo dotaknil. Mo-
goče zato ne, ker je razmeroma deli-
katen problem. Naj bodo vrstice o temi
namenjene naši mladini, pa tudi star-
šem.
Vprašajmo se najprej,, kaj je vse i>o-
trebno obojemu spolu: moškemu :n
ženskemu, da si ustvarita trdno tn
življensko srečno in ljubezni polno pot.
Katere so osnove, ki stimulirajo pra-
vilno izbiro partnerja.
Povrnimo se k otroku. O pubertetni
dobi smo že dosti brali v dnevnem ča-
sopisju in drugih vzgojnih revijah.
Dejstvo je, da je pubertetna doba, ki
nastopa pri obojem spolu v obdobju od
10. do 18. starostnega leta,, naj kritič-
noj ša. Zakaj? Otrok spolno dozoreva.
Vzporedno s tem, se v njem javlja mo-
čan spolni nagon in poželenje, kar je
popolnoma razumljivo.
Še zmeraj prevladuje pri starših
mnenje, da je tako, za človeka res in-
timno lin skrivnostno življenje, ki za-
deva spolnost, pred otrokom treba skri-
ti. Mnog: pripominjajo: »Se bo že otrok
sam znašel — ali bodočnost mu bo
sama prinesla razodetje!«
Popolnoma zgrešeno. Iz lastne otroške
dobe moram trditi, da ni tako. Ze dru-
gošolčku so mi skrivnost prišepetovali
sošolci — zamislite, že takrat!
Kako težko je vendar otroku, ko ob-
čuti, kako divjajo v njem skrivne sile,
a si jih ne zna razlagati. Od staršev ne
dobi lepe in primerne poučne besede.
V najkritičnejši dobi so ga starši zapu-
stili. Otrok se navadno ravno v tej dobi
staršem popolnoma odtuji. Le ta se
delno izraža v nepokorščini, nagli jezi,
v odmaknjenosti.
Otrok si išče skrivne kotičke, kjer se
hoče dokopati do smisla, do razume-
vanja samega sebe. Mnogokrat so prav
tu začetki samoskrumbe, ki prerasejo
v pohotno strast in močno zrahljajo
otrokovo telo.
Še bolj nevarno je„ če si doraščajoči
otrok poišče tovariša, ki ga z osladni-
mi besedami pouči o drugem spolu. Da,
to je še bolj nevarno!
Posledica vsega tega je, da otrok ni-
koli ne dobi pravilnega odnosa do dru-
gega spola, niti ni o spolnosti pravUno
poučen.
Vse zaradi večnega odlašanja staršev,
ki so tako naivni, misleč: »Vse ob
svojem času!«
Fant ali dekle doraščata brez boža-
joče in tople roke svojih roditeljev.
Vodijo ju drugi aH nagon sam.
Tako ni potem nič čudnega, če fant
gleda v dekletu le sužnjo, ki ga spolno
mora zadovoljiti. — Nič ni čudnega, č«
se dekle, ki je nihče ni poučil o pravil-
nem poslanstvu žene, predaja moškim,
ker gre le za užitek.
Prva in najvažnejša osnova za zakon
je dobra spolna vzgoja. O njej bo treba
govoriti več in več, če bomo hoteli, da
bo naša mladina nravstveno visoka —
in kar je še bolj važno, srečna v za-
konu.
Koliko družin sem že spoznal. Takih,
kjer morajo otroci samo ubogati. Vra-
čati se morajo redno. Zvečer morajo
biti doma,, ker pač ima noč svojo moč.
Oče le strogo ukori in uporabi šibo,
toda z besedo, toplo in prijateljsko, se
mladičem ne približa.
Pride jesen in — mladiči odfrčijo v
šole, službe, v tovarne in pisarne. N«
mah je postal svet zanje širok in svo-
boden.
Stik z drugimi,, nenadna sprememba
— in čez nekaj dru, tednov, so vso
drugačni. Življenje si sami ukradejo.
Stroge in težke očetove roke ni več
nad njimi. Z njo niso izgubili dosti,
toda silno so pogrešali prisrčen odnos,
pogrešali so pričakovanje v katerem bi
jim starši vendarle izrekli odkrito tn
jasno besedo.
Sedaj so sami. Predajajo se pač živ-
ljenju, kakor nanese. Saj niso uravno-
vešeni, nimajo pravega pogleda v ve-
liko skrivnost, ki bi jim morala biti
razvozlana. In tako se razgubljajo in
potapljajo vedno . globlje, potapljajo
dokler ...
Takrat je prepozno! Otrok! In velika
sramota! Zato mora biti zdrav zakon
sklenjen in nič več — !
Zasmilijo se mi vsi taki, ki niso sami
krivi, da morajo nadaljevati življenje s
človekom, ki ga niti dobro ne poznajo.
Dobra spolna vzgoja,, ki bi jo kot
predmet morali vključiti v vse naže
srednje ih strokovne šole in jo pravil-
no znanstveno osvetliti z medicinskega
in psihološko-pedagoškega stališča, je
najvažnejša :n odločilna osnova za res
dober in srečen zakon.
O karakterju obeh partnerjev, teme-
ljitemu medsebojnemu spoznavanju in
o materialnem ozadju drugič več.
V. Smajs
IZ ŽIVLJEirjA  JTA NAŠI STRANI
Najboljši kmetje v laški občini
so bili nagrajeni
Kmečko zadružni teden v Laškem je
poleg uspele razstave in prireditev
uspel prirediti tudi nagradno ocenje-
vanje najboljših živinorejcev, sadjar-
jev, vrtov, semenskih pridelkov itd.
Na živinorejski razstavi je kmetijsko
gospodarstvo iz Rimskih Toplic dobilo
prvo   nagrado   za   sivo-rjavo   kravo
»Roglja«. Za kravo »Vidra« sivopšenične
pasme je prvo nagrado prejel Deželak
Jože z Vrha nad Laškim. Vršeč Miloš
iz Rim. Toplic in Rezec Martin iz La-
homnega pa sta dobila prvi nagradi za
najboljše telice. Teršek Anton iz Harja
pa je dobil prvo nagrado za sivopše-
ničnega bika Risa. Ocenjenih je bilo še
13 krav in telic.
Kot najboljši razmnoževale! sloven-
skega žita so bili ocenjeni in nagrajeni
naslednji: Vršeč Miloš iz Rimskih Top-
lic (dobil je travnično brano), Lešnik
Jože iz Lahomnega (železni plug), Sem-
rou Riko z Vrha nad Laškim (škropil-
nico), Deželak Terezija z Vrha nad
Laškim in kmetijsko gospodarstvo Rim-
ske Toplice (po 1000 din).
Najboljši razmnoževalci semenskega
krompirja so se po nagradah razvrstUi
takole: Aškerc Anton iz Kladja (zapra-
Kmečka »ohcet« ob Tednu kmečkega zadružništva v Laškem
šilec), Gunzek Alojz iz Debra (njivsko
brano), Frece Danijel iz iBrodnic (škro-
pilnico), Maček Jože iz Reke nad Laš-
kim,, Pušnik Janez iz Plazovja, Polanc
Jože iz Tevč, Raj h Jože iz Tevč,, Ter-
šek Anton iz Harja in Kranjc Ludvik
iz Brstnika pa so dobili denarne na-
grade.
Med zadružnicami so za najbolje ure-
jene vrtove in razstavljeno blago dobile
nagrado po naslednjem vrstnem redu:
Ojstršek Marija iz Jagovč je dobila
krmilnik za kokoši in 1000 din. Teršek
Marija iz Harja, Lešnik Ana iz Lahom-
nega, Planko Marija in Flis Marija iz
Jagoč ter Tušek Marija iz Podvin so
dobile denarne nagrade. Dalje so na-
gradili celotni tečaj za vkuhavanje
sadja in sadov z 10.000 din nagrade. Ko-
šar Marija iz Laškega pa je dobila na-
pajalnik za kokoši.
Med sadjarji sta za dolgoletno delo
na sadjarskem področju dobila prizna-
nje Lešnik Alojz iz Rečice in Start Va-
lentin iz Laškega. Diplome za najboljše
razstavljeno sadje pa so dobili: Knez
Vinko, Frece Martin, Rata j Marija*
Kranjc Ludvik, Kranjc Mirko, Bartol
Jože, Krašovec Kari, Stravs Cecilija.
Gumzej Alojz in Stravs Anton.
Nagrajeni pa so bili tudi najboljši
čebelarji — Kranjc Mirko iz Lahom-
ška, Rataj Engelbert iz Laškega in Kra-
ševec Kari iz Stopce.
Kotiček za naše žene
BARVANIE BLAGA
Pancs izdelujemo doma že prav do-
bra barvila za blago, vendar dosiikrai
Dv« domači halji. Prr* je prar mikav-
na z všitimi progami t barvi, kakršna
odgovarja blagu — druga z drojnim
velikim ovratnikom je zelo prikladna
za hiadnejše jesenske dni.
nevešče gospodinje krivijo tovarno, da
izdeluje slabe proizvode, če se jim bar-
vanje tkanin kakor koli ni posrečilo.
Vendar se dajo blago, obleke in vol-
na prav lepo pobarvali, če se poslu-
žujemo pravilnega poslopka barvanja
Da ne bo jeze in neupravičenega
godrnjanja nad slabo kakovosljo bar-
ve, se držife pri tem delu naslednjega
navodila:
Pred barvanjem porcžemo iz obleke
vse gumbe, nakar jo operemo v čisti,
vroči vodi. Zlasti velja to za nova bla-
ga, da odpravimo apreturo. Vsekakor
pa moramo vsako blago pred barva-
njem zmočiti. Zavitek barve zadostuje
povprečno za 300 gramov belega blaga
ali za 600 gramov barvanega. Barvo
raztopimo v eni dvanajstinki litra vrele
vode ter jo precedimo skozi platneno
krpo v lonec s kropom, v katerem bomo
barvali.
Ce barvamo pol kilograma težko
obleko, potrebujemo najmanj 5 1 vode.
Blago mora biti z vodo popolnoma po-
krito, med kutianjem pa ga pridno obra-
čamo, da se ne prime sten ali barvne
usedline, sicer bo lisasto. Ko ga ku-
hamo približno 15 minut, dodamo na
100 g teže blaga žlico kuliinjske soli
in kisa, nato pa kuhamo še četrt ure.
Mokro blago je na oko vedno temnejše
barve kakor suho, zato nas to ne sme
zapeljati, da je obleka že zadostno
pobarvana. Obleko ali blago pustimo
v barvi toliko časa, da se povsem
ohladi, naposled pa jo začnemo izpirati
in jo izpiramo toliko časa, da je voda
povsem čista. Posušimo jo v senci.

Prti iz povoščenega platna ostanejo
dolgo časa lepi in trpežni, če jih čisti-
mo z mehko krpo in mlačno vodo, naj-
bolje z deževnico. Ce je prtič že zgubil
lesk, mu ga vrnemo z mlekom. Ko smo
z mlačno vodo že umili prt, polijemo
nanj nekaj žlic mleka, ga razmažemo
po vsej površini, nato pa zličimo s suho
in čisto krpo. Vroča voda, soda, lug in
lužno milo pa povoščeno platno kmalu
imičijo.
Zadružno življenje v Kozjem
Kozjanska zadruga je pred kratkim
na pobudo zadružnice Tilčke Prežiček
organizirala tečaj za vkuhavanje sadja
in zelenjave, ki ga je obiskalo nad 40
zadružnic. Tečaj je vodila Tončka Soto-
šek. Ta tečaj bo gospodinjam zelo ko-
ristil, zlasti letos, ko je dovolj sadja.
Nedavno je imela zadruga polletni
občni zbor. Zadružniki so pregledali
uspehe svojega dela za pol leta nazaj
in ugotovili, da je bilo največ zanima-
nja za delo pospeševalnih odsekov in
za posestvo KZ. Najbolj agilen je bil
sadjarsko-vinogradniški odsek, pa tudi
živinorejci so imeli uspeh.
Kmetijsko posestvo (40 ha) se pod
vodstvom ekonoma Božička dobro raz-
vija. Letos bo prvič posestvo zaklju-
čilo letno bilanco brez izgube. Zasadili
so nov sadovnjak na 3 ha zemlje in nov
2 hektarski vinograd, ki ga bo mogoče
strojno obdelovati.
Pri KZ je organiziran krožek kmečke
mladine, edini v okraju, ki zelo dobro
deluje. Imajo predavanja in ekskurzije
in se praktično učijo sadjarstva in vi-
nogradništva.
Preteklo nedeljo je zadruga organi-
zirala skupen ogled sadjarsko-vino-
gradniške razstave v Celju.
OBIŠČITE GOSPODARSKO-HMELJARSKO RAZSTAVO
CELJSKI  TEDNIK,   14.  oktobra   1955
Stev. 41 — stran 3
IZ CELJA,
Na Dolgem polju so ustanovili Strelsko
družino „Branko Ivanuša'*
v torek zvečer je bil na Dolgem polju
ustanovni sestanek nove strelske dru-
žine v Celju. Udeleženci so napolnili
dvorano pri Kladivarjevem stadionu.
Sklenili so, da bo njihova strelska dru-
žina nosila ime ponesrečenega pilota in
slovenskega strelskega mojstra Branka
Ivanuša. Izvolili so odbor in se pogo-
vorili o bližnjih nalogah novo ustanov-
ljene strelske družine.
PIONIRJI — ŠAHISTI Z DOLGEGA
POLJA V TEDNU OTROKA
Preteklo nedeljo so pionirji v čast
Tedna otroka odigrali šahovsko simul-
tanko. Z njimi je igral član mestnega
šahovskega društva tov. Borovšak. Pred
otvoritvijo igre je prof. Jakhel v krat-
kih besedah orisal pomen te lepe igre
ter jim želel obilo uspeha. Zanimivo je
bilo gledati mlade šahiste, kako *o s
pozornostjo spremljali vsako nasprot-
nikovo potezo. Na koncu so bila raz-
deljena tudi darila za tiste, ki bo do-
segli najlepše uspehe.
Pionirski šahovski krožek na Dolgem
polju naj bi tudi v bodoče deloval in
»e tako lepo razvijal.
BIVSI CELJSKI DIJAKI
30 bivših celjskih dijakov se je preteklo
soboto, 8. oktobra 1955, ob 35-letnici
mature letnika 1920 zbralo v vrtni dvo-
rani hotela »Evropa« v Celju. Tega se-
stanka sta se od živečih profesorjev
udeležila direktorja v pokoju profesor
Franjo iMravljak in Martin Mastnak.
Po pozdravnem govoru sklicatelja se-
stanka so se vrstili govori resne in ša-
ljive vsebine, obujali smo spomine na
vesele in žalostne dneve bivših celjskih
dijakov, generacije, ki je doživela prvo
in drugo svetovno vojno, v katertih je
marsikateri naših tovarišev izginil s te-
ga sveta. V prisrčnem in veselem raz-
položenju smo se šele zgodaj zjutraj
razšli zop>et na svoje domove, v pri-
jetnem spominu na ta večer lin z že-
ljo, da se vsi zopet sestanemo leta 1960!
Dr, M.
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
V četrtek, 20. oktobra ob 19,30 bo
predaval v centralni predavalnici na
učiteljišču ravnatelj gimnazije iz Ma-
ribora, tov. prof. Mavricij Zgonik o
temi: »Borba narodov in ljudstev za
svobodo«. Vsi vljudno vabljeni.
DOBER ZACETEK JEZIKOVNIH
TEČAJEV  LJUDSKE  UNIVERZE
V CELJU
Ljtidska univerza v Celju je kot vsa-
ko leto pričela z uspehom poučevanje
tujih jezikov. Po dosedanjih podatkih
se je vpisalo 125 interesentov, kar je
zelo razveseljivo dejstvo. To dokazuje,
da naši delovni ljudje čutijo potrebo
za obvladanje tujih jezikov in se jih
žele učiti. Ker pa se še mnogi naknad-
no prijavljajo, je sklepati, da bodo je-
zikovni tečaji imeli letos še boljši
uspeh. Predvsem je veliko zanimanje
za začetniške tečaje, manj pa za na-
daljevalne. V številkah bi bila slika
naslednja: angleški začetniški 21, dva
nemška, začetniška 43 in esperanto 20.
Nadaljevalni tečaji so samo iz angle-
ščine in sicer II. letnik 15, III. 11, IV.
9 in V. 6. Upamo, da bo med letošnjimi
začetniki več vztrajnosti, saj morajo
razumeti, da obvladanje tujega jezika
zahteva večletni trud in učenje.
CRVI V KRUHU
Pred dnevi se je zglasUa v uredništvu
tovarišica ter razgrnila pred seboj za-
vojček razdrobljenega kruha, v kate-
rem sta bila dva črva. Kruh je kupila
v celjski pekarni Mlakar na Dolgem
polju.
Povedala je, da je črve našla hišna
pomočnica, ko je drobila otroku kruh
v kavo. Prav gotovo je v kruhu iz te
pekarne še več črvov, le da jih odrasli
pri uživanju kruha težje opazijo.
Ce bi v tej pekarni sejali moko, se
kaj takega prav gotovo ne bi pripetilo.
Zato bi bilo zaželeno,, da ta obrat obišče
sanitarna inšpekcija.
KAM V NEDELJO IZ CELJA?
Zaradi nezanesljivega vremena bomo-
napravili tokrat samo popoldanski izlet!
Skozi mestni park gremo do gostišča
»Na hribčku« (bivši Petriček) in zavije-
mo navzgor skozi sadovnjake, polne le-
pega sadja, in pridemo mimo Pečnika do
lovske koče celjske Lovske družine. Tu
se pred kočo lahko malo odpočijemo,
mogoče imamo srečo, da so morda prav
naši celjski lovci tam v bližini na lovu
in si bomo lahko ogledali v tem pri-
meru njihov prijazni dom pod Humom.
Po kratkem počitku zavijemo v sme-
ri proti Košnici skozi gozd, iz katerega
pridemo na večjo planoto — Travnik.
Tu imamo lep razgled naravnost pro-
ti Celj.ski koči in proti Gozdniku 'in
Mrzlici. S tega travnika nadaljujemo
pot navzdol skozi gozd mimo opuščene
majhne stanovanjske hišice lin pred biv-
šo Rakuševo vinogradniško vilo krene-
mo na desno skozi Košnico; mimo
Knehtlna pridemo kmalu na vozno ce-
sto, po kateri dosežemo v 10 minutah
gostišče Belaj in pridemo tako po Bre-
gu nazaj v Celje.
Ves ta izlet, na katerem bomo uživali
vse lepote jesenskega časa, ko se na-
rava igra z najrazličnejšimi barvami po
zelenju in zlasti v gozdovih, bo trajal
ob primerni hoji dve uri. Ce nas bo
dohitel na potu pohlevni jesenski dež,
imamo dovolj prilike, da stopimo pod
krov te ali one gostoljubne kmečke
hiše ali krenemo v kako gostišče!
Dr. M.
V HOTELU »SAVINJA« NOVA GODBA
Ob dolgih jesenskih večerih in že
daljših zimskih nočeh, bi Celjani res
preveč prodajali dolgčas. V restavracij-
ske in barske prostore Hotela »Savinja«
ljudje sicer radi hodijo, toda kaj, ko
do sedaj ni bilo drugače godbe kot ob
sobotah in nedeljah. Uprava hotela je
prišla na posrečeno misel. Poiskala je
stalno godbo, ki bo igrala vsak dan ra-
zen ponedeljka. To godbo marsikdo
pozna in bo trdU, da je imela uprava
hotela srečo. Podpisala je pogodbo e
godbeniki, ki so čez poletje igrali v
Dobrni Tudi v Celju so nekateri od
teh godbenikov že igrali. Vsem nam je
bilo žal, ko so odšli. Ta godba bo izpo-
polnjevala dosedanjo vrzel. Poleg ples-
nih komadov bo igrala tudi koncertne
komade.
Prav gotovo bo ta novost povečala
obisk Celjanov v tako imenovanem
»Samskem domu«.
CENE NA CELJSKEM ŽIVILSKEM
TRGU V TEM TEDNU
(Cene v oklepaju veljajo za
privatni sektor)
Krompir 15 (15), koleraba — (30),
ohrovt 16—20 (20—25), solata 30^0
(30—100), cvetača 60 (80), pesa 30 (25—
35), buče — (20), čebula 24-^0 (40—60),
česen 80 (120—180), fižol zrno — (50),
fižol stročji — (40), mleko — (30—32),
skuta — (120), smetana — (160—200),
surovo maslo—(450), vino — (100—130),
žganje — (300), jajca — (18—20),. orehi
celi — (120—160), slive 40 (40—50), gobe
— (200—300), grozdje 64—80 (40—50),
jabolka 14—18 (15—20), breskve 24 (25
— 40), paradižnik 30 (30—60), paprika
30—40 (30—60), peteršilj — (50—60),
zelje v glavah 10—16, zelje ribano 30
—36 (50), korenček 36 (30—60), kumare
— (30—80), med — (400),, špinača —
(100—150), limone 280 (—), kostanj —
(25—45), perutnina — (350-^50), por —
(60), redkev 12 (30—35),, repa sveža —
(20), repa ribana — (50), jabolčnik —
(30), kutine — (30—40), orehova jedrca
— (450), suho sadje — (80)„ suhe gobe
— (80).
Gibanje prebivalstva v Celju
v časn od 1. do 10. 10. 1955 je bilo rojenih
34 dečkov in 39 deklic.
Poročili so se:
Franc Vozič. kmetijski tehnik in Ivana Kodrič,
računovodkinju, obn iz \ rbja; Viiuenc Alejač,
železostrugar in Jožefa Pire, nameščenka. oba
iz Celja; Mihajlo Bokan, oficir JLA iz Splita
in Branislava Tlirair, trg. pomočnica iz Celja;
Dušan Janežič, študent elektrotehnike iz Gro-
snplja in Elizabeta Kajtnn, zobotehnik iz Ljub-
ljane: Gvidon Pust, mizarski pomočnik iz Dola
pri Hrastniku in Marija Magdalena Grešak,
zobna inštrumentarka iz Turjn: Peter Štrukelj,
čpvliarski nonmčnik in Ana Slapnik. delavka
oba iz Celja; Franc Sotošek, delavec in Angel«
IVibežil. bolničarka, oba iz Celju; dr. Petrovič
Stanislav, zdravnik in Angela Peruš, medicin-
ska sestra, oba iz Celja.
Umrli so:
Leopold Bonajo, krojaški mojster iz Celja, star
45 let; Jože Lipnik, novorojenček iz Skal pri
Velenju; dr. Jakončič Franc, zdravnik iz Go-
rice; Marija Pirnat, rojena Šmon, gospodinja
iz Gavc, stara 60 let; Ivan Šumandl, šolar iz
Petrinja, sfnr 8 let: Jožef Pndgrnjšek, iinokoien
kovač iz Bezovja, star 65 let; Anton Streicher,
nadzornik žel. proge iz Celja, star 55 h-l; Sta-
nislav Medved, upokojenec iz Šentjurja na
Polju, star 44 let; Ferdinand Motnikar. čevljar
iz Pečovnika. star 75 let; Karolina Zaler, po-
Ijedelka iz Pijovcev, stara 19 let; Marija Kri-
vec, rojena Krebs, upokojenka iz Celja, stara
6? let; Anton Pavlic, upokojenec iz Brnice,
star ?6 let; Kari Potočnik, zidar iz Celja, star
70 let.
Pri ;trgov8kem podjetju
Volna
nič novega - samo
ZABAVILI VEe£R
Pri celjskem trgovskem podjetju
»Volna« je vse po starem. Izložbe so še
vedno v izgradnji, torej stanje je sta-
ro. Blago, ki ga prodajajo je vedno naj-
boljše kvalitete, najmodernejših vzor-
cev in barv, tudi to menda že vsi vemo
— torej nič novega. Kaj bi torej bUo
novega?
Vprašajte jih sami, če je kaj novega
pri njiljb.
»Nič, sicer pa bomo po stari navadi
imeli predzadnjega v tem mesecu spet
kulturno zabavni večer. Morda bi to
stai-o tradicijo vendarle vzeli za no-
vost?«
To je že tretja prireditev, ki nam jo
pripravlja »Volna« v Celju. Tokrat so
strune nekoliko drugače ubrali, ker ve-
do, da je potrošnik izbirčen, a ne samo
pri blagu, tudi v dvorani hoče kaj no-
vega videti, kot ne mara nositi vedno
eno ponošeno obleko.
Fero Souvan oziroma njegov orke-
ster z nepogrešljivo claviolino nam je
že znan. Torej nič novega. Toda ta or-
kester nam je Celjanom kot svečana
obleka, ki jo redko nosimo, pa nam je
vedno kot nova. V naši garderobi ima-
mo obleko, ki bi jo kar naprej nosili,
toda vročih dni je malo. Nekaj takega
je med nastopajočimi znana pevka Vida
Lavrenčičeva s svojimi ognjevitimi
južnoameriškimi napevi. Božo Podkraj-
šek in Zlatko Zei nas bosta žgečkala, da
nam zdaj na jesen ne bo tolšča pokva-
rila vitke linije. Torej vse po starem.
Kot poslovni prijatelj »Volne« bo na
tem večeru prikazala Tovarna pletenin
»Rašica« pri Ljubljani revijo pletenin
oblačil, kot so obleke, kostumi, jopice
itd. S seboj pripeljejo svoje manikenke,
ki so baje kar čedne, kar je tudi no-
vost za Celje. (Oprostite zlobi.)
Pozor. Pri vseh štirih predstavah na
en dan (to je rekordno mučenje an-
sambla — tudi novost) bo podjetje
»Volna« delilo nagrade. Sicer pa tudi
to ni nič novega. Stara navada je že-
lezna srajca.
Podjetje tokrat vstopnic ne bo rezer-
viralo niti prodajalo. Pustite telefon
kar pri miru. To je sicer novost, toda
podjetje želi. da bi vsak dobil vstopni-
co — predstav bo dovolj. Predprodaja
bo pri blagajni Ljudskega odra od 25.
oktobra dalje, dnevno od 16. do 18. ure.
Nič novega torej ni, da si trgovsko
podjetje »Volna« vedno znova prizade-
va, da nam poleg dobre in kulturne
postrežbe v trgovini, posreduje in pri-
pravi kulturne in zabavne prireditve,
ki jih veselim in lepega željnim Celja-
nom ter okoličanom ni nikoli preveč.
..,1N ZALEDJA
o delu občinskega odbora prosvetnih društev
v Vojniku
' Komune — nove, večje občine —
zopet nova upravna razdelitev, vse to
je pretekle mesece dajalo ljudem snov
za mnoga razpravljanja. Kako se bo to
novo zopet obneslo? V čem bo boljše?
Po dobrem mesecu od ustanovitve
dobiva delo jasnejše oblike.
Med mnogimi družbenimi organiza-
cijami, od katerih vsaka na svoj način
posega v načine in cilje našega žitja,
je Ljudska prosveta organizacija, ki naj
dopolnjuje vzgojo in izobrazbo našega
človeka.
Okrajni izvršni odbor celjske Ljudske
prosvete je v drugi polovici septembra
na svoji seji predvidel ustanovitev ob-
činskih zvez prosvetnih društev v no-
vih občinah.
V vojniški občini vključuje odbor
Občinske zveze prosvetnih društev
I>et društev, in sicer: Vojnik, Franko-
lovo, Strmec, Socko in Dobrno. Teden
dni po ustanovnem sestanku, se je od-
bor sestal. Ta sestanek je že dal slutiti
koristnost povezave in izmenjave misli
ljudi, ki delajo v približno podobnih
prilikah. Po pregledu možnosti v vsa-
kem posameznem društvu, to je sedaj
v ožjem krogu mogoče,, je bil sestav-
ljen okvirni program dela. Tako bodo šti-
ri društva imela predavanja na Ljudski
univerzi, nadaljevalni izobraževalni te-
čaji bodo v treh društvih, na novo
bosta ustanovljeni dve pevski društvi,
igralske družine v vseh društvih bodo
naštudirale vsaj po dve igri in reži-
serji posameznih društev si bodo med-
sebojno pomagali pri študiju in izved-
bi del. Knjižnicam bodo v vseh dru-
štvih p>osvetili čim več pozornosti.
Začetno delo v okviru novih občin
že osvetljuje namen nove upravne raz-
delitve. Boljše poznavanje krajevnih
razmer bo lahko dajalo več pobud, ved
načrtnosti v delu in tudi več medse-
bojne pomoči.
V. F. D.
ASFALTIRANJE  SEVERNE
STRANSKE CESTE V ŽALCU
Zadnja leta dobiva središče našega
hmeljarstva in sedež žalske občine
vedno lepše lice. Začeli so asfaltirati
oziroma kockati savinjsko magistralo.
Ob lanskem kongresu evropskega
biroja za hmelj so asfaltirali južno
stransko cestišče in cesto, ki drži
mimo banke proti postaji, medtem ko
je ostala severna stranska cesta še ved-
no v starem stanju. Zaradi določitve
novih avtobusnih postajališč so zadnje
dni pričeli modernizirati tudi cestišče,
s čimer bo za vselej konec neprijetne-
ga in zdravju škodljivega prašenja v
trgu. Ce bo občina začeta dela na mo-
dernizaciji ulic in cest nadaljevala tudi
še mimo pošte in proti postaji, potem
šele bo dobil prijazni trg ob Savinji
resnično prikupno podobo.
NA  ŽALSKI  GIMNAZIJI  NAJ
rOSKRBIJO  ZA  SHRANJEVALNICO
KOLES
Dan za dnem se vozi v žalsko gim-
nazijo od blizu in daleč s kolesi nad
150 dijakov in dijakinj. Ker v šolskem
poslopju ni na razpolago ustreznih pro-
storov za shranjevanje koles, jih ne-
srečni dijaki shranjujejo na dvoriščih
lastnikov hiš, deloma jih pa prislanjajo
kar ob drvarnico na šolskem dvorišču.
Nič čudnega ni, če pri taki praksi temu
ali onemu izgine električna svetilka
ali pa mu jo kak nepridiprav razbije.
Neogibno potrebno je, da najde upra-
va šele potrebna sredstva za postavitev
lesene shranjevalnčce koles, s čimer
bo za vselej odpravljeno dosedanje
nemogoče stanje.
IZ POLZELE
Pred dnevi so upokojenci pod po-
kroviteljstvom Tovarne nogavic na Pol-
zeli proslavili 10. obletnico osvobod-tve.
Na proslavil, katere so se udeležili sko-
raj vsi od 162 upokojencev, je govoril
predsednik Občinskega odbora SZ.DL v
Žalcu tov. Ivan Kovač. Ob tej priliki
so upokojenci razvili tudi društveni
prapor.
Na Polzeli bodo 29. novembra razvili
kar štiri društvene prapore. Za to pri-
liko že pripravljajo pnimeme programe.
Prapore bodo razvila tamkajšnja dru-
štva Svoboda, Partizan, sindikalna po-
družnica Tovarne nogavic m tovarniško
gasilsko društvo.
Z VRANSKEGA
Preteklo nedeljo je bUa na Vranskem
mladinska komunska konferenca. Kon-
ferenca je pokazala, da je b:lo delo
mladine na Vranskem precej pomanj-
kljivo. Dve mladinski Organizaciji sta
v tej občini in obe v trgu. V bodoče
bodo morali odpraviti razliko med trž-
ko in okoliško mladino, pridobiti čim
več novih članov,, organizirati predava-
nja ter postaviti mladinske aktive v
Kovinskem podjetju in Prekopi. Na
konferenci je bil navzoč predsednik
okrajnega komiteja LMS tov. Gradišnik
ter zastopniki množičnih organizacij 2
Vranskega.
K. J.
IZ PREVORJA
Svet za zdravstvo občine Šentjur je
razpravljal o zobni amouianti na Pre-
vorju. Ker je Kozje sedaj brez zobarja,
si prebivalstvo želi, da bi šentjurski
dentist ordiniral enkrat tedensko na
Prevorju. Okoliš je velik in ljudem bi
bilo zelo ustreženo, če bi si lahko po-
iskali bližje zobotehnično pomoč, s če-
mer bi si prihranili na času Ln stroških.
IZ SLIVNICE
Nedavno so imeli slivniški zadružniki
polletni občni zbor. Zboru je prisostvo-
val zastopnik OZZ dr. Pavlic. Na ši-
roko so obravnavali delo kmetijske za-
druge. Po uvodnem govoru predsednika
zadruge tov. Cokle Ferdinanda, so po-
ročali predsedniki pospeševalnih odse-
kov. Iz teh poročil je bilo razvidno, da
si povsod prizadevajo povečati dejav-
nost. Zlasti se trudijo živinorejci in
sadjarji. Sadjarjem dela največ pre-
glavic kapar, vendar ga vztrajno uni-
čujejo. Tudi živinorejci si zelo priza-
devajo,, da bi imeli čim več čistokrvne
živine. Uslužbenci trgovine se morajo
ukvarjati še z vrsto drugih del in tako
mnogo pripomorejo k dohodkom zadru-
ge. Primankuje strojev in ljudi, a kljub
temu ima zadruga ob polletju okoli
900 000 din dobička. Tukaj ima glavni
delež trgovina, kajti ni še všteta vred-
nost poljskih pridelkov.
A. D.
6ibanj8 prebivalstva v celjski okolici
v času od 1. do 10. 10. 1955 je bilo rojenih
15 dečkov in 10 deklic.
Poročili so se:
Stanislav Jurkovič, klepar iz Sp. Sečova, obč.
Rogaška Slatina in Stanislava Plemenitaš, sla-
ščičarka iz  Rogaške Slatine;
Umrli so:
Jera Sedminek iz Podloga obč. Žalec, stara
69 let; Frančiška Cokan iz Zg. Roj, obč. Žalec,
stara 69 let; Ivana Uršič iz Šempetra v Sav.
dolini, stara 44 let; Marko Knežar, posestnik
in gostilničar v Brodeh, obč. Vransko, star 68
let; Terezi in Povšner. gospodinja iz Jeronima,
stara 63 let; Antonija Krtižan, posestnica ia
lo|ioi, olir. Rugu!>ka Slutiiia: Rok i-'uUK'nik,
osebni upokojenec iz Loga, obč. Rogaška Sla-
tina, star 4? let; Jožefa Matko, zasebnica i>
Tešove, obč. Vransko, star 69 let;
(V nekaterih krajih imajo zakotne bike, ki niso pasemsko čisti — še več,
celo nesposobni)
Franček Frakelj očancu:
»Oče,   pa   ste   povedali   temu   smrkavemu bikcu zakaj gre!«
Franček Frakelj je sanjal, da se mu
je takole godilo na vinski poskušnji.
Pa le sanjalo — »štamperl« je bil v
, resici predrag.
Preklic pod lipo: da kdo ne stori v
»štali« hudega greha krvoskrunstva!
Pazite, da bik ne ipride do sestre!
Manjše podjetje v Celju sprejme
RAČUNOVODJA
pod ugodnimi pogoji
Ponudbe na upravo lista pod
»Knjigovodja«
TEKSTILNA TOVARNA
ŠEMPETER V SAV. DOLINI
prodzvaja in nvidi l>eljeina platna
v vseh iSrlnah. Naši kvaliteitini
izdelki so cnana na domstčeim ln
tujeim trgu.
KMETIJSKA ZADRUGA
SLIVNICA PRI CELJU
proda naslednja osnovna
sredstva:
1. krožno brano
2. robkač za koruzo
3. okopalnik vprežni
4; ročni okopalnik
5. sejalnico za koruzo
6. šivalni stroj »Singer«
7. pisalni stroj
»UranLa«
Vsi ti predmeti so v dobrem stan-
ju. Interesenti naj se zglasijo v
zadrugi dne 16. 10. 1955 ob 10. uri
ali pa pošljejo ponudbe na naš
naslov.
V ŽALCU OD 16. DO 22. OKTOBRA 1955
Stev. 41 — stran 6
CELJSKI   TEDNIK,   14.  oktobra   1955
IZREDNA  KONFERENCA  »SVOBOD« IN LJUDSKO-PROSVETNIH
DRUŠTEV CELJSKEGA OKRAJA
{eprav mimo dnevnega reda je RAZPRAVA
V tm ZADELA PROBLEME, ki naj jih
obravnavajo prvosvetne organizacije
v nedeljo dopoldan je v dvorani SGP »Betona« bila izredna
konferenca predstavnikov DPD »Svobod« in vseh ljudsko-prosvetnih
društev celjskega okraja, katere se je udeležilo nad 120 delegatov in
gostov. Konferenci so prisostvovili: Član Glavnega odbora Zveze »Svo-
bod« tov. Roman Albreht, sekretar OK ZKS v Celju tov. Franc Simo-
nič, predsednik OSS v Celju tov.AIbin Medved, predsednik Sveta za
šolstvo tov. Anton Aškerc, predsednik Sveia za kulturo OLO tov. Tine
Orel, predsednik Sveta za kulturo celjske občine in predsednik OO
Ljudske prosvete tov. Marica Frece ter veliko število najvidnejših
delavcev ter organizatorjev pro^>vetnega življenja v okraju.
Namen te konference je bil,da se delegati prosvetnih društev se-
znanijo z vsebino vzrokov, ki so terjali izreden Kongres DPD »Svo-
bod« in ljudsko-prosvetnih društev, ki bo čez teden dni na Jesenicah.
O desetletnih uspehih kulturnopro-
svetnih, umetniških in ^ izobraževalnih
društev je v uvodu poročala tov. Ma-
rica Frecetova. V svojem poročilu je
navedla, da je v celjskem okraju 15
društev »Svobod« s 5200 člani in 87
drugih ljudskoprosvetnih društev z 8800
člani. Vsa ta društva so opravila uspe-
šno svojo nalogo pri dviganju kultur-
ne ravni in prosvetljevanju ljudskih
množic.
Prvi je v razpravo posegel tov. Ro-
man Albreht. Poročal je o vzrokih, ki
so pripeljali do sklepa o sklicanju iz-
rednega kongresa na Jesenicah. Mi ne
moremo biti zadovoljna, je dejal tov.
Albreht, če nauoitmio nekoga zapeti pe-
sem, ali recitirati. Tako čitalniiško pro-
STvetarstvo je pri nas minilo. Mi nima-
mo več opravka z ljudmi, ki |im ni
treba pomagati zgolj iz duhovne zaosta-
losti, mi iimamo višje naloge. Delovni
človek je danes gospodar v svoji drža-
vi, mi moramo zgraditi novega člo-
veka, človeka, ki bo kos vsem nalogam
naše socialistične graditve. Tega pa ne
moremo več doseči s predpisovanjem
programov dela v društvih. Društva
morajo obravnavati tisto, kar je naj-
bolj potrebno za vsestransko izobraz-
bo delovnega človeka. Tov. Albreht je
na široko razložil načrte in smer de-
lovanja prosvetnih društev v bodoče.
Obrazložil je tudi glavne spremembe
v organizacijskem pogledu delovanja
bodoče enotne organizacije prosvetnih
društev pri nas.
Zelo živo je v razpravo posegel pri-
zadevni pevovodja celjske »Svobode«
prof. Ferlinc. PojasnD je, da vsi zati-
ralski družbeni redi temeljijo na in-
dividualizmu in samopašnosti vladajo-
čih vrhov, medtem ko ljudstvo ni ime-
lo prilike izobraževanja. Mi moramo
poskrbeti, je dejal, da postanejo naši
delavci, kot lastniki proizvajalnih sil,
vsesitransko izobraženi, da bodo razu-
meli ekonomiiko, da bodo laže in z
večjim uspehom gospodarili.
Delegat iz Prebolda je ppozoril, da
pri tej preosnovi društev ne smemo
pozabiti na kmečka društva, na izobra-
ževanje kmečkega prebivalstva, saj le
to še posebno potrebuje pomoč.
Tov. Simonič je pozdravil ta prispe-
vek k razpravi. Potrdil je, da je pro-
svetno delo še posebno važno med
kmečkimi prebivalci. Danes se doga-
ja, da kmetje nasedajo špekulantom, so
zaradi neznanja gospodarsike politike
obrnjeni k samim sebi in teže razu-
mejo naše skupne napore ter interese.
Tov Simonič je precej na široko raz-
pravljal o tem, da ne moremo uspešno
dvigati življenjske ravni deloAmim lju-
dem, če tega ne storimo pri osnovah.
Samo zmanjšanje kapitalne izgradnje,
znižanje izdatkov za armado še ne
more stanju odpomoči. V naši državi
ne sme nihče imeti boljšega življenja
na račun drugega, pa tudi kmetje ne
na račun delavstva.
Razprava se je preusmerila v živa-
hen pogovor o vseh najbolj perečih
gospodarskih, družbenih in političnih
problemih. Neopazno je razprava ne-
koliko zdrknila s predvidenega dnev-
nega reda, toda zelo pozitivno. Razpra-
va, v katero so ognjevito E>osegali dele-
gati in gostje, je močno zainteresirala
vse. Ker so prihajale na dan besede o
vseh mogočih problemih, ko so nanje
drugi spet odgovarjali, se je pojavila
vrsta takih zaključkov, ki bodo v bo-
doče temelj prosvetnega delovanja.
Tovariš Roman Albreht je presene-
čen nad tako živahnim razpravljanjem
dejal: Trudil sem se, da bi vam čim bo-
lje prikazal smernice za bodoče delo
prosvetnih društev, ^ toda ni mi zdaleč
tako uspelo, kot je v razspravi uspelo
vam samim. To, o čemer ste govorili,
to so področja vašega delovanja, to so
problemi, ki jih boste morali razjasniti
med ljudmi.
Zal te bogate in vsebinsko pestre
razprave ne moremo podrobneje opi-
sovati. Trdimo le lahko, da je malo ta-
kih sestankov in konferenc pri nas, s
katerih bi udeleženci odnesli toliko ko-
ristnih misli.
Na koncu so delegati izvolili 27 de-
legatov za izredni kongres na Jeseni-
cah. Med delegati so biLi izvoljeni tudi
tov. Franc Simonič, tov. Albin Medved,
tov. Andrej Svetek, tov. Frece Marica,
na posebno željo štorskih železarjev,
pa je bil izbran tudi tov. Roman Al-
breht za delegata našega okraja.
OB CELJSKEM "OTHELLU"
(1. oktobra 1955)
Spet so se odprla vrata našega gle-
dališča, sipet se bodo vrstili teatrski ve-
čeri, za naše mesto v zadnjih letih edini
kulturni dogodek, kii z istim predmetom
prešinja in prevzema več kot tisoč lju-
biteljev gledališke umetnosti. Ta del
celjskega občinstva živi z gledališčem
in preživlja sezono od premiere do pre-
miere, od abonmaja do abonmaja. Gle-
dališče, ki se mu je posrečilo okoli sebe
zbrati toliko in takih ljudi, nedvomno
dela v ugodnem ozračju, kajti gledali-
šče je bolj kot vsaka druga umetnost
navezana na družbo, je socialna, ljud-
ska umetnost. Tu pa že naš avditorij, ki
mu marsikdo, zaverovan v arhitekturo
in ureditev doslej običajnih in modnih
gledaliških hiš, očita to dn ono pomanj-
kljivost, občinstvo za nekaj ur intimne-
je poveže med seboj in ga takorekoč
pretopi v živo substanco gledališča, nje-
gov duhovni temelj (saj o material-
nem že dolgo ne moremo več govorliti,
ker gledališče pri nas ne živi od in-
kasa). Zares smo Celjani lahko veseli
svojega g'ledališča. Žrtve naše skupno-
sti niso biie zastonj, gledati moramo le,
da bomo od predstave do predstave do-
življali mlisterij gledališča tako, kakor
je za njegovo rast najbolj potrebno in
ugodno: njegovo človeško, intimno
stran bolj kot umetniško in obrtno.
Celjski Othello! Vsekakor z vidika
umetniško-obrtne strani nadvse nape-
ta, živčna zadeva. Mlado gledališče, ki
je pod iziredno močnim umetniškim in
pedagoškim vodstvom zares uspelo s
Hamletom in tisti predstavi dalo blesk,
ki bi ga komaj komaj kdo pričakoval od
tako majhnega gledališča, se spoprime
z eno od najbolj premoziganih Shakes-
pearovih štori j, s snovjo, ki je Shakes-
peare vanjo prodiral z vso močjo
ustvarjalnega duha od prvih del pa sko-
raj do zadnjega, s snovjo, ki predstavlja
z vsemi svojiimi odtenki enega od naj-
bolj splošnih človeških impulzov. To je
snov, ki enako zajema v svoj čar in žar
antičnega, renesančnega in današnjega
človeka.
Ne čutim se v gledališki praksi iin
teoriji toliko podkovanega, da bi na-
tanko ocenil delo igralcev, režiserja,
umetniškega voidstva in vseh drugih
činiteljev, ki od njih zavisi uspešnost
predstave. Zato samo nekaj opazk.
O režiji Shakespearovih del se je
toliko napisalo, da je težko kaj novega
iztuhtati. Ogoljen oder, oder brez re-
alistične navlake, ki jo je terjala de-
loma miselnost, oder brez kulis, ki je
prepuščen igni svetlobnih šcpov, seveda
tudi ni novost. S tem se je mnogo
ukvarjala ruska shiakespearologija, v
letih pred zadnjo vojno n. pr. režiser
Realističnega teatra Ohlopkov. To je
bilo za uprizoritev Shakespearovih ve-
ledram revolucionarno dejanje in dra-
maturgiji večji del ne v škodo, čeprav
tako režijo rado vleče v formalizem,
lahko pa tudi v čudne domisleke. No,
Gomibač je srečno izvozil med to Scilo
in Karibdo in dal v smislu svojcih raz-
predanj v Gledališkem listu posrečeno
režijo enega dramatsko, igralsko in člo-
veško najbolj zahtevnih del velikega
ustvarjalca značajev, dramatskega Moj-
zesa, ki je iz mrtve skale s čarovno pa-
lico izvabljal vodo življenja. Ce bi ho-
tel zaobseči celotni vtis o njegovi re-
žiji, bi rekel, da mi je všeč izredno
resno, naravnost težaško delo, ki ga je
opravil, izdelanost in doslednos<t njego-
ve uprizoritve. To pomeni, da je Gom-
bač režiser z trdnim konceptom, s so-
lidnimi prijemi in preciznim režimom.
Na drugi strani pa sem v režiji pogre-
šal mladeniškega poleta, želel bi videti
v uprizoritvi več ozračja in bleska. Da,
bleska, tistega shakespearskega bleska,
ki ne zavisi od dolžine predstave, od
kulis in druge mašinerije, marveč od
sloga, od viharnosti »letečih« besed, ki
vro preko ritmičnihi jezov in ustvarjajo
ozračje duha, kulture, duhovitosti,
praznik, ki slavi lepote jezika in njego-
ve — soli, poezlije in poetičnosti. Gk>m-
bač je z uprizoritvijo podal dramatično
moč, dramatsko koncentracijo in dra-
matsko miselnost in s tem svojo nalogo
opravil tako, da je predstava prepri-
čala. Za moj okus pa bo treba pri tem,
ko terjamo »naravnost« igre, določiti
neko mejo. Zdrava, mladostna teatral-
nost spada k Shakespeareju in je besie-
dilu primerna.
Škofov Othello je gotovo doslej naj-
večja stvaritev tega našega igralca.
Igralsko močnejši je bdi v svojem lju-
bosumju, manj prepričljiv v svojem po-
veljniškem dostojanstvu. Jeršinov Jago
je bil, čeprav je lizgubil tradiciolnalno
demoničnost in patetično kovarstvo,
dober Jago, ne pretežak in ne prelehak,
prav toliko sproščen, kolikor mora
Othello biti tog v svojem dostojanstvu
in zaupljivosti. Oba igralca sta s svo-
jima likoma upriizoritev držala na taki
višini, da ji brez pridržka gre prilastek
— dostojna, uspešna, pozitivna postav-
ka celjskega teatra. Ostali igralski zbor
.le bil napet na isti lok in je v celoti
dobro rešil svojo nalogo. Po slogu igre
mi je bil najbolj všeč KroSlov Cassio,
všeč pa tudi po skrbi, ki jo ta igralec
posveča govorni kulturi. Tudi iigra Emi-
lije (Krošlova) v prizoru pred smrtjo
je biLa igralski biser, ki ga lahko vde-
lamo na častno mesto v naši gledališki
kroniki. Desdemona, ki jo je dala Gor-
šiičeva, je bila izredno lep kontrast vi-
harju, ki divja v Othellu, viharju, ki
jo izruje, preden se sama prav zave
njegove usodnosti. Tudi Bionoa (Ma-
verjeva) in Dolfnarjev Rcderigo sta bila
igralska lika, ki sta plastiko predstave
karakterno poživela in dala lep delež
k njenemu umetniškemu nivoju. Od
ostalih mi je imponiral Kušarjev dož
s svojo mimo, dostojanstveno, inteli-
gentno igro. Strnadov Brabantio bi v
prvem dejanju, ki je potekalo nekam
medlo, utegnil dati več dramatske krvL
Naštejmo še ostale igralske sodelavce,
ki so se dostojno vključili v igralsM
zbor celjskega Othiella v sončni jeseni
leta 1955. Častnika je igral Tone Vrabl,
prvega senatorja in drugega plemiča
Vlado Novak, drugega senatorja in
prvega plemiča Cveto Vernik, mornar-
ja in Graziana Avgust Sede j, sla An-
ton Planine, Montana Franc Mimik,
tretjega plemiča Leopold Bonajo in Lo-
dovica Peter Božič, ki je dostojanstveno
zastopal beneško oblast.
Scena Svete Jovanovića se je obzir-
no ogniLa prehudi teatralni empiriji,
kostumi so bili okusni in manj stiilizii-
rani kot scena, glasbe pa bi bilo lahko
več, saj je pri taki sceni akustčni ele-
ment, šum in ton, nadomestiLo za pašo,
k: je očem vzeta. In ker smo že pri.
akustiki, naj mi bo dovoljena še opom-
ba o govorni kulturi večine igralskega
zbora: Shakespearov jezik v Zupanči-
čevem prevodu je neprecenljivo boga-
stvo, ki ga mora igralec razkazati na-
vzven s kvantiteto, navznoter z linten-
ziteto in s pravim odnosom med obe-
ma. Povezanost se zliva z dinamiko in
ritmilco v nezajezljiv tok, ki človeka
prešine in potegne za seboj. Jezlik je
neko-č Prijatelj primerjal skrinji zaveze,
Herder pa je terjal od bralca pesniško
oko, ki v pesniškem izrazu vidi živo
telo, v katerm njegov duh misl in
ustvarja. Kleist pa je napisal zname-
nit sestavek o tem, kako se misli usovr-
šujejo z govorom, kako je veličina mi-
sli odvisna od veličine in popolnosti je-
zika. Beseda, bajna moč! je vzkliknil
mojster Zupančič. Prav na tej točki je
bil celjski Othello šibak. Treba bo več
spoštovanja do bajne moči, ki jo pe-
sniška beseda ima, i>a bo naš teater
zares pravo svetišče našega jezika,
»prava pot v deželo duhov«.
Kot kronisti zabeležimo še delno no-
vost v opremi Gledališkega lista, no-
vost, ki jo je pred leti uvajal v sloven-
sko tiskarstvo prav tako gledalliški stro-
kovnjak Delak. T. O.
CeljsRa Svoboda
pred novo sezono
Med celjskimi kultumoprosvetnimi
dmštvi si je Svoboda pridobila velik
ugled, spKJŠtovanje in priznanje. Svoje-
ga slovesa pa si ni pridobila samo z
velikim številom članstva, marveč le
z lepimi uspehi svojega kulturno-'pro-
svetnega dela. S svojim smotrnim de-
lovnim načrtom si utira pot v široke
ljudske množice. Njene sekcije imajo
polne roke dela. Izobraževalna sekcija
ima za sabo dva tečaja s približno 60
udeleženci. Pevska sekcija vzdržuje
moški dn ženski pevski zbor. Moški
zbor je s svojimi 42 nastopi, zlasti pa s
tiirnejo po Hrvatski in Bosni, kjer je
priredil 8 koncertov, ponesel našo pi-
ševa daleč prek meja Slovenije. V glas-
beni sekciji se uveljavljata njen tam-
buraški zbor in glasbena šola. Njeni
učenci iz vrst delavskih staršev — 56
po številu — se uče violine, klavirja in
harmonike. Zelo bogata knjižnica šteje
nad 4000 knjig, število bralcev pa že
terja nabavo novih knjig, ki jih dru-
štvo sproti nabavlja. V drama^M sek-
ciji se je povzpel njen odsek Zagrad—
Pečovnik s 4 uprizoritvami in že pri-
pravlja nove. Zanimiv je načrt pevske
sekcije. Oba zbora pripravljata kon-
cert celjskih komponistov od Ipavcev
do najmlajših, ki jih je kar 14. Vse-
kakor lepa zamisel!
Skoro vse sekpije imajo težave s
prostori, najbolj pa to občuti dramat-
ska sekcija. Edini prostor za vse vrste
vaj je mala dvoranica pri bivšem Ju-
goslovanu. Le-to pa uporabljajo tudi
množične organizacije za svoje zbore
in sestanke. Mnogovrstno izobraževal-
no delo je združeno z velikimi ovirami.
Zahteva ipo gradnji delavskega kul-
turnega doma v Gaberju postaja vedno
glasnejša. Do uresničenja tega ideala
smo še daleč. Da se tako agUni celj-
ski Svobodi omogoči neoviran razmah,
ji je treba nuditi primernejše prosto-
re. Najbolj bi ji ustregli, če bi dobila
primeren gledališki oder z dvorano.
Morda ni napačna ideja, da bi se dra-
matska sekcija Svobode združila z
Ljudskim gledališčem, njegovi prostori
v Narodni banki bi tako služili obema.,
Smoter obeh gledaliških družin je isti:
širiti dramsko umetnost med najširše
plasti ljudskih množic, je pa tudi ve-
likega vzgojnega pomena. Z dobro vo-
ljo in trezno preudarnostjo se vse do-
seže.
Znano je, da ima Ljudsko gledališče
v Celju posebne težave zaradi visoke
najemnine odra in dvorane, ki znaša
mesečno 25000. Brez izdatne subvenci-
je jih to gledališče ne zmore. Laže pa
bi jih zmogli obe organizaciji skupaj.
Treba je dobro preudartti in naglo
ukrepati. Svobodi je treba nuditi mož-
nost za neoviran razvoj v njenem kul-
turnem iil>oslanstvu.
Ob tej priliki še naj omenimo zamisel
o ustanovitvi tako imenovanega male-
ga »žepnega« gledališča v Celju. Malo
gledališče se odlikuje po tem, da ga
sestavlja gledališka družina z malim
številom igralcev. Le malo število so-
delujočih ji omogoča gostovanja po
vseh naših vaških odrih. Tudi to gle-
dališče bi potrebovalo vsaj oder in
primerno dvorano. Pravijo, da bi se z
malimi finančnimi sredstvi vse to dalo
urediti v rimljanskem stolpu v Razla-
govi ulici, ki sedaj služi kot skladišče.
Ta oder in mala dvorana bi hkrati slu-
žila tudi celjskemu Lutkovnemu gle-
dališču, ki ga v Celju zelo pogrešamo.
Obe rešitvi problema okrog ljudske-
ga odra v Celju sta vredni upošteva-
nja. Svobodi pa želimo, da bi za svoje
požrtvovalno kulturnoprosvetno dejav-
nost  dosegla tudi  primerne  prostore.
MED NOVIMI KNJIGAMI ...
DOKUMENTI NOB:
MED MRZLICO IN DOBROVLJAMI
v Celju je te dni izšla knjiga »Med
Mrzlico in Dobrovljami«, ki vsetouje
obilico izredno pomembnega gradiva iz
predvojne borbe delavskega razreda ter
iz velikih dogodkov ljudske vstaje na
tem predelu našega okraja.
Sodelavci knjige so mnogi živeči
prvoborci in revolucionarji, nrmogo gra-
diva pa je zbrala komisija za zbiranje
podatkov in dokumentov pri OO ZB.
Tov. Stane Terčak, ki je knjigo ure-
dil in zbral veliko doslej neznanih
dokumentov, je uspel s to knjižno iz-
dajo posredovati sedanjim in bodočim
rodovom obilico bogatega materiala,
vsestransko preverjenega, tako da je
ta knjiga, poleg zanimivosti, ki veje v
njej, najbolj objektivna slika dogod-
kov predvojnih in medvojnih dogod-
kov pri nas. Zelo posrečen je način,
ko spomine borcev spremljajo origi-
nalna poročila okupatorskih žendar-
merijskih in gestapovskih izpostav. Ta
poročila so sicer nekolilio pretirana,
toda daleč od pompoznosti poročil ki
propagande, ki so jo Nemci objavljali
med vojno za javnost. Spomini borcev
in poročila okupatorjevih vojaških kro-
nistov se včasih presenetljivo sklada-
jo, dostikrat pa okupatorska poročila
dopolnjujejo nekatere manj jasne do-
godke, ki so pri borcih že šli v r>oza-
bo. Knjiga ima okoli štirideset sestav-
kov, veliko slikovnega materiala in
skic. Obsega 17 tiskovnih pol ali nad
200 strani. V njej srečujemo tale ime-
na avtorjev: Albin Vipotnik, Nestl
Zgank, Fran Roš, Janko Orožen, Anton
Kotnik, Ludvik Zupane, Franc Hribar,
Viktor Šoštar, Edi Gole, Marija Vipot-
nik, Stane Terčak, Ivan Mogu in druga.
Mnogo je v knjigi konkretnih imen
borcev, imen domačij, ki so partiza-
nom dajale podporo in pomoč, vmes so
izdaje, velike okupatorske represalije,
prvi talci itd.
Vsekakor je zadnji čas, da je ta knji-
ga zagledala beli dan. Spomini na slav-
no preteklost iz dneva v dan bledijo,
borci pozabljajo posameznosti, gradiva
bo vedno manj in če ne bodo vsi ti
ST>omini čim prej našli svoje mesto v
knjigah in zbirkah gradiva pri komi-
sijah ki jih zbirajo, bomo osiroteli za
izredno važne podatke o velikih do-
godkih, ki so spremenili razvoj naro-
dov Jugoslavije v progresivno smer.
Veseli nas, da je prva taka knjiga o
borbi in osvoboditvi našega naroda na
enem delu celjskega okraja izšla.
IZ ALBUMOV NAŠIH UMETNIKOV
AKADEMSKI SLIKAR LAVRENCIC AVGUST: (GORNJA BANJICA) risba
TUDI V ŠENTJURJU SO ZACELI
Z NOVO GLEDALIŠKO SEZONO
Zadnjo soboto je imela v režiji Ive
Vogove premiero, v nedeljo pa prvo po-
novitev Griinovega »Atomskega plesa«,
igralska družina šentjurskega prosvet-
nega drštva »Bratje Ipavci«. Uprizori-"
tev pomeni začetek gledališke sezone
gledaliških amaterjev v neposredni
celjski okolici.
In sicer dostojni začetek, kajti že na
oko predstava ne more veljati za dile-
tantske v negativnem smislu. V teh-
ničnem pogledu — zlasti, kar se tiče
razsvetljave in dekoracije, šibka je bila
zvočna spremljava — lahko velja vsem
večjim amaterskim odrom v celjski
okolici (seveda, če razpolagajo tudi s
primernimi denarnimi sredstvi) kot lep
primer skrbi in pozornosti do scensko
strani gledališke predstave. Pri elek-
trotehnično dobro opremljenem odru pa
je treba vedeti, da je namen reflektorja,
da s primerno osvetlitvijo podpre
igralca oz. da pričara vzdušje, ki ga
ustvarja ta ali oni prizor,, ne pa, da z
mavričnimi barvami na ozadju odvra-
ča pozornost od igre.
Tudi kar se igralske plati predstave
tiče, je le-ta na splošno vredna nevsak-
danje pohvale. A prav zaradi resnosti
in prizadevanja, ki veje od nje, velja
pripomniti, da bi bilo potrebno — v
glasu in kretnji — ostrejše, izrazitejše
oblikovanje značajev., n. pr. med Ro-
bertom, ki ga je dostojno podal Žagar
Marjan ter hladnejšima protiigralcema
— Luisem in profesorjem (Svetina Aci
in Voga Tugomir), ki sta bila premedla,
premalo prepričevalna. Isto velja za
polkovnika (Šet Franc), dočim so ostale
vloge (Stella — Voga Iva, Gospa Ruth
— Zdolšek Marija dn Nina) bile od-
igrane precej boljše.
Zelo dobro,, vprav brezhibno, pa je
bilo znanje vlog, tudi pravorečno dokaj
na višini, z izjemo predstavijalca pol-
kovnika, ki se bo moral zagristi tudi
v to stran gledališkega dela.
Težji pa bi bil odgovor na vprašanje
glede sprejemljivosti ideje te Griinove
intelektualistične drame med prepro-
stejšim kmečkim ljudstvom zunaj Šent-
jurja,, s čimer seveda ne mislim so-
dobni drami predpostavljati nekih
»kmečkih iger z godbo dn petjem«. Na-
sprotno — izbira dela jasno kaže tež-
njo družine po uprizarjanju sodobne,
občečloveška vprašanja obravnavajoče
dramske literature,, kar je seveda šteti
družini samo v dobro.
G. G.
NAJBOLJŠA REKLAMA JE
OGLAS
v Celjskem tedniku
CELJSKI  TEDNIK,   14.  oktobra   1955
Stev. 41 — stran 7
Moderni kmetijsid stroji in mladina
Tudi v Angliji posvečajo veliko skrb naprednemu kmetijstvu. V ta namen
uče že šolsko mladino, kako se ravna z modernimi kmetijskimi stroji. Na
sliki vidimo mladino,, ki ima veselje do kmetijstva, kateri vaditeljica izobra-
ževalnega tečaja med počitnicami razlaga na nekem posestvu, kako je tre-
ba ravnati z novimi poljedelskimi stroji, ki jih učenci tudi sami sestav-
ljajo.
V tednu otroka
Oče: »Fant! Mama je rekla, da ne ve
od kod se ti jemlje neumnost!«
Siin: »Meni pa pravi, da sem se čisto
po te^bi vrgel!«
»Nič čudnega, če je Adam pobegnil
iz raja, če je moral jesti tako kisla ja-
bolka!« pravi na celjski sadni razstavi
nekdo, ki je pokusil Adamovo jabolko.
1. Koliko je znašal primanj-
kljaj v samopostrežni trgovini na
ljubljanskem Gospodarskem raz-
stavišču?
2. Koliko odstotkov otrok je
letos končalo svoje osemletno ob-
vezno šolanje v regularnem času?
3. Kaj pomeni koreografija?
1. V samopostrežni trgovini na
ljubljanskem Gospodarskem raz-
stavišču so zabeležili primanj-
kljaj v znesku din 16.348,—, f. j.
komaj 1^27 % od doseženega pro-
metai To velja lea dokaj nizek
odstotek, ki ga brez težav krije
povprečna marža trgovine na
drobno, to pa seveda govori le v
prid uvedbe takih trgovin.
2. Po podatkih iz našega peda-
goškega tiska je letos končalo
svoje osemletno šolanje v regu-
larnem času komaj 30 % otrok,
vsi ostali pa so zaključili svojo
obveznost v kakem nižjem osnov-
nošolskem ali gimnazijskem raz-
redu ...
3. Beseda koreografija je se-
stavljena iz grških besed ples in
pisati (choreia, graphein) in torej
pomeni plesni zapis (z znaki po-
dobnimi notam), koreograf pa za-
pisovalca plesov, danes pa pred-
vsem učitelja plesa in plesalca.
Koreografe imamo pri operi in
seveda pri baletu.
SONET
Nekdo pristaš je ekonomskih cen,
a drug je vnet za ekonomske plače.
Nekdo je gospodarski fenomen,
a drug si vsak dan znova krpa hlače.
Za prosto se formiranje vseh cen
kdo navdušuje, drug pa spet drugače.
Nekdo slučajnosti je zlobnih plen,
ki drugemu pokorne so igrače.
Nekdo usode lastne je kovač,
a drug potisnjen je na nakovalo.
Nekdo je daljših, drug spet krajših krač,
različnih je številk lahko stopalo.
Tako življenje na tem svetu pač
z ljudmi uganjd včasih tudi šalo.
POKUSNJA
Na sadno razstavo
je šel moj možiček,
pa skočil mu v glavo
je vinca poliček.
Na vrata potrkal
v večerni je uri:
»Nocoj sem ga srkal,
odpri mi zdaj duri!
Ob kapljici pristni
sem se ga nasekal,
pokušnji koristni
se nisem odrekal.
Kdor nesti ga more,
ta vinca je vreden,
saj kmalu pokore
bo treznosti teden.«
Sern duri odprla,
mož'čka sprejela,
a njemu iz grla
je sapa zavela
po sladkem muškatu,
po rizlingu belem,
traminčevem zlatu
v objemu veselem.
STARI MATURANTI
Spet so zbrali se v »Evropi«
maturanti. Gaudeamus
zvonko je donel pod stropi
in nato Bibamus!
Krepki še, a redkolasi
so v nasmeških zažareli.
Kje so tisti mladi časi,
ko so še noreli!
Zdaj dostojni in zaslužni
jubilej so svoj slavili
in spominjali se tužni
njih, ki spe v gomiU.
To življenje jim delilo
poleg »cvekov« je uspehe,
o. na vsako bol navilo
jim obliž utehe.
Spet čez pet let v mestu belem
peli bodo Gaudeamus
in sledil v zanosu smelem
spet bo še Bibamus!
Pride ura pa preteča,
ko j m himna ta utihne
m jim v srca, zdaj žareča,
hladna senca dihne.
Prav zato naj zadoni še
enkrat pesem Gaudeamus!
Dokler v žilah kri žari še,
naj velja Bibamus!
Ostriženka
Izvedel sem, da je moj Nace uprav-
nik hotela v netkem znameniitem kraju
ob Jadranu. Pa sem menil: Ni vrag, da
mi Nace ne bi pomagal preživeti te-
den dni oh našem morju na lep način
in ne za preveč denarja!«
Izkrcal sem se, poiskal tisti hotel in
zagledal Načeta, ko je ravno pred vho-
dom pozdravljal dva svoja nova gosta.
Bil je v elegantni obleki, v kakršni ga
še nikoli nisem videl. Tudi rejen je bil
dosti bolj kot nekoč in sem se ga spom-
nil siromaka, kako hudo je bolehal še
nekaj let po vojni. V partizanih mu je
namreč sovražna krogla prestrehia
kolčno kost, pa se je vendar izlizal.
Ni me še opazil, ko je v dokaj dobri
nemščinii sprejemal oba nova gosta, ki
sta stopila iz svetlega ornega »Merce-
desa« z velikim »D«. Priklanjal se jima
je v spoštovanju, ki gre takšnim »de-
viznikom«. Bila sta to krepak, rdečeli-
čen blondinec sredi tridesetih let v sivi
špcirtni obleki in vitka temnolaska, ki
se  je tiho smehljala izza črnih očal.
Hotelski sluga je priskočil h kovč-
kom, enega pa je iz tujkiniih rok pre-
vzel Nace sam. Prav tedaj me je za-
gledal in mi bežno prikimal.
Četrt ure pozneje sva z Načetom se-
dela na senčnatem hotelskem vrtu ob
svežem pivu.
»Oprosti, prijatelj,« mi je dejal. »Am-
pak hotel je vendar zaseden! Tujcev
imamo letos prav dosti. Naša reklama
je bila učinkovtita. Lahko pa ti dam
nekaj privatnih naslovov, kjer boš
spal, hirano pa si poišči v Ljudski re-
stavracij i!«
Potem mi je potožil, kako mnogo ima
odgovornega dela, kako zahtevni lin ob-
čuti jii vi so tujci, in nato naročil zame
šunkardco in še pol litra črnine sva po-
pila.
Po vrtu sta prikoraikala oba nova go-
Bta zdaj v lahklih pcietnih loblekah,
držeč se za roke. Ozirala sta se po mi-
zah in se naslajala ob pogledih na sonč-
no morje pod hotelom.
»Ali bosta lahko zadovoljna s sobo?
Imata kakšne posebne želje ali potre-
be? Prosiim, na razpolago sem...« se
jima je pridružil Nace s svojo nemšči-
no.
»Mislim, da bo tu kar znosno,« je za-
momljal tujec.
»Kje želita sesti?« je prihlitel še na-
takar.
Tujka je pokazala na mizo tik ob
ograji.
»Prinesite oranžado!« je ukazal gost
in se obrnil k svoji družici. »Else, jaz
pojdem, da medtem poskrbim za avto.«
In odšel je.
Cmolaska je snela očala dn se zado-
voljno nasmehnila, potem pa je čez tri
mize v najino veliko začudenje izpre-
govoinila slovensko:
»Veste, na Slovenskem sem bila ro-
jena. Moj mož je Bavarec . ..«
»Kaj, ali je mogoče? Potem ste prav-
zaprav Slovenka?« se je čudil Nace.
»Tam pri Šentjanžu sem zrasla.«
»Blizu tam sem doma tudi jaz,« se je
razveselil Nace. »Saj se mi zdite neka-
ko znano. Else ste, ali ne, gospa?
Tako vsaj sem prejle slišial. Oprostite,
potem ste bili nekoč morda Lizika?«
»Da, tako nekako. Pa sem že skoraj
pozabila na tisti čas. Veste, že med
viojno sem spoznala svojega sedanjega
moža in sem šla z njim v njegovo do-
movino. Wemer je bil namreč piri nas
ofioir, zdaj pa je bančnii ravnatelj. Ima-
va vilio, avtomobil. ..«
V hipu pa ji je beseda zastala.
Zdrznila se je:
»Ali niste vi? Ne, nič!«
Okrenlila se je stran. Natakar je pri-
hitel z oranžado. Wernerjev avto je
medtem zapeljal onkraj hotelskega vrta
parkirat. Kmalu je sam prdsedel k ženi
in načel oranžado.
Nace je nagnil usta k mojemu ušesu:
»Zdaj pa vem, katera Lizika je to.
Spoznal sem jo kmalu potem, ko je
odložila črna očala. S temle Wernerjem
je hodila med vojno. Lajtnant je bil.
Nekoč smio v njeno vas prišli partizani!.
Tudi Ldzdko smo imeli na seznamu ti-
stih redkih deklet, ki so se izpozabljale
in slatoo obnašale. Tedaj smo tri ostrdg-
li. Prav jaz sem njej s škarjami segel
v lase. Kako je kričala, ko so ji z glave
padali gosto lasje! Imela je zelo lepo
nakodrane temne lase. No, saj ima tak-
šne še danes, že davno so ji spet zrasli!
Veš, tako je pač bilo... Pa tudi sama
me je spoznala ... In izdala se je...«
Se enikrat se je Else okrenila k nama
s prav mrkim pogledom.
»Oprosti,« mi je rekel Nace in vstal.
»Veš, opravkov imam in ne utegnem—
Saj se še kaj oglasiš! Ta,ko je pač! Ne-
kaj smo že preboleli, vsega pa še ne ...«
F. R.
Celjski grofje
Priredil:
Jurček Krašovec
Ilustriral:
Tonček Skok
143
V tistem času so Turki ponovno vdrli glo-
boko v južno Evropo. Srbski despot Jurij
Brankovič je moral bežali. Vladislav, ki je
zdaj že trdno sedel na ogrsko-hrvaškem pre-
stolu je Turke spet po+isnil nazaj in Jurij
Brankovič se je vrnil v Srbijo, kjer je pod-
pisa- r Vurlii premirje. Toda Vladislav je bil
hilad in, bojaželjen. Prekršil je premirje in
Znova udaril leta 1444 v Srbijo. V bojih s
Turki je prispel do Varne v Bolgariji, toda
tam so ga janičarji zadeli s svojimi strelicami.
Odsekali so mu glavo in jo poslali sultanu.
Tako je končal kralj Vladislav, ki mu je bila
^ana le kratka doba kraljevanja na ogrskem
prestolu.
Njes^ova smrt je povzročila ponovno trenje
*a nasledstvo.
144
Prepiri okoli Vladislavovega nasledstva so
trajali dve leti, dokler na Ogerskem niso pri-
znali Ladislavu Posmrtniku pravico do kro-
ne. Za gubernatorja dežel do kraljeve polno-
letnosti pa so postavili junaka iz turških vojn
Ivana Hunjadija.
Ivan Hunjadi si je za prvo nalogo postavil
izgon Celjanov z banske časti v Slavoniji in
Hrvaški, ki sta si jo Ulrik in Friderik Celjski
prilastila. Iz okolice Beograda je poslal nad-
nju okoli 15 tisoč mož. Prodiral je po Sla-
voniji, med Savo in Dravo ter prodrl do
Slovenske Bistrice, kjer se jim je postavil
po robu Jan Vitovec. Hunjadi je v jezi nad
neuspehom poslal nečaka Ivana Sekljija nad
Celje, toda grof Friderik jih je pri Franko-
lovem vrgel nazaj.
145
Tem bojem je sledilo premirje v korist
Celjanoma, ki sta obdržala bansko čast v Sla-
voniji in Hrvaški.
Hunjadi je vojsko obrnil proti jugu. Pre-
kršil je premirje s Turki in pustošil skozi
Srbijo. Na Kosovem polju je bila njegova
vojska poražena. Hunjadi je bežal nazaj, toda
ujel ga je Jurij Brankovič, kateremu je uni-
čeval deželo ob pohodu. Da bi se rešil jet-
ništva, je Hunjadi obljubil, da bo njegov
starejši sin Ladislav poročil Brankovičevo
nečakinjo Elizabeto, hčerko Ulrika Celjskega.
Sklenjeno je bilo, da se bo poroka izvršila
pozneje, ko bo nevesta odrasla otroškim le-
tom, saj je bila takrat stara komaj deset let.
Ta obljuba je pomirila Celjane z Hunjadiji,
toda ne za stalno.
146
Ladislav Posmrtnik je leta 1452 dopolnil
dvanajsto leto, ko bi po očetovi oporoki mo-
ral zasesti prestol. Njegov varuh nemški ce-
sar Friderik pa je zahteval, da mora mladi
kralj doseči 18. leto starosti. Ulrik je spet
nastopil in zahteval osvoboditev Ladislava.
Obtožil je cesarja, da hoče mladeniča z poto-
vanji v Rim ugonobiti. Zbral si je zaveznikov
in pri Dunajskem Novem mestu napadel ce-
sarsko spremstvo. Cesarju pomoč ni pravčas
prišla, zato mu je upadel pogum. Izročil je
Ulriku Ladislava in se pogodil, da bo v do-
glednem času urejena kompromisna skrbniška
vlada.
Pri tem posegu je Ulriku pomagal Ulrik
Eizinger, plemič zelo kratkega slovesa. Voj-
ske, ki so se udarile so šle v desettisoče glav.
Stev. 40 — stran 8
CELJSKI  TEDNIK,   14. oktobra  1935
ŠPORT
Mesto športa v novili občiAtaih
v OBČINAH NAJ BI USTANOVILI TUDI SVET ZA TELESNO VZGOJO
Pred dnevi je ▼ Ljubljani zased«! npraTni
odbor ZSS. ki je razprn>ll«l o vlogi šnoftn in
njega organizacijskih oblikah t novih obči-
nah. Seje su !>e udeležili tudi vsi zastopniki
družbenih organizacij, tiska in radia. Pomemb-
nost posveta je bila zaradi aktualnosti teme
fiame in pa časa, v kateri je bil. Zveza športov
Slovenije je namreč sklicala ta posvet prav t
iTednu otroka« in je s tem dala poudarek nje-
ni skrbi za zdrav razvoj otrok in mladiae v
okviru športnih organizacij.
Šport preko svojih iger in ostalih panog osva-
ia vedno večje število naše mladine. Da je
emu Inko, so dokazali v<ii udeleženci razprave.
Vztrajno prizadevanje ZSS in njenih sestavnih
orgiuiizncij za telesni razvoj nase mladine so
rodili že vrsto pozitivnih uspehov. Vendar je
le vrsta problemov, ki se odpirajo prav v času,
ko se je pričelo razvijati novo življenje v no-
vih občinah. Danes se na terena odvija telesna
vzgojna dejavnost v dveh smereh — t društvih
iPnrtizan« in v športnih organizacijah. Cesto
prihaja tu in tam do lepotrebnih nesoglasij
m nesporazumov. Ker obe'organizaciji zasledu-
jeta iste cilje, vzgojiti zdravega, odpornega in
delovnega človeka, mora tudi njihovo delo biti
vsklajeno. Zato je posvet pokazal enodušno
gledanje vseh športnih delavcev Slovenije, za-
stopnikov CK LMS in sindikatov, da bo treba
t območjih novih občin usmerjati vso telesno
vzgojno in športno dejavnost enotno v sklada
B smotri nnših socialističnih družbenih ciljev.
Ker sta telesna vzgoja in šport bila doslej v
območjih okrajev iii mest prepuščen« le ko-
misijam, ki so bile v sestavu Svetov za pro-
sveto, so udeleženci posveta prav tako posta-
vili zahtevo, da bi zaradi važnosti področja,
s katerimi se ukvarjajo naši telesno vzgojni
in športni aktivisti, bilo potrebno ustanoviti na
sedežih novih občin samostojne svete za telesno
vzgojo, ki bi bili povsem enakovredni ostalim
svetom (svetom za gospodarstvo, zdravstvo itd.).
Doslej je telesna vzgoja igrala v okvira okra-
jev in mest podrejeno vlogo. Ker pa mora
nositi skrb za razvoj športa in telesne vzgoje
celotna družba, mora dobiti tudi odgovarja-
joče mesto v novih občinah. Ti bodoči sveti
bi morali reševati vrsto perečih nalog v skladu
z gospodarskimi možnostmi občin. Glavno delo
sveta bi bilo plansko razvijanje telesne vzgoje
in športa, skrb za materialno bazo (gradnja
novih objektov), pravilno razdeljevanje sred-
stev, skrb za vzgojo novih kadrov, za pravilno
delo in razvoj telesne vzgoje po šolah itd. Cim
bodo občine prek samostojnih svetov v celoti
prevzele skrb zn vsa materialna vprašanja na-
šega športa, se bo s tem tndi vidno izboljšalo
delo v osnovnih organizacijah. Športna društva
bodo čutila poleg materialne tudi veliko mo-
ralno oporo, pravilen odnos družbe ter njeno
odgovornost za razvoj telesne vzgoje. Vsi ob-
stoječi športni objekti bi naj postali last občin,
ki bi jih tudi prevzele v svoje upravljanje in
vzdržpvanie. Le na ta način lahko pričakuje-
mo, da bodo odstranjene nepravilnosti, ki š«
dunes zavirajo zdrav napredek našega športa.
Društva se bodo v polni meri lahko posvetila
strokovnemu in vzgojnemu delu. Vsak pač ve,
da so se društva doslej morala nnjno boriti z
beračenjem okoli najrazličnejših instanc za
osnovna materialna sredstva, ki so jim omo-
gočila redno poslovanje in da so prav zaradi
tega izgubljala dragoceni čas. Ta sistem dela
pa jih je nujno vodil tudi v ozkost in skrbi
za zdravo množično telesno kulturo v takih
društvih tudi dejansko ni bilo.
Posvet je nadalje največ razpravljal o vlogi
telesne vzgoje in športa v naših šolah ter v
podjetjih. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je
pri nas še veliko konservativnih pogledov na
sport. Šolska telesna vzgoja na osnovnih šolah
je še močno zanemarjena, na srednjih in stro-
kovnih šolah pa primanjkuje strokovnega ka-
dra. Okraji in mesta se doslej niso prav nič
Zanimala /n strok<>\'ii kader v tej str'-''! in
redki so bili primeri štipendiranja' kandidatov
za telesno vzgojo. Tudi v podjetjih se se ne
zavedajo vrednosti zdravega športa zo delov-
nego človeka. Še vse premalo se zavedajo, da
bo le zdrav človek tudi dober delavec v pro-
izvodnji. Pri nas na te stvari še vse preveč
pozabljamo! Zato bi novi sveti v okviru občin
skrbeli tudi zn razširjanje in utrditev telesne
vzgoje na šolah in T tovarnah!
Vsi ndelcžeiici posvta so <;b zaključku spre-
jeli odgovarjajoče sklepe, ki so jih predložili
v razpravo Ch. ZKS, i>Z.L)L in Izvršnemu svetu
Slovenije. Realizacija teh sklepov bi pomenila
v bližnji bodočnosti velik razmah telesne vzgo-
je in športa v vseh naših občinah, s tem pa
tudi neposredno večji delovni elan, večjo sto-
rilnost, večjo proizvodnjo, boljše življenjske
pogoje, več zadovoljstva in sreče naših delov-
nih ljudi.
_Rokomet__
CELJE  NA  POTI VELIKEGA NAPREDKA
Celjski rokometaši se zadnje čase močno uve-
ljavljajo v slnvrn«ki ligi. Dolpo vrsto let so
bili v zatišju. Sedaj pa so ponovno pričeli z na-
stopnnjcni v driižui na jliol slovcnsiiili ekio
in že skrbijo za presenečenja. Sicer so pred
14 dnevi na ljubljanskih tleli morali položiti
orožje pred Svobodnši — 11 : 17 (6 : 7) —
v nedeljo pa so bili zmagoviti proti Partizanu
v Crnomljuh s 15 : 12 (8 : 3), pa čeprav so
šli na pot z mlado ekipo.
Pričakujemo lahko, da nas bodo celjski ro-
kometaši v nadaljnjih srečanjih še razveselili
z novimi uspehi!
ŠPORTNI  SPORED  V  NEDELJO  16.  10.  1955
OB  15.  URI  NA  GLAZIJI  -  PRVENSTVENA
TEKMA PODROČNE LIGE
SOBOTA : KLAbiVAR
__Atletika_
tRED  ZAKLJUČKOM  ATLETSKE  SEZONE
Nagibamo se že globoko v jesen. Atleti pa
se še podijo po stezah in igriščih. Lorgerja je
pot vodila na velika mednarodna tekmovanja
v Bukarešto, od tod pa v Dresdcn. V Bukarešti
se je Lorger slabo odrezal. Na visokih ovirah
ie bil šele četrti z izredno slabim časom 15,ll
Behabilif i ral se je šele v Dresdenii, kjer je v
isti disciplini dosegel drugo mesto s časom 14,6.
ZiiiaRo jo ponovno iitoral [iriznati lotos boljšt-i.ui
Romunu Oprisu, ki ga je premagal za desetinko
sekunde  . . .
Se dobro leto nas loči od olimpijskih iger,
ki bodo lota 1956 v Avstraliji. 7a te icre ima-
mo Celjani dva kandidata — Lorgerja in Si-
kovčcvo. Oba sta poklicana v prvi polovici no-
vembra na pripravo olimpijskih kandidatov, ki
bo v Splitu. Za Lorgerja je določena norma na
visokih ovirah U,2, za Sikovčevo pa na 100 m
11,9, na 200 m pa 24,4! Te norme morata oba
doseči do oktobra 19"6, če bosta hotela na dolgo
potovanje v Melbourne ...
V Ljubljani so v nedeljo nastopili tndi atleti
in ntlo'Mijo Klndivaria na moddruštvonom mi-
tingu Odreda. Sikovčeva je bila junakinja na
100 m, kjer je s časom 12,3 dosegla nov sloven-
ski rekord, na 200 m pa je bila druga s 25,5.
Kovač je pobral zmago na 100 in 200 m (1),3 in
23,3), Gajšek v teku na 1500 m (4:01,2), Cogič
v troskoku (13,871), dočim je Kopitar Jože kljub
odličnemu metu kopja 63,94 m bil druRi. Pe-
tauerjova je bila na nizkih ovirah druga z
odličnim časom 12,0. Ostali tekmovalci (-ke)
60 se prav tako uvrstili (-le) na najvidnejša
mesta in s tem izpopolnili svoje letošnje re-
zultate v disciplinah, za katere še niso imeli
norm.
Večjo število celjskih" atletov nastopa v so-
boto in nedeljo v Sisku kot reprezcntanti Slo-
venije proti izbrani ekipi Hrvatske . . .
Nogomet
PRESENEČENJE V OROSLAVLJU
Kladivar : Tekstiloc (Oroslavlje) — 0:0
Nihče od ljubiteljev nogometne igre ni pri-
čakoval uspeha proti Tekstilcu iz Oroslavlja na
njihovih tleh. Vsi so po težkem porazu v Va-
raždinu bili prepričani v ponovni neuspeh Kla-
divarja. Prav zaradi tega nas je razveselilo
poročilo iz Oroslavlja, da je Kladivar postavil
v tom srečanju celega moža in si osvojil na
tujih tleh dragoceno točko proti močnemu na-
sprotniku. T" Msooli nii"i 7onot vliva upanje,
da se bo Kladivar v naslednjih kolih popravil.
V Oroslavlja so igraki Kladivarja dali dobro
partijo. Ves čas so se požrtvovalno borili in
bili povsem enakovredni nasprotnik. Marin-
ček je celo dosegel zmagoviti gol (regularen),
ki ga pa sodnik ni priznal.
Celjanom se obetajo sedaj boljši časi. V
naslednjih kolih so na vrsti lažji nasprotniki.
Horda bo pa tu več izkupička kot ga je bilo
doslej v petih kolih . . .
STORJANI   PRI   VRHU   TABELE!
Kovinarji iz štor so v zadnjih nedeljah zma-
roviti v vsakem srečanju. Ta pridnost pri na-
biranju zmag in točk jih je trenutno v vzhodni
slovenski liei močno dvienila v tabeli. V ne-
deljo so doma premagali z mladim moštvom
Alutninj s 3 : 2 (1 : 1). Zmaga je bila rezultat
Izredno požrtvovalije in poletne igre. Nasprot-
nik je zopet pokazal veliko nediscipliniranost.
Sodnik je zaradi obračunavanj moral izklju-
čiti kar dva igralca gostov.
Tudi nogometaši ZSD Celja so na domačih
tleh bili deležni nekaj izkupička. Kovinar iz
Maribora jih je imel že močno v škripcih, saj
je bil rezultat v prvem polčasu 4 : 2 za goste.
Celjani so v drugem dolu igre zaigrali korist-
neje in so uspeli doseči dva gola, s tem pa
izenačenje in dragoceno točko.
MLADINSKA   NOGOMETNA LIGA
CELJSKIH SOL
Ze četrto šolsko leto je zanimivo nogometno
tekmovanje celjski srednjih in strokovnih šol.
Letošnje je vključilo kar 6 šol, ki se med
seboj borijo za prehodni pokal ND Kladivar.
Doslej so bili doseženi presenetljivi rezultati,
ki kažejo, da se je raven nogometa na celjskih
lolah nirično dvipnila. Ta ti<rotovitov velia /la-
sti za Vajensko šolo in IKS, ki sta v doseda-
njih tekmah pokazali najboljše nogometno zna-
nje.   Poclejmo  si   rezultate:
H. pimnazija : Ek. sr. š. 4:0; I. gimn. :
Učiteljice - 0:0: IKS : Vajenska šola I: -
0:0; I. gimn. : ESS — 7:3; IKS : II. gimna-
fija 1 : 0. Kdo bo zmagovalec? Težko je pred-
videti. Moči so izenačene in odgovor na to bo
lahko dati šele drugo leto spomladi, ko bo
položaj že bistrejšL
TEČAJ ESPERANTA
DUDEKKVARA LECIONO.
Bonan tagon, gekamaradoj!
Pasintfoje ni estis rigardantaj la
standojn kun legomoj kaj fruktoj. Zad-
:ijič smo gledali stojnice s sočivjem in
sadjem.
Ni estis rigardantaj — bili smo tisti,
ki smo gledali.
Nova oblika sestavljenega časa. Po-
možni glagol -esti stoji tukaj v pretek-
lem času,  kar označuje preddobnost. ■
Vse ostale oblike tvorimo tako, kot za
istodobnost. Poskusimo jih navesti:
Mi estis rigardanta — mi estis rigar-
data,
mi estis rigardinta — mi estis rigar-
dita,
mi esitis rigardonta — mi estis rigar-
dota.
Bone! Sur la standoj e'stas malgran-
daj nigraj tabuletoj. Sur la tabuletoj
estas skribitaj prezoj. Sed kelkaj ačet-
antoj demandis tre ofte: Kiom gi kostas?
(Koliko stane?) La vendistinoj respon-
dis Ventile, nur unu diris, forgesinte
pri la ^entileco: Cu vi ne havas oku-
lojn? Leguja prezojn sur la tabuletoj!
Tabulo — tabla, tabuleto — tablica
prežo — cena
ačeti — kupiti, ačetanto — kupec.
Forgesfimte je prislov deležnika pre-
teklega časa.Opazili ste, da je deležnik
s končnico -a pridevnik, s končnico -e
pa prislov. Imamo pa še deležnike s
končnico -o. Ti pa označujejo vedno le
osebo, na primer:
Vojaii — potovati, vojaganta — i)o-
tujoč, vojaganto — potnik
kuri — teči, kuranta — tekoč, kuran-
to — tekač.
Brali ste besedo gentileco — vljud-
nost.
V besedi tenttil -ec -o, gentileco ima-
mo pripono -EC, ki označuje abstrak-
ten pojem, lastnost kakovosti ali sta-
nja:
Varma — topel, varmeco — toplota
libera — prost, svoboden, libereco —
prostost, svoboda
egala — enak, egaleoo — enakost
frato — brat, frateco — bratstvo
bela — lep, beleco — lepota.
Promenante lau la stratoj, ni estas
alvenontaj al la doma en kiu estas urba
muzeo.
En la urba muzeo estas konservitaj
aliversaj objektoj el la historio de la
urbo. Precipe multaj estas meblaroj el
la baroka tempo. Sur la muro pendas
bildoj montrantaj la urbon antau jar-
centoj. Cu vi konas ankorau aliajn
muzeojn en la urbo? Jes, ekzistas an-
korau. etnografia kaj naturscienca mu-
zeoj.
Ekzisti — obstajati
ekspozicio — razstava.
Kie estas ekspoziciitaj la' bildoj? La
bildoj estas ekspoziciitaj en galerioj.
Bedauriinde ni ne havas tempon viziti
ilin.
V besedi »bedaurinde« imamo pri-
pono -IND, ki pomeni vreden. Dobe-
sedno bi pomenilo »obžalovanja vre-
den«.
Bedauri — obžalovati, bedaurinde —
obžalovanja vredno, žal
laudi — hvaliti, laudinda — hvale-
vreden
viziti — obiskati, vizitinda — vreden
obiska.
Ni baldau forveturos kaj ni devas
ankorau prepari nin. Mi devas anko-
rau iri al tajloro, kiu faras al mi novan
veston, Ankaii mi devas viziti kudri-
stinon.
Tajloro — krojač
kudristino — šivilja, kudri — šivati.
Kion faras tajloro? Tajloro faras ja-
kojn, pantalonojn kaj mantelojn.
Kion faras kudristino j? Kudristino j
kudras čemizojn, bluzojn. jupojn kaj
aliajn virinajn vestojn
jako — suknjič
pantalono — hlače
mantelo — plašč
čizemo — srajca
bluzo — bluza
jupo — krilo.
Per kio kudras tajloro kaj kudristi-
no? Ili kudras per kudriloj. Cu la taj-
loro kaj kudristino laboras nur per
mano j? Ne, ili havas kudromašinojn.
Kie trovas tajloro kaj kudristino mode-
lojn por novaj vestoj? Ili trovas ilin
en la moda jurnalo. Cu la tajloro faras
ankau šuojn (čevlje)? Ne suojn faras
šuisto. Cu šuisto faras nur novajn
šuojn? Šuisto ankau riparas malnovajn
kaj malbonajn šuojn. El kio estas fa-
ritaj šuoj? Suoj estas faritaj el ledo.
Plandoj (podplati) estas ofte faritaj el
gumo.
Kudrilo — igla, šivanka
ledo — usnje
ripari — popraviti.
Razlikujte med besedama ledo —
usnje in lado — pločevina.
Por hodiau sufičas. Gis la revido. ka-
raj gelernantoj!
V ESPERANTO SO PREVEDENI VSI SVETOVNI KLASIKI MED DRUGIMI
TUDI SHAKESPEARE, GOETHE, TOLSTOJ ITD.
Dr. Jože Cetina:
Celjski planinci na Durmitopju
(Nadaljevanje in konec)
Zamaknjeni smo občudovali gorski
svet, ki se je odprl našim očem, ioda
čakala nas je še dolga pot in ireba je
bilo iti naprej. Na drugi strani Valovi-
tega dola, pod samim Kukom se je
vzpenjalo strmo, deloma zasneženo
melišče, po katerem smo se morali po-
vzpeli do sedla Lučina previja, od ko-
der je le še 20 minut do vrha. Na pol
pota po melišču smo si pri ledeno
mrzlem studenčku gasili žejo in napol-
nili čutarice. Z Lučine previje se pol
dalje vzpenja po južnem grebenu proti
piramidi. Daleč spodaj se nam je po-
kazala najlepša dolina v Durmitorju —
Skrke, za njo ponosni Prutaš, na levo
pa markantna skupina ostrih Zupcev.
Še nekaj minut in stali smo na vrhu
Bobstovega kuka (2522 m), najvišjega
vrha Durmitorja. Ostri grebeni vse na-
okoli so se kopali v dopoldanskem son-
cu, pod nami so samevale tihe doline,
na robu Valovitega dola je zavriskal
pasiir in na strminah skoraj pod samim
Bezimenim vrtiom je gams čuval svojo
družino. V daljavi proti severovzhodu
se je iemnomodro lesketalo Crno je-
zero in visoke črnogorske planote so
izginjale v meglenem ozračju na ob-
zorju. Po kratkem počitku smo zopet
sestopili na Lučino previjo in sedaj po
njeni južni strani naprej v dolino in na-
to po prodastih pobočjih vse do nekaj
metrov širokega, ostro v greben »Ša-
reni pasovi« zarezanega prelaza Sa-
mar, ki tvori vhod v Škrke. Ko smo
končno stali na njem, se nam je zopei
pokazala bajno lepa, več kilometrov
dolga, idilična dolina Škrke, ki jo koi
dva bisera krasita Veliko in Malo je-
zero. Veliko jezero je več ko kilome-
ter dolgo in spominja na obliko, gamsa,
levo od njega pa se kot temnozelen
smaragd lesketa Malo jezero.
Škrke so zame najlepša gorska do-
lina, kar sem jih kdaj koli videl. Tako
odmaknjena, sama zase, globoko pod
strmimi stenami Bezimcnega vrha in
njegovega grebena, samoina in liha, ti
pričara takšno iluzijo tajinsivenosti, da
stopaš po poti mehko, kot bi se bal,
da boš z grobim korakom ali preglasno
besedo zmotil grobno tišino, ki te ob-
daja.
Sedeli smo nekaj časa pri zapuščeni
koči ob Velikem jezeru in občudovali
strme, rdečerumene siene nad nami,
spokojno jezersko gladino in podeče
se oblake na nebu. Toda bučanje vi-
harjev, ki so oblake preganjali, ni pri-
šlo do nas. Vejica na borovcu se ni
ganila, kamen se ni odkrušil od sten,
valček na jezeru ni poskočil, da, še
ovce, ki so se pasle po travnatih po-
bočjih kot da so pozabile na svoj me-
ket. Vse je občudovalo la biser Dur-
mitorja-Škrke...
Vendar čas je prehitro tekel, treba
se je bilo prebudili iz sanj, v kalcrc
nas je zazibala idilična lepota te do-
line in nadaljevati pot. Pri koncu Ve-
likega jezera smo zavili strmo na des-
no, se povzpeli nekaj slo metrov in do-
segli greben, ki deli škrke od Medved-
jega dola, zgornjega dela doline Ališ-
nice. Zopel smo se spustili v dolino in
v dveh urah smo že v mraku zagledali
prve pastirske koče v Ališnici. Seveda
nismo pozabili povprašati po »ljutom
mlijeku« in za pol naprej v dolino. Pol
ure nato smo v Irdi lemi prispeli na
veliko jaso. Na njenem robu so slale
tri prazne pastirske staje. Zaman smo
na drugi strani jase iskali pot naprej
— zastavila nam jo je noč. Tako smo
sklenili prebiti do jutra v eni teh slaj
in lo na našo srečo, kajti črni oblaki
so že zastrli zvezde, šibka streha je
zatrepetala pod nalivom, narasli so hu-
dourniki in strele so klesale strme sie-
ne Durmitorja... Nevihta se je pomi-
rila šele ob zori in ob 6. uri zjutraj
smo prebudili naše zaspanec v šotorih
nad Crnim jezerom.
OSTRA KAZEN ZA UKRADENI
KOLESI
Hace Ladislav, krojač s stalnim bi-
vališčem v Mariboru, je meseca febru-
arja letos v Mariboru na Ruški cesti
vzel izpred neke gostilne moško dvoko-
lo, vredno 18.000 din, Jast Franca Zun-
koviča. Hace je kol* prodal nekemu
Edvardu Petku za 6.000 din. Dne 5. 9.
1955 je v Ločah izpred gostilne KZ
vzel moško dvokolo, vredno 15.000 din,
last Boža Korošca. Za obe tatvini je
obsojen na 1 leto zapora. Pri odmeri
kazni je sodišče štelo med obtež.ilne
okolnosti obdolženčevo nepriznan je in
zakrknjenost. V svojem zagovoru se je
skušal izogniti kazenski odgovornosti z
izmišljenimi in preračunanimi izpoved-
bami, iz česar je bilo razvidno, da je
Hace spreten tat koles. Ostra kazen naj
bi vzgojno vplivala na obdolženca in ga
v bodoče odvrnila od takih dejanj.
SPREJMEMO
VISOKO KVALIFICIRANEGA STRUGARJA
za oddelkovodjo mehanične delavnice
Pogoj: izučen strugar z dvoletno delovodsko šolo ali Srednjo
tehnično šolo, oziroma z daljšo prakso na vodilnem položaju t
delavnici. — Plača 60 din na uro in premija.
VEC KVALIFICIRANIH IN POLKVALIFICIRANIH
KLJUČAVNIČARJEV IN STRUGARJEV!
Nastop takoj, oziroma po dogovoru.
TOVARNA TEHTNIC CELJE
Uprava: Mariborska cesta 1
OBJAVE IN OGLASI
OBVESTILO  ODJKMAirFM  FTFKTEICNEGA
TOKA V MESTU CELJU
Zaradi predelave napetosti bo v ponedeljek,
17, oktobra 1955 prekinjen električni tok od
13. do 14. nre v Aškerčevi ulici, Cankarjevi
ulici, Gubčevi ulici, Lilekovi ulici, Stanetovi
ulici, Prešernovi ulici. Vodnikovi ulici, Jetniški
ulici in na Trgu mučenikov. V zgradbah Sta-
netove ulice št. 2, 4, 6, 8, 10 in 12; Cankarjeve
ulice št. 2, 4 in 6; Lilekove ulice št. 1, 2, 3
in 4 bo izvršena predelava napetosti od 210/110
V na 380/220 V od 13. do 14. ure.
Iz varnostnih razlogov je smatrati, da so vse
električne napeljave pod napetostjo.
ELEKTRO CELJE
Tehniška izpostava Celje-mest*
KONCERTI
Na I. abonma koncertu letošnje sezone se bo
predstavil odlični pianist Viktor S c h i 1 e r ,
umetnik evropskega slovesa. Koncert bo v sre-
do, 26. oktobra ob 20. uri v Narodnem domn.
Glasbena šola sprejema abonente še do 20.
t. m., nato pa bodo preostale vstopnice na
rn/polngo v prosti prodnii. 1'isnrna Glasbene
Šole je odprta dnevno od 8. do 12. ure in
od 15. do 1». ure razen ob sobotah. Tel. 2?-12.
PRODAM radio iSavica 63<. Naslov t upravi
lista.
PRODAMO eno leto starega psa ovčarja, ed-
ličnoca   čuvaja.   Ribiško   društvo,   Celje.
PRODAM zidan štedilnik. Naslov v upravi lista.
Pi'ODAiVI   Doceui lep,  bel  štedilnik.  iNaslov ▼
upravi lista.
PRUUAM lokal — zidan kiosk v mestu. NasloT
v upravi lista.
PRODAM   okna,   vrata   in   rabljeno   pohištv*
(spalnico). Naslov v upravi lista.
PROD \ M  mikroskop. Naslov v  iinrnvi lista.
PRODAM  lepo  posestvo  v bližini  Celja.  ?•-
izve se ▼ trgovini »Naprijed« Celje, TomšičcT
trg 2.
PRODAM ugodno kozolec (4 štanti) MraT-
Ijak Peter, Šoštanj.
KLPIM dobro ohranjeno moško kolo in dvo-
delno omaro.
KUPIM ženski šivalni stroj z okroglim čolniC-
kom. Naslov v upravi lista.
KUPIM sedečno banjico. Naslov v upravi lista.
KUPIM enostanovanjsko hišo z vrtom v Celju
ali v neposredni bližini. Plačam takoj. —
Smeh, Teharje 11.
KUPl.M posestvo v Savinjski dolini ali t bližini.
Naslov v upravi lista.
SPREJMEMO v službo trgovskega pomočnika
ali pomočnico špecerijske stroke z vsaj pet-
letno nrakso. Plačn .po tarifnem pravilniku.
Rudniški magazin Zabukovca.
UPOKOJENKA bi šla k družini (po možnosti
na deželo), kjer bi imela vso oskrbo. Pomoč
pri gospodinjstvu.  Ponudbe na upravo lista.
UKRADENO ŽENSKO KOLO štev. 341703, ita-
lijanske znamke, nizko, kratko z debelimi
plašči, srebrno pobarvano, blatniki imajo
modro črto, beli dinamo, črna svetilka, mali
prtljažnik. Na sprednjem kolesu je privar-
jena kljuka za vtikanje palice. Sedež je iz
rjavega usnja, poškodovan. Kdor ga izsledi,
dobi  primerno nncmdo pri  ur.rnvi liotn.
IZJAVLJAM, DA NISEM PLAČNIK DOLGOV,
iii bi jih napravila Pritekel Rozik« Celje,
Gregorčičeva 1. — Pritekel Stane.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Dne 16. 10. 1955: dr. Fišer Jože, Celje, Gre-
gorčičeva 7. — Nedeljska zdravniška dežurna
služba trnja od sobote od 18. ure dalje do po-
nedeljka do 8. nre (zjutraj).
GLEDALIŠČE
MESTNO GLEDALIŠČE CELJB
Nedelja. U. oktobra 1955 ob 14 — Shakespeare:
OTHELLO — gostovanje v Topolšici.
Petek, 2t. oktobra 1955 ob 15 — Shakespeare«
OTHELLO — III, srednješolski abonma.      j
KINO
KINO UNION. CELJE
Od 14. do 19. 10.  1955 — ruski barvni film:
>OSAMLJENI   REVOLVER«
Od 10. do 24. 10. 1955 — ameriški film:
>RDECA REKA.
Predstave   dnevno  ob   18.   in  20.   uri;  ob  no-
dcljah ob 16., 18. in 20. uri.
KINO DOM, CELJE
Od  14.  do  19.  10.  1955 - ruski barvni fism:
>ZVESTI TOVARIŠI.
Od 20. do 24. 10. 1953 — ameriški barvni film:
»MIRNI ČLOVEK« i
Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15 uri; ob adf
deljah ob 16,15, 18.15 ia 20,15 urL 1
RADIO CELJE
Nedelja, 16. oktobra
10,00  Igra kvintet »Štirje in edem. iz
Celja
10.25  Oddaja za žene
10,30  Borbene in partizanske peimi Igra
fodba na pihala JLA
tudijska kronika
11,00  Kar ste želeli — to bomo zavrtelil
11,30  Od melodije de aelodije
12,00  Zaključek
Ponedeljek, 17. oktebra
18,00   Poročila
18,05  Športni tednik
18,35  Prenos iz Ljubljane
Torek, 18. oktobra
18,00  Poročila, pregled »Tečere«
18,10  Dvorak: Slovanski plesi '
18,30     Prenos iz Ljubljane
Sreda, 19. oktobra
18,00 Poročila  in predavanje prof. Lnz-
nerja:   Napake  t  vzgoji  otrok
18,10  Kar ste želeli — te boMO zavrlelil _
18.30  Slovenski nnpevi j
19,00  Prenos iz Ljubljane <
Četrtek, 20. oktobra
18.00  Poročila, pregled »Večera«
18,10  Predstavljamo Vam nekaj BeMij
za želje
18,35  Prenos iz Ljubljane
Petek, 21. oktobra
18,00 Poročila, pregled Celjskega ted-
nika
18,10 Slovenske narodne popevke poje
Aleksander Kovač, na harmoniko
spremlja Ciril Rakuša
18,35   Prenos iz Ljubljane
Sobota, 22. oktobra
18,10  Kar ste želeli - to bomo zavrtelil
18,35  Prenos iz Ljubljane
KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV
PRI OBČINSKEM ODBORU CELJE
RAZPISUJE
mesto upravnika gostilne »Pri Ribiču« Celje, 'Zidanškova ul. št. 34.
Pogoji:
kvalificiran gostinski delavec z večletno prakso, nekaznovan ter da
ni v kazenski preiskavi.
Ponudbo z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifi-
kacij ter potrdilom o nekaznovanju je vložiti na tajništvo Občin-
skega ljudskega odbora Celje do 31. oktobra 1955.