R&%mm politiin« vostL V e 1 • i z d a j a 1 91 v o oftita ,,Sta]0ro" -Tugosiovanom. Ptujski Šnopsar in baraba brizga iz svojih smrde^ih ust v vsaii številki zoper Jugoslovane oftltek veleizdajstva. Proti barabi seveda aočemo braniti nažega Jjudstva in njegovei?a domoljubja, katcresa ne more očrniti Se toliko laži in toliko ba*-»b. U^l^otoviti pa moramo, da so na graškem Volkstagu kovaJi take načrte, ki so naravnast nasprotni avstrijslcemu domoljubju, neodvisnosti Avstri^e in njenemu gospodarskemu napredku. IOm$ **» m#*&* « « •*" ^-"« •• ¦¦¦-¦¦¦ Nitieden klio: Ziv«l cesar Karel, ni bil slišati na grafekem velenemŠkem zborovanjul Ali niso to veliki in zgledni avstrijski patrioti, k\ za avstrijskega oesarja nimajo niti enega klica, za Hohencolernoe pa vse polno? Takšni ste nemgki naoionald in nemškutarjij Kje so torej veleizdajaloi, ptujski šnopsar in lažn|i- TM? Minister dr. vitez Žolger odstopi, ker ne mara sodelovati v ministrstvn, katero se je zapisalo sanio Nemtera in hoče ngoditi drznim nemSkim zabtevam. Cesar bo baje vzel Žolgerjer odstop na znanje. Svoj odstop sta javila todi poljedelski minister (Čeh) grof Silva Tarouca in Poljak Tvardovski. Njanega odstopa pa cesar menda ne potrdi. Državni zbor je odgoden do 18. junija. V junijskem zasedanju bo zbornica razpravljala o začasnem državnem proračuna in o podaljSaaju poslanskih mandatov. Vlada namerava dati Neracem v Trstu visjo mornariško (navtično) šolo, da se bo na njej izvežbali Nemci za pomorske častnike. Na ta način hoCejo Nemci izpodriniti Jagoslovane, ki so znani kot najboljši mornarji sveta. Svojih nepremišljenib korakov se bo vlada še gotovo kesala. Na Ogrskem je cesar povenl sestavo novega ministrstva zopet staremu Wekerln. Pisal mu je lastDoročno pismo, v katerem pravi, da želi, da se upelje volilna pravica na šir8i podlagi. Če pa se to roirnim potom ne bi dalo doseči, se bo državni zbor razpustii in razpisale se bodo nove volitve. V Nemčiji so prišli na politiCni vrbanec protivniki sporazamnega miru. Mnogi, ki so bili poprej zavzeti za mir, plavajo sedaj skapno z vsenemci v mislib: Nemčija mora zmagati nad cflim s?etom, potem se nam bo dobro godilo. Da ne bi prišli v Pra8iji do besede ljadje, ki Catijo z ljadstvom, in ne blapčajejo vsenemškino nakanam, ao v pruaki zbornici preiSnji teden strmcglavile vseaemške stranke in tem soroJne struje vladno predlogo o splosni, jednaki in tajni vohlni pravici. Ljudstvo ne sme priti do besede. Vse emški kričaSi vedo, da jim je odklenkalo, Če pridejo v posta?odajne zbore ljudje. ki mislijo z možgani, a ne z vsenemškim napuhom in strastjo.