PBIMOHSKI DHEVHIK _GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA LetojV Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI I, I. N Ali. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-8'1'. Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 l;r. NAROČNINA Cona A: mesečna 260, četrtlens. 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330,650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374. — Tekoči račun za Jugoslavijo na irv»A* rvr-alfi - urirovo« T.-tuKliona TRST petek, 13. februarja 1948 Poštnina plačana gotovim Stev. 822 Spedizione in abbon. postale TOGLIATTIJEVE IZJAVE 0 LAŽEH AMERIŠKIH AGENCIJ imperialisti ZDA se bojijo ^ stikov italijanske in jugoslovanske demokracije Sedanjo rešitev tržaškega vprašanja so v bistva hoteli Anglo-američani, tla bi dosegli strateški položaj v gornjem Jadranu - De Gasperiieva črna vlada bi hotela rešiti vprašanje notranjega miru s povečanjem policijskih sil ' £***» posebnega dopisnika) KEM, 12. — Tc-gliatti je na Prasanje novinarjev, kaj' misli o P^rooJ.h, nekaterih ameriških a-v Pranjih, ki naj bi bila lia aiu Sfl*de Tržaškega ozem- .rtl5c^ Poslancem Pajetto in ju- Kos.ovanSko ^ izJavil: da 1x5 P0®1*- tudi v o Prihodnje dni potoval kam1,-i lUkarešto’ kjer ho zastopal Partijo Italije na kon?resu združene ro-hp *°®iunisti6ne in sociallstič- ue stranke. o ki £a je izdala vlada katerem v San Ferdinandu, in v Vani konferen-ki c oslovanškjh katoliških škofov, Ritt»r Predsedovai papeški nuncij s!ova;i.S° izjavo, da češko In da hi 0 **toUSko ljudstvo ne Beli, Zadelo rimesto božjega blagoslova ti-ok; °rJBV0 in vse ljudstvo božje stt, Izjava dodaja, da ti- ni ’bn odtujil lastnino cerkve, Se ol* deležen blagoslova. h sioVo-?.k®nfer€nc° škofov Je ne-ti razriti h nadškof protestiral pro- govi velikih zemljišč v uje- četir , Uradno se poudarja, Goliti rlovaSka vlada ne more do-jo '^avanja cerkve - tudi če Vatikan m ^tpldmatično podpira n —' v državno zakonodajo, v Katero spada tudi agrarna reforma. Izjava škofovske konference obžaluje, da ni prišlo do nobenega sporazuma med češkoslovaško vlado in Vatikanom, preden se je ze-čela izvajati agtama reforma, ter žžjavlja, da to predstavlja kršitev ((modusa vivendt* med CSR in Vatikanom. Dobro obveščeni krogi pa pripominjajo, da je bila pred kratkim podeljena primasu Češkoslovaške tako imenovana papeška oblast, ki mu daje možnost, sklepati dogovore z vlado brez posvetovanja z Vatikanom. Ker je češkoslovaški primas, nadškčf Berant znan kot lojalna oseba proti češkoslovaški vladi in ljudstvu, pripisujejo pritisk Vatikana glede a. grame reforme v glavnem vplivom katoliških čeških in krogov v inozemstvu Draginja v Franciji narašča VSI VLADNI UKREPI PROTI DRAGINJI STREMIJO LE ZA TEM, DA NALOŽIJO ŠE VEČJA BREMENA DELAVSKIM MNOŽICAM — FRANCOSKA VLADA PRIPRAVLJA SEZNAME ŠPANSKIH ANTIFAŠISTOV V FRANCIH, DA JIH IZROČI FRANCOVI VLADI PARIZ, 32, — Francoska javnost se zanima 2 prvi vrsti za vprašanje povišanja cen živ.-lcm. T:sk niti ne prikriva, da nima zaupanja v uspeh vladnega načrta c nadzorstvu cen, ki sloni na zagroženih zapornih kaznih proti trgovcem na drobno. Povišanje cen je samo posledica kriz? francoskega franka in razvrednotenja valute, ki je krizo še pospešilo. Agencija «Telepress» poroča, da uradni statistični podatki potrjujejo, da je treba pripisati povišanje cen živežu izključno špekulaciji. Trgovci na debelo so v pričakovanju še višjih cen skrili velike količine blaga. Na splošno prevladuje mnenje, da so že prejšnje vlade preizkusile vse sedanje ukrepe proti draginji, in da je očitno, da bodo tudi vsi sedanji poskusi zboljšanja krize propadli. Iz tega razloga nima prebivalstvo tudi nobenega zaupanja v najnovejši ukrep vlade, s katerim na-mefava ustanoviti poseben «Odbor za uv©z», ki naj bi Izvedel in denarno podpri ves uvoz, čeprav že krožijo vesti, da bo uvozila vlada iz Amerike velike količine živeža, ki bodo pospešile znižanje cen. Ljudje se že vprašujejo, kje bo vlada dobila potrebne dolarje za vse te nakupe. Pariki tisk poudarja, da je francoska industrija prisiljena prodajati svoje izdelke v gospodarskem območju dolarja za sramotno nizke cehe, tako da Franciji ni mogoče preskrbeti si dovolj dolarjev, zaradi razvrednotenja valuta pa ne more zboljšati niti svoje plačilne bilance. Do sedaj so ZDA, tako nadaljuje agencija Telepress, pomagale Franciji z zneskom 284 milijonov dolarjev, ki so že skopneli in že danes potrebuje Francija nadaljnih sto milijonov za prve tri mesece 1948, če hoče vzdržati svojo gospodarsko aktivnost vsaj na višini iz leta 1947. «Humanite» ugotavlja s tem v zvezi, da imajo vsi vladni načrti rn protinačrti edino namen doseči to, da bi javnost znesla vso jezo in nezadovoljstvo zaradi neuspešne vladne gospodarske in finančne politike na delavstvo. Toda vsako ve, tako nadaljuje Ust, da je povečanje draginje posledica vladne politike, in vsakdo tudi ve, da so si sedanji ministri edini samo v tem, da izgladijo pot politiki ameriškega etapanzionizma in da zatrejo delavske množice. Socialistični notranji minister Ju-lcs Mooh je dal nalog vsem policijskim ravnateljem, naj vpišejo v posebne sezname vse španske emigrante v Franciji, ki jih bodo morali tudi slikati, jih bedo podvrgli rednemu policijskemu nadzorstvu. V parlamentarnih krog,ih komentirajo ta ukrep z ogorčenjem, posebno še, ker so se skoraj vsi španski izseljenci borili v vrstah odporniškega gibanja. Ta ukrep je notranji minister izdal na podlagi tajne določbe v pogodbi, ki so jo pred kratkim podpisal! a Francom, in na podlagi katere se Franclja obvezuje, da bo izročila španskemu diktatorju izpopolnjen seznami s slikami vseh španskih antifašistov ,ki bivajo v Franciji. Kanadska letala za Cangkajška SEVERNI SENSI, 12. — Zaradi vedno večjega poraza kuomintan-govih čet in zaradi dobrega postopanja osvobodilne vojske z vojnimi ujetniki so nastale velike spremembe v mnenju kuamintangovih čet Mandžuriji. Število izvežbanih vojakov se vedno manjša v kuomin-tangovih vrstah, veča pa se število novih nezadovoljnih in neizkušenih vojakov. V Mandžuriji dezertira dnevno najmanj pet vojakov, v 59 kuct.r.an-tangovi diviziji pa 800 vojakov mesečno. Na 0 tisoč kuomintangovih v vojakov jih je bilo med bojh pri Hln Li Funal zajetih 8 tisoč. V Sangaj je prispelo 100 letal «Mosquito» v spremstvu štirih kanalskih strokovnjakov. Ta letala je Kanada prodala Cankajškovi vladi. Pričakujejo tudi prihod kanadskih letalcev, ki bodo poskušali ta letala. Cete narodno osvobodilne vojske so prispele na razdaljo 5 km do Mukdena. V mestu se sliši že prasketanje strojnic. Ameriška letala za Turčijo CARIGRAD, 12. — Turški tisk poroča o novem ameriškem posojilu 125 milijonov dolarjev, za katerega se pogajajo v WashIngtomi. Polovica tega zneska bi šla za turško letalstvo. Večji del prvega a-meriškega posojila 100 milijonov dolarjev So uporabili za opremo in povečanje turške vojske. Listi poročajo, da so iz Nemčije pripeljali 2 tisoč letal, pa večini lovskih, iz ZDA pa 500 lovcev in lažjih bombnikov. Titove izjave delegatom ooliskih novinarjev VARŠAVA 12. — Maršal Tito je v razgovoru s poljsko delegacijo, ki je sodelovala na zadnji konferenci slovanskih novinarjev s Zagrebu med drugim izjavil, da Balkan ne bo več sod smodnika, ker so globoke socialne spremembe v balkanskih državah odpravile stoletne spore, ki so delili balkanske narode. Sistem pogodb o medsebojni pomoči krepi sodelovanje na vseh področjih, načrtno gospodarstvo je v -tem pogledu ustvarilo nove možnosti, tako da imperialisti ne bodo mogli ustvariti novih središč nereda v onih državah, kjer vlada ljudska demokracija. Edino ognjišče je Grčija in Jugoslavija stori kar more v korist svetovnega miru, ko se protivi izzivanjem imperialistov. Končno je maršal Tito poudaril, da je vprašanje miru zvezano z vprašanjem demokracije jp napredka. BERLIN. — Francoske oblasti v Nemčiji podvzemajo vedno strožje ukrepe proti naprednim silam na njihovem področju. Francoska vojaška uprava je objavila seznam knjig, brošur in listov, ki so jih prepovedali ali zaplenili, ker zahtevajo enotnost Nemčije. bi potem razsojala o odpustih delavstva. Problem odpustov naj bi bil po mnenju okupacijskih oblasti na ta način s papirnato odredbo rešen. Nočemo sicer načenjati vprašanja, ali je bila odredba 109 izdelana v dobri veri, da bi bilo s tem ustavljeno ali vsaj zmanjšano odpuščanje delavstva, ali pa je bila pre-mišljen pesek v oči delavstvu in njihovemu sindikalnemu vodstvu. Toda primer tržaške konopljarne je pokazal naslednje: Delodajalec je najprej zahteval, da bi bile odpuščenih z dela 104 delovne moči. Sindikalni predstavniki so zahtevali, da delodajalec in tehniki utemeljijo, da so v tovarni 104 delovne moči preveč. Ob tem se je delodajalec umaknil in začel trditi, da je le 65 delovnih moči odveč. Ko je tovarniški odbor dokazal da je, le 22 micči, o katerih bi morda kdo trdil, da so preveč, pa je ravnatelj opravičeval svojo prvotno postavko, češ da jo je osnoval na predvideni zamisli o reorganizac'ji dela v tovarni, katero pa, da so zavrgli. Predsednik arbitražnega razsodišča je «u'gotovil», potem ko je zadevo pregledal, da je možno, da je namesto dvaindvajsetih — tebi nič meni nič — 30 odvisnih moči. Tem tridesetim je treba prišteti — po izjavah predsednika — še deset, ki so bili prestavljeni na drugo delo — tako da znaša vedno po izjavah predsednika, število odvisnih moči 40. Sindikalni predstavniki so s« uprli, da bi tak sklep podpisali. Predsednik in zastopniki delodajalcev so nato izjavili, da gredo na Zvezo Industrijcev, če bi le tl hoteli «sprejati delavske zahteve*. Toda namesto na zvezo so šli v ko-nopljarno. Ko so se vrnili, so dejali, da je razsodba veljavna, ktr so jo izglasovali z večino. Škodljivost odredbe 109 je jasna. Za to odredbo lahko špekulativno skrijejo delodajalci svoje prave namene. Najprej zagrozijo z odpustom 104 delavcem. Delavci v bojazni, da bodo odpuščeni, povečajo do skrajne fizična izčrpanosti svojo produktivnost. Produktivnost podjetja naraste in tako gospodar lah-«reorganizira» tovarno. V sporu samem pa popušča po mešetarsko na 65 in končno na 40. To število je imel igotovo že prej v načrtu. Onih štirideset moči, katere je odpustil, pa ni odpustil zaradi resnične reorganizacije tovarne, ker ni nabavil novih strojev, ki bd terjali manj delovnih moči, da jih strežejo, temveč zato, ker je z ustvarjanjem psihoze bojazni pred odpustom — našel način za lažje izkoriščanje delavca, za svoj večji dobiček. Kakor je bilo v začetku jasno, da birokratska odredba ne more r.a-praviti konca obupnemu položaju — tako je to danes že otipljivo. 2e samo mešetarsko reševanje: da bi popustili malo predstavniki delodajalcev na eni in predstavniki delavcev na drugi strani je v osnovi zgrešeno. Se bolj je škodljivo, če potem izbira predsednik «sred-njo pofo>, kar gre vedno le v škodo delavstva. Delodajalec ima tako vedno odprto pot, da si v naprej določi število delovnih moči, ki bi j:h rad odpustil in to z majhno špekulacijo, postavljajoč visoko številko, nato s popuščanjem z matematično gotovostjo deseže. Delavci na drugi strani pa ne morejo špekulirati, ker ni v njihovem interesu niti en sami odpust. Prvi rezultat odredbe 109 je na dlani: Brez vsakega sredstva za življenje je ostalo 40 delavcev s svojimi družinami. Ob tem seveda ni važno, ali se je to zgodilo po «prosti gospodarjevi voIji» ali «na osnovi odredbe 109». Bede in pomanjkanja torej ni mogoče ustaviti z birokracijo. Odredbo 109 je treba razveljaviti, ker lahko jutri izzove podobne «legalne» špekulacije v vseh kategorijah! Z borbo je treba doseči resnično zaporo odpustov! Železničarska konferenca na Dunaju TRST, 12. (ATI) — Kakor je znano, se je od 26. januarja do 7. februarja sestala v Bernu mednarodna tarifna komisija h kateri so prostopile sledče države: Madžarska, Avstrija, Jugoslavija, Tržaško Ozemlje, Italija, Švica in ameriško področje Nemčije. Na konferenci so razpravljali o tranzitnih madžarsko švicarskih tarifah in so načelno dosegli zadovoljive uspehe. Za Tržaško ozemlje sta se konference udeležila g. Zineri za železniško ravnateljstvo in dr. Silossi za Javna skladišča. Smatrajo za verjetno, da bo prihodnja konferenca lahko v Trstu, in da bodo na njej države, ki so bile rastopaue v Bernu, spepolnile v podrobnostih, kat je bilo do sedaj dogovorjenega. Na železničarski konferenci, je sedaj na Dunaju, razpravljajo vprašanja drugovrstne važnosti. Na tej konferenci predstavljata dr. Fabbri. Tudi na železničarsko konferenco, ki bo v marcu v Locarnu, in ki se je bodo udeležile vse evropske države, je bilo uradno povabljeno Tržaško ozemlje. Angleško delavstvo v borbi proti izkoriščevalcem Od 21. do 23. trn. bo v Londonu kongres KP Anglije Vlada zahteva vedno večja bremena od delavcev v Tak° imenovani istrski CLN je svojih ^ 0 1m, običajnih spomenio v istrskih šolah vrši raznarodovanje Italijn-tem raznorodjvvLnhi. pišb 5,eej prav, da so bile uki-dežeZf,r°Sn° itoliianske šole na po-*a#eb« ’ 7nornanška šola v Kopru, bajti it, >ta^tanska ljudska šola v v^do ^Sn ^ namreč dobro Pohaja * ™rnariška šola Tako vzgajajo mladino »balk ZELO BI BILO KORISTNO ZA TRŽAŠKE LEGAŠKE PROFESORJE, DA SI OGLEDAJO ITALIJANSKE ŠOLE V ISTRSKEM OKROŽJU, KJER SE POUČUJE ITALIJANŠČINA VEČ UR NA TEDEN KAKOR PA V «ITALIANISSIMEM» TRSTU prc- irt {j— nacistično zasedbo ta*-1 V italijanska in ‘JPodo"ni šola. Toda tem go- s Piranu, vCnsk ° j11 in ^^u-god ustanovile slo-Po n.9. in srednje šole, ker Diati ov'ni mnenju ne bi smela Uh irjyt°ga 9t°venska raja» svo- ''le*. p ° ^ zanie traznarodova- ,QUno /t b® ne povedo, da je ^ 1)5 'ta? oblast ustanovila no- k« prj^ srednje šole, kakor » tri*, , 6r r9a!no gimnazijo v Kolt v Ižoli, italijansko tega So 0,0 v Portorožu itd. Poleg ®ko u 9edaj ustanovili italijan-S'"dikar }9k° iol° v Skocijanu. 4,Co rač* *** dvotetno šolo za trgov-'oistvo in knjigovodstvo. . K, da ntma pravice do podpore, ker ni italijanska državljanka, ter da naj gre v Jugoslavijo, kamor tspada», ker je rojena v Sarajevu. Zadnje Sase se po triaSkih uradih i»e prevet operira *z italijan-stvom», ^italijanskim državljanstvoma in podobno navlako. Tako se je uesto zgodilo, da je ECA dajala raznim esulom podporo Ze po nekaj dneh njihovega prihoda v Trst, da je imela denar za pritepence e vseh vetrov, nima pa sredstev za to ubogo zeno, ki ze 41 let ilvi in dela v Trstu. Saj nam je dobro, da so zakoni kot harmonika, in se dajo poljubno rastesatl zlasti le, če so v samem bistvu prirejeni za gotove politične namene. Toda, ali ste Ze pomislili gospodje, da W se lahko ta tharmonikan raztegnila kaklen krat tudi v nasprotno smer? Zatorej gospodje, malo manj Šovinizma in veti pravičnosti do trzaSke-ga ljudstva, na katerega ramah ži-vite. Na zadnji seji mestnega osvovo-dllnega sveta v Trstu, kateri je predsedoval odv. Pogassi, je svetnik Dcnini obravnaval problem našji mlad.ncev delavcev in študentov. V izčrpnem govoru je svetnik orisal težak pobožaj naših mladincev, katerih število brezposelnih j« do sedaj naraslo c_ preko 7000. Vojaška uprava pa s svoje strani n: ničesar ukrenila, da bi temu stanju napravila konec in izboljšala položaj mladih delavcev. S cer je ta ustanovila šok) za brezposelne, v katero pa imaio vstep ie mladinci nad 18 let stari. Toda na žalost ta šola ne služi temu namenu, da bi Jih izučila v njihovih poklicih. Pač pa Jih tam izuč jo za take poklice, ki bi naj jih prisilili, da .bi se izselili in s tem uresničeval načrte imperialistov, ki hočejo z emigracijo razdrobiti moč demokratičnih sl Tržaškega ozemlja. Zaradi tega položaja, v katerem so naši mladinci, morajo vsi demokrati podpirati zamisel nove normativne mezdne pogodbe, k; bi zagotovila ustanovitev strokovne šole, v katero bi zahajali mladinci po dnevi, in izplačevanje mezde tudi za one ure, ko bi mladi delavci zahajali po dnevi v šolo. Te šole bi megle biti po velikih tovarnami, za manjša podjetja pa skupna. Te sole bi moral voditi šolski odbor, v katerem bi bil: zastopani sami delavci. Da bi bila zagotovljena zaposlitev mladih izučenh strokovnih delavcev, bi moral biii zagotovljen odstotek praznih mest. Nadalje za-hktevajo mladinci prepoved zaposlitve mladih delavcev v nezdravih industrijah, da'je prepoved, da bi zaposlili mladince u takih pok-i-clh. za katerega niso izučeni. Dalje ukinitev pomočništva, ki v vseh ozirih škoduje strokovnemu Izučenju delavcev. Izenačenje delovnih pogojev med moškmi in ženskimi. Priznanje ktnega dopusta 30 dni. Edino od vseh teh zahtev Je bila priznana je ena do sedaj in sicer ustanovitev tovarniške strokovne šole v tržaškem arzenalu. Glede študentov je govoril in pfed vsem poudaril vprašanje ab-solventov srednjih tehničnih Sol, kateri upravičeno zahtevajo, da jim priznajo pravico, da se lahko vpišejo na tehnično fakulteto. Kakor je njihovim tovarišem v sosednih državah to dovoljeno. Tudi pr) tem vprašanju vojaška upraya kot drugod nasprotuje upravičeni zahtevi. Tov. Donlnl Je opozoril na vprašanje dodelitve Športnih Igrišč, ki J-h vojaška uprava mačehinski del! CONI-Ju, ki ima 4000 vpisanih, na škodo UCEF, ki ima preko 20.000 članov. Delovanje UCEF je zaradi tega kriviJnega postopanja tako omejeno, da Je v decembru imel samo 4.5 dneve na razpolago igr.šče za odigranje tekem. OONI pa 225 dni. Po izčrpni debati, ki je sledila referatu tov. Doninija, je svetnik Ferfoija opozoril, na krivično sodbo tukajšnjega sodišča proti DEsteju in drugim partizanom. Opomnil je, da so te leta 1946 bili mnogi kazenski postopki glede odvzema svobode proti partiaacem spravljeni v arhiv 6e med preiskavo. Sedaj pa vojaška uprava hoče a temi procesi na vsak način zadeti v *ivo osvobodilno gibanje sn ljudske pridobitve. Po izčrpnem poročilu odv. Perfolje, ki je poleg DEstejevega procesa obravnaval Midi razpravo proti partizanom glede openskih dogodkov, je osvobodilni svet sklenil protestirati proti vedno novim, toda stalnim napadan proti pridobitvam narodnoosvobodilne borbe, izrazom revolucionarnega poleta emagovitih ljudskih množic v borb; proti na-cifaiiamu. Enourna protestna stavka pristaniških delavcev Včeraj zjutraj so pristaniški delavci prekinili delo za eno uro kot protest zaradi odrekanja dveh njihovih osnovnih pravic s strani direkcije Javnih skladišč. Direkcije Je namreč hotela »kaznovati* delavce, ker so nekoč v septembru preteklega leta začeli z delom eno uro kasneje kot običajno. Delavci »o pa takrat prisostvovali nekemu važnemu sestanku, na katerem »o razpravljali o raztovarjanju premoga. Poleg tega ni bila tvrdka v ničemer oškodovana, ker delajo pristaniški delavci na akord in so tako zamujeno plačali sami. Drugi vzrok stavke pa je, ker direkcija odreka dvojezični napis na novem Delavskem domu pri Sv. Andreju Pristaniški delavci so obvestili s posebno delegacijo o obeh vzrokih stavke «urad za delo», kjer so vlogo sprejeli. Nečloveško postopanje s slovenskimi političnimi jetniki v kaznilnici v Veroni V naiem uredništvu se je včeraj 115. septembra 1947 avtomatično po-zelasil italijanski mladenič, doma! stali jugoslovanski državljani. Ime- ^ V . j__; i _ TtolMI in :z Bologne, ki je pred nekaj dnev: odslužil večmesečno kazen v veronski kaznilnici. Priiel ie z namenom, da po tisku obvesti slovensko javnost o trpljenju političnih jetnikov slovenske narodnosti, ki so bili obsojeni od angloameriških okupacijskih oblasti in deportirani v Italijo. V kaznilnici pri 79. Fanteria, via del Pontiere v Veroni se nahajajo tovariši Ivan Pavič, doma iz Idrije, obsojen v Trstu marca 1947 na 2 let; robije; Marij Gerbec, doma iz Ročinja pri Kanalu in Viktor Kukanja iz Malega dola na Krasu, oba obsojena na več let zaporne kazni od Višjega angio-ameriškega sedišča v Gorici. Vsi trije so od Razprava proti Uieriju pri krajo Zločin še vedno zavit v temo Na začetku razprave je predsednik sodišča dr. Mmesso prebral poročilo psiih.atra prof. Constant ni-desa, ki je preiskal duševno stanje obtoženca Ulerija. V svojem poročilu je profeior navedel, da je obtoženec duševno zdrav. Profesor je še navedel vsa protislovja, v kateia je zapadel Uleri, in navedel, da je verjetno obtoženec morilec, čeprav ni ta k temu nagnjen. Stari znanec prof. Pellegrini s padovanske univerze je tudi pr znal, da je obtoženec duševno normalen, vendar pa je s psihološkega stališča popolnoma zanikal, da bi bil Uleri izvršil zločin. Prof. Pellegrin. Je bil v svojem poročilu vsestransko zelo obširen. Tako je postavil hipoteza da sta obe žrtvi izvršili samomor. Prof. Pellegrini 5e je ustavii še pri obtoženčevi izjavi na policiji, ko je priznal, da ie izvršil umor. Te izjave so po profesorjevem mnenju izraz šibkega duševnega ustroja obtoženca Odgovoril Je še prof. Constant nides, ki je vztrajal na svojih trditvah, in obenem označil obtoženca kot žrtev povojn.h razmer. Na popoldanski razpravi je zastopnik zasebne stranke odvetn.k Jacuzzi v svojem precej izčrpnem govoru najprej opozoril sodnike na Olerijeva priznanja na policijskem zasl'sevanju in opozoril, da se njegove izjave krijejo z rekonstrukcijo zločina, ki jo Je izvršilo sodišče na licu mesta. Obtoženec je b i na policijskem zasliševanju vse skozi miren ie do vprašanja zakaj ni slišal strelov, ko Je b‘I po njegovih izjavah blizu izvršenega umora Sele tu je obtoženec Izgubil duševno ravnotežje. Začel se je moralno opravičevati, češ da je b i velik starših in zaslužila sta toliko, da si je eden od njih mislil postaviti trgovino. Tudi vedenje obtoženca po izvršenem zločinu potrjuje, da ga je edino on ie izvršil. Naslednjega dne po izvršenem zločinu ni niti spregovoril o strelih ali o samomoru prijateljem, ki j Ji je videl. Medtem ko so šli prijatelji naslednjega dne v bolnico obiskat Faventa ki je bil že v agoniji, ni šel Uleri, pač pa je šel š:le opoldne, ko Je iz ča-sep sn h poročil in iz informacij, ki jih je dobil v bolnici o stanju Faventa prišel k njegovi bolnški postelji. Da je samomor izključen, je tud; dokaz ta, da Je Super.na imel na kolen h veliko mlako krv , kar Je dokaz, da je bil takoj po strelu sklonjen z glavo na kolena* Našli so ga pa v zravnani legi. Izključeno je, da bi se po taki dobljeni ran; sam premaknil. Edno verjetno je, da je oba mlade n ča ubil Uleri, ker je vedel, da je Su-p:rina onega dne dob i 22 tisoč lir kot plačo za nadurno delo. Svoj gc-vor je odvetnik zaključil s predlogom, naj sodišče obtoženca spozna za krivega in naj ga obsodi. Odvetnik Garavelli, ki skupno z oflvetn kom Giannlnijem brani U-lerija, jfe v svojem govoru pobijal Jacuzzjeve trditve. Najprej je odvetnik orisal, kako naj bi bila nastala v pokojnikih želja po samomoru. Da je verjeten samomor, je odvetnik navajal tudi lego tulcev, ki so ležali do 80 cm 04 nesrečni kov. Poskusi * streljanjem so pokazal’, da ne bi b li leža-H na mestih, kjer so Jih dobili, če bi obtoženec streljal od zadaj proti žrtvam. Klofute, ki jih je dob i obtoženec na policijskem zasliševanju, so po- pr.jatelj pokojnikov. Giede možno- vzročile tako stanje, da sc Je ototo- sti samomora kakor to trdi obramba, pa Je čudno, da bi oba pokojnika ono nedeljo, ko sta bila dobre volje v družbi s prijatelji imela kakršno koli misel, da bi sl vzela življenje. Izključeno Je že zaradi tega ker ni bilo nobenega vzroka, saj sta imela kot mlada človeka še polno načrtov Si glavi. Bila sita pri žcnec roč uti 1 kot brezpravno bitje, izgubil Je svojo (»ebnost in v tem stanju ie je po deveturnem zasliševanju sam cbtožil, da b: tako napravil konec duševnim mukam, ka terim je bil izpostavljen. Danes bosta spregovorila še državni tožilec in zagovornik Gian-n ni. Pustna prireditev v Solkanu Na pustno nedeljo in ponedeljek je prosvitno društvo ajože Srebrniči) v Solkanu prired lo v nabito polni, obsežni prosvetni društveni dvorani Nušičevo komedijo v treh dejanjih »Navaden človek». Komedija je bila dobro podana. Občinstvo je igralce nagradilo z burnim in navdušenim ploskanjem. Društvo ima svojo čitalnico in knjižnico, ki pa sta zaradi stanovanjske krize nekoliko premajhni, vendar pa okusno urejeni. Stene so okrašene s slikami naših vodilnh mož, pesnikov, pisateljev ter udarnikov mladincev is So kana, fci *o bili nagrajeni na progi Samac-Sa-rajevo. V omarah imajo 500 leposlovnih, 6X znanstvenih, 68 iger, 105 leposlovnih italijanskih ter razno drugo čtivo. Tam so tudi vsakovrstni dnevniki in revije. Knjižnico obiskujejo tudi tamkajšnji Italijani KOLEDAR Petek 13. februarja Katarina, Jovan Sonce vzhaja ob 7JO, zahaja ob 17.26. Dolžina dneva 10.16. Luna vzhaja ob 8.54, zahaja ob 20.50. Jutri 14. februarja Valentin, Snežna. \ O Preiernovi kniiinlci v Ljubljani Kakor za tekoče leto bo Prešernova knjižnica zdala v jeseni pet knjig za leto 101,9. Tet knjige so naslednje: 1. KoUdnr OF za leto 191,9. 2. Spom'ni na partizanska leta. Ul. zvezek. 3. Rbmm Miška Kranjca: Os življenja. 4. Roman Mihaila Solohova: Zorana ledina. 5. A. Polento: Kako so nastala živa bitja. Za naročnike, ki se bodo priglasili do 1. maja 191,8, stane vseh pit obsežnih in delno ilustriranih knjig samo 65 dinarjev. Naročila sprejemajo poverjeniki, množične organizacije in knjigarne po vsej Sloveniji tn Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. Lansko l?to je bilo natiskanih 1,000 izvodov premalo, čeprav je bila naklada precej velika. Letos bodo knjigv tiskali v 60 tisoč izvodih in ta naklada se bo v prihodnjih letih predvidoma postopoma zvišala do 100 tisoč izvodov. Tako visoko naklado opravičuje nizka cena in pa visoka kulturna in poučna vi idnost te knjižne zbirke, ki mora najti pot v vsako slovensko h’io. novani se nso napram Italiji in njenim zakonom v ničemer pregrešili, vendar pa so Jih angloameriski imperialisti iz tržaških in goriških oziroma iz zaporov b vše cone A deportiran v Italijo, kar ni v skladu z noben m obstoječim zakonom. Ce so j.to. že obsodili, naj bi jih pridržali v Trstu ali kjer koli na Tržaškem ozemlju, kjer imajo še moč zakoni vojaške uprave. Italija igra enostavno pri tej stvari vlogo psa čuvaja, kar karak-terizira v konkretnem primeru njeno hlapčevsko politiko napram Amerlkancem. Jetniki slovenske narodnosti so podvrženi posebnemu režimu in ši-kanam. Vodstvo in uprava jih smatrata za prave zločince .n sta jih kot take označila za sovražnike št. 1. Oni so vsled tega prikrajšani za marsikaj, kar po vseh predpisih pritlče vsakemu dokončnemu priporniku. Ne dobijo perila, nit: obleke ne obuva-a. Na sebi imajo same cape. Na srečo pa je tudi v tej kazn lnici solidarnost do Slovencev s strani taliijanskih obsojenih pro tifaš stov zelo na višku. Italijanski tovariši si vselej odtržejo od svojega, da dajo njim. Vsestransko kratenje zaporniških materialnih ugodnosti nam Je dokaz surovega režima do Slovencev kot tak h Se bolj pa je obsodbe vredno to, da z bo-nimi Siovcn-& postopajo kot z živalmi. Evo primer. Viktor Kukanja je skrajno slab. njegova pljuča so resno načeta Zato ga js kaznilnlški bolničar predlagal za radiološki pregled. Zdravnik bivši «senior» fašistične milice, pa je cb tej priliki zabrusil, na4 se gre zdravit v Jugoslavijo in četudi »crkne», mu ne bo žal bolj kot za konjem. Tako Je tudi s pismi od doma Ce so pisana v slovenščini, jm jih sploh ne dajo. Uprava kaznilnice slovenske pripornike zapostavlja, žali in ustrahuje za vsakem koraku. Toda kljub moralnemu in materialnemu trpinčenju ie morala slovenskih fantov-partizanov na visok; stopnji. Italijanski obsojeni partizani in pro-tifašisti so jih TOljub li kot najboljše prijatelje ter jih spoštujejo, ker tako ponosno in zavestno branijo svoje ideale. Mladenič iz Bologne, ki je preži* vel več mesecev v tej kaznilnici Je vedei povedati, da je prav za prav še ves aparat zaporniške uprave v rokah fašističnih e len en tov in vslfd tega s« ni čuditi; da se tako nečloveško ravna z antifašisti, zlasti s Slovenci tz teh krajev. Spominski dnevi 1 1787 je umrl Rugjer Boškovič, mate- | h motik in. prirodoslovno. Rodil1 se je 18. V. IM. „ 19$S je Rdeča armada zasedla Budimpešto (rlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIHf SLOVENSKI) PRESKRBA Dvig nakazil. Danes morajo vs, razdeljevalci živil dvigniti pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za mast. Isto naj store vodje podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu. Delitev novih dodatnih nakazil zn bolnike. Obč nski prehranjevalni urad (trg Vecchia št, 1-lil) je začel deliti dodatna nakazila za bolnike za marec-junij. Za prebivalce Rojana, Opčin in Proseka bodo nakazila razdeljevala temkašnji uradi. Pri prevzemu mora oseb«, pokazati živilsko nakaznico marec-junij ter osebno izkaznico. Urnik poslovanja od 8 do 13. Mast, bele testenine, riž in sladkor na dodatna nakaznice. Danes 13. t. m bodo v mestu in podeželju zfičeli razdeljevati mast na odrezke «olje in maslo* za mesec februar. bele testen'ne odrezke »testenine*, riž na odrezke «riž» ter sladkor na odrezke «sladkor» za mesec februar. Konec raadeljeva-r„if> za sladkor 21. t. m*, za ostale 28. t. m. Cene: Mast za mesto 80 lir za kg: za podeželje 82 lir za kg: testeni«' 53. 55; riž 140, 142; sladkor 360, 352. Zakuha za delavce. Vsi delavci z dodatnimi nakaznicami za težka in najtežja dela lahko dvignejo 600 frr bel h testenin na odrezke «za-kuhe» dodatnih živilskih nakaznic. Konec razdeljevanja 28 t. m. IM o teko lahko dvignejo delavd nameščenci pri vojaških edinicah na dodatne nakaznice težkih in najtežjih delih 300 gr belih testenin na odrezke' petnajstdnevnih dodatnih živilskih nakaznic za mesec februar. Konec razdeljevanja 15. marca t. 1. Cena za mesto 53 lir, za podeželje 55 lir za kg. ENOTNI SSNDIKATI I 'L. IH A RO DAKI GLEDALIŠČE f i ZA TRŽAŠKO OZEMLJE | Išiiiiii!iiiiiiiiiimi!niiiiiiiiimiiiiiiii!iiiimii|ll,ie Sobota H. februarja ob tOl CNeiri: «Ana Christie». Gostovanje na Opčinah (za domačin*)- Nedelja, 15. februarja ob 15: 0’NeiH: *Ana Christie». Gostovanje na Opčinah (za okolico W obiskovalce iz Trsta). Prodaja vstopnic v soboto od 16 do 18 ln eno uro Pred predstavo, v nedeljo od 10 °° 12 in eno uro pred pričetkom predstave v Prosvetnem društva Vstopn'ce, ki so bile kupljene » popoldansko predstavo 25. J*‘ nuarja, veljajo za popoldansko predstavo v nedeljo 15. februft*'’ ja, vstopnice, kupljene za odpovedano večerno predstavo «** 25. januarja, veljajo za večerno predstavo dne 14. februarja. V torek 17. februarja ob *0: 0’Neill: «Ana Christie*. Gostovanje v Domu kulture v Skednja i va Tr 19- li o. fto Va: Ob' 01 Po pr uti dc dn Vo, toi Ob zlati poroki IVANA in MARIJE HERVATIH, rojene BUTINAR Jima najUkrenejs čestitajo ln želijo 5e mnege let zdravja ln vSselja SINOVI, HČERKA, ZET, NEVESTA, VNUKI in VNUKINJE. Trst 13. t. 19i8. Opravičena zahteva AS ŽZ Zveza antifašističnih žena je poslala delovnemu uradu vojaške uprave pismo, v katerem zahteva, naj bi bil 8. marec mednarodni žensk! praznik, praznik tudi za Tr-ŽaSko ozemlje, V plftnmu1 poudarjajo, da se ta dan, praznuje po vsem svetu, z izjemo v onih državah, kj*r je na vladi fašistični režim. Nasprotno pa ga v vseh demokratičnih državah praznujejo; na Tržaškem ozemlju pa po glavnem zakoniku 73 seveda, ni priznan. Ker želijo naše žene ta dan dostojno praznovati, se obračajo na delodajalce, da ivpcštevajo njihove upravičene zahteve. Istočasno obveščajo, da so Enotni sindikati predlagali v novi normativni pt godbi 8. marec kot praznik. Še trije policaji so prekoračili Morganovo črto Tiskovni urad civilne policaje poroča, da bo predsinocnjim okrog 20 odpeljal« jugčslovanskl vojiki tri policaje v bl-ilai bloka pri Debelem rtu. Ti policaji to: Prascon Mario, Pentassuglia Donato tn Sinrsič Stanislav, vsi od policije v Miljah. Polička meni, da ao Jih odpeljali v Koper. V nasprotju 8 tem poilCJskltn poročilom mj v njegovo dopolnilo, smo se informirali na mestu in zvedeli nasledmjc: Predvčerajšnjim med 17 in 18 je narodna zabita, ki je patruljirala v bližini Debelega rtiča (Punta Oroasa) presenetila omenjene tri policaje, ko so bili približno 300 m globoko v pasu B in Jih aretirala. Dva od njih Pentaaulja in Simšič sta Iz Gorice. Simšič je imel pri-sebi samokres. ZaSčita jih j« odpeljala na poveljstvo v Kcper. kjer so policaji izjavili, da so hoteli iti razstrelit nek bunker v bližani. Na< rddna zabita j h bo pridržala samo toliko časa, kolikor Je potrt bno za preiskavo. iz navedenega Je Jasno razvidno, da niso jugoslovanski vojaki »ugrabili® policajev, ker je bila to narodna zaSftlta, ki Je sestavljena lz domačinov, in da so policaji sarr.i, ter e prec°j globoko prekoračili demarkacijsko črto. Odkriti latov! in njthove kupčije Pretekli torek smo poročali, da so neznani tatovi vlomili v stanovanje Franza Terezije na Mlra-marskl cesV, 157, od koder so odnesli precej denarja in dragocenosti. Policija je 10 t. m. aretirala v zvez; s to tatvino 30-letnega Pipana Julija z Mvrimarske ceste 247 ln dan pozneje De Marchlja Atti-llja lz ul. Ponalana 15. Pri De Mar-chijevem tastu Je pol cija dobila 242.300 lir v gotovin., dočim je zasegla pri njegovem upniku Cocci Msriju v ul. Foscoio 37 Se 110 tisoč, s katerimi Je De Marchi hotej pa ravnati svoj dolg. Pri nadaljnji pre skavi so dobili ie zapestno uro znamke Eberhard, dve zlati verižici in dva zlata prstana, ki sta Ju tatova dvignila na zastavljalnici z ukradenim denarjem. Poleg navedenih stvari, ki sta Jih ukradla Pranzovi, je pol cija zaplenila prt Juriju Mar.noviču ame-rikanski električni sveder, vreden 30 tisoč lir, ki ga Je Pipan ukradel pred 20 dnevi v delavnici svojega tatinskega tovariša Dc Marohija in ga pri Marinoviču zamenjal za kompletno usnjeno obleko za tro-toclklieta, katero je policija tud’-zaplenila. Pred enim mesecem Je Pipan ukradel De MarchMu tudi eno jračnico za motorno kolo ln jo pr od M Lucijanu Marchionu za 500 lir. Pipanu torej ni bilo dovolj, da je kradel pri drugih, ampak Je odnesel tudi pri svojem »stanovskem« tcvarlšu, kar m« je pač prišlo pod roko. Sedaj bosta oba premišljevala v ul. Tigor o kratkotr3jni tatinski sreči. FIZKULTURA Profesionalizem in olimpiada Kanadski profesionalci v vojačkih uniformah so se udeležili olimpijskega prvenstva. Trik, ki je omogočil Kanadčanom, da so zasedli na letošnjih olimpijskih igrah prvo mesto v hokeju Kot Je vsem znano, smejo na olimpijskih igrah sodelovati samo ipertn ki-amaterji. To prav.lo pa poJtavlJ* v težak položaj Ameriko, Kanado in Anglijo, kjer je več m boke>kih ekip profesionalnih. Amaterska moštva teh držav precej zaostajajo za profe.tonalnimi, kar pa ni » č čudnega. Kadar koli se v amaterskem moštvu pojav. nadarjen igralec, ga takoj kupi p.o-fes cnalen klub. Na ta način pr ha-ja’o najboljši amaterski igralci za- način pr ha-ifcl radi visok.h zaslužkov med profe- sianale. To pa ne velja samo za hokej, temveč je to reden pojav f vrstah buržujjkpgs športa, kjer obstojajo amaterji in profeslonali in kjer jr-fdstavljs amaterski šport rezervoar menažtrjev, ki črpajo :s njega kadre odličn h M dobičkanosnii sužnjev. Do kakšnega stanja je dovedel pTofeslonarzcm v hokeju nam r*rl-kasiite primer Kanade. ZDA in Angl.je. Pred vojno £o bile imenovane države mprekosljlve na hokejskem polju, saj so Kanadčani od 1. 1920 pa do 1030, razen enkrat, vedno zaveen>a.i prvo mesto na ol mpiadah in svetovnih prvenstvi. Leta 1947 prvič v zgodovini hokejskih prvenstev uista Kanada in Anglija sodelovali na svetovnem prvenstvu. V teh državah ni bilo tol.ko dobrih amaterjev, da b: lahko sesta vili reprezentanco, ki bi se mogla uveljaviti. Toda ZDA je na tem prvenstvu vendarle poskusila svojo srečo, vendar so se tedaj Američan1., ki so bili vajeni prvega ali drugega mesta, moral, zadovoljiti s petim za CSR, Švedsko, Avstrijo in Švico. Poučeni z lanskimi izkušnjami svetovnega prvenstva s« «e Kanadčani kljub temu odločili, da bedo nastopili na oiimpijsk.h igrah, toda izmislili so novo prevaro. Kot javlja inozemski iportni tlak. so Kanadčani poslali v St. Moritz reprezentanco letalsk h sil in ne državno reprezentanco. Zakaj so bil! odrejen; letalci, da letujejo kanadski hokej na ollm-pijskh lgreh? Vsakemu, ki dobro pozna zakulisno življenje buržujske-ga športa, odgovor n« bo težak. Poglejmo, samo primer, kaj piše znani novinar Rigassl v šv.caiskem 1‘stu «3port Su sse*: »Moštvo Ka- nade ima v svojih vrstah same profesionalce, toda ko on, oblečejo vojaške uniforme, ; h moramo smatrati kot amaterje*. Kanadska hokejska zveza je zelo enostavno rešila to zadevo. Oblekla ie svoje profesionalne Igralce v obleke letalcev m s pomočjo takega trika obš.a olimpijske zakone. Šah Splošni šahovski turnir Prejeli smo prve rezultate splošnega turnirja, ki ie že v teku ln ki so ga razp sall tukajšnji na novo organiz rani klubi. Dljaiko »ehovsko druttvo: Ga- »peršia 7 to*k, P;vk 6 in pol, Filipovi« 8, Cok 3 in pol, Pavlovič Edo 2, Pavletič, Škrinjar in Stavar vsak po 1 točko. Šahovsko društvo Kraljib: Oc- virk 3 točke, Hmeljak 2 ln pol, Cc. par, Pretmr in Ostan po 2 točki, GrobOvšek, LukeS, Pavlovič M. ln Zeljal po 1 točko. Selhaus pol točke. Šahovsko drnStvo DijaSki dom: Ba^a 10, Benulič 9, Kranjec 8 in pol, Štolfa 7, Kanobel ln Pahor 8, Vodčoivso in Geržina 5, Zobec Z. 4, Lakovič 3 ln pol. Manfreda 2. Obvestila Člani zimskošportnega odseka ZDTV so vabljen', da se udeleže seje, k; bo danes ob 20 v ul. Machiavelli 13. II. ZnracL važnosti pro-s.mo polnoštevilne udeležbe. Balincarji. Člani balincarskega Odseka so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki bo v torek 17. t m. ob 20 na novtm sedežu ZDTV v u-’. Canova 25, II. in ne kakor prvotno objavljeno v K. K. «Tomai.ča*. Dijaki tehničnih šol imajo pravice do vstopa na univerzo Dolžnost vse šolske mladine ie, da podere niihovo Mo Zveza kina in gledališča: danes 13. t. m. ob 10.30 seja uipravnega odbora. Zveza bančnih nameščencev. V soboto 14. t. m. ob 18.30 seja upravnega odbora. KROJNI TEČAJ. Opozarjamo vse prizadete, da se sprejemajo v ul. Imbriani 5 zadnja vpisovanja za krojni tečaj, ki se bo začel prihodnji teden v ul. Mon-fort 3. Ustanovna skupščina novinarjev. V md?ljo ob 10.30 bo v ul Trento 2-II ustanovna skupščina Zveze novinarjev ES za Tržaško ozemlja. Ustanovna skupščina železničarjev. V nedeljo ob 9.30 bo v ul. Con-ti 11 ustanovna skupščina Zvez3 železničarjev ES Tržaškega ozemlja. Sindikalni plenum bo imel danes ob 19 zborovanje, na katerem bodo razpravljali o ukazu št. 109. Vabljeni so odbori, tovarniški odbori, pododt>ori ln zaupn'ki. Prevozništvo. Danes ob 19 bo v ul. Zonta 2 odhorova seja. Sindikalni odbor odstranjevalcev ruševin vabi delegate na zborovanje, ki bo jutri ob 17.30 v ul. Confi 11. Zdravstvo. V nedeljo ob 9.30 bo ustanovni občni zbor v ul. Im-bri-anl 5. Železničarji. V nede*.1o 15. t. m. bo ob 9.30 v ul. Conti 11 ustanovni občni zbor železničarjev na STO-ju. Vabimo k udeležbi vse železničarje, ki so včlanjeni pri ES. OČKOVI IM PRISPEVKI GLEDALIŠČE VERDI ^ Jutri se začne prodaja ' za zadnjo predstavo opere Mig*" ki bo za abonente reda D. rt* ^ stava se bo začela ob 16. r GLASBENA MATICA V p TRSTU. Prva javna produkcij® ka< gojencev šole bo nepreklicOJ | , danes 13. t. m. ob 20 v dvora”* kulturnega krožka tiskarjev ul. Trento 2-II desno. Nastop* jo gojenci instrumentalne e01" klavirja in violine ter ob skleP, sporeda tudi godalni kvart« Vabljeni starši in prijatelji 6 jencev. . Radijski spored' 1RST n (m 203,6, Kc 1 v petek 13. februarja 11.30. Lahka češka, glasba. Predavanje: Novi svet. 12.10. , )], producirana glasba. 12.45. NaP° ^ časa in poročila. 13.00. željah. 13.45. Lahka glasba. J* Pestra glasba. 14.15. Pregled ti*. je 17 vi T>)p«n.o pifLHha. 18.00. rw*Ul’. L. Ondi ne 19.00. 19.15. Komorni Radijska zbor. 19.45. ved časa in poročila. 20.00. pestr« glasba. 20.45. Tehnika in gospeh stvo. 21.00. Simfončni končata 22.00. Pravljice za odrasle. " jjlla Plesna glasba. 23.00. Serenade r romarvoe. 23.35. Polnočna glaso*' ^ Svakinjo je okradla Karmela Dovolič iz ul. del Leo 9 je žo dalj času hodila k svoji svakinji Giocondi Chiesura po nekaj ur dnevno, da bi pomagala ket po-str-žntea pri gespod njstvu. Chle-sura pa je opazila, da J! j» večkrat kaj emanjknlo bodisi denarja, kakor tudi od drugih predmetov. Sn-mila je, da je izvršila te tatvine svakinja Karmela in zato ji je novembra lani, po petnajstih lot h od>-povedala službo pod pritvezo, da bo iwmi opravljala gospodinjstvo. Kljub temu da svakinje ni bilo več v njeno stanovanje v ul. XX. septembra 65, je 25. januarja <"ipa-zila, da Ji je zmanjkalo iz nekega zibojčka. 4 tisoč lir in 3. t. m. ie drugih (5 tleeč. Takoj se domislila, da ima svak nja Karmela gotovo posebne ključe od Stanovanja, zato je naipravila zasedo in res Se isti dan okreg 14.30 pr'čakala Dovč ličevo Karmele, ki js prišla po stopnicah in odiprla s svojimi ključi stanovanje. Chiesurova j^ takoj poklicala pol'eljo, ki Je ncpoStcno svakinjo aretirala. Na pol'ciji je Dcvollčeva po kratk"m obotavljanju priznala, da je ona odnaiala blago in denar iz stanovanja ln da }ko umoerco. Na tržaško univerzo se lahko vpišejo redno val inozemski dijaki, ki se lahko izkažejo z veljavnim spričevalom. Tržaška univerza bo odloč la, če dokončane itudije oda>ovarjaJo študijam Italijanskih šol. Kdor pa nima v rokah zadnjega spričevila, bo prepuščm k |matrikulacljflke, ITALIA. 15.30: »Pomladanska ^ £ rada*, Deana Durbln. * * * t« KINO V NABREŽINI. V bo^ , in nedeljo amerikani?kl fihn: Jekil in Mr. Hyde». Kinopredstave v (Jo^! j* Hi VERDI. 17.00: »Zenska, ki J* smeš ljubiti*, C. Colbert. VITTORIA. 17.00: »Iskalci D. Lamour ln B. Crosby. .j: CENTRALE. 17.00: »Vse n«^ j so lepe*, J. Fontaine in M* l vena. W]J MODERNO. 17.00: .Frak in ^ Di ovratn'ca», D. Durvea -D .(f-ODEON. 17.00: «Ubežn'k je V~0, „ kal na vrata*, J Arthur 10 Grant. EDEN. 16.30: «CarmencitS»- Keen in L. Carlllo. ... . , . , . , .. , piedavanj. Po končanem izpitu ne J.h. kj;r so omen.en. tečaj;, pripo- | ^ izdana nobena d ploma niti po- ročamo, da j h v lasten prid redno obiskujejo. RffZNO trdilo o uspešnem polaganju. Iz' piti bodo v začetku lcla ter bodo trajali samo do 31. januarja. Za prvo izivedbo l^spitov v letu 1947-48 V NEDELJO 15 t. m. ob 9.30 bo lahko tržaSka univerza določila ‘ ' biti 1(0 v kinu Ideale pri Sv. Jakobu komemoracija padlega Rinalda Rinaldija. Vsi demokrati no vabljeni. Govoril bo tov. Gasparini. /t m ir tike podpore tržaškemu poljedelstvu. in ribolovu. Do vi je g. Sttinlojr L Sonrmer izročil civilnim funkc onarjem krajevnih uradov za plj-del.ntvo ln ribolov nakaznice za 9,000.000 lir. Denar bodo uporabili za nabav« veterinarskih zdravil in serumov, gnojil in sadik. Nabavili bodo tudi prejo za popravilo r blSklh mrež ln tudi nekaj novih mi ež. rok in program, ki morata odobrena s strani urada za vzgojo VU. Ta ukaz stopi v veljavo 8. februarja t. 1. Dokončno že zasežena vozila. Vsa zasežena vozila po vojaških oblasteh, ki doslej ša nl»o bila vrnjena [n tudi do 15. februarja t. 1 ne todo vrnjena ♦ržaškemti inšpektoratu za dv'lno motorizacijo je treba šteti, da so prsšla v last zaves-niških sil na osnovi določb ukaza št. 228 z dne 7. Januarja t. 1. Ta ukaz stopi v veljavo 6. februarja t, 1. Odg. urednik DUŠAN HRBS^i | T|S^Stablllment^Trip^TH^^ I + Zafcstno vwt naznsi’’)^ !i vsem sorodnikom, r in znancem, da naa je za zapustil naš ljubljeni eoproj« r FLORIJAN SANCIN v> Pogreb dragega pokojnik«-., dan’s ob 15.30 od Satlme pod ® njem. Skodenj 13. februarja 194®- 2ALUJOCT OSTA^’ S 13. t. m. začne obratovat' AVTOBUSNA PROGA trstpijmi in obratno U ODHOD IZ TRSTA