Slava naj glasi se vam povsod! Padli ste za dom in za Boga, odrešiti ste hoteli naša tla. Mi ne bomo vas pustili same: iz grobov bo temnih vstal nov rod. Njim zgled trajen bodo vaše jame Pavel Kogej 1941 1945 SLOVENSKIM ■ BORCEM ZA ■ PRAVO CENO ■ ČLOVEKA • BLACOR • DOMA SVOBODO ■ NARODA ■ KRŠČANSKO ^ OMIKO OVENČANIM - V SMRTI S ■ POROŠTVOM • ZMACE WJ' SPOMIN;HVALEŽNOST SLAVA A LOS - HEROES • ESLOVENOS DEfENSORES DE LOS• DERECHOS DEL-HOMBRE-V-DE LA CIVIU ZAGON CRISTIANA - MARTIRES ■ CLORIOSOS SACRINCADOS • EN -ARAS- DE- LA I UVODNIK Za pravo ceno človeka d leta 1945 se Slovenci v 1 1 zdomstvu v mesecu juniju spominjamo v Kočevskem Rogu in drugod pobitih ,,za pravo ceno človeka", kot beremo na spomeniku v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Od leta 1991 naprej se teh žrtev javno spominjajo tudi v domovini. Pred brezni ali na grobiščih, s smetmi izravnanih, se srečujejo romarji, ki prihajajo na sveti kraj, da se ob samem žrtvenem oltarju poklonijo tistim, ki so se darovali za pravo ceno slovenskega človeka, za tedaj in za danes. Meseca junija 1945 se je na videz vse končalo. Zunanji poraz je bil popoln. Sile zla so popolnoma zagospodovale v Sloveniji. Usoda Slovencev je bila tedaj zapečatena. Predolga noč je nastopila za vse, pa naj smo v poznejših desetletjih živeli v domovini ali v zdomstvu. Zavest zunanje nemoči je bila moreča. Ta zavest je bila živa in vedno navzoča tudi za tiste, ki smo se Po božjem načrtu slovenskemu narodu pozneje priraščali, tam ali tu. Nesoča je zadela vse slovensko občestvo, ki je spet zaječalo, a tokrat pod najhujšim jarmom, kar jih je kdaj naložila Usoda. Prvič v naši zgodovini je Slovenec pod geslom svobode moril, dušil in tlačil Slovenca, brata. Velika je bila človekova slepota. Takega grozodejstva naša zgodovina do tedaj še ni Poznala. Še danes se sprašujemo, kako je bilo mogoče, da je tuja miselnost do takšne mere zastrupila nekaj slovenskih glav in src, da so nad lasten"1 narodom izvršili genocid. . V juniju smo se vedno spominjali žrtev tega genocida, v mislih pa tudi 'melj v temni noči trpečo domovino. V tem juniju se spet spominjamo naših bratov in sestra po krvi in po rodu, v ta spomin pa vključujemo tudi vse tiste Slovence, ki so v dolgih desetletjih komunističnega terorja kljubovali in Podlegali nevzdržnim pritiskom nečloveškega sistema. Samo Bog ve, katera žrtev je bila večja: Ali mučeniška smrt dvanast tisočerih ali skoraj petdesetletno življenje v morečem vzdušju brez perspektive. V zdomstvu smo pa tudi doprinašali svoje. Vse to troje je b'lo darovano za Slovenijo in Bog je te 2rtve iz dneva v dan sprejemal. ANDREJ FINK Kot po naključju pa se je v istem mesecu juniju, ki je za Slovence poln tragike, zgodil tudi bistven preokret slovenske poti. Leta 1991 je slovenski narod v nekaj dnevih dosegel svojo samostojnost, ki se je v poznejših mesecih utrdila z mednarodnim priznanjem, in še prej dosegel formalno demokracijo, ko je totalitarni sistem nadomestila pravna država. Tudi tega obojega se Slovenci sedaj v juniju spominjamo. Po več kot tisoč letih nedržavnosti je slovenski narod, s ti-sočpetstoletno zgodovino, stopil med druge narode kot subjekt in zrelo nastopil pot samostojnega življenja, v družbi starejših držav. Mlado slovensko državo, ki jo oživlja duh starodavnega naroda, druge države cenijo in spoštujejo. Da je danes Republika Slovenija, med drugim, članica Varnostnega sveta OZN, je znamenje zaupanja, ki presega zgolj formalno upoštevanje. Ali ima oboje, genocid in prerojen-je, med seboj kako zvezo? Kakšen nam je zdaj postal pomen tega meseca junija? Brez dvoma je spremenjen, a ta sprememba ga bogati in popes-truje. Kot da bi se krog dogodkov sedaj nepričakovano sklenil. Danes se mučencev spominjamo kot vedno, a vendar drugače. Vsi smo vedno slutili in skoraj vedeli, da njihova žrtev ne more biti zaman in da se bo kdaj bogato razcvetela. Ta vednost je bila zgrajena predvsem na upanju. To pa je bilo dolga desetletja upanje proti upanju. Hladen razum in naravni praktični čut bi nam dejal: Opustite to...! Navadili smo se sožitja s tragiko, ki smo jo nosili s seboj. Premnogokrat smo z žalostjo poslušali besede, ki so izražale zunanjo nemoč. Polno vprašanj smo si stavljali in ta nemoč se je javljala povsod. „Kaj se da v teh okoliščinah storiti v zasužnjeni Sloveniji? Nič. Sistem je dosledno totalitaren in nepredušen. Do kdaj bo trajal? Kot vse kaže, sto let. (Še pred kakimi petnajstimi leti se je zdelo, da je komunizem v svetu še vedno na osvajalnem pohodu). Ali lahko Slovenci v zdomstvu kaj pripomoremo za izboljšanje položaja v nesvobodni domovini? Tako radi bi kaj...! Ali je kaka možnost? Skoraj nobene nismo imeli. Čeprav smo z vso močjo kričali v svet slovensko bolečino, se veliko svetovno kolesje za te krike ni dosti zmenilo. Kakšna bo torej usoda v rdeči polovici Evrope in v rdeči Jugoslaviji živečih Slovencev? Komaj dva milijona nas je! Grenka in temna bo. V teh okoliščinah prihodnosti ni. Kaj se bo potemtakem zgodilo z nami v politični emigraciji? Ali nas, ločene od narodnega telesa, čaka res do neke mere naravna asimilacija in sklejkoprej smrt? Do kdaj bomo vzdržali? Vsi smo vedeli, da je duh sicer voljan, pa še kako, ali..." S približno takimi vprašanji in odgovori smo živeli in umirali Slovenci doma in po svetu v preteklih desetletjih. Kljub predolgi noči, ki ji nismo videli konca, smo vendar vztrajali in se krčevito oklepali neskončne Resnice in neskončne Pravice in upali, da ne bomo osramočeni. V tem naporu nas je našlo leto 1991! In nis< mo bili osramočeni! ,,Dvignite glave, ker bliža se vaše odrešenje.” Te besede so bile že nekoč uporabljene v naši zgodovini. Zakaj jih ne bi uporabljali tudi danes? Položaj v naši domovini je kljub spremembam še vedno resen. Toda izkušnja iz leta 1991 nam daje drugo, šir- I šo perspektivo, ki se veže z duhovnimi H O M I LIJ A PRI SPOMINSKI MAŽI NA TEHARJAH 5. OKTOBRA 1 997______ Te žrtve so temelj duhovne moči FRANC KRAMBERGER Bratje in sestre! Tu, na Teharju je najbolje molčati. Tu je treba samo poslušati: zemljo, odlagališče odpadnega materiala, jezero, veter, sončne žarke. Kdor zna to poslušati, sliši zakopano skrivnost. Da, tu bi morali samo molčati in moliti. - Pa vendar ob prebrani božji besedi se oglašajo, stopajo v ospredje tri misli, tri resnice. V evangeliju smo slišali o velikem petku. Od šeste do devete ure, se pravi za tri ure, je nastala tema po vsej zemlji. Sonce je otemnelo, zagrinjalo v jeruzalemskem templju se je pretrgalo od vrha do tal, Kristus je umrl na križu. To poročilo nas postavi v leto 1945, ko je slovenski narod na tem mestu več mesecev doživljal tri kalva-rijske ure svoje zgodovine. Takratna slovenska sedanjost se je tako stemnila, da brat ni videl in ne spoznal Slovenca brata. Tu je nastalo apokaliptično jezero krvi ljudi - mladih mož in fantov različne narodnosti (slovenske, hrvaške, nemške, madžarske), vseh poklicev (od kmečkega sina do univerzitetnega profesorja), pa tudi vseh starosti (od otroka do starčkov)... Niso napadali, niso ubijali, niso imeli orožja, niso se mogli braniti: morali so umreti, ker so bili ljudje, ker so ljubili domovino. Poboja teh nedolžnih žrtev brez vsake sodbe ali sodnega procesa, tega genocida nad lastnim narodom ne more danes nihče zanikati. Takrat se je zagrinjalo slovenske zgodovine pretrgalo od vrha do tal, takrat je ideologija poteptala slovensko identiteto. Takrat je Slovenec prenehal biti Slovenec. Taka dejanja ne sodijo v naš narod. Ne želimo odpirati polstoletnih ran, ki se še niso zacelile na narodnem telesu. Tudi ne želimo s prstom pokazati na krvnike; tudi obsojanje in maščevanje se nam kristjanom ne spodobi; ne želimo jih imenovati. Njihov priimek in ime je ZLOČINEC, kakor koli je bil med tistimi, ki so streljali, mučili, ubijali. Za vsakega izmed njih velja Kristusova beseda: Bolje bi bilo, da bi se ne rodil. Danes želimo za žrtve moliti, za znane in neznane, slovenske ali druge narodnosti. Hočemo preseči vsako sovraštvo, hočemo priznati in izpovedati, da so žrtve na Teharju ali tudi v Rogu ali kje drugje bile nedolžne, zato se oglaša njihova kri kot resnica. Dolgo se o dogodkih na Teharju ali v Rogu ni smelo govoriti ne pisati. To nasilno skrivanje dokazuje, da so se krvniki in odgovorni za ta dejanje zavedali svoje krivde, svojega zločina. Toda resnica je skozi špranje nasilnega molka in strahu, med ukazom in prepovedjo počasi prodrla v javnost. Množica grobišča strašnega genocida nad slovenskim narodom so postala znana. Ob vsem tem želimo izpolniti tisto, kar je napisal arhitekt Plečnik na spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Komendi na Gorenjskem: ,,Molimo za zdravo pamet!" Da, molimo za zdravo | slovensko pamet, da se ti dogodki ne razsežnostmi in končno utemeljuje optimizem. Trdno nam mora biti v zavesti, da imamo v pobitih najbolj mogočne narodove priprošnjike, ki nenehno skrbijo za našo domovino in kličejo blagoslova nanjo. Proti temu sile zla ne zmorejo ničesar. V božjih načrtih je sicer lahko predvidenih še mnogo preizkušenj za nas, ki živimo v tej dobi in v novih okoliščinah, ki jim moramo biti kos. Toda v te preizkušnje moramo stopati veselega obraza. Danes ne vemo, ali lahko rečemo, da je najhujše za nami. Nobenega dvoma pa ni, da je ogromno gorja, katerega posledice še vedno čutimo, že za nami. Zdi se nam torej, da kljub navideznim nere- šljivim težavam, ki jih imamo pred seboj, v prihodnost lahko z izkušnjo preteklosti gledamo z vedrim obrazom. A to zaradi tistih, ki Vir najvevčje sile gledajo iz obličja v obličje. S temi in takimi priprošnjiki si lahko nadejamo prihodnost, ki bo s pesnikom šla „...iz zarje v zarjo in od dne do dne”. Naj nas naravna skrb za narodov vsakdan in za narodov jutri ne tare preveč. Za preteklost nam lahko velja in za prihodnost: »Zaupaj, ...tvoja vera te je rešila.” Vera v nadnaravnem pomenu, z njo združena pa tudi vera v naravne in velikokrat skrite narodove sile in vrline, ki na nesluten način v najmanj pričakovanem trenutku pridejo na dan in se izkažejo v morda nepričakovani življenjski moči. Upali smo proti upanju, Slovenci tam in Slovenci tu, in neskončna Dobrota nas je, sicer ne po našem zasluženju, rešila noči. A zasluženo je to vendarle bilo, ker so tisočeri, po zgledu Tistega, ki je pred dva tisoč leti z neskončno žrtvijo odkupil človeštvo, sicer tokrat v neskončno manjšem merilu, vnaprej plačali ceno za današnje pogoje slovenske svobode, ki se je šele začela razvijati. Da se bo prava svoboda razvila v vsej svoji polnosti, lahko računamo nanje, kot na Samarijana, ki je poskrbel za hudo ranjenega, pa obljubil, da bo pozneje še dodal, kar bo treba. Ni se nam treba bati prihodnosti! ISO bi nikoli več ponovili ne v naši ne v zgodovini kakega drugega naroda. Druga misel današnjega slavja je odpuščanje in sprava. Tisti, ki so preživeli teharsko grozo pravijo, da so taboriščniki, ki so spoznali, da zanje ni več rešitve, da so določeni za smrt, prosili pričujoče duhovnike za zakra-ment sprave in odpuščanja. Boga so Prosili za odpuščanje in odpuščali so. To je veliko sporočilo tega mesta. Na t° nas je spomnil in opozoril tudi pa-Pež Janez Pavel II. ob svojem obisku: Za odpuščanje je treba prositi in tudi odpuščati. To nas uči Kristus s križa. 0n nas je s svojo smrtjo na križu odrešil. On je naš mir. On je dva sprta dela združil v eno in ločilno steno med nJima, sovraštvo, podrl. Vse nas je sPravil z Bogom po križu in tudi usposobil za spravo med seboj (berilo, Ef 2.13-18). Da, sprava! Narodna sprava! ° njej se veliko govori in piše. Toda tu v Teharju povejmo resnico: Sprava, Posebej narodna sprava ni filozofija, n® beseda, tudi ne slovesnost, obred ®1 razglas, sprava ni enkratni slovesni °godek; sprava je dogajanje, je zgo-ovinska naloga ali napor vsega naro-a. vseh generacij. Sprava mora posuti sestavni del vzgoje, naše kulture, ase vere, našega vsakdanjega živl-Janja. Samo tako bomo v tretjem ti-0cletju narod bratov in sestra, narod s prihodnostjo brez strahu. Tretja misel današnjega slavja je misel o veliki noči in končni zmagi. Evangelij, ki smo ga poslušali, se ne konča z dogodkom na veliki petek ali s smrtjo na križu, marveč prehaja v velikonočno zmago življenja nad smrtjo, ljubezni nad sovraštvom, luči in svetlobe nad temo. Kot kristjani verujemo v Božjo pravico in Božjo sodbo, zato gledamo na dogodke v Teharju in Rogu z druge strani. Za slovenski narod so in se bodo v prihodnosti te žrtve vir duhovnih moči. Prepričan sem, da se moramo zahvaliti tudi žrtvam za velike zgodovinske spremembe, za padec tistega strahovladja, za tisto osvoboditev iz duhovnega in miselnega ujetništva, za slovensko osamosvojitev in mednarodno priznanje samostojne Slovenije. To niso prazne besede, saj verujemo, da zgodovino vodi Bog. On začenja nova poglavja in daje nove naslove. Te žrtve so temelj duhovne in moralne moči Cerkve na Slovenskem in celotnega slovenskega naroda. Zato kristjani nimamo razloga za malodušnost. Zmaga dobrega nad zlim, odpuščanja in sprave nad maščevanjem, zmaga resnice nad lažjo in luči nad temo je zagotovljena z zmago Kristusovega vstajenja, ki se ji pridružujejo tudi žrtve na Teharju. Amen. Naših petdeset let STANKO JANEŽIČ Dolgih je petdeset let, mi smo jih tukaj v podzemlju prebili v tihih pogovorih s samim seboj, drug z drugim, s kamni, s prstjo, z vodo in vsem, kar nas obdaja. Najlepše nam je, ko šepetamo s travo in cvetkami, ki vsako pomlad na novo vzbrstijo nad nami in zadehtijo do naših src. Dobre so, dekliške in materinske, ena sama lepota, ljubezen. In z vami se pogovarjamo, bratje in sestre nad nami. Kako smo veseli dobrih misli in lepih besed. Kako nas bolijo kletvine, zaničljivi pljunki, mašenje ušes in trmasti molk. Ko zažgolijo ptice na bližnjih grmičjih in na vejah dreves, doživljajo svatbo vseh božjih stvari, lepih in dobrih, ustvarjenih v slavo Doga in v radost ljudem. Nad nami je Bog in v nas je in v zemlji in v vseh stvareh. Njegova milina se nas dotika ko nežna roka ljubeče matere v davnih detinskih dneh. Naše duše so eno z njim, nad nami se spreletavajo kakor angeli in nam pojejo pesem o dopolnitvi zemeljskih dni, o vesoljnem zedinjenju v Bogu in večnosti. KO ČLOVEK POSTANE BOG, JE TUDI ŽE POŠAST________________________ DOUMETI ROG JUSTIN STANOVNIK M 7" o se je sredi osemdesetih let začel v javnosti - skraja plaho JL^L.in zelo poredko - omenjati povojni poboj slovenskih domobrancev, se je v zavesti ljudi utrdila tudi že njegova lokacija. Takrat je Kočevski rog spremenil svojo jezikovno vlogo, iz zemljepisnega imena je postal metafora. Čeprav je skony gotovo res, da večina domobrancev ne leži na Rogu, ampak je tistih, ki so jih morili in metali v jame, ki se povezujejo s kraji, kot so Škoija Loka, Teharje, Laško, Hrastnik in tako dalje in tako naprej, več, je vendar v jeziku ostal Rog ime in znamenje za njihovo usodo v celoti. Kočevski rog je postal podoba, simbol za fizično uničenje neke velike človeške skupnosti in je torej znamenje ne za uboj, ampak za ubijanje. S pobojem, ki se je zgodil v tako imenovani krvavi slovenski pomladi leta petinštiridesetega, se je zgodovinsko izkustvo slovenskega naroda povečalo za neko prvino, ki je bila nova v posebnem pomenu te besede. To, kar se je zgodilo, ni bilo novo v pomenu drugačnega, ni bilo samo nova različica v vrsti analognih pojavov, ampak je bilo novo v pomenu neznanega, še ne slišanega, še ne umišljenega, torej niti v domišljiji spočetega, kuj šele v resničnosti udejanjenega. Lahko bi rekli, daje to bil ontološki novum. Ničesar si ne moremo zamisliti, kar bi bilo bolj novo, kakor je bilo to, kar je jezik poimenoval z besedo Rog. Ker je Rog torej nekty tako zelo novega, si z zgodovino pri njegovi interpretaciji ne bomo dosti pomagali. Prepustiti se bomo morali samo njemu in dovoliti, da vstopi v nas z vsem, kar o njem vemo, in potem čakati, da se v nas oglasi verbum interius, kakor bi rekel sv. Avguštin, notranja beseda, ki seveda ni nobena beseda, ampak boij območje, zaenkrat še prazno, a vendar toliko zamejeno in določeno, da vemo vsnj to, kaj vanj ne spada. Besedo Rog torej imamo, a še ne vemo dobro, kuniočja človeškega zla. V intuiciji, v globini svojega bitja čutimo, da človek s takim početjem preseže sebe. In če človek preseže sebe, mora biti v njem eeki vzgon, ki ga ne nosgo njegove ^tne energije. A o tem več pozneje. Ko so vozili domobrance iz Kočevja m " *n v jame pri Šentvidu in pri obarjali in pri Škofjeloškem gradu, a ostanimo pri Kočevskem rogu - so se godile šokantne stvari: žice, s katero s° jim vezali roke, so se tako zarezova-o v meso, da so jim roke odmirale. anijivo slovenska je tožba ene od žr-p V: >>Saj te roke ne bodo več za delo!” ptem tista kratka vožnja s kamioni, Kjer jih niso tepli, ampak ubijali; preds-avgajte si, nepremične, zvezane pobi-a 1 s koli! Tistih dvesto metrov od veste do jame so morali teči - tedaj so -e vedeli, kam tečejo - nagi, in kar je posebno važno, bosi po ostrem kamenju, in tu spet koli in spet jih je nekaj obležalo. In potem tisto, kar se je zgodilo tik pred ustjem jame, izbijanje zob s kladivi še živim ljudem. Te muke - ko pravimo muke, že čutimo, kako je jezik nezadosten, kako odpoveduje - ne zaostajajo za ničemer, kar so nam sporočili kronisti stoletja. A važno je neki\j drugega. Ti ljuclje tega ne bi mogli delati, če na to ne bi bili pripravljeni ali pripravljam. Ti ljudje so morali že početi podobne stvari, mogoče ne tako množično, a kar iznenada se niso mogli spustiti na subhu-mano raven, človek ne more kar tako zapustiti sebe. Za to je potrebna šola in trening. Ta notranja požganost, ta degeneracija v tisočletjih nabranih ins-tinkov se ne zgodi čez noč in za eno priložnost. Za vsem tem je moralo biti tudi sovraštvo, gojeno, zalivano, razpi-havano. Hočem reči, da Rog ni nekaj naključnega, ampak da je zrastel iz določenega duhovnega ozračja, da je sad nekega določenega drevesa. Vse celice tega drevesa so ga soustvarjale: korenine, steblo, veje, listi, vse je sodelovalo pri proizvodnji tega sadu. Ali -da zapustimo svet podob - gibanje, ki si je nadelo ponosno in odlično ime narodnoosvobodilnega boja, je v tem množičnem ubijanju pokazalo, k čemu je že vseskozi stremelo, v čem je bila osnovna klica tega organizma. Ko se je ta organizem pojavil, ko se je začel razraščati, pozornemu in neobremenjenemu očesu ni ostalo skrito, kaj pomenijo znaki, ki so se kazali na njem. In prav te natančne in pozorne opazovalce so, kolikor jih niso odstranili že prej, uničili v veliki roški moritvi. Morda pa so jih tako zelo sovražili zato, ker so jih bili prepoznali. Mogoče je iz tega zrastla zamera, ki je ni bilo mogoče pomiriti drugače kot z ubojem /.../ Prav gotovo pa to, o čemer sedaj pripovedujem, ni bila središčna reč tam gori, v prostoru, kjer se je rodila zamisel, kjer je zamisel v najglobljem smislu že vedno bila. Tam stvari, ki smo jih tu opisovali, niso štele. Tam je bila ideja. V računskem središču te ideje je bilo vedenje, v tistem plavkastem in hladnem in lucidnem središču je bil od vsega odvezani, na nič ozirajoči se um in njegovo vedenje: če hočemo realizirati novi svet, ga z zgodovinskim človekom ne bo mogoče. Fiat totalnega upora je vključeval tudi novega, za predvideni svet prirejenega človeka. Človeku je torej bilo treba zamenjati dušo. In ker je misel, kije vodila ljudi slovenskega protikomunističnega odpora, bila izraz slovenske tradicionalne duše, so z odstranitvijo teh ljudi videli možnost, da se ustvari prazen prostor za novo dušo. Ko so pobili vse domobrance, v sociološko relevantnem pomenu vse domobrance, so, v kulturnem in političnem jeziku govorjeno, ubili domobransko dušo. Vedeli pa so, da s tem ubijajo tudi narodovo dušo, kakor se je oblikovala v naravnem razvoju civilizacije. To v bistvu ni bil samo biološki uboj, ampak uboj duha. In tu smo sedig pri jedru stvari. Presežnost zla, ki se je zgodilo v Rogu, je prav to: poskus ubiti duha celega naroda. To je v osnovni celici te nečlove-škosti: upor proti človeku samemu. V tem je presežnost tega zla. Sedaj vemo, zak^j so morali dobiti domobrance in rgihove somišljenike s Koroške: da ubijejo dušo, ki so se je bali. Duha naroda jim, kakor vemo, ni uspelo ubiti, a kako hudo so ga ranili, vidi vsak, ki ima za to oči. Po Rogu se je ubijanje seveda še nadaljevalo. Seti ty ne več fizično, ampak duhovno, s sredstvi ideološkega posega in nadzora. V tem ni samo dejanje vseprisotne volje. V komunizmu samem je namreč že smrt, v najlonski kvaliteti njegovih idejnih vlaken se, razumljivo, nikoli ne more naseliti življenje; ker je njegova osnovna resnica ta, da je umeten, od življenja in narave odtrgan konstrukt, je smrtonosen že njegov dotik. Komunizem in življenje sta sprta od začetka: od ubojev dvainštiridesetega, prek peklenskega izbruha v Rogu, skozi leta graditve nove družbe, ki je pomenila postopno izrinjanje naravnega življenja. Ko govorimo o naravi zla, ki se je uresničilo v Rogu, bi morda kazalo povedati še nekaj. Z Rogom se je na poseben način povečalo zlo sveta. Če se bo v prihodnosti kdaj zgodilo kaj podobnega, bodo ljuclje namreč rekli, aha, to je tako, kakor je bilo v Rogu. Imeli bodo referenčno točko, Rog bo postal usus zgodovine. Ne vemo, katero zlo je v svetu še in potentia - v možnosti. Zlo, ki se je zgodilo v Rogu, gotovo ni, ker se je že uresničilo. Rog je postal repertoar zgodovine. V morebitnih reprizah bodo ljuclje vedno manj začudeni. Tudi zato je prva realizacija specifičnega zla na poseben način usodna - presežna, ker pomnožuje inventar zla v svetu v kategorialnem smislu. To je pomen besede proton kakon -prvo zlo. O vsem tem govorimo predvsem zato, ker bi se radi približali tisti no-tranji besedi za Rog, o kateri smo govorili v začetku. Neka,j smo že našli: zdi se, da Rog ne bomo dobro razumeli, če v njegovem zlu ne bomo videli presežnosti. A ta analiza, to odrivanje presežne narave zla, še zdaleč ni zgolj spoznavno vprašanje, ki bi nas zanimalo zgolj po sebi. V vsem tem prihaja na dan tudi neka resnica o človeku. Spet se oblikpje pred nami spoznanje, kako smo obremenjeni. Knj je človek? Kaj človeka lahko doleti? Oroclje kako neznanskega zla človek lahko postane! Niso bile namreč samo žrtve ljuclje, ljuclje so bili tudi ubijalci. In tudi mi smo ljuclje. Nazadnje je tako, da je, potem ko smo o Rogu vse povedali, v nas tudi sočutje in usmiljenje, na poseben način za ubitega in na poseben način za ubijalca. To pa je že misel, da je Rog tudi pridiga. Ko ga namreč gledamo, ko slutimo, da smo v bližini presežnega zla in nadčloveške obremenjenosti, se nam, ko gremo k sebi nazcy, v novi luči odkrije tudi naše banalno, vsakdanje zlo. Naše oči, poučene od one velike freske, vidijo sedaj, kaj je namreč naše vsakdanje zlo - da je namreč zlo. In mogoče bomo pretreseni nad tem, kar smo še včeraj imeli za malenkost. Ta- ko postane Rog, če smo ga pripravljeni sprejeti v zavest, memento. In ni daleč misel, da bi lahko postal pot za nravstveni preporod dežele. Na Rogu smo torej odkrili dve potezi, ki ga ločujeta od stvari našega izkustvenega sveta: njegova novost in njegova presežnost. Oboje pa se povezuje s težavo, ne samo kako ga razumeti, ampak tudi kako o njem govoriti. Vseskozi nas namreč spremlja občutje, da besede niso pravo oroclje za ravnanje s tem pojavom. Začnemo delati stavke, a komnj katerega izgovorimo, že vidimo, da ni opravil svoje naloge. Kot neuspešni ribiči mečemo mreže v morje jezika in jih razočarani prazne vlečemo na krov. Polasti se nas bojazen, da je Rog s svojo temo in svojo neznanskostjo zunuj jezika. /.../ Da je molk način govora, je davna vednost. Da seje z molčanjem mogoče posvečati stvarem in ljudem, je v območju splošnega izkustva ljudi. Ravno v trenutkih, ki jih imamo za vrh doživljanja, umolknemo. Ravno nnjintenziv-nejša duhovna stanja paradoksno spremlja molk. /.../ A do tistega molka pred presežnim in neznanskim, od koder bi se mogli vračati, potem ko bi nam segel do dna, spremenjeni; do tistega zdravilnega, mogoče celo odrešilnega molka je še daleč. Zaknj? Ne moremo se dovolj I načuditi, a je vseeno res, da pojav Množica na spominski junijski proslavi v Kočevskem Rogu ____________________________OB BLAGOSLOVITVI LJUBLJANSKIH... PLOŠČ 15. NOV. 1997 Roga se ni začel svoje poti v slovensko refleksijo. Ne moremo se dovolj načuditi, pravim, ker je Rog nekaj, kar je nad vsem narodovim zgodovinskim izkustvom, nek£y, kar bi moglo postati gravitacijsko središče narodove politične, moralne in estetske misli, in ne samo misli, ampak najpreprostejšega občutja. Tu je nekzy, kar bi moglo prikovati nase ustvarjalno fantazijo. Kdo bi si mogel zamisliti kaj bolj dramatičnega, kakor je Rog; katero dogajanje bi se moglo gibati na tako visokem tragiškem koturnu; katera freska bi mogla v trenutku skrepenelega časa. ustvariti večjo napetost; in Missa funebris Comuensis, Roška črna maša - kakšen Kyrie, kakšen Agnus Dei bi mogel zadoneti, zakričati, zajokati iz i\je? Da ni skoraj nič od tega v deželi, kjer leži fizični Rog? Tu nam prihaja na misel Theodor Adomo, ki je izključeval možnost pisanja poezije po Aus-ctuvitzu. Ali kdo ve za slovenskega Pesnika, ki bi izrazil podobno misel, da Po velikem slovenskem pomoru ni mogoče več pisati poezije? Kako n:y si to razložimo? Ali je petdesetletno komunistično duhovno nasilje res pustilo tako pogubne posledice na odzivni moči naroda? Ali so se kulturne in znanstvene institucije res tako zelo odpovedale svojemu naravnemu smotru, da identificirajo poglavitne narodove posuti6 skozi čas in jim posvetijo svoje miselne in umetniške energije? Ali so se res tako do kraja in brez ostanka V?aJe v odkazano vlogo? Ali je bila ideološka traveslja središčnih dogodkov narodove zgodovine in kulture res ta-amo. Kar ga rcvoltira, in to nespravlji-. °’ Jc zlo, in to moralno zlo. A celo ta ozmična pol uta leme je zanj neporušno giajena v neko skrivnostno nadracio--pU llost: vanjo je vgrajen celo pekel sam. u.c.‘ zanj je vse realno racionalno, a na to • ' m.anJ Prolesorski ravni, kakor si je Zamišljal na primer Hegel: vse realno u T1 racionalno na ravni Očetove volje. Ktistus stoji torej sredi do konca nic*>IS*‘l'ene®a slvarstva- In zato jc tudi no f^V°- ravnanJc zunaj vsake iracional-s '• njcgova beseda in njegova kretnja ‘ . do kraja smiselni. Vsaj trikrat - v Cin|k' s farizeji - nastopi kot ncizpro-ktik °^’VP° najboljših pravilih diale-r c’ če po vstajenju ponudi svoje tenf ot'Pavanju nevernega Tomaža, s Pokaže, da načelno ni proti eksperi- mentalni metodi. In končno - njegova temeljna racionalnost se kaže prav v tem, da svojega poslanstva ne dokazuje s silogizmi, ampak z dejstvi, z dokazi s področja medicine, kemije in lizike, kakor bi rekli danes. Kristus je torej zunaj vsake gonske iracionalnosti: iz njega sije v mirni veličastnosti razum. Dovolj je na primer samo odpreti Matejev evangelij na eni strani in Nietzschejev Al so sprach Zara-thustra na drugi, da ugotoviš, kateri od obeh protagonistov je racionalnejši. Njegova razumskost se utegne kdaj zazdeti naši moderni občutljivosti celo suha, če že ne trda: ko na primer v Kani sprva zavrne svojo mater; ko se noče odzvati obisku sorodnikov; ko sprva zavrne Sira feničanko; ko zapostavlja krvne vezi itd. „Stori čimprej, kar misliš!”: ta namig Judežu tik pred izdajstvom jc v svoji rezkosti strašen. V Kristusu ni sence sentimentalnosti. In vendar je to po drugi strani temperament, sposoben najrazličnejših čustev. Zmožen je zanosnega vzradoščenja. Zmožen jc občutka smrtne žalosti, zmožen je velikega hrepenenja. Zmožen jc ganljivega usmiljenja. Kot refren sc skozi evangelij vleče opomin k pogumu: „Ne bojte se!” In v lej svoji hrabrosti se zna ta Človek tudi zjokati. Njegova govorica ni pojmovno vezanje: vsa brni od vzvišene strastnosti. To ni kakšen medel ekstatik, ampak ognjevi-tež, ki prevaja svoj nauk v eno samo moralno konkretnost. Sc je Kristus kdaj zasmejal? Nasmešek si na njegovih ustnicah z lahkoto predstavljamo, hrupnejšega smeha pa skorajda ne. Nietzscheju je bilo to v spotiko. Nedvomno jc, da Kristusov lik ozarja neka monumentalna resnoba. Nad to resnobo se lahko spotikamo, samo če pozabljamo na ozadje, na katerem Kristus stoji: namreč na njegovo sporočilo. To sporočilo jc jasno: človekova usoda ni šala, vržen je v razpetost dveh antipodnih večnosti, vse jc ali neizmeren dobitek ali neizmerna izguba, s človekom gre do konca zares. Iz evangelija diha memento: Nisem sc prišel šalit. Skratka, za večnost gre, takšno ali drugačno: stanje na sredi med obema si lahko izduhoviči kakšen literat, tudi če mu jc ime Goethe. Ena od teh dveh mogočosti pa je takšna, da je v svojem srcu ne more sprejeti niti kristjan: kvečjemu se ji lahko ukloni njegov um, v ponižnosti pred nedoumljivim. Sicer pa: ali je Zaratustrov smeh prav res smeh? Pravega smeha ni bil zmožen niti Nietzsche. Tudi njemu je šlo preveč zares... MOLITVENI NAMENI APOSTOLATA MOLITVE ZA JUNIJ Splošni: Da verski motivi ne bi nikdar več opravičevali in vzbujali nasilja. Misijonski: Da bi Cerkev spoznala in se obračala na Svetega Duha kot na ,.glavnega pobudnika nove evangeliza-cije". Slovenski: Da bi si Cerkev v Sloveniji in med Slovenci v zamejstvu in po svetu izprosila novomašnikov, ki bodo zares izbrano orodje Svetega Duha. PO ROMANJU V LUJAN Letno romanje v največje Marijino božjepotno svetišče v Argentini, v Lu-jan, na drugo nedeljo v maju, je bilo tudi letos množično (od 2000 do 2500 rojakov) in praznično. Je to že vsa desetletja našega bivanja v Argentini najmogočnejša verska pobožnost. Tudi muhasto vreme nam je naklonilo lep dan. Že pred romarsko mašo so bili v spovednicah na voljo spovedniki: dr. Lojze Kukoviča DJ, Jaka Barle CM, Anton Bidovec, Franci Cukjati, prelat^ Jože Guštin, Franci Šenk in Martin Štuhec SDB. Romarsko sveto mašo za žive in rajne Slovence v Argentini je ob 10 daroval delegat msgr. Jože Škerbec. Mašni napovedovalec je bil Marjan Jože Loboda, berili sta brala Marjeta Bol-težar in diplom, pravnik Božidar Fink, na orgle je igral prof. Ivan Vombergar, ljudsko petje je vodila skupina mož in fantov z Andrejem Selanom, pri obhajilu so pomagali deliti izredni delilci evharistije Tone Bidovec, Janez Jereb, Gabrijel Prešern, Marjan J. Loboda in nekateri duhovniki. Mašnik Škerbec je omenil, da sta slovenska dušna pastirja Jože Kastelic in Janez Hladnik pripeljala rojake na romanje v Lujan že I. 1934, 1936, 1937 in 1945. Od leta 1948 je vodil romanje mons. Anton Orehar do svoje smrti pred 12 leti, nato dr. Alojzij Starc 8 let; razložil bistvo češčenja Matere božje in poudaril marijansko pobožnost v vernosti slovenskega naroda, nato pa predstavil glavne potrebe naših ljudi in skupnosti, ki naj jih vključimo v romarsko pobožnost. Omenil je dva mučna dogodka: krajo podobe Svetogorske Kraljice iz cerkve sv. Rafaela v Devoto v januarju ter podlo žalitev brezjanske Marije Pomagaj, ko je skupina popevkarjev iz Celja naslikala na naslovnici zgoščenke brezjansko Marijo s podgano v naročju - namesto z božjim in njenim Sinom. Zato naj ima to romanje tudi spravni in zadostilni namen. Po pridigi smo se romarji glasno in skupno obrnili na nebeškega Očeta s prošnjami, ki so objavljene ob koncu tega poročila. Popoldansko pobožnost smo začeli ob 13,45 s pesmijo, nagovorom prelata dr. Mirka Gogale ,,Marija - Sveti Duh -in mi", ki ga objavljamo posebej. Nato se je razvila procesija okrog trga pred baziliko. Križ je nesel Martin Vombergar, slovensko, argentinsko in papeško zastavo fantje Damjan Ahlin, Bogdan Magister in Aleksander Zarnik, slovensko borčevsko in državno Slavko Urbančič in Slavko Erjavec, bandero Sve- togorske Kraljice cont. Andrej Troha, kip lujanske Device fantje Marko Grabnar, Ivan Hrovat, Dani Kocmur in Sandi Žužek, podobo brezjanske Marije v narodnih nošah Marcel Brula, Andrej in Franci Grilj in Marjan Indihar, šolske otroke je spremljalo učiteljstvo, za 32 ministrantov skrbela Marko Štrubelj in Aleksander Šuc, podobice Marije Pomagaj z molitvijo k Svetemu Duhu so delili in nabirko sprejemali med procesijo France in Tone Bidovec, Franček Breznikar, Nace Grohar, Pavle Novak in Karel Svetlin, v cerkvi pa Majda Re-povž in Dragica Kovač; molitev rožnega venca in petje med procesijo vodila ista skupina fantov in mož, ki je vodila petje med romarsko mašo. V procesiji so šli za križem, zastavami, banderom, šolskimi otroci, za kipom lujanske in podo bo brezjanske Marije narodne noše, ministranti, devet duhovnikov, redovnice in ,,vse božje ljudstvo”. Letos smo na željo nekaterih prvič uvedli drugačen vrstni red; doslej je šla skupina mož in skupina žena ločeno, letos pa družine skupaj. Po vrnitvi v baziliko so bile pete litanije Matere Božje, posvetilna molitev Mariji, zahvalna pesem, blagoslov z Najsvetejšim in za sklep pesem Marija skoz življenje. Dušno pastirstvo se zahvaljuje rektorju svetišča Ivanu Likozarju CM in gospodom lazaristom za naklonjenost. MISLI, SKLEPI, OBLJUBE PROŠNJE PRI ROMARSKI MASI V LUJANU Sam Gospod Jezus nas je takole učil, kako moramo moliti, da bomo uslišani: Karkoli boste Očeta prosili v mojem imenu, vam bo dal... Reke! nam je tudi: Iščite najprej Božjega kraljestva in vse drugo vam bo navrženo... In tole zagotovil: Kjer sta dva ali več zbranih v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi... Ali je mogoče, Gospod? Ne samo dva ali trije - dva 's°č in več nas je danes zbranih v Tvojem imenu ob kvoji sveti Materi. Če kje, si danes tu navzoč, naš °og! Bodi zahvaljen tisočkrat! Zato prosimo Marijo, Kraljico nebes in zemlje, naj 'dna v Jezusovem imenu nese naše ponižne in goreče prošnje Pred nebeškega Očeta: Za vso Cerkev, za papeža, škofe in duhovnike, da bi, pokorni Svetemu Duhu, vodili Cerkev po poti svetosti. Da bo v m°či Svetega Duha evangelizirala vse narode sveta. Še posebej te prosimo za spreobrnjenje slovenskega in argentinskega naroda. Naklanjaj, Gospod, slovenskemu verskemu občestvu v Argentini dovolj in gorečih dušnih pastirjev in požrtvovalnih lavnih delavcev. Za naše družine, da bi bile odprte življenju, da bi v njih vladala ljubezen, zvestoba, velikodušnost in solidarnost. Da oi družine imele dovolj sredstev ne samo za dostojno preživljanje, ampak tudi za napredovanje in dobrodelnost. Za naše očete, matere in vzgojitelje, da bi znali vzgajati otroke v samostojne in odgovorne krščanske osebnosti. Da bi pri vzgoji bolj upoštevali dober zgled kot lepo besedo. Za naše fante in dekleta, da bi našli pravi smisel življenju in Se rosno pripravili za naloge svojega stanu in poklica. Da bi mladi odkrili vrednost prisrčne molitve in našli čas zanjo. Da bi vera očetov v njih rastla v osebno vero. Varuj mlade pred pokvarjenci, s katerimi se srečujejo po šolah, univerzah, delavnicah in uradih. Ne dopusti, da bi izgubili vero. Ohranjaj našim otrokom lepoto in srečo otroštva. Naj bodo varni pred pohujšanjem, ki je smrt za nedolžen pogled in otroško dušo. Naj jih pri krstu sprejeta vera spremlja vse življenje, ne samo do birme. Za naše bolnike, da bi ozdraveli, če je takšna Tvoja sveta volja. Da bi svoje trpljenje pridružili Kristusovemu odrešilnemu trpljenju in ga z Njim darovali Bogu v spravo. Bodi zavetje starim, onemoglim, osamelim, z majhno pokojnino ali brez nje. Pošlji jim svojo pomoč po dobrih ljudeh, ki bodo opazili njih stisko in jim odprli svoja srca. Posebno pa se usmili vseh tistih, ki so izgubili vero, ki ne molijo več in so na poti večne pogube. Za tiste, ki so postali gluhi in slepi za Boga in si zato sami ne morejo nič pomagati. Zato prosimo mi zanje, Gospodi Množica znancev, prijateljev in sorodnikov, ki so skozi desetletja hodili z nami v Lujan, ne roma več, ker so končali zemeljsko romanje. Veliko je že zveličanih, drugi pa še hrepene po nebesih in si jih služijo s trpljenjem v vicah. Tudi te priporočamo Tvojemu usmiljenju, da kmalu dosežejo srečo, za katero si jih ustvaril! Slovenski duhovniki v popoldanski procesiji v Lujanu Iz zakladnice Slovenskega katoliškega shoda Čl°vek mora sprejemati danosti narave in sadove izročil kot Stvarnikov dar. Zato tudi hvaležno Usvajamo slovenstvo kot svojo osebno vrednoto, ki smo jo podedovali od prednikov in izo-'kovali z življenjem v družbi ali so nam jo vcepile Posebne življenjske razmere. Skrb za oblikovan-,e krščanske osebnosti nam nalaga, da smo tej vrednoti zvesti tako, da jo ohranjamo, izpopo-* MIUjemo in krepimo. (Sklep B, 1/3) ed vsemi člani naše skupnosti naj vlada ve-lko razumevanje in močna krščanska Ijube-er>. Dušni pastirji naj s pastirsko ljubeznijo skrbe a njim izročene laike, ti pa naj dušnim pastirjem 3di pomagajo. Vsi pa imejmo čuteče srce za Pomoči potrebne rojake. (Sklep A/18) DEVIŠKA MATI UČLOVEČENEGA BOGA SINA IN NEVESTA SVETEGA DUHA__ MARIJA — SVETI DUH — IN MI Nagovor msgr. dr. Mirka Gogala na začetku popoldanske pobožnosti Dragi bratje in sestre v Kristusu! Danes smo se že drugič zbrali v tej veličastni baziliki pri božji materi Mariji, ki nam jo je Jezus sam dal za našo duhovno mater. Ona je najlepši vzor krščanskega življerga in naša mogočna priprošnica pri Bogu. Sg je Marija na poseben način deležna božje ljubezni in najtesneje povezana s Troedinim Bogom. Kot nas vera uči, ona je ljubljena hči Boga Očeta, je deviška mati učlovečenega Boga Sina in je nevesta Svetega Duha. Da, Marija je tudi nevesta Svetega Duha. In prav o tem bi Vam danes rad spregovoril nekg besed, ker nas sveta Cerkev vabi, naj letos kot pripravo na 2000-letni jubilej Jezusovega rojstva, posebno pozornost posvečamo Svetemu Duhu in igegovemu delovanju v Cerkvi in v našem življenju. Zato si na kratko oglejmo krivnosten odnos med Marijo in Svetim Duhom. Tako bomo na Marijinem zgledu lažje razumeli, kakšno vlogo igra Sveti Duh v našem življenju, da bi se tako kot ona svobodno prepustili njegovemu vodstvu. Marija je nevesta Svetega Duha. To pomeni skrivnostno pa rodovitno zvezo med osebo Marijino in Svetim Duhom, „ki daje življenje”. Bog Oče je Marijo izbral za mater svojemu Sinu, Sveti Duh pa je, predvidevajoč Jezusovo zasluženje, ta božji sklep izpeljal. Saj poznamo odgovor nadangela Gabriela, ko je Maryi pojasnil, kako bo postala mati, čeprav moža ne pozna: „Sveti Duh bo prišel nadte in moč Naj višjega te bo obsenčila.” In tisti trenutek, ko se je po Marijinem privoljenju to zgodilo, je Marija spočela od Svetega Duha. Tedaj se je v Marijinem telesu učlovečil sam božji Sin in tako postal naš brat in naš Odrešenik. Marija pa je postala božja Mati. Še prej pa je Sveti- Duh Marijo pripravil na to vzvišeno poslanstvo. Da bi bila vredna mati božjega Sina, jo je obvaroval izvirnega greha, ker je Marijino dušo takoj, ko je bila ustvarjena, napolnil s posvečujočo milostjo. S tem z jo je naredil deležno božjega življerga, napolnil jo je z božjo svetostjo in se v njej nastanil kot v svojem svetišču. Marija je „vsa sveta”, ker je bila od prvega trenutka svojega bivarga „svetišče Svetega Duha” (L.G.53). Angelov pozdrav: „Zdrava, milosti polna, Gos- v Liijanu v nedeljo, 10. maja pod je s Teboj,” pomeni prav to, daje Marija bila „polna Svetega Duha”. Cerkveni učenik Janez Damaščan lepo piše: „Oče jo je naprej določil, posvečujoča moč Svetega Duha pa jo je obiskala, očistila, posvetila in, tako rekoč, popolnoma prepojila.” To je bil najlepši dar, ki ga je Bog lahko poklonil materi svojega Sina. In prav ta isti dar neskončno dobri Bog daje na razpolago tudi nam, čeprav ne v isti meri, kot je to storil pri Mariji. Suj je prav za to umrl na križu, da bi nam zaslužil odpuščarge grehov in nam znova podaril svetost. In ko je po vstajergu od mrtvih zmagoslavno šel v nebesa, nam je na binkoštni dan sku-PUj z Očetom poslal svojega Svetega Duha. On med nas deli sadove Jezusovega odrešerga in nas posvečuje, kot je posvečal Devico Marijo. To svoje poslanstvo Sveti Duh vrši v Cerkvi, ki je bila z rgegovim prihodom dokončno ustanovljena. In vrši ga predvsem s pomočjo zakramentov. Ker je Sveti Duh osebno neviden za nas, nam je Kristus dal zakramente, ta vidna in učinkovita znamerga, da lahko vemo, kduj in kako Sveti Duh na posebno učinkovit način deluje v nas. Vse se začne pri svetem krstu, ki za nas pomeni novo rojstvo v Svetem Duhu. Tedui smo po moči Svetega Duha udeleženi na trpljeigu Kristusovem s tem, da odmrjemo grehu, in na rgegoveni vstajenju, da se rodimo v novo življeige. Zbrišejo se nam naši grehi in naša duša se napolni s posvečujočo milostjo, to se pravi, postanemo deležni božjega življerga in njegove svetosti. Tako postanemo otroci božji, ucjje Kristusovega skrivnostnega telesa, ki je Cerkev, in postanemo bratje med seboj. Sveti Duh se naseli v nas in nas naredi za tempelj božji. Dobimo zagotovilo vstajenja in postanemo dediči nebes. Istočasno nam Sveti Duh podari tri božje kreposti, vero, upanje in ljubezen, brez katerih ne moremo biti kristjani niti živeti kot božji otroci. Ta krstna milost pa se še bolj utrdi pri sveti birmi, ki je še na poseben način zakrament Svetega Duha. Pri njej se nam dge v vsej polnosti, kot se je nekoč na binkoštni dan podaril apostolom. Tako nas še popolneje poveže s Cerkvijo, nas okrepi in nam naloži še večjo dolžnost, da smo s svojim življenjem Kristusove priče ter širimo in branimo vero. Če se uvajanje v krščanstvo začne s krstom in nadaljuje z birmo, pa se dopolni s presveto Evharistijo. V njej je navzoč sam Kristus Gospod, da nas, božje otroke, nahrani s svojim telesom in svojo krvjo: kg ti vsako življeige, tudi božje življeige v nas, potrebuje sebi primerne hrane. In to se izvrši po sodelovanju Svetega Duha. Saj je On tisti, ki pri posvečenju po duhovnikovih rokah spremeni kruh v telo Kristusovo in vino v igegovo kri in tako nas pri svetem obhajilu nahrani z božjim življenjem. Kristus sam je rekel: „Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tisti, ki vživa mene, živel po meni” (Jn G,57). Zato je sveti Pavel lahko zatrdil: „Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus". In svoje vernike je opominjal: „Ali ne veste, da ste tempelj božji in da Sveti Duh v nas prebiva? Zalog tempelj božji je svet, in taki ste vi.” (1 Kor 3,16). Ta mistika, ta skrivnostna udeležba na božjem življenju, ki jo z drugo besedo imenujemo posvečujočo milost, tvori bistvo krščanskega življerga. To je ngvečji dar, ki nam ga sam Bog lahko da, saj to je edini ključ, ki nam odpre vrata v nebesa. Zato je za nas največja sreča, če nam ga Sveti Duh podeli, istočasno pa nam nalaga veliko odgovornost, ker predpostavlja naše svobodno sodelovanje. Naša piva dolžnost brez dvoma je, da ta zaklad ljubosumno varujemo, da ga ne izgubimo s smrtnim grehom. Sveti Pavel nas roti: „Duha ne ugašajte!" (l Tes 5,19). Smrtni greh pretrga Prijateljske odnose z Bogom in izžene Svetega Duha iz nas. Samo v tej luči lahko razumemo vso težo smrtnega greha in pa velik pomen svete spovedi, Kjer nam Sveti Duh grehe odpusti in se znova naseli v naši duši. Poleg tega moramo upoštevati, da se Sveti Duh prilagaja dinamiki življenja, ki je v stalni rasti. Čim bolj sodelujemo z milostjo Svetega Duha, tem bolj se božje življenje v nas utrjuje in raste in se razvija. In najučinkoviteje se srečujemo s Svetim Duhom in sodelujemo 2 Ujim pri molitvi, pri poslušarju ali Urarju božje besede, pri sveti maši in svetem obhajilu, pri spovedi in vseh drugih zakramentih, z eno besedo pri yseh naših verskih vajah, katere nam sveta Cerkev stalno priporoča. In naša Mati božja Marja nam je tildi v tem m j lepši zgled, kako se moramo velikodušno odpreti Svetemu t^nhu in sodelovati z ijegovimi navdihi- Da ustreženi žeji svetega očeta, naj Poudarim samo, kako nam Marja »sveti... kot znameije trdnega upaija ln tolažbe, dokler ne pride Gospodov dan (L.G). Takole nas poziva papež: »Marjo, ki je spočela učlovečeno Be-sedo po delovarju Svetega Duha in se Jo dala voditi potem vse živjeije po njegovem notraijem delovarju in na-ydihu, bomo gledali in posnemali čez yse leto zlasti kot ženo, poslušno glasu Svetega Duha, ženo molka in poslu-^auja, ženo upaija, kije znala spreje-1 kot Abraham vojo božjo „upijoč Proti upaiju” (...4,18) in se sveti kot VZor za vse tiste, ki se z vsem srcem zanesejo na božje obljube.” (TMA 48) Uparje igra teme jo vlogo v krščan-skem živjerju, enako kot vera in jube-ZeP, čeprav je največja med ijimi ju-Pezen (1 Kor 13,13). Upaije, v katerem je Sveti Duh drževal Marjo in tudi nas vernike, je Predvsem eshatološko upaije odreše-7i v nebesa, upaije v popolno u ružitcv z Bogom v večni sreči. To je, kot pravi pismo Hebrejcem t .19-20) „sidro naše duše, varno in (. no> ter sega v notraijščino za za-dnik^J0111’ * na njegove hvalospeve - »zlato ebelna trobentica”, »dotlej da zemlja' p2e^° breja v de^ju zacinglja”, bre-l‘i kr^antema, »sivolasa drevesa se p y°> Hjih plod je poln krvi v sept- 1)1X1 ’> »v rjuhah zlate trave” -; v Va- ___ »PRI BELEM KONJIČKU" DELAJ DOBRO, VEDNO VESEL! Z duhovnikom FRANCETOM OKORNOM v Čilu se je pogovarjal Jože Škerbec Prosim te, da bi za bralce naše revije najprej povedal, kdaj in kje si se rodil in nekaj o svoji družini. Rodil sem se 24. marca 1927. na Malem Ločniku, fara Škocjan pri Turjaku. Doma smo imeli mlin in majhno posestvo. Oče je bil invalid iz prve svetovne vojne. Mati je bila rojena na Vintar-jih - fara sv. Gregor; pisala se je Ivana Dolšak. V družini nas je bilo 6 otrok: Anton, Pepca, Jože, France, Lojzek in Lojzka - dvojčka, ki sta kmalu po rojstvu umrla. Otroška leta sem preživljal doma, ljudsko šolo sem obiskoval v Škocjanu, do koder sem imel tričctrt ure hoje; prav tako smo hodili k nedeljski maši in drugim pobožnostim v Škocjan. Po 5. razredu osnovne šole sem naredil sprejemni izpit za škofijsko klasično gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano. Do konca vojne sem bival v Dravljah v Kno-bleharjevem zavodu. Ko so nas Nemci pregnali iz škofovih zavodov, smo nadaljevali s šolo pri uršulinkah v Ljubljani in v Baragovem zavodu. Kako si doživljal turjaško tragedijo? V septembru 1943. leta sem sodoživl-jal turjaško tragedijo, skrit v neki podzemski jami. Brat Tone je bil s škocjansko legijo med vaškimi stražarji v turjaškem gradu, ranjen od granate italijanskih topov, ki so pomagali partizanom pri zavzetju Turjaka. Ko se je vaška straža ob partizanskih obljubah amnestije vdala, so mojega brata skupaj z vsemi drugimi ranjenci ustrelili takoj po vdaji. Ujetnike so navezali na bodečo žico, odgnali v Velike Lašče in od tam v Kočevje. Še isti dan smo zvedeli za usodo ranjencev in drugih borcev. Ranjence, pomorjene s strelom v tilnik, so turjaški pristaši OF pokopali na turjaškem pokopališču, brez prisotnosti svojcev pobitih. Po padcu Turjaka se je nastalila v gradu partizanska oficirska šola. Dva tedna po padcu Turjaka me je prišel iskat glavni terenec okraja, da sem šel kot študent zbirat grajski arhiv in knjižnico. Vse knjige in arhivski material sem znesel v posebno obokano sobo v kleti pred vhodom v grajsko ječo. Ves ta zgodovinsko neprecenljivo važni material je pozneje izginil neznano kam. Grad so kasneje partizani minirali in rušili na vse načine. Ob koncu novembra se mi je posrečilo priti v Ljubljano in nadaljevati študije. Kdaj si vstopil k domobrancem? 2. novembra 44. leta sem vstopil k domobrancem, se vpisal v bolničarski tečaj, ki gaje vodil dr. Meršol. Po končanem tečaju sem prevzel ambulanto za domobranske ranjence in rekonvalescente na ljubljanskem gradu. Tam sem bil zaposlen do konca vojne. Kako si se ob koncu vojne rešil pred partizani? Ob koncu vojne sva s svojim sodelavcem Benom Marčičem spravila ranjence na skupni vlak za ranjence in jih spremljala do Lesc. Tam so vlak partizanski somišljeniki zadržali in ga izročili partizanom. Vsi zajeti ranjenci so bili umorjeni. Z dr. Mcršolom in njegovo družino smo sc preko Brezij prebili v Tržič in od tam prekq Ljubelja v Vetrinje. Ko smo bili na Ljubelju, so domobranci z motorjem odpeljali dr. Meršola kot tolmača pri Angležih v Celovcu. Naslednje jutro so nas partizani obsuli z granatami; v veliki zmedi smo z Mcršolovo družino dosegli predor in prišli do dravskega mostu; tamkaj so nas prestregli partizani in nagnali na travnik ob Dravi. Kmalu za nami je dospela četa domobrancev, očistila položaj in dravski most je bil zopet odprt. Ko smo z gospo Meršol in otroki dospeli na most, nam je prihitel peš nasproti dr. Meršol. Na travniku pri Vet linju, pod milim nebom, skupaj z Mcršolovo družino, smo preživeli 14 dni. Od tam smo sc preselili v neko zapuščeno tovarno za samostanom. Ko so Angleži začeli vračati domobrance, z lažjo in zvijačo v Slovenijo, sem s štirimi dijaki odšel proti Italiji. Po mnogih težavah in nevarnostih, nobeden od nas ni imel dokumentov, smo prispeli peš do Brixna na Južnem Tirolskem. Bili smo sprejeti v Misijonišče Srca Jezusovega - Milland pri Brixnu. Ob začetku šolskega leta sem sc vpisal na klasično gimnazijo Vinzentinum in nadaljeval gimnazijske študije. Kdaj si se odločil za duhovniški poklic, kdaj vstopil v semenišče? Za duhovniški poklic sem se odločil na dolgi in nevarni poti v izgnanstvo. Za izpite čez 8. gimnazijo in maturo scin odšel iz Brixna v begunsko taborišče Scnigallia in tam na slovenski begunski gimnaziji napravil izpite in maturo, se vrnil na Tirolsko in se tamkaj vpisal na slovensko begunsko teološko fakulteto, kije bila tedaj v Brixnu. Iz Brixna sem z drugo skupino teoloških profesorjev in bogoslovcev odšel v emigrantsko taborišče Bagnoli pri Neaplju. Od tam pa z ladjo Santa Cruz v Argentino. Naše semenišče je sprejel škof iz San Luisa, mons. Emilio di Pasquo. Življenje v semenišču je potekalo po pravilih semenišč; učenje je bilo zelo solidno; bilo nas je okrog 30 bogoslovcev; v hiši je vladalo medsebojno prijateljstvo in domače okolje. Zunaj pa nas je obdajala pampa in tujina, kar smo še posebej občutili ob tedenskih sprehodih. V 4. letniku smo se morali preseliti v Buenos Aires. Nekaj časa smo bivali po slovenskih družinah in hodili pomagat slovenskim obrtnikom pri razširjenju kupljene hiše za naše slovensko semenišče. S preselitvijo v Buenos Aires smo prišli v bližino slovenske skupnosti. Semeniška leta sva preživljala skupaj in bila tudi skupaj posvečena, potem pa so se naša pota ločila. Kje si imel novo mašo? 29. novembra 1953. nama je dr. Enri-quc Rau, škof iz La Plate, podelil rna.šni-ško posvečenje skupaj z Bogdanom Makovcem in Alojzijem Starcem. Novo mašo sem pel v Floridi pri g. Avguštinu, pridigal je duhovni svetnik Alojzij Koš-merlj, pel pri novi maši zbor Gallus, no-vomašno kosilo so pripravili sorodnika Lojze Žužek iz Ezpcletc in Jernej Marolt družini Malgaj v Carapachayu; za »novo-■našnega tovariša” mi je bil bogoslovec Prane Grom. Vsem osebam, ki so me spremljali in m' pomagali na dolgi in težki poti do oltarja, sem iz srca hvaležen in se jih dnevno spominjam pri molitvi in sv. maši. Zakaj si se takoj po novi maši odločil za delovanje v Čilu? . Na povabilo prijatelja Jožeta Kunčiča, ki je sedaj župnik pri sv. Križu pri Trstu, tedaj pa bil kaplan pri g. Janezu Moharju v Curacautinu, približno 650 hm južno od Sanliaga, sem se odločil za ta kraj in odšel za drugega kaplana v Curacautin - Chile. Župnija sv. Petra v Curacautinu je velika po številu prebivalcev in razsežnosti. Mojc delo je bilo pouk v farni šoli, pouk verouka v državnih šolah, pisarna 111 dušnopastirska oskrba podružnice Scl- Oscura, 40 km daleč od Curacautinu. o dolgoletnem delovanju slovenskih duhovnikov je škof iz Temuca, kamor spada Curacautin, izrazil, da je to najboljša ‘ara v škofiji in v Čilu sploh. V Čilu je delovalo precej slovenskih duhovnikov, nekateri za krajši čas, dpugi desetletja ali do smrti. Kateri so Ze umrli? Kateri ste še danes? V Čilu so delovali sledeči slovenski duhovniki: Začasno: Janez Markič, Jože kmštin, Franc Fekonja, Martin Maroša oOB, Martin Turk in Jože Kunčič. Še 'jedno smo tu mons. Janez Mohar, Andrej Pogačar, Franc Okoren, Ludvik To-n'uzin in Tone Gril. Do smrti so tu dclo-'dd' Anton Žagar, Franc Kupljenik, dr. Anton Trdan in Andrej Prebil CM. Tudi ya redovna brata - salezijanca sta posve-' a svoje življenje Čilu: Mirko Jerala in hrane Prevc. . . Kdaj si postal župnik v Selvi Oscu-T1 »n kako bi kratko opisal svoje živl-,enjc in delovanje? p.. *• aprila 1962. jc škof Bernardino . Inera ustanovil faro Sclva Oscura in me 'ne n o val za njenega prvega župnika. IJj ima približno 4.500 prebivalcev in •ncr' 1-800 km/2. Edino strnjeno naselje vs Vas'ca ^clva Oscura s 500 prebivalci; ■postalo prebivalstvo jc pa raztreseno P? s'mem farnem ozemlju. Polovica prc-vulccv so Indijanci plemena Mapuchcs Araukanci) in polovica Čilenci (mc-jaijlca s špansko in indijansko krvjo). : Va Oscura velja za najrevnejšo faro na lofU ^a' T>rchivalstvo sc preživlja z dc-111 na veleposestvih, nekateri pa imajo tudi sami majhna posestva. Začetki mojega bivanja in pastirovan-ja v Selvi Oscuri so bili izredno težki. Za vzdrževanje sem imel živila, ki so prihajala iz USA, po Caritas Chile (koruzni in pšenični zdrob, mleko v prahu, margarina in včasih tudi riž), ki so jih pošiljali na fare za reveže. V času žetve sem hodil na njive vernikov in zbiral pšenico, ki je glavni pridelek v tem kraju. Za vozilo mi je služila kamioneta »Chevrolet - Apache 36”, ki sem jo izprosil od družine De la Maža - Lavan-dero, in uvozil iz USA preko Caritas Chile brez obdavčenja. Glede pastoralnega dela sem bil delno vpeljan že prejšnja leta, ko sem hodil iz Curacautina v Selvo Oscuro kot kaplan. Ko se je ustanovila fara in sem se preselil v Selvo Oscuro za stalno, sem začel s pastoralnim delom na vseh področjih: dnevna sv. maša, skrb za lepo bogoslužje, verouk v šoli, dobrodelnost, obisk bolnikov in dnevni stiki z ljudmi. Težje je bilo z Indijanci, ki so po nekaterih redukcijah prvič prišli v stik z duhovnikom, ko sem prišel do njih na konju in v talarju. V štiridesetih letih delovanja v Selvi Oscuri se mi je posrečilo organizirati 18 majhnih verskih skupnosti in jim zgraditi lesene kapele. Vse te skupnosti sem obiskoval enkrat na mesec, jim maševal in jih poučeval o krščanskem življenju; s časom so ljudje začeli prejemati zakramente. Znamenita je tvoja farna ambulanta v Selvi Oscuri. Kako si jo mogel ustanoviti in vzdrževati? Kdo jo sedaj vodi? Od začetka svojega bivanja in delovanja v Selvi Oscuri sem želel pomagati tudi bolnim. V ta namen sem ustanovil farno ambulanto, jo prijavil pri državni zdravstveni ustanovi in jo osebno atendi-ral. Zdravila sem iskal po laboratorijih in pri zdravnikih; hkrati sem sc spopolnjc-val v zdravstveni vedi. V štiridesetih letih sem osebno atendiral 104.862 pacientov. Sprejemal sem jih zastonj in jim tudi zastonj dajal zdravila. Težje bolnike sem napotil ali jih osebno peljal v bolnišnico v Victorijo ali v Temuco, kjer sem imel dobre zveze z zdravstvenim osebjem. Vsakega bolnika sem vpisal v ambulantno knjigo z vsemi osebnimi podatki, diagnozo in zdravljenjem. Vse te knjige so shranjene do danes. Da je bilo vse to mogoče,uresničiti, moram omeniti, da so mi pri tem pomagali nekateri rojaki. Posebej bi omenil gospoda Antona Gabra iz ZDA, gospe Slavko Petek, poročeno Levstik, njeno sestro Terezijo, poročeno Kromar, obe iz Toronta, in pa gospoda Štefana Novaka - tudi iz Kanade. 78. leta sem obiskal svojega prijatelja Jožeta Puša v Nemčiji. On je s pomočjo svojih kolegov - profesorjev in študentov organiziral »Zvezo prijateljev Selve Os-cure”. Od tedaj naprej dobivam zastonj vsa zdravila, ki so potrebna v ambulanti. Poleg zdravil so člani zveze omogočili 43 dijakom študij, 37 indijanskim kočam streho iz cinka, električno napeljavo v indijanski šoli Amaza in avtomatično cle- Slovenski duhovniki v Čilu (ob zadnjem obisku Vinka Zaletela s Koroške): Od leve: raj. Vinko Zaletel, Andrej Pogačar in Franc Okorn. Sestra SILVA ŽUŽEK SCMM o svojem življenju in delu Meseca januarja letos je bila na obisku družinskih članov v Argentini sestra Silva Žužek, ki je pred 35 leti zapustila Argentino in vstopila v Družbo katoliških zdravniških misijonark. Na prošnjo urednika DŽ je kratko opisala svoj misijonski poklic in svoje redovniško življenje. Starejšim bralcem „DŽ” je znano, da sem leta 1963 odšla iz Argentine in vstopila v red „Society of Calholic Mc-dical Missionaries” (SCMM, Družba katoliških zdravniških misijonark) v Philadelphiji, ZDA. Moj namen je vedno bil, da bi delala v misijonih. To družbo je ustanovila 1. 1925 avstrijska laična zdravnica v V/ashingtonu, ZDA, dr. Ana Dengel, ki je več let kot taka delovala v muslimanski deželi, v severozahodni Indiji (sedaj Pakistan). Tam je spoznala ogromne zdravstvene potrebe, posebno za žene in otroke. Sklenila je, da jim mora več pomagati kot samo delati zanje nekaj let. Leta 1923/24 seje vrnila v Anglijo in prosila tamkajšnji misijonski odbor za pomoč. Ker ji niso mogli pomagati, soji nasve-tovaji, naj gre v ZDA. Čeprav tam ni nikogar poznala, je šla s tajnico tega odbora, gdč. Willis, v ZDA. Po več letih iskanja pomoči v Ameriki ji je postalo jasno, da mora za uspešno, dolgoročno pomoč v misijonskih deželah sama ustanoviti sodobno žensko, profesionalno, versko družbo, ki se bo posvetila zdravstvenim potrebam. In tako so se 30. septembra 1925 v mestu Washingtonu (D.C.) zbrale 2 laični zdravnici in dve bolničarki in so ustanovile Družbo, brez vsakih sredstev, vendar z globokim prepričanjem, da je to božja volja. Na koncu svete mase se je duhovnik obrnil in rekel „In ve štiri^ bodite združene!” Ze čez nekaj let so prve sestre odpotovale v isto bolnišnico v severozahodni Indiji, kjer je dr. Ana Dengel delovala kol laična zdravnica (to je v mestu Ra-vvalpindi). Po takratnih rimskih zakonih se naša Družba še ni mogla imenovati ..Kongregacija”, ampak „pobožna družba” z zasebnimi zaobljubami. Leta 1936 se je to spremenilo in leta 1942 so nam dovolili tudi javne zaobljube. Od takrat sc tudi uradno imenujemo „S.C.M.M.” (na kratko MMS ali tudi „Mcdics”). Od začetnih 4 članic je Družba narasla nad 700 do leta 1967. Imele smo bolnišnice, šole za bolničarke in babice itd v 35 deželah: napr v Indiji, Pakistanu, Indoneziji, Venezueli, Afriki... Posamezne sestre so delovale še v drugih deželah, vendar nismo povsod imele bolnišnic. Po naročilu papeža Janeza XXIII., naj posodobimo naše življenje in delovanje, je naš generalni kapitelj odločil leta 1967, da je treba marsikaj spremenili. Ena teh ktrično črpalko za pitno vodo, zgradbo enega razreda v državni šoli Pehuenco, in še mnogo drugih dobrih del. Prijatelj Jože Puš je s svojo gospo in dijaki zelo uspešno organiziral tudi nabirko obleke, obutev in naočnikov in mi letno pošiljal v Selvo Oscuro za najpotrebnejše. Zelo važno pomoč je dobilo 21 najrevnejših indijanskih družin, ki jim je omenjena nemška zveza kupila nove lesene hiše s 3 spalnicami, obcdnico in dnevno sobo; vsaka hiša stane pribijižno DM 7.445. Od mojega odhoda iz Sclvc Oscure vodi ambulanto bolničar Manuel Evandro Gonzalez Escobar. Zveza iz Nemčije mu je plačala bolničarsko izobrazbo in od leta 1991. mu posredujejo mesečno plačo. Fantje delal z menoj že 5 let, sedaj pa vodi ambulanto sam uspešno naprej. Zadnja odgovornost za ambulanto in stiki z nemško dobrodelno zvezo so pa še vedno na mojih ramah. Kako si se mogel odločiti po tolikih letih delovanja v Selvi Oscuri, da si prevzel novo župnijo? Po tolikih letih mi je bilo resnično težko zapustiti ljudi in kraj, kjer sem preživel vse svoje duhovniško življenje. Na prošnjo škofa iz Temuca sem se po daljšem premisleku in v duhu pokorščine odločil za novo faro ..Marijinega brezmadežnega spočetja” v Angolu. To je najstarejša fara v škofiji z arhivom od začelja (1862). Župnija je v središču mesta, šteje okrog 12.000 prebivalcev, nedeljnikov je okrog 600, imamo šest podružnic, za pomočnika imam enega rednega in enega začasnega diakona, ki bo letos posvečen v duhovnika, pastoralni in ekonomski svet in 20 katehistinj. Oskrbovati moram dušnopastirsko tudi bolnišnico. Kot župnik skušam oblikovati skupnost vere, bogoslužja in medsebojne solidarnosti. Kot osebno geslo sem vsa leta imel: Delaj dobro, vedno vesel. Po 44 letih pastirovanja v Čilu si se popolnoma navadil na deželo in ljudi. Redno sc obiskujete med seboj mons. Janez Mohar, sobrat Andrej Pogačar in ti in se vedno med seboj pogovarjate po slovensko. Prejemate tudi slovenske liste in knjige ter glasbene kasete iz domovine in od slovenskih skupnosti zunaj Slovenije. Kljub temu sem prije- tno presenečen, da gladko in brez mešanice španskih besed govoriš svoj materni jezik, kadar se srečaš s sorojaki. Čeprav si zemljepisno tako daleč, te vsaj včasih obiščejo Slovenci. V teh 44 letih mojega bivanja v Čilu so me obiskali številni rojaki, zlasti iz Argentine: dr. Franc Gnidovec, ti s sestro in nečaki, sobratje Milan Povšc in Mirko Grbec, Janez Ogrin, Lojze Zupančič in Jože Horn, gdčni. Mija Markež in Katica Kovač, rojak Janez Kožar z družino, bratranec Lojze Žužek, rajni Marjan Pograjc z gospo in sinom, g. Franc Hrovat z gospo, g. Milan Kcržič z gospo, dr. Vital Ašič, g. Milan Magister z družino, g. Franci Markež z družino, pokojni g. Nace Glinšek, g. Ivan Merlak, dr. Lojze Kožar in hčerka iz Portoroža, g. Zvone Žigon iz Postojne, g. Karel Wolbank, gdč. Sonja Ferjan in dr. Franc Rode z gospo iz ZDA. Obiskov in srečanj z rojaki sem bil vedno vesel. Tako sem imel vsaj včasih priložnost govoriti po naše. Zahvalim se ti za pogovor in ti želim še veliko zdravih in delovnih let ter uspeha pri tvojem napornem dušno-pastirskem delu. odločitev je bila, da se bolj posvetimo preventivnemu zdravništvu in še bolj sodelujemo v tem pogledu z vladami misijonskih dežel in tudi s protestanskimi ali drugimi zdravstvenimi delavci. To je |udi pomenilo, da smo pospešile izročanje naših zdravstvenih zavodov domačinom. Od začetka naše Družbe je Mati Ana Dcngel hotela, da ostanemo v misijonskih deželah samo tako dolgo, da se vzgoji domačine, me pa odidemo na nove postojanke, kjer so potrebe še večje. Trenutno imamo ustanove še po 25-27 državah: Pakistan, Indija, Afrika, Indonezija, itd. V mnogih državah se posvečamo tistemu delu (apostolatu), ki Je tam najbolj potreben. Kdaj sem začutila misijonski poklic? Med drugo svetovno vojno nas je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman naprosil, naj v zadoščenje za zločine opravljamo pobožnost prvih petkov, prvih sobot, tedenski križev pot itd. In naj lo delamo po skupinah: mladina, študenti, zakonci. Dobro se spomnim, da sem v postu, verjetno leta 1942/43, po križevem potu v naši župni cerkvi sv. Potra v Ljubljani klečala pri velikem križu in iz srca mi jc prišlo: „Tvoja sem, vzemi me.” Imela sem vtis, da mi je v (tu.ši reklo: „Da, moja si, hočem te.” In ?d takrat najprej sem nosila v duši trdno !n globoko zavest, da me Bog hoče imeti v svoji službi. Seveda takrat nisem vedela, da bo preteklo celih 20 let do uresničitve te želje. Prišlo jc begunstvo od leta 1945-48, nato izseljenstvo v Argentini in očetova leta 1952 v Floridi. Pokojni msgr. A. Orehar mi je dal moder nasvet: „Vsaj 10 let ne še od doma. Študiraj, pripravi sc na misijone." To sem tudi storila. Diplomirala sem iz farmacije v Buenos Airesu I. 1960. V letih študija sem brala v Katoliških misijonih članke pok. Karla NVolbanga o kongregaciji Katoliških misijonskih zdravstvenih se-ster in po raznih posvetovanjih sem tudi zaprosila za vstop: lo se je zgodilo oktobra 1963. Moj. namen je bil odpotovati v Phi-ladelphijo, ZDA, (kamor so mi vrhovne predstojnice nasvetovale) po najkrajši poti. Hotela sem se še naučiti angleščine pred vstopom v oktobru 63 in imela bi za to nekaj mesecev na razpolago. Naša pokojna mama pa mi je rekla: „Zdaj, ko si opravila vsa dela, si prosta in imaš še nekaj mesecev do vstopa, te prosim, da obiščeš vse svoje brate in sestre, ki jih že nismo videli od leta 1945 ali 1948.” Pogovorili smo se v družini o tem in bili s tem predlogom zadovoljni. Potrebovala sem vizume za Brazilijo, Italijo, Jugoslavijo, Francijo in Anglijo. Nikjer ni bilo težav, razen na jugoslovanskem konzulatu v Buenos Airesu. Rekla sem Bogu: „Če je Tvoja volja, da to potovanje opravim, mi bodo tudi ta vizum dali." Prosila sem za dva tedna. Ko se vrnem čez nekaj tednov na jugoslovanski konzulat, so mi dali vizum za 30 dni. Koncem maja leta 1963 se torej odpravim na to dolgo potovanje do Philadelphije: dva tedna v Braziliji, teden v Rimu, 30 dni v Sloveniji; teden dni v Franciji, dva tedna v Londonu in nato v Philadelphiji. Še nekaj zanimivega: v Italijo sem prišla 20. junija 1963. Naslednji dan pravi brat Ivan: „Greva malo po mestu, pa še na Trg sv. Petra; tam kardinali volijo novega papeža že več dni; vendar, kot izglcda, ga danes še ne bodo izvolili.” In sva šla. Ko sva skoraj odhajala s Trga sv. Petra, se ozrem še enkrat in vidim beli dim! Povem to Ivanu in mi ne verjame. Potem se še on ozre in ga vidi. Pravi: „Sedaj pa ostaniva tu, kajti tale ogromni trg bo v pol ure napolnjen.” In to se je res zgodilo. In kmalu potem se pokaže na balkonu novi papež Pavel VI., 21. junija 1963, na praznik sv. Alojzija. To se mi je zdel zelo važen in pomemben dogodek, ravno pred mojim potovanjem v Jugoslavijo. V Philadelphijo sem prišla po 16. avgustu leta 1963. Tam jc bilo vse drugačno in novo. V duši pa je bilo prepričanje, da to je zame božja volja. Po postulantatu, noviciatu in junioratu so me leta 1967 že poslali v našo bolnišnico v mestecu Fort Portal v Ugandi v vzhodni Alriki. Nato leta 1973 v Bere-kum, Ghana, v zahodni Alriki. Vsakič je bil to nov svet, nova kultura, jeziki, verstva itd. Leta 1978 so v Argentini spremenili zakon o državljanih, ki se nahajajo zunaj države: dvakrat se jim za dve leti še obnovi polni list namreč v Argentini, nato - ali se vrnejo v Argentino ali zgubijo državljanstvo. O tem me jc obvestil brat Tone, ki je odvetnik. Ker sem že tako nameravala na poslovni obisk v Severno Ameriko za nekaj mesecev, so prednice svetovale, naj še to uredim v Buenos Airesu. Obnovili so ga do decembra 1980. Po načrtu sem tudi predala svoje delo v lekarni v naši bolnišnici oktobra 1980. Prednice so svetovale, naj sc takrat vrnem v ZDA in zaprosim za državljanstvo. To sem storila in februarja 1981 sem bila že v ZDA. Seveda je bilo treba najprej dobiti dovoljenje za stalno bivanje in od tega naprej šteti 5 let neprestanega bivanja v ZDA. In šele potem sem mogla prositi za državljanstvo. Dobila sem ga v maju 1987. V teh letih sem tudi rcvalidirala argentinsko farmacevtsko diplomo, kar mi je pozneje služilo v Afriki. Leta 1987, avgusta meseca, sem že odšla v Malavvi, jugozahodno Alriko, in od tam sem se vrnila leta 1991 v ZDA. Ko o svojem življenju premišljujem, posebno še od začetka druge svetovne vojne, od leta 1940 naprej, se vidi, da me jc Nekdo vodil vsa ta leta in me varoval z veliko ljubeznijo. Zakaj se mi ni nič zgodilo v Ugandi, v času Idi Amina? V Ghani pod prejšnjimi predsedniki, v Malavvi pod diktatorjem Banda? Kdo je zame molil? V tem življenju si ne morem predstavljati gotove osebe, dogodke, dejstva: šele v večnosti bom, upam tako, | spoznala skrivnost svojega življenja. LUDOVIK CEGLAR pisatelj in zgodovinar ALOJZIJ GERŽINIČ "X T eutrudni Jezusov in Marijin l^kl častilec in delavec, dušni pas -L 1 tir, pisatelj in preiskovalec nepreglednih usod naših ljudi med vojsko in po njej, je 4. februarja umrl v Braziliji, kjer je deloval 43 let. Duhovno življenje je prineslo pregled njegovega življenja in dela. Prav je, da se še pomudimo pri številnih plodovih i\je-govega peresa. Sam pravi, da ga je za pisarje pridobil sourednik revije Duhovno življenje Jože Jurak. Pod imenom Gregor Hribarje Ceglar v tem mesečniku popisoval delovanje begunskega duhovnika v visoko ležeči vasi - spomine na svoja tri koroška leta. Zgodbe so pozneje izšle v dveh knjigah Slemeniški župnik (1985) in 80). V mislih na šolsko mladino in prireditve je napisal pesmi Mati, domovina, Bog. Več jih je že uglasbenih. Leta 1960 je presenetil slovenski svet spis Boj slovenske manjšine v krški škofiji na Koroškem-Avstri-ja za verski pouk otrok v slovenščini (Zbornik Svobodne Slovenije 1966, str. 59-105). Posvetilo se glasi: Ob 1100-letnici prihoda sv. apostolov Cirila in Metoda k slovanskim narodom posvečamo to delo velikemu prijatelju Slovencev in Slovakov papežu Dobremu, branilcu miru na osnovi resnice, pravice, ljubezni in svobode v zahvalo za okrožnico Pacem in te-rris. Kot avtor tu začetega razpravljanja je naveden dr. Anton Podstenar. Sledila so nadaljevanja v vseh naslednjih Zbornikih (do 1973-75). Kakšno ni- Tcžko mi je tudi navesti vsa ali nekatera izkustva: saj jih je bilo toliko in so bila tako pisana. Nekaj pa je bistvenega: naj hodim kjer koli po svetu, vedno me spremlja moje slovenstvo, moja slovenska domovina, vera mojih prednikov in kjerkoli srečam Slovence, smo že doma! Ko se vračam v Argentino, Brazilijo, Slovenijo, na obiske domačih na gotovo število let, vedno dobim tam slovensko skupnost! Kar ne morem si misliti Argentine brez naše skupnosti. Zato kličem vsem Slovencem in Slovenkam po svetu: „Šc tako naprej, za vedno,” z globoko hvaležnostjo v srcu vsem, ki se tej skupnosti posvečajo že toliko let. zkotno delo so opravljali avstrjsko-nernški nacionalistični fanatiki! Najbolj žalostno je to, da je laičnim sovražnikom Slovencev, generalnemu vikarju dr. Jožefu Kadrasu, župniku mnogo-piscu Viljemu Mucherju i.dr. botrovalo vodstvo krške škofije. Avtor zapiše: „Sedar\ji krški ordinariat sodeluje pri ponemčevanju slovenskih otrok in je zato odgovoren za zastrupljanje duš slovenskih otrok.” (Zbornik SS 1966, str. 82). „(...) To 'zastrupljanje duš' in kvarjenje značnja traja na Koroškem že nad 150 let. (...) Ponemčeni Slovenci, narodni odpadniki in njihovi potomci so obubožani izkoreninjenci z zastrupljeno dušo in zato bolestno nerazpoloženi do naroda, iz katerega so izšli. Narodu, h kateremu so prešli, niso v čast. Narodu, od katerega so se nasilno izločili, pa so v veliko škodo (...), s tem da ga sovražijo, prezirnjo, smešijo in preganjajo." Odmev te velikanske obravnave o uničevanju Slovencev na Koroškem je bil silen. Minister dr. Miha Krek je Boj... nazval senzacionalno delo, Goriški Katoliški glas gaje ocenil kot „naj-tehtnejšo dokumentacijo manjšinske problematike med Slovenci", Podobno Tabor. Uganka je bila, kdo se skriva pod imenom Podstenar. V Celovcu so za pisca imeli dr. Jožka Tischlerja, drugod so mislili na dr. Antona Trda- na. Dr. Filip Žakelj je odpotoval v Brazilijo, da odkrije avtorja. Ob Ceglarjevi 60-letnici je na večerji povedal, da mu je župnik Ilc potrdil domnevo: to je Ceglar. Splošno presenečenje! Danes je to senzacionalno delo pozabljeno, pa bi ga nujno morali ponatisniti. V letih 1975 do 1981 je nabiral vire za obdelavo misijonarja kapucina Janeza Madona - Serafina Goriškega (r. v vasi Podlaka na Bajnški planoti 29. V. 1829, umrl 3. XII. 1918 v naselju, ki ga je sam ustvaril). Od leta 1872 do smrti je deloval v Braziliji, nnjveč v gozdovih med Indijanci. Gradil jim je krščansko civilizacijo. Bil je junak dela, junak v trpljenju za Boga in duše. O njem je bilo v tujih jezikih veliko napisano, a nič o tem, da je Slovenec. Ceglar je s svojo knjigo Apostolski misijonar oče Serajin Goriški (Goriška MD, 1982, 450 strani z zanimivimi ilustracijami) zvesto popisal njegovo življenje in popravil mnogo napak drugih piscev. Zelo pomembno je Ceglarjevo globoko poznanje in prikazovanje nnjvaž-nejšega pojava našega stoletja: fatims-kih Marijinih prikazovanj, prošenj in naročil. O njih in njih usodi je Ceglar nagrmadil v Vestniku sila gradiva. 3. decembra 92 mi je pisal: „Če ne bi bilo Vas in Vestnika, bi jaz sploh ne mogel nič pisati (...). Vse, kar sem napisal, drži.” O fatimski zadevi se oglaša od leta 85 tudi v lemontski Ave Maria. Končno so izšle o teh stvareh tri knjige: Prikazovanja fatimske Gospe (87, Celovec); Sporočila fatimske Gospe (91, ljubljanska Družina) in Prošnje fatimske Gospe (97, Stična, Cistercijanska opatija). Opat Anton Nadrah pripominja: „To delo našega velikega poznavalca fatimskih dogodkov prihaja med Slovence ob 80-let-nici prikazovanj fatimske Gospe, ravno v času, ko nas obiskuje fatimska Marija Romarica (...). N