# rnmi&m KM »Д! КагдШдпкпБо^ Upnv« Kla%#nfurt, Poetfacb 115 / Urednietvo v Klagenfurtu / Naročnina (и р|аба naprej) теввбпо ж doatavo na dom KM 1,— (vključno KM u.ZU za donađalce) / Odjavo oaroCb« tega Usta za prihodnji meeeo aprejme uprava samo pimeno Ui le do 35. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 sa milimeter etolpeo itev. 7. Krainbnrg, 2S. janaarja 1943. Leto S. Nova urediteT svetovnega gospodarstva Popolno zafetje Europe in Uzhodne Azile Obsežne gospodarske pogodbe med l\Iemčl|o, Ilalljo in japonsko. Svečani akl podpisa v Fiihrerhanplquarliria po Reidisaussenminisiru pl. Ribbeniropu In veleposlaniku Ošimi - Isleya dne podpis indi v Rimu Ftthrerhauptquartier, 22. januarja. Beichsminister des Auswiirtigen pi. liibbentrop in cesarski japonski odposlanik Hiroši Ošima sta podpisala 20. januarja 1943. 1. v FUhterhauptquartieru »pogodbo med Nemčijo in Japonsko o gospodarskem Sodelovanju«. Istega dne je bila podpisana v Rimu enako se glaseča pogodba med Italijo in Japonsko po kraljevskem italijanskem ministru za zunanje zadeve grofu Galeazzu Cia-пц in cesarskim japonskim odpravnikom poslov Suniki Kasejom. Te pogodbe, ki veljajo ravno tako dolgo kot pakt treh velesil in ki tega dopolnjujejo v gospodarskem oziru, predstavljajo močno nadaljnjo izpolnitev pakta dveh zavezniških narodov. V doslednem nadaljevanju politične temeljne ideje tega zavezništva treh velesil za daljšo dobo se sedaj pridružuje obsežnim pogodbam velikopotezni gospodarski načrt. S tem se vklepajo veliki gospodarski prostori Evrope in vzhodne Azije z vsemi svojimi močmi za totalno vojno proti našim sovražnikom. Obenem se s temi pogodbami za povojno dobo ustvarja podlaga za stalno gospodarsko sodelovanje med velikimi gospodarskimi prostori. V pogodbah se določa izmenjava gospodarskih proizvodov vsake vrste in njihovo kar najobšimejše pospeševanje in se ustanavlja sodelovanje v vseh gospodarskih in finančnih vprašanjih. Med Nemčijo in Japonsko o gospodarskem sodelovanju sklenjena pogodba ima sledečo vsebino: Vlada nemškega Reicha in cesarska japonska vlada sta sklenili, da svoje gospodarsko sodelovanje Se ožje povežeta, da se T tej vojni za ustanovitev novega reda v Evropi in Veliki Vzhodni Aziji podpirata z vsemi gospodarskimi močmi druga drugo in da po zmagovitem koncu te vojne izvedeta vsaka v svojem gospodarskem prostoru z obsežnim obnovnim načrtom novi red, ki zagotavlja blagostanje in uspevanje vseh udeleženih narodov. Zato sta sklenili sledeče: Člen I.: Nemčija in Japonska bosta pospeševali in izgradili izmenjavo gospodarskih proizvodov med njihovimi gospodarskimi prostori v vsakem pogledu in z vsemi močmi. Pri pridobivanju blaga in ustanovitvi naprav se bosta medsebojno podpirali in izvedli tesno tehnično sodelovanje. člen II : Nemčija in Japonska bosta izvedli tesno finančno sodelovanje, da olaj- fiata plačila, ki bodo nastala radi izvedbe člena 1. Člen III.: N'emčijn in Japonsita bosta med neboj tesno povezani, da vedno bolj učin-i Itovito izvedeta svoje sodelovanje za izvedbo svoje gospodarske politike. Obe vladi bosta v ta namen stalno nadzirali razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama po posebnih poverjenikih. Člen IV.: Pristojna službena mesta obeh vlad bodo dogovorila za izvedbo te pogodbe potrebne posameznosti. Člen V.: Ta pogodba'stopi v veljavo z dnem podpisa in velja ravno tako dolgo kot pakt treh velesih med Nemčijo, Italijo in Japonsko z dne 27. decembra 1940, ki odgovarja 27. dnevu 9. meseca 15. leta časovnega štetja Sy^a. Eno lelo prolebloralike vlade Minister Moravec pred časopisjem Praga, 22. januarja. Ob prvi obletnici Imenovanja avtonomne vlade protektorata Češke in Moravske se je vršil v torek dopoldne na praškem gradu sprejem vlade pri državnem predsedniku dr. H a c h i in pri Stellvertretenden Reichsprotektorju ^f-Oberstgruppenfiihrerju in Generalober-stu der Polizei Daluege. V nagovoru na stellvertretenden Reichsprotektor je ponovil predsednik dr. Krejči obljubo zvestobe do Reicha. f^-Oberstgruppenflihrer Generaloberst der Polizei Daluege je opozoril v svojem odgovoru na dolžnosti češkega naroda, kateremu ni treba za zmago doprinašati krvnih žrtev in mora zato z ne- Junaštvo тојакот NemSiJa apoitljivo občuduje -čine svojih mož na vzhodni ironti., Kaj stoti jo vsako uro pri hudem mrazu, v snežnih viharjih, ko hrume okrog njih sovražni izstrelki, in v svojem trdovratnem odporu proti ianatiziranemu ali iz strahu zvijač se poslužujoče nu sovražniku, se ne da predstaviti, ^Тат, kjer se vale mase proti njim, pomnožijo svojo moč. Takšnega načina premagovanja samega sebe je zmožen le nemški vojak in zato bo tudi vedno močnejši kot vsak sovražnik. Od najdaljnega juga vzhodne fronte do najvišjega severa napada tačas sovražnik na različnih odsekih ironte. Velikokrat se iz tega razvijejo srditi po-ložajni boji, velikokrat pa mora vzlic vremenskim neprilikam obramba biti premična. Jasno je, da je pri temperaturah do 30 stopinj pod ničlo,ho j za položaj v kakšni skupini hii ali za kakšno vrsto zaklonišč hkrati boj za življenje in smrt. Ta, v čegar oblasti je položaj, se lahko na kak način ogreje, kdor pa mora ostati zunaj, čisto vseeno ali napadalec ali branilec, tega zajame mraz in prav kmalu ohromi njegova odpornost. Po vsem tem se da razlagati trdota napađnih in obrambnih bojev in dejstvo, da lete cel0 kopice mrličev pred marsikaterimi posekne trdo napadanimi položaji na stalingrajskem prostoru. Kadar se boljševiškem sovražniku tudi pri naj- neobzirnejši uporabi mas ljudi ne posreči, da bi zmanjšal nemško obrambno silo, poskuša večkrat obsuti nemške položaje z bobnečim topniškim ognjem. Od daleč prišume granate in napravijo luknjo pri luknji v trdo zamrznjeni zemlji. Ce pa nato začnejo napadati s pehoto, se pa iz razstreljenih položajev vedno znova dvigajo nemški vojaki, naperijo svoja orožja, se postavijo za strojnice in tOpove in sejejo smrt in pogubo med sovražnikove vrste. Ravno v Stalin-gradu so morali boljševiki spoznati, da celo tam, kjer so bili^mnenja, da je nemška obramba že davno potisnjena nazaj vedno znova rožljajo strojnice ali proti-oklopnjaški topovi razbijajo prihajajoče oklopnjake. Ta najhujši način bojevanja, kakršen se vidi tačas na vsej vzhodni fronti, je najtežja obrememba, kar so jo morah prestati nemški vojaki v tej vojni. Naravno se pa tudi obrabi moč sovražnika tem hitreje in tem nevarnejše. Pri sovražnikovih novih pošiljkah in v zaledju sovražne fronte se že kažejo pojavi, ki lahko pri nadaljevanju težkih boljševi-ških obrabljajočih napadov povzročajo škode, katere se ne dajo več popraviti. Iz tega se pa da psihologično tudi razlagati, da Stalin brez prizanašanja pošilja boljševiške armade v boj. Toda nemSki vojak vseeno vztraja do onega časa, ko se bo izčrpalo sovražnikovo besnenje. utrudnim delom doprinašati svoj vojni prispevek. Minister za narodno izobrazbo, Emanuel Moravec, je podal pred zastopniki časopisja obsežen pregled o delu, ki ga je doslej izvršila vlada. Sedanja vlada se opira na one plasti naroda, ki jamčijo za bodoče zavarovanje dežele. Z vlado gredo mladina, samozavestni kmetje in delavci. Njena prva naloga je bila, da se vzpostavi zaupanje Reicha do češkega naroda. Tako je lahko uspevalo delo vlade in v deželi je vladal mir in red. Za češki narod, tako je nadaljeval minister, je misel Reicha državna misel. Pripadnost k državi pozna samo eno pametno politiko: zvestobo. Minister je sklenil z besedami: »Eno leto poštenega dela za Reich je pokazalo, da ima češki narod bleščečo bodočnost od časa dalje, ko je napravil pripadnost k Reichu za "osnovo svojega celokupnega stremljenja. Češki narod veruje v zmago nacional-socialistične revolucije, ki bo dala Evropi stalen red, novo blagostanje in za stoletja zaželeni mir«. Izvršilni dogovori v Toldu sklenlenl Obenem z v Fiihrerhauptquartierju izvršenim podpisom pogodbe med Nemčijo in Japonsko o gospodarskem sodelovanju, se je sklenilo v Tokiu med nemškim veleposlanikom Ottom in vodjo nemške gospodarske delegacije državnim svetnikom Wohltatom na eni strani in cesarskim japonskim ministrom za zunanje zadeve Ta-nijem na drugi strani troje izvršilnih dogovorov, ki vsebujejo konkretne posameznosti o blagovnem prometu, tehnično sodelovanje in plačilni promet. Pogajanja o posameznostih za izvedbo pogodbe med Italijo in Japonsko še teko. „Nemšlti letalci zelo hitri" Renter poroča o napadu na London Stockholm, 22. januarja. Reuter mora v svojem poročilu o zračnem napadu na London v noči na ponedeljek priznati, da so nemški letalci preleteli skozi izredno močno protiletalsko zaporo, čeprav so bili »zaporni zastori«, ki so se dvigali nad vsemi deli Londona,« posebne omembe vredni!« Reuter piše, da so nemška letala letela zelo nizko in zelo hitro. Reuter se sicer trudi, da bi prikazal napravljene škode kolikor mogoče majhne,^ prizna pa, da je »v distriktu London bilo na raznih krajih žrtev« in da je bilo »nekaj ljudi« pokopanih pod ruševinami poslopij. Fiihrer le sprejel ministra stranke Arreseja Razgovor v duhu odkritega prijateljstva 1» Fiihrerhanptquartierja, 19. januarja. Fiihrer je sprejel danes v svojem glavnem stanu v navzočnosti Reichsministra des Auswartigen pl. Ribbentropa in Leiterja der Reichskanzlei, Reichsleiterja Borman-na. Španskega ministra stranke Arreseja. Fiihrer se je dalj časa razgovarjal z ministrom stranke Arresejom v duhu odkritosrčnega prijateljstva med Nemčijo in Španijo. O priliki obiska v Fiihrerhauptquartierju je minister stranke Arrese obiskal tudi ReichauBenministra pl.Ribbentropa. ' Epos o innakih na lihodn Trdna obramba okrog Stallngrada - Najtežji sovjetski napadi na vseh frontah Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. januarja objavilo: Nemške in romunske čete so v zapadli e m Kavkazu zavrnile sovražne napade. V severnenqi Kavkazu in na donskem ozemlju so v teku nadaljnji premenljivi boji, pri katerih smo 17. in 18. januarja uničili 62 sovjetskih oklopnja-kov. čete v stalingrajskem prostoru so se v hudih bojih trdno branile proti vedno novim napadom sovražnika. Krajevni napadi Sovjetov v srednjem frontnem odseku in jugovzhodno od Ilmenskega jezera so ostali brez uspeha. Južno od jezera Ladoga je sovražnik z močno podporo topništva vedno znova napadal. Odbili smo ga v težkih bojih in je imel visoke krvave zgubo. V obeh odsekih bojišča smo uničili 32 oklopnjakov. Ж m&tilt bojas, ki to M јђ mceteo nđ*< ležili tudi sloyaSki letalci, smo brez lastnih zgub sestrelili 16 sovjetskih letal. V Severni Afriki seje nemško-italijanska armada oklopnjakov tudi nadalje trdovratno upirala sovražniku. Nemške bojne čete v Tuneziji so na več odsekih predrle sovražne položaje in v naskoku zavzele višine, ki jih je sovražnik žilavo branil. Bojna letala so v pretekli noči potopila na morju pri B6nu dve prevozni ladji s skupno 12.000 brt. in vrhu tega poškodovala dve prevozni ladji srednje velikosti^ Deset sovražnikovih l^tal je bilo nad Severno Afriko zbitih na tla. Ob Rokavskem prelivu, v Norveškem zalivu in na norveški obali je britansko letalsko orožje zgubilo osem letal. Mesto in pristanišče Dover je odred nemških bojnih letal v večernih urah 18. januarja napadel z razstrelnimi in gažigainimi bombasoi, MaU м ## vrnil«, StT*n t. —Stfv 7. KARATTANEE O T B Sobota. iS. jannar.la 1f)4S. 67 sovletsklli letal na en dan Nenavaden uspeh Berlin, 22. januarja. Jasno vreme brez oblakov bojnega dne je tudi našim letalcem omogočilo nenavadne uspehe, ko so boljševiki poskušali nadaljnje napade s svojimi Aočnimi silami letal za boj iz bližine, ki so jih spremljali odredi nočnih lovcev. Naši odredi lovcev, ki jih je vodil Ritterkreuztrager Major Trautloff so takoj napadli, v prostoru med Ilmenskimjeze-rom In jezerom Ladoga izmenično prignali sovražna letala pred krovna orožja in uničili sovjetske oddelke. Do poldneva jih je bilo že 20 in proti večeru vsega skupaj 47 sovražnih letal, ki so strmoglavila raztrgana po zadetkih ali zažgana na tla. Nadaljnjih osem boljševiških letal je postalo žrtev naših lovcev pri prostem zasledovanju, tako da so Sovjeti skupno z dvanajstimi bojnimi letali, ki ;o bili sestreljeni pri Velikijem Lukiju, samo 14. januarja zgubili na severni fronti 67 letal. Nemški odredi so nadaljevali svoje uspehe tudi 15. januarja predpoldan in so do poldneva zopet zbili 18 sovražnih letal na tla. Masirani sowjel^ki napadi odbili Sovletl sO v desetili dneh Izgubili nad 800 oklopnjakov je dne Oberkommando der Wehrmacht 21. januarja objavilo: Na jugu vzhodne fronte so Sovjeti nadaljevali svoje silne napade. Povsod so bili vrženi nazaj in imeli visoke z gubo. Dne 19. in 20. januarja so zgubili 52 oklopnih bojnih vozov, od katerih je samo ena divizija oklopnjakov v uspešnem nasprotnep sunku odstrelila 24. Močni odredi nemškega zračnega orožja in romunski bojni letalci so v vrstečih se napadih razkropili zbiranja sovjetskih čet in se boj'evali proti sovražnim novim pošiljkam. V stalingrajskem prostoru so se nemške čete najskrajnejše upirale sovražnikovim naporom, da bi potisnil obrambo fronto nazaj, in v srditih bojih odbile v masah poskušane napade. Na srednjem odseku fronte in jugovzhodno od Ilmenskega jezera so bili krajevni boji pri katerih so uspešno nastopale lastne udarne čete. V trajajočih hudih bojih južno od jezera Ladoga smo uničili 27 Junaški odpor pri Slalintgradu Težki sovjetski napadi na donskem ozemlju po budili bojlb ustavljeni Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. januarja' objavilo: V severozapadnem delu Kavkaza so "nemške, romunske in slovaške čete odbile krajevne napadel Sovjetov. Nastopivše južno vreme je otežkočalo med Kavkazom in Donom bojne čine na obeh straneh. Sla« bejšega sovražnika smo deloma v nasprotnem napadu odbili in uničili nek sovražni bataljon. V odsekih bojišča na donskem ozemlju so nemške čete s pomočjo zračnega orožja v deloma zelo hudih bojih ustavile frivražne napade. Neka pehotna divizija je pri tem uničila deset oklopnjakov. Branilci stalingrajskega prostora 80 se kljub trdemu pomanjkanju neomajno ubranili vseh sovjetskih napadov.. Južnovzhodno od Ilmenskega jezera smo ugonobili neko obkoljeno sovražnikovo bojno skupino. V napadu smo vrgli dele še neko druge odrezane boljševiške skupine iz njihovih položajev in zavrnili reševalne poskuse. Močni sovražni napadi južno od jezera Ladoga so se izjalovili po hudih bojih, pri čemur smo krajevne vdore v nasprotnem napadu zajezili ali jih odpravili. V Severni Afriki trajajo gibljivi boji na fronti nemško-italijanske armade oklopnjakov. Nemško in italijansko zračno orožje je prizadelo Britancem težke zgube oklopnjakov in avtomobilov. Napad nemško-italijanskih bojnih čet na Tunezijskem prostoru je bil nadaljevan z učinkovito podporo zračnega orožja, važni položaji so bili zavzeti in pripeljanih je bilo nad 1000 ujetnikov. • Na sovražnikovih letalskih oporiščih so nastali po zračnih napadih obsežni požari. Ponoči so bile znova bombardirane pristaniške naprave v Вбпи. Dvb trgovski ladji, o katerih je bilo včeraj javljeno, da sta bili pred Вбпот poškodovani, ste se potopili. S tem je sovražnik po zračnem napadu v noči od 18. januarja na 19. januar zgubil štiri trgovske ladje s skupno 20.000 brt. Nemška podmornica je zapadno od Orana potopila iz močno zavarovanega konvoja nek pamik s 4000 brt. Skozi zadnja vrata v Severno Afriko Rim, 22. januarja. Angleški minister za zapadno Afriko, lord Swinton, je dobil nalog, da stopi v zvezo z guvernerjem Da-karja, Boiasonom. Sestanek se je vršil brez vednosti Sevornoamerikancev. V objavi, katero so izdali po zaključku razgovorov, se glasi: »Razpravljalo se je o problemih, ki zadevajo Veliko Britanijo in francoske posesti v Afriki. Namen je bil, da se dos-eže praktično soglasje.« Na ta način se poskuša prikrasti Anglija skoti zadnja vrata v Severno Afriko, potem "Кб so jo povsem jasno izgnali Amerikanci iz francoskega kolonialnega prostora. oklopnjakov, od teh 18 samo po eni pehotni diviziji. « V času od 11. do 20. Januarja smo na vzhodni fronti po skupinah vojske razdejali, uplenili ali z zadetki onesposobili za premikanje 804 sovjetskih oklopnjakov. Nemško-italijanska armada oklopnjakov je včeraj krvavo odbila vse napade, ki jih je započela 8. britanska armada z masira-nimi oddelki pehote in oklopnjakov. Nemški strmoglavci so z uničujočim učinkom posegli v boje. Tri britanska letala so bila sestreljena. V T u n e z i j i emo držali v zadnjih dveh dneh pridobljene nove položaje proti močnim sovražnim nasprotnim napadom. Na posameznih mestih smo jih glede,terena in prostora še znatno zboljšali. število ujetnikov in plena se stalno veča. Zračno orožje je podpiralo bojne čine naših talnih čet in v več valih napadalo polnonatovorjeni veliki konvoj na morju pri Alžirju. Doslej sta bili potopljeni dve prevozni ladji s skupno 18.000 brt, in devet tovornih ladij je bilo težko poškodovanih, tri izmed njih so začele goreti. Zapadno od Alžirja je neka nemška podmornica vrhu tega potopila en pamik s 6000 brt in torpedirala še nekega drugega, čigar potopitev ni mogla opazovati. Odred brzih nemških jjojnih letal je včeraj opoldne presenetljivo napadel London v nizkem poletu in metal bombe težkega kalibra na obmestje in pristaniško ozemlje. Spremljajoči lovci so v silnih zračnih bojih sestrelili tri britanska letala in vrhu' tega deset zapornih balonov. Istočasno so druga letala bombardirala več krajev na jugu otoka. Ponoči so napadala bojna letala jugovzhodno angleško ozemlje. Nova albanska vlada Rim, 22. januarja. Uradno sporočajo: V ■Albaniji je Lila 19. januarja imenovana nova vlada. Kraljevski namestnik je odredil sestavo nove vlade, potem ko se je zahvalil dosedanjemu albanskemu ministrskemu predsedniku Kruji za razumno in domoljubno delovanje njegove vlade. Za ipinistrskega predsednika in začasnega notranjega ministra je bil imenovan Ekrem Libohova. lialijan^ki iorpodi z dima možema Posameznosti o novem udarnem orožju Italije Eim, 22. januarja. Kot dopolnilno poroča »Popolo di Roma« o napadu italijanskih napadalnih sredstev na ladje v pristanišču Alžirja, gre pri uporabljenih torpedih z dvema možema za čisto italijansko iznajdbo, ki jo izdelujejo v vseh njenih delih v Italiji. Gre, kot poroča list, za izboljšanje onega napadalnega sredstva, katerega so uporabili že v prvi svetovni vojni. Napadalno sredstvo je'neke vrste torpedo ali bolje rečeno zelo majhna podmornica, katere iz dveh mož obstoječa posadka ni v notranjosti, temveč jo krmarita v dveh malih sedežih, ki se nahajata na njenem hrbtu. Ta dva sedeža se nahajata na hrbtu drug za drugim. Pred vsakim sedežem je napravljen lomilec valov, pod katerim se Nemška bojna letala nad Londonom Huda razrušenja in številni požari v londonsliem mestnem ozemiju Na bojnih položajih naših bojnih letalcev na zapadu je ležal v noči na ponedeljek ciljni zemljevid Londona. Dolge mesece je miroval v železni omari. NaŠa letak, so zapustila v večernih urah v nedeljo za prvi napad svoja letališča in so letela v velikem številu proti Londonu. Na oni strani Rokavskega preliva so imeli slabo vest. Obramba je poskušala z vsemi sredstvi, da odvrne napad. Zastonj je usmerilo stotine žarometov svoje svetle žarke proti bližajoči se nevarnosti. Zastonj je težko protiletalsko topništvo napravilo gosto zaporo temnih razstrelnih oblakov pred cilj. Svetla sled lahkega protiletalskega topništva ni mogla naših letalcev zadržati, kot tudi ne nočni lov eno in dvomotornih, sovražnih lovcev. Osredotočeni napad močnih nemških letalskih moči se je sprostil'z vso silo v stotinah zažigalnih in razstrelnih bomb. Plast oblakov, ki jo ležala sad Rokav-skim prelivom, se je končala še pred Londonom. V svetli zvezdnati noči se je pre-Hvalo morje hiš Londona pred očmi дарж' dalcev. Temza s svojimi vijugami, na kateri se nahajajo ladjedelnice, središča trgovine in industrije, je tvorila z razsajanjem sproščene obrambe nesporni cilj. V strmem in poševnem poletu so vzele posadke težkih bojnih letal svoj cilj v vizir. Odprejo se zaklopke za bombe in stresejo tisoče kilogramov v noč, ki padajo kot kladivo na London. Medtem ko so letala zavzela zopet smer proti domu, so opazovalci videli goreče udare med cestami, vzplamtele črte zažigalnih bomb, prasketanje nastalih požarov, ki so napravili nove rane v srcu mesta ob Temzi. Londončani Se niso dobro zaspali in ni še dnevna svetloba presvetila svetlobe požarov, ko je v ponedeljek zgodaj zjutraj nov močan val naših letal obiskal isti cilj. Se močneje sveti in ropota razburjena obramba. Se bolj zagrizeno iščejo nočni lovci svojo žrtev. Tudi tokrat z Istim neuspehom. K uničevanju razstrelnih bomb se pridružijo Se nadaljnji zadetki. Pg,"Eri#ggberWit* BkWt Дмођцв. nahaja krmilo, ki ima svetlikajočo se Številčnico in kompas. Posadka lahko radi tega drži smer v popolni temi in pod vodo. Pogon napadalnega sredstva je popolnoma brez ropota in dovoljuje kot pri podmornici vožnjo tako na vodi kot tudi pod vodo s poljubno hitrostjo. Oba člana posadke sta v potapljaških oblekah, v katerih se nahajajo aparati s kisikom. Napadalno sredstvo pripelje posadka neposredno do cilja. Tam — to je bistvena razlika med na-padahiim sredstvom in navadnim torpedom — loči moštvo prednji del vozila, ki je naložen z 'razstrelivom. Ta prednji del se pritrdi s posebno pripravo na podladju sovražne ladje. Nato se sproži časovni vžigalnik, ki bo povzročil v danem trenutku eksplozijo tega sedaj v mino spremenjenega torpeda. Sedaj od nevarnega razstreliva oproščeni zadnji del napadalnega sredstva se nato potopljen hitro odstrani, da prispe k svoji matični ladji — podmornici. Posadka teh napadalnih sredstev obstoji samo iz prostovoljcev, ki so posebno dobri in sposobni. To so večkrat poklicni potapljači, ki se pripravljajo z dolgim treningom na svojo izredno težko in nevarno nalogo. Kral} Faruk odklanla vstop v vojno Ankara, 22. januarja. V razgovorih mod Abdul Illahom in Nuri Saidom v Kairu so poskušali angleški diplomati v razpravljanjih z egiptovsko vlado doseči, da vstopi Egipet v vojno. Dočim je bil ministrski predsednik Nahas paša do neke mere za to pripravljen, je kategorično ugovarjal kralj Paruk, da vstopi Egipet v vojno. V Egiptu so na novo izvedli obširna zaprtja. Med zaprtimi se nahajata dva princa, vodja delavske organizacije princ Abas Ha-lim in princ Mohamed Ali Ibrahim. Nadalje so zaprli Taho pašo, ki je bil predsednik mladinske in Športne organizacije ter sina zadnjega osmanskega sultana in fcnUfn princa Faruka, ki je študiral v Wienu in Berlinu. Poleg tega so zaprli večje število %K)9lance% (штшШК) FUhrer je podelil Generalfeldmarschallu GUntherju pl. K 1 u g e j u, poveljniku neke vojne Skupine, das Elchenlaub zum Rltterkreux des Elsernen Kreuzes. (hriustov Ust k viteškemu križcu železnega križa.) Nadalje je Flihrer podelil das Elchenlaub rum Rltter-kreuz Majorju Karlu Wllllgu, bataljooeke-mu poveljniku v nekem grenadlrskem polku, Hauptmannu GUntherju'G 6 b e 1 u, vodji neke bojne sliuplne in Hauptmannu Waldemarju pL G a z e n — nazlvanemu Gaza — vodji neke bojne skupine. Za 30. januar 1948. leta, dan narodnega podviga, bo izdala nemška državna pošta posebne znamke. Načrt znamke za 54 Rpf s prlblt-kom 96 Rpf. je Izdelal umetnik Gottfried Klein v MUnchnu. Slika znamke prikazuje znak ob-lastva nad brandenburškiml vratml. V BnkareStl so odkrili široko razpredeno tihotapstvo deviz. Glavnih krivcev tega tihotapstva je osem žldovekih trgovcev. Hrvatski minister za finance dr. Vladimir KoSak, ki se Je v spremstvu pet hrvatekih strokovnjakov Iz finančne In gospodarske politike več dni mudil v Berlinu, je v torek zvečer zopet zapustil državno glavno mesto. Na dnn blagoslovitve vod« se Je kot vsako leto vršila velika parada čet v Bolgariji. Posebno navduSeno so pozdravili gledalci častno stotnljo nemških mornarjev. Na Flnskom Je po božičnem odmoru državni zbor v prvič zopet zboroval. To zasedanje bo posebnega pomena, ker bodo med njim opravili novo izvolitev državnega predsednika in nato tudi novo sestavo vlade. Pogozdovanje v Španiji lepo napreduje. Kot poročajo, so v zadnjih dveh letih posadili pet milijonov dreves. Nadalje so določili ozemlje za nasaditev nadaljnjih deset milijonov dreves. Na eemnju v Stalinu Je kupil Italijanski ber-saljer za 500 rabljev gosli, katere so po dalJSl preizkušnji prepoznali za prave Strad'.varljeve gosli. Vojak je dragoceni Instrument poslal v Italijo. Na Jiiinoburmansld obali sta bili dne 15. Januarja od treh anglefklh letal napadeni dve ladji z nizozemskimi ujetniki na krovu. Ena ladja je bila težko poškodovana, druga se Je potopila z okoli 500 mlzozemskim! ujetniki, ki so utonili, dočlm se Je 500 nadaljnjih vojnih ujetnikov rešilo. Pri otoku Follaka, v Perzijskem zalivu, je bila potopljena neka angleška ladja, ki Je vozila vojni material v Baaro. Reuter uradno poroča: >Мо(ш pdred težkih bombnikov angleškega zračnega orožja je v noči na ponedeljek napadel Berlin. Pogrešanih je 22 bombnikov.« P'^twanjr urugvajskega zunanjega ministra, Guanlja, v Zedinjene države je glasom skandinavskega brzojavnega urada prodnja pot. Hoče po lastnih izjavah zaprositi za kredit od 30 do 40 milijonov dolarjev, ki mu manjkajo pri izvedbi petletke v Urugvaju. S tem načrtom upa zaposliti 100.000 delavcev. Nadaljnje vprašanje, katero naj se refll pri njegovem obisku v Washingtonu, je zadeva preskrbe Urugvaja v oljem. Kakor javlja Domej, je avstralska vlada 8ele sedaj po skoraj enem letu priznala težke fikode, ki so jih Japonska letala napravila pri napadu dne 3. marca 1942. na avstralsko pristanišče Broome. Dne 17. januarja je Curtln izjavil, da so Japonci pri takratnem napadu uničili vsa v lukl ležeča pomorska letala. Angleški etrahovalnl napadi so zahtevali v prvi polovici januarja 200 nadaljnjih smrtnih žrtev med francoskim civilnim prebivalstvom. Med žrtvami je bilo 80 otrok. Bombe so porušile, 150 stanovanjskih hiš. Sedanja vročina v Argentinlji Je v Buenos Airesu dosegla rekord 40.3® v senci. To je najvišja poletna vročina od januarja 1935 dalje. Velik požar je Uničil hotel Mottarone — Veta, ki je bil sezidan na 1500 metrov visokem Mottaronu pri Stresi. V zgodnjih urah v nedeljo Je popolnoma pogorel. Doslej so na511 Sest zoglenelih in neprepoznavnih trupel, toda bati se je, da je Se več žrtev pod kadečlmi se ruševinami. Skoda znaša okoli pet milijonov Ur. h čemur je Se prlračunatl škodo gostov, katerih je bilo polno v hotelu. Pomanjkanje delovnih moil v An^Ujl Je vedlo oblasti do Izrednih ukrepov. Sedaj »vemo Iz angleških poročil, da bodo vpoklicane desetletne deklice za vojaško pomožno službo ali za oboroževalno Industrijo. V Ly&eklln ob Švedski zapadnl obali je odpovedala službo mestna požarna bramba In je izstopila Iz položaja plačanega gasilstva Ta korak utemeljujejo s tem, da ne morejo odstopiti od svoje zahteve za zboljšanje plač, katero je odklonil mestni svet in da so radi tega prinyirani, da dobe drug zaslužek. Na otoku Helgolandu je doživel zanimiva opazovanja zaupnik ptičjega zaklonišča, kateri tam že več let stavlja ptičem obročke na noge. Opazil je, da se zmeraj bolj zmanjšuje število pematnih pevcev. To Je najbrže posledica zadnje ostre zime, morebiti pa tudi vojnih razmer. Posebno zanimivo Je, da samci ščlnkavcev vsi prezimujejo pri nas, dočlm samice rade poiščejo toplejše podnebje. Blizu Elslebena si Je izbral nekdo, ki je bil naveličan življenja, zračen kraj 4a svoje slovo iz zemeljskega življenja. Splezal je na vrh 25 metrov visoke bukve in se je tam obesil a svojimi naramnicami. Da so epravlll truplo, so morali drrevo posekati. Nova vrsta mrzlice Iskanja zlata je Izbruhnila v NlcI, kjer je nekaj oseb z lopnto in a sekiro v roki prerilo pokopališče, da tam pokopanim Izruje zlate zobe. Moderne Iskalca zlata 80 zaprli In bodo kaznovani kot ekru-njlcl grobov. увПак und Druf-k Ns..Q,u„rliB und llruck,rW оГ1вт11 .V"ili*»lejt«r; HentMM, ilhM Ч foTwta. 23. januarja 1943. KAEAWANKEN BOTE 8tns 8. — štev. 7. Veliki pruski kralg ^ K rojstnemu dnevu Friedrldia Velikega 24. januarja iSila močnih temelji na veHkih možeh; narava jim obpraviuri odreja rojstvo.« Friedrich Veliki Ko je bil Fuhrer 1933. leta prevzel oblast, Je v slovesnem državnem činu pred otvoritvijo prvega državnega zbora pod nacio-nalsocialistično vlado skupno z državnim predsednikom Generalfeldmarschallom pl. IIin(Jenburgom položil v grobnici potsdam-Fke garnizijske cerkve venec na rak vi pru- Friedrich Veliki 1712—1786 skih kraljev Friedricha Wilhelma I. in Friedricha Velikega. Adolf Hitler je s tem nedvoumno manifestiral, da se bo nova Nemčija gradila na tradiciji prusovstvA, ki •ta ga najmarkantneje utelesila ta dva kralja 18. stoletja. Kot zmagovit vojskovodja je Fuhrer 19. ■eptembra 1939. leta v svojem govoru v Danzigu sovražnikom vnovič ponudil roko za mirno spravo. Svareče in pojasnjujoče pravi dotično mesto govora: »Gospodje naj izvolijo vzeti na znanje: Generacija, ki danes vodi Nemčijo, ni generacija Beeth-mann-Hollwega, danes imajo pred seboj friedericijansko Nemčijo.« (Prusovstvo Friedricha Velikega je dalo novi Nemčiji svoj znak. Ni to prusovstvo slepe pokorščine, škornja pruskega kira-sirja ali kaj sličnega, česar nas obroku je jo naši nasprotniki, ampak to je prusovstvo zavedanja dolžnosti, varčevanja, junaštva in požrtvovalno- sti za veliko stvar. Iz bivše male Prusije, se je razvila Nemčija. Duh Fri^-richa Velikega navdaja polke, ki se danes bojujejo na bojiščih vzhoda. Vsem vojakom, ki so prišli za njim, je veljal kraljev opomin; »Človek se mora pokazati v viharju in stiski, mora biti opremljen z železnim drobom in železnim srcem, da se znebi vseh občutkov«. Oče Friedrich Wilhelm I. je nstvaril podlage Ko je Friedrich II. leta 1740. zasedel pruski kraljevski prestol, je to storila v istem letu tudi Maria Theresia, ki je kot prva žena na podlagi pragmatične eancije v habsburški rodovini nasledila svojega očeta. Bolj z ugodnimi žen it vami kot z vojskami si je bila habsburška hiša pridobila velike dežele. Mali pruski kralj iz bran-denburške rodovine pa je razpolagal le z razmeroma majhno deželo z velikimi močvirji in nerodovitnim peščenim svetom. Njegovi predniki so bili kot modri vodje države kljub vsemu hoteli ozemlje teritorialno zaokrožiti in so znali z varčevanjem ter pridnostjo pomagati svojim državljanom do majhnega blagostanja. Oče Friedricha II (šele po sedemletni, od leta 1756. do 1763. leta trajajoči vojni mu je narod vzdel ime »Veliki«), ni bil popolnoma kos zunanjepolitičnim težkočam, predvsem ne intrigam diplomacije. Spoznal je pa bil, da bo mlado kraljestvo Preussen — njegov oče je bil šele 1701 leta pridobil dostojanstvo kralja — le takrat moglo trajno držati, če se bo napravilo močno v notranjosti in zunanje. Z veliko preudarnostjo in neskončno potrpežljivostjo je pospeševal trgovino in industrijo ter postavil vojsko, ki je bila po njegovi smrti po velikosti četrta v Evropi. Finance so bile urejene, tako da je svojemu sinu lahko izročil dobro napolnjeno državno blagajno. Ne kot zadnje je ustvaril tudi nepodkupljivo in dolžnosti se zavedujoče uradništvo, kakršnega ni ustvarila ne pred in ne za njim nobena evi'opska država. V številnih' izrekih je Friedrich Veliki poudarjal zaslugo svojega očeta glede svojih zmag. O pridobitvi šle-zije je rekel nekoč: »Najbolj je prispevale, k tej osvojitvi vojska, ki je bila tekom 22 let izvežbana v olčudovanja vredni disciplini in močnejša od vsakega drugega vojaštva v Evropi.« Prvi služabnik države Nek Francoz je nekoč rekel, da Je vojna nacionalna industrija Prusije. V teh besedah je pičica resnice, vendar v nasprotnem smislu kot je to mislil Francoz. Friedrich Veliki se mora boriti proti »celemu svetu sovražnikov«. Zvezale so se bile proti njemu skoraj vse evropske države; Francozi, ker so že slutili nadmoč Nemčije, An- gleži, Xfr so v tako zvanem »ravnotežju sil« lahko najlepše nadaljevali svoje kolonialne osvojitve, habsburška hiša, ker je brez dvoma v njem videla tekmeca v boju za prevladovanje v Nemčiji. Bil je torej prisiljen vojskovati se, da se vzdrži in da izpolni poslanstvo, do katerega se je čutil poklicanega. In niso bile redke prilike, ko se je zdelo, da ga bo zadušila nadmoč sovražnikov. Kljub temu ni nikdar obupal. »Če nas naši sovražniki silijo k temu, da se moramo vojskovati, moramo vprašati, kje so?, ne pa: koliko jih je?« Tako je rekel nekoč, ko je vojaški položaj zahteval najtrdnejšo odločnost. Genialni vojskovodja ^e bil hkrati zavestno zgled svojih vojakov. »Vojska je podlaga Prusije.« On je kot prvi ustvaril iz vojske žolnirjev ljudsko vojsko. »Gotovo je«, tako je rekel, »in izkustvo je to splošno potrdilo, da so najboljše čete vsake države lastni državljani. Njim je bil zgled. On sam nikoli ni zahteval ničesar od nikogar, kar ne bi bil pripravljen zahtevati od samega sebe. V sedemletni vojni je redkokdaj spal več kot dve uri, in tudi v letih miru je poznal samo požrtvovanje za svojo domovino. »Vladar ni postavljen za ta visok čin, in niso mu zato zaupali najvišjo moč, da bi lenuharil, se debelil od substance naroda in bil srečen, vtem ko vse trpi. Vladar je prvi služabnik države.« Obnova po vojnah * Po hudih bojih se je prusko ozemlje znatno razširilo. Država pa je bila zadolžena, dežela, čez katero je šele sto let preje vihrala 30 letna vojna in od katere "se še ni bila popolnoma opomogla, je bila opusto-šena. Vrhu tega so vojni pohodi zahtevali veliko dragocene človeške krvL In sedaj Je vojnam sledil gospodarski podvig. Kajti Friedrich se ni vojskoval zaradi vojne, ampak za blagor svojega naroda in za čast svojega prestola. V tem si ni nikoli postal " nezvest. V velikopoteznih smernicah Je • ustanovil načela obnove. Spoznal je bil, da je temelj močne države zdravo kmetstvo. Najprej je pomagal kmetom s tem, da jim je iz vojske, ki jo je zmanjšal na mirnodobno stanje, dodelil odpuščeno moštvo in izročil 35.000 konj trena in konjenice. Dobavil jim je brezplačno semensko žito in les za gradnjo hiš. Pri živinskih kugah, uimah in poplavah je dovolil popust dav- ■ kov. Svojo glavno nalogo je videl veliki kralj v tem, da je povečal svoje prebivalstvo, ustvarjajoč nove kmetije in cele vasi. Z neskončno marljivostjo se je posvetil go-' spodarski politiki in končno dosegel, da so bile kmalu olajšane vojne škode. Friedrich Veliki in Adolf Hitler Že za časa življenja si je stekel spoštovanje in ljubezen svojega naroda in uresničile so se B tem njegove lastne besede: »Knez, ki ima dar, zbujati ljubezen, si bo pridobil srca.« Mitična postava Friedricha Velikega ob-sija stoletja. Kakor je vtisnil pečat veliko-nemškemu Reichu, tako bo dal znak tudi novi Evropi. Nemški narod je srečen, da ima v sedanji usodni borbi enako velikega voditelja. »Redko je v nemški zgodovini«, je rekel Reichsmarschall Herman Goring 20. maja 194^). leta, »da se v eni osebi združita modrost državnika in genij vojskovodje. V Friedrichu Velikem Je imela Nemčija tako osebnost. Z Adolfom Hitlerjem nam je Previdnost podarila zopet tak genij.« Friedrich Horstmann. Angleški socializem z zaprekami v armadi se ne sme razgovarjati o Beverldgejevem načrtu Bern, 22. Januarja. 190 članov sedaj zopet zbranega angleškega Spodnjega doma je vložilo pismeno vlogo proti delavnemu ministru v Bevinu, ki ima v načrtu novo ureditev za nastavljence v gostilniških obratih. Namero Bevina, da odstrani nekaj posebno hudih nedostatkov v angleški gostinski obrti, napadajo v glavnem konservativci. 190 članov Spodnjega doma tvori po angleškem mišljenju številčno najbolj močno nasprotno skupino proti kakemu nameravanemu ukrepu kakega ministra od stvoritve narodnega kabineta. Dočim »News Cronicle« pozdravlja Bevinove predloge, Jih konzervativni »Daily Telegraph« smeši. Za notranje politične razmere v Angliji je zanimiv tudi predlog v Zgornjeirt domu, iz katerega izhaja, da Je začasno prepovedano v angleški armadi redno predavanje pred četami o socialnem reklamnem načrtu Beveridgeja. V Spodnjem domu Je dala vlada za razgovor o tem načrtu na raz- polago samo dva dni. Ti dogodki kažejo, da odločilni vladni ksogi zastavljajo ves svoj vpliv, da se sabotira načrt Beveridgeja. Problem rezerv angleškega grajenja letal naj se obravnava na tajni seji angleškega Zgornjega doma. Očividno je ta snov v parlamentarnih krogih dala povod za resno vznemirjenje, ker bi se sicer ne moglo razumeti, zakaj se razpravlja o tem problemu v tajni seji. Z nekoliko napetosti gledajo v Londonu na rešitev predloga Vansittarta v Zgornjem domu, kateri Je" zahteval od angleške vlade, da zavzame Jasno stališče d^ de Gaulla in njegovega pokreta. 34 mrtvih pri zadnjem napadu na London Stockholm, 22. januarja. Število smrtnih žrtev pri zadnjem nemškem zračnem napadu na London znaša po poročilu »Aftonbladeta« dosedaj 34. O številu poškodovanih in obsegu razrušenj še ni dokončnih poročil. шт Ernst Wichert: 7 /loie ШЈ UcMHO^OHa Zopet so potekla leta in moje srce me je Vedno bolj bolelo. Gnalo me je nazaj v pokrajino Alt-Kirchfelda, ki sem se je tako dolgo izogibala, in v kraj sam. Tu sem zvedela v prejnici, da so pred leti nekoč našli v studencu otroka, zavitega v ruto in obteženega s kamnom — in sedaj sem bila trdno prepričana, da je bil to moj otrok. Tudi čas se je dobro ujemal; in tudi to sem zvedela, da je bila neka druga kaznovana. V Svoji prvi dušni preplašenosti sem zbežala proč več milj daleč; ko pa pet dni nisem bila mogla spati, sem končno vendar storila to, kar je bila že davno moja dolžnost; šla sem k sodniku in se sama ovadila. Niso mi verjeli, gospod — sami so vedeli bolje. In kako naj jim to tudi dokažem? Kaj se je zgodilo z menoj, ni zvedel nihče razen onega, tega pa nisem hotela imenovati in ga tudi nisem imenovala. Danes kajpada sem začela dvomiti, da bi bil oni otrok v vodnjaku res moj otrok. V vodo Bem ga vrgla, to mi je bilo vedno jasno — lahko pa je bilo to tudi v mlinščici blizu rak in koles, kakor mi je prej vedno plavalo pred očmi. Mislila pa sem, da sem se Zmotila, ker sem več časa imela v mislih talin in klop pod lipo. Tako so me s silo spravili iz zapora in taorala smi zopet med ljudi. To so bili strašni časi. Želela sem si kazni, da bi se Pokorila za svojo krivdo, pa so me odgnali kakor kakšno prismojenko. Kaj mi je bilo etoriti, da se oddolžim ljubemu Bogu? "Več ko dve leti tega nisem mogla več k^reoašatL Premišljala sem vsak dan, kako bi to napravila, da bi me morali kaznovati. Vedela sem, da je za požig zapretena visoka kazen. Vprvič s tem nisem imela sreče, ker nisem bila govorila resnice. Če bi pa res zažgala — takrat bi me pa vendar morali kaznovati. Storila sem to, gospod, in sem vse povedala, kako se je zgodilo. Prav premišljeno sem pred tem kazala vžigalice, ki sem jih bila nosila v žepu; pokazala sem se, kadar je kdo šel mimo, da so me videli pri hiši, pri kateri je potem začelo goreti, da ne bi bilo nobenega dvoma. In vkljub temu mi niso verjeli in so me oprostili — in kako se bo sedaj zame končala prihodnja noč, ne vem. Bog mi naj bo milostljiv!« To rekši, je naglo vstala, pobrala culico, ki je ležala zraven nje in z bežnim pozdravom odšla. Za moj klic se ni brigala; njej slediti, bi ne bilo imelo smisla. Sedel sem še dolgo na kamnu in premišljeval o njeni čudni usodi. * Prihodnjega dne sem zvedel, da so »našli v mlinščici pred istimi vratmi nedaleč od mesta mrtvo žensko. Slutil sem takoj, kaj se je zgodilo. Hitel sem tja in našel Marie Zwinger. Desno roko je imela krčevito stisnjeno, in ko so ji jo s silo odprli, so našli v njej srebrno sidro, kakršna navadno nosijo pomorščaki. Poskrbel sem za to, da so ji ga dali zraven v grob. — Našla je mir! Konec. (Bo svetu Med božičem in novim letom je na pobočjih Hederja v Lamspringu, Krela Ahlfeld, zakupnik samostanskega posestva kosil gorčico, kar se Se ni dogodilo, kar ljudje pomnijo. V VMj Ш1п1 je uredU nemški rdeči kril die-ttCno.kublsJo v BnCurtu za toJiUu^ Id bole- hajo za želodčnimi In žolCnlml boleznimi. V prvih 12 mesecih je razdelila nad 14.000 porcij Številnim, v Erfurtu se nahajajočim bolnim vojakom, s čemur je bilo marsikomu pomaga-no, da ]e hitro ozdravel. Veliko ewo 80 pri Immlgrat^u pri Wupper-talu mrtvo potegnili izpod voza električne železnice. Najbrže je v temi letela proti bleščeči lu:l in se zaletela tako močno v voz, da se je ubila. Nek prebivalec Helse se nI mogel zadosti načudltl, ko je našel radi močnega lajanja domačega psa v njegovem pesjaku lisico, katera ni hotela pustiti psa v njegov pesjak. Vslljiv-ka je zbolela za gar j ami In se je hotela skriti pred mrazom v pesjak. Vkljub tethu, da se je močno proti vila, je vseeno morala iz toplega gnezda. CasoplHil urad vlade Mlnden sporoča: Radi prepovedanega kajenja v neki Učariji je v tem obratu izbruhnil velik požar, ki je zahteval več človeških življenj in je povzročil veliko materialno škodo. Krivca je posebno sodišče kaznovalo s smrtjo. Sodbo so že Izvršili. To je jasno »varilo za vse, ki lahkomiselno menijo, da lahko kršijo prepoved kajenja. Slej ko prej je treba nastrožje upoštevati prepoved kajenja v zavoljo ognja nevarnih obratih in slednjih, ker, kot je pokazal ta proces, sicer nastopijo težke škode, \kl ne ogrožajo samo narodnega premoženja, temveč tudi življenje rojakov. V LuhmUhlen pri Wienu je peljal preko mosta tovorni avtomobil proti vozu, v katerega je bil vprežen konj, in strmoglavil v Luke, toda vozač In spremljevalec sta se srečno rešila, Sora voza se je pri trčenju zlomila, in tudi konji so strmoglavili v vodo. Enega konja so morali v sili pobiti. V Regensburgu se je neka slepa žena v svojem stanovanju preveč približala peči. Začela ji je goreti obleka. Ker ni bilo nikogar doma, je nesrečnlca zgorela pri živem telesu. Pozneje so našli njeno zoglenelo truplo. Nek •estnajetletnl mladenič Iz nekega kraja v bližini Hammelburga (Bayem) je padel z brvi v mlinsko kolo domačega mlina. Lopate vrtečega se mlinskega kolee ao mladeniča zmečkale, da je umrl, . Objava bralcem našib romanov Viktor HolIan(L Pisatelji dandanes navadno stoje z ooema nogama na zemlji. T oda ne vedno. Kadar hočejo nas vpovzdig-niti«, morajo tu pa tam dvigniti tudi sebe same. Takrat skaklajo po zemlji liki aero-plan in gredo le vsakih 100 m enkrat kvišku. — S tem smo povedali vse. Viktor Holland j e pisatelj. Elli je unikum, toda prikupljiva in najde ob vsaki neprimerni priliki primerne besede. Gospa Schwanke. Tu bi morda vsi rekli: »Na, hvala lepa!* če le izgovorimo njeno ime. Ampak čisto tako hudobna pa rea vendar ni. Oeorg Oregoriiis. Njemu pomeni gledališki oder »atef«, vtem ko je za navadne smrtnike le »Krait durch Freude* (veselje, ki krepi). Dr. med. Haessel. Ta je vesel, če je njegovim bolnikom dobro. — Ta stvar pa ne gre tako gladko. Tako stanje namreč ni kaj koristno njegovemu moinjičku. Christ* Moller. Vsako leto ob sezoni leii ne preveč oblečena na ogled v modnem kopališču Binzu. Ona ai te lahko privošči, ker ,1. ima bogatega očeta in ji 2. ni treba ničesar skrivati. Brigitt«, je po poklicu tajnica. Tako po strani pa ai ieli enega »velikega* in enega »malega* Viktorja. Gospa Beinhard. O gospej Reinhardovi nimamo povedati nič posebnega. Je docela neoporečna. To ao osebe našega novega humoristiS-nega romana »V zakon ž n j i m !* iz peresa Rolia Lennarj a, s katerim bomo каШ1 v. prihodnji itevilki »Ле$л Mb & — № 1 KABAWANKEN BOTE Samatag, 23. Ипиег 194%. .Die AeuBerster Widerstand bei Stalingrad lis. StoGewlQ haben sie's wieder liber ein Spiel vergessen, die gottlosen Jungea.« Be ward Ihm angst, das M&dchen mUQte tmgetauft verschelden, imd Im Arger rief er: »Ich wollte, daB die Jun-gen alle zu Raben wUrden.« Кашп war das Wort ausgeredet, so hSrte er ein Geachwirr Uber selnem Haupt In der Luft, bllokte in die HOhe und sah sleben kohlschwarze Raben auf und davonfllegen. Die Eltem konnten die VerwUnschung nicht mehr zurlloknehmen, und so traurig sle Uber den Verlust Ihrer sleben SOhne waren, trSste-tem sie sich doch elnlgermaeen durch Ihr llebes Tftchterchen, das bald zu Kr&ftea kam und mlt jedem Tage schdner ward. Es wuBte lange Zeit nicht einmal, daB es Geschwlater gehabt hatte, denn die Eltem hUteten sich, Ihrer zu erwKbnen, bis ee eines Tagee von uagefHhr die Leute von sich sprechen httrte, das Mttdchen w&re wohl achOn, aber doch elgentllch schuld an dem UnglUck seiner alebem BrUder. Da ward es ganz betrUbt, ging m y»t«r хал Muttw frmgt#, 9*) W dson BrUder gehabt h&tte, und wo sle blngeraten wttren? Nim durften die Eltem das Gehelnmis nicht linger verschweigen, sag^en j^doch, ee sel 80 dea Hinunels Verhftngnla,, und seine Geiburt nur der unschuldlge AnlaQ gewesen. Alleln dae MKdchen machte etch tB.gUch ein Gewlssen daraus und glaubte, ee mUfite seine Geschwlater wieder erlOaen. Es hatte nicht Rube und Rast, bis es sich heimllch auf-machte und In die welte Welt glng, seine BrUder irgendwo aufzuspUren und zu befrelen, ^ mtJchte kosten, was es wollte. Es nahm nlchts mit sich als ein Ringlein von selnen Eltern wn, фкмц 1л% Bnt tVa tfto Hunger, ein KrUgleln Wasser fUr den Durst, und ein StUhlchen fUr die MUdigkelt. Nun ging es immer zu, welt, welt, bis an der Welt Ende. Da kam es zur Sonne, aber die war zu helfl und fUrchterllch, und fraB die klelnen Kinder. Eilig lief es weg und lief hln zu dpm Mond, aber der war gar zu kalt und auch grausig und b6s, und als er daa Kind merkte, sprach er; »Ich rieche, rlecbe Men-schenflelach.« Da machte es sich geschwlnd fort und kam zu den Stern en, die waren ihm freundlich und gut, und jeder saB auf selnem besonderen StUhlchen. Der Morgenstera aber stand auf, gab ihm ein Hinkelbelnchen und sprach: »Wenn du das Belnchen nicht bast, kannst du den Glasberg nicht aufschliefien, und In dem Glasberg, da slnd delne BrUder.« Das M&dchen nahm das Belnchen, wickelte es wohl in ein TUchleln und glng wieder fort, so lange, bis es an den Glasberg kam. Das Tor war verschlossen und es wollte das Belnchen hervorholen, aber wle es das TUchleln aufmachte, so war es leer, und es hatte das Geschenk der guten Sterne verloren. Was solite es nun anfangen? Seine BrUder wollte es erretten und hatte kelnen SchlUssel zum Glasberg. Dae gute Schwesterchen nahm ein Msaser, achnitt sich ein klelnes Fingerchen ab, stackte es in das Tor und schloB glUckUch auf. Als es elngegangen war, kam Ihm ein Zwerg-leln entgegen, das sprach: >Meln Kind, was auchst du?« — »Ich suche melne BrUder, die sleben Raben«, antwortete 6s. Der Zwerg sprach: »Die Herren Raben slnd nicht zu Haus, aber wlllst du hler so lang warten, bla sie kommen, so tritt cln.« Darauf trug dae Zwergleln die Spelse der Raben herein auf sleben Tellerchen und In sleben Becherchen, und von jedem Tellerchen aS das Schweater-chem ein Brftckchen, und aua jedem Becherchen t rank es ein SchlUckcheri; In da.s letzte Becherchen aber lleB es daa Ringlein fallen, dM M xnitgeoommen hatt«, ^ Auf •Imnal horte 63 In der Luft ein Geschwlrr und ein Geweh, da sprach das Zwergleln: »Jetzt kommen die Herren Raben helmgeflogenx Da kamen ale, wollten essen und trlnken, und Zeldmuogen: AnnI Simlti. Buchten Ihre Tellerchen und Becherchen. Da sprach einer nach dem andem; >Wer hat von melnem Tellerchen gegessen? Wer hat aus m elnem Becherchen getrunken? Das let eines Menschen Mund geweaen.« Und wle der slebente auf den Grund desBechers kam, rollte Ihm das Ringlein entgegen. Da sah er es an und erkannte, daB es ein Ring von Vater und Mutter war, und sprach: >Gott gebe, unset Sohweaterleln wire da, so wttren wlr erIBst.< Wle das M&dcheo. du hlnter der Tttre stand und lauschte, dea Wunsch hBrte, s# trat ee hervor, und da bekamen alle die Raben Ihre memschllche Geetalt wieder. Und sie herzteini vnd kuat«m aluandtR ood mogm Heil€ klicem PUhrerju je bil dom otvorjen. Nato 80 si ogledali prostore In negovalne naprave, kar vse je dobilo veliko t>ri-znanje. Krainburg. ((Počastitev jubilanta.) V nedeljo je obiskal Kreisleiter s svojim štabom Pg. Hlntermanna v Kralnburgu, da mu čestita v imenu stranice k njegovi 26. letnici poroke in 36. letnici trgovskega delovanja. Obenem se je jubilantu zahvalil za krepko delovanje pri preskrbi prebivalstva Kreisa z Slvlli In mu je Izročil )»t darilo knjigo. Krainburg. (Filmska predstava N.4V.) t)ne*20. t. m. dopoldne so predvajali v domu NSV v Froblgasso 3 razne, zelo poučne In lepe filme, ki go prikazali gledalcem najvažnejša področja naclonalsociallstlčnega narodnega skrbstva; Tako blagodejno delo NSV v pomoči potrebnih družinah, požrtvovalno In odgovorno delo voditeljice pomožne postaje za Mutter und Kind. Udeleženci so bili zelo hvaležni za te poučne filme. St. Georgen bel Krainburg. (Smrtni primeri.) V Lausachu je umrl pol leta star sinko Franz Oatermann, posestnika istega Imena. V Mltterdorfu je umrla 84 let stara Maria Kuchar. Na tragičen način je prišla ob življenje služkinja Maria Jereb. Ta je hotela , Ogreti svojo nezakurjeno sobo z Improvizirano pečjo. Pri tem je porabila kuhalni lonec, ki ga je napolnila z žarečlm ogljem in ga .postavila zraven svoje postelje. Tako je nastopilo zastrupljehje po dušikovem oksidu. Hbflein. (Dober uspeh zbirke.) Cestna zbirka za WHW je dne 18. tn 17. jaguarja prinesla lep uspeh 856.56 RM. Ortjigruppe NSDAP Je Istega dne priredila srečolov, ki je Imel uspeh 498 RM Cestna zbirka in srečolov sta torej skupaj dala 1354,56 RM. Seelaiul. (Osebne spremembe.) Mel-ster der Genoarmerle in Ortsgruppenleiter Jo-bann E g g e r je te dni zapustil Seeland in se •je podal na svojo novo sl\ižbeno mesto. S svo-^ dobrosrčnostjo si je Gendarmeriemeister Effger pridobil vse prebivalstvo, ki mu je po-'^agal z dobrimi nasveti; kot poveljnik orož-^Stva in kot Ortsgruppenleiter je bil v vsakem službenem oziru mož na svojem mestu. Ortsgruppe se mu zahvaljuje za vse njegovo dobromlšljeno delovanje v Seelandu in ga pro-s!.. da jo ohrani v dobrem spominu, Haupt-wachmelstra Pg. Josefa Wlnklerja, ki je oa novo prevzel vodstvo orožniflke postaje, pozdravljamo In upamo, da bo zadovoljen na svojem novem mestu. Vodstvo tukajšnje Orts-gruppe je bilo poverjeno Pg. Eduardu V a-' renberger ju. Salrach. (Stnufiarskl Sport.) Telovad-D® in športno društvo Salrach, smučarski oddelek, je pred kratkim priredilo tek na dolžino 1500 metrov z višinsko razliko 300 metrov. Nastopilo je 19 mož. Najboljši čas In s tem prvo mesto je dosegel sin župana Johann Selak (z Altdorfa. Progo je preVozil brez padca ■i 66 •elnmdah. Salrach (Apel.) Do« 15. L 1943 se je vršil ••pel PoUtlschen Lelter, h kateremu je bila tokrat pritegnjena tudi NS-Frauenschaft, pri katerem je T r o j e r, Schuluagaleiter NSV, v Imenu Ortsamtswalterja NSV podal pregled o dosedanjih zbirkah lu Izdatkih potrebnim ro- jakom v zimski pomoči 1M2/4S. Potrebnim rojakom je bdlo v tem .asu razdeljenih okoli 12.000 Relchemark. Pri dosedanjih cestnih zbirkah je bilo zbranih samo okoli 1500 Reichs-mark. Podnart-Habem. (Apel Ortsgruppe KVB.) V nadaljevanju živahnega delovanja, katerega je pokazala Ortsgruppe Podnart-Habem v zadnjem letu, je sklical Ortsgruppenleiter Pg. Sternad nedavno svoje ožje sodelavce k apelu, kateremu se je priključilo zborovanje članov KVB. Po kratkem pregledu delovanja v letu 1@42, je pozval Ortsgruppenleiter vse k nadaljnjemu krepkemu sodelovanju. V dokaz, kaj se laliko s pridnostjo in dejavnostjo doseže, je povedal, da je bil Podnart-Habem pri zadnji cestni zbirki za WHW med 19. občinami na 4. mestu. Treba je vse storiti, da se Ortsgruppe obdrži na tem dobrem mestu. Da se bo doseže je podal Organisations-letter Pg. S e y b o 1 d nekaj navodil o načinu zbiranja in je pokazal nekaj možnosti, s katerimi bi se dosedanji uspehi še zboljSali. Gradnja ceste v občini naj se nadaljuje s podporo Kreisleltunge Radmannsdorf. Ravno ta3:o že začenjajo z deli za zadostno preskrbo raznih delov občine z vodo. Ob koncu zborovanja so si Ortsgruppenleiter in njegovi najožji sodelavci ogledali 9e službene prostore raznih strankinih oddelkov kot tudi one prostore, ki BO predvideni za otroški vrtec. Naklae. (Cestna zbirka.) Cestna zbirka WHW je v tukajSnji Oi-tsgruppi zbrala pomemben znesek RM 1168.58. To je najboljši uspeh, kar jih je bilo doslej. Posebna zasluga in delež za to gre tukajšnjemu Ortgruppen-leiterju, kateri je dosegel z drugimi zbiralci največje zneske. St. Vedt a. d. Save. (Iz vaškega življenja.) Pri tukajšnji Ortsgruppl brezplačno v častni službi zaposlenega slugo upokojenega Franža Merharja Iz St. Veita je v starosti 74 let zadela kap. — Pred kratkim je umrl v St. Veitu oče KameradschaftsfUhrerja NSVOV Stanlslausa Rosmana, bivši dežnikar, gospod Mathiius Rosman. Bil je 84 let star in najstarejši član KVB v St. Veitu a. d. Save. — FrauenschaftsfUhrerin NSDAP gospa Clara Treo je radi. bolezni odložila svoje mesto. Frauenschaftsgruppe je vzorno organizirala in bo še nadalje sodelovala kot Ortspresseamts-leiterln Frauenschafte. Vodstvo Prauenschafts-fiTuppe NSDAjP St. Velt je prevzela Pgn. Anna Jatho. — Pri 16. in 17. I. 1943. od p6U-tlCnlh vodij izvedeni cestni zbirki ee je doseglo lep znesek RM 2307.87. > Selzach. (Tovariški večer.) Ob 16. in 17. januarja izvedeni cestni zbirki je priredila Ortsgruppe Selzach dne 17. januarja v občinski dvorani tovariški večer. Bilo je zelo veliko prebivalstva, ravno tako orožništva in poštne straže. Pg. Josef S t r a u Q je otvorll prireditev s kratkim, toda zanosnim nagovorom. Igranje godbe in dražbanje za WHW sta zabavala na prireditvi in sta zbujala polno .veselja in dobro voljo. Uspeh je znesel 5T2 RM, celokupen uspeh cestne zbirke je pa dosegel RM 1033,64. St, Martin u. d. OroBgaJ[lenl>erg. (Dober uspeh zbirke W HW.) Nedeljska cestna zbirka WHW, ki so jo izvedli politični vodje KSrntner Volksbunda, je znesla 329 RM. Zasedanle občinskih komisarjev v Krelsu Krainburg Te dni se je vršilo V hotelu »Evropa« v Kralnburgu poučno zasedanje občinskih komisarjev v Krelsu Krainburg. Pg. B r e t -Schneider je predaval o »bistvu in vsebini nemškega občinskega reda«. Razmotrlval je tudi bistvene določbe tega nemškega občinskega reda, v kolikor se tičejo Gorenjske, ki bo uveden na Gorenjskem, če bodo ustvarjeni vsi pogoji za samoupravo. Na koncu je pretresal osnovne pogoje za pridobitev samouprave občin na Gorenjskem. V poučnem predavanju je potem ^^-SturmbannfUhrer Fritz po nalogu Gauhauptamta fUr Volkstumsfrageo razlagal naloge Relchsgaua KUmtna in generalni načrt za Gau, ki ga je zamislil Gauleiter dr. Rainer. Vodja urada za komunalno politiko Pg. Bretschnelder je potem govoril o posameznih vprašanjih, ki se tičejo občin. Re-gierungsicspektor Neutzler je zavzel stališče do aktualnih, gorenjskih občin tičočlh se vprašanj. Stein. (Koncertni večer.) V okviru prireditev narodno soc'alne skupnosti »Kraft durch Freude« se Je pred kratkim v dvorani steinskega doma vršil koncert godalnega orkestra KdF Iz, Krainburga. Krelswart Pg. Probst Je imel kratek nagovor, na kar je orkester pod vodstvom kapelnika Petra U-parja pričel s koncertom. Poslušalce sta razveselila tako sestava sporeda, kakor koncert sam in je izredno pazljivo sledilo predvajanjem ter ni Stedllo z zasluženim priznanjem. 2elell bi, da orkester kmalu zopet pride v Stein. Aus dtm Kreise Radmannsdorf AflUnff. (Prireditve.) Nedavno ao dvakrat zbirali v Ortsgruppl ABIing prostovoljce za mladinsko kmečko službo v Kamtnu. Obe prireditvi v kinskl dvorani strankinega doma ABllng — središče In v hlSl mladine v ACJln-gu — vzhod Je obiskalo obilo mladine obeh spolov In njihovih staršev. Z gotovostjo Je pričakovati, da se Jih bo večje Število Javilo za mladinsko kmečko službo. Longenfle4l-Medetern. (Prlredtev WHW.) Dne 18. januarja popoldne Je priredila oroinl-fika postaja tovarifikl sestanek v hotelu »Triglav« v Melstem, na katerega so bili povabljeni vsi Dlenetstellenlelterjl In prebivalstvo. V velikih prostorih so komaj doblU val gostje prostore. Za zabavo je skrbelo par Igralcev na harmoniko In cltre ,ter pevski zbor NS-' Frauenwerka. Zbiralci so prišli vsi na svoj račun. Prireditelji ao nato Izvedli dražbanje, ki je prineslo visok znesek ВвО RM za WHW. Wochedner Mlttcrtorf. (6. cestno zbiranje a a WHW.) Pri zadnjem nedeljskem zbiranju za WHW se je v tukajšnji Ortsgruppl zbralo RM 7в8.09, vsakakor zadovoljiv uspeh. Wochelner IVlltterdorf. (Vaški večer.) V nedeljo je vodstvo Ortsgruppe priredilo v vl-eokoplaninakl vasi Kopriunlku vaški večer. Ob krasnem zimskem popoldnevu se je podalo vodstvo In mešanozboma pevska skupina Iz Woch. Mltterdorf na Kopriunik. Vkljub ostremu mrazu v dolini je Izletnike proti Ko-f prlunlku ogrevalo toplo planinsko sonce, užitka poln pa je bil pogled z Vodnikovega raz- gledmlka nazaj v poledenelo Wochelnako jezero in z novim snegom zapadene dolino obkrožajoče velikanske Julijskih Alp. V ljuUs/' Soli na Koprluniku se je že zbralo veliko število ondotnlh vaščanov in iz sosednih Goriusch. Pevska skupina je n&stoplla z zelo dobro Izvedenimi pevskimi točkami, pokazanl pa eo bill tudi nekateri stari narodni plesi. Poleg razvedrila v veseli družbi so prišli prijatelji belega športa na ^voj račun še po zaključku vaškega večera, ko so na smučih In sankah zdrseli skozi zasneženi, z luno obsijani gozd nazaj v dolino. Wochelner Febtnltz. (Mladinska sluS-ba na kmetih.) Stabslelter Pg. M a y e r je govoril o lepih ustmhih prostovoljne kmečke službe v letu 1942. V svojih nadaljnjih Izvajanjih je podčrtal velik ovažnost in potrebo te ustanove. Krali ItBln Gorenjski smučarji zopel na starin... Uspela smučarska prireditev v Kronan-u Kot otvoritvena prireditev letošnje smučar-eke sezone je bila preteklo nedeljo po enotedenskem prehodnem tečaju izvedena smu-0 gospodična, Izvolite naprej!« Ker pa je bila gneča velika, se je zadri; >N0, sodrga dajte prostor mllosUjlvd«. Z nejevoljo Jo Je ljudstvo spustilo naprej. Kdo pa si tudi upa ugovarjati vsemogočnemu razdeljevalcu. še trije so bill pred menoj, vendar nisem mogel slišati, kaj sta sd povedala na uho gospodična In razdeljevalec. Videl pa sem, da je pekov sin zavil v pa^ir sedem belih hlebčkov, jih položil v košaro, ter pri stranskih vratih Izginil veif, z njim pa tudi gospodična. Kupček s kmhom je b:l že sila majhen in s strahom sem gledal, da bi ja ne poklical zopet kakšnega izvoljenca, ali da bi se ne vrinil kakšen vsiljivec pred menoj. Vreta pred menoj se manjša, še dva. Se eden. In končno sem na vrsti. Čigav si! Ko mu povem In izročim karto. Je osorno zarenčal: Daj mu enega! Prav ponižno, kot se prosi Bog, sem ga tudi jaz prosil, naj mi da še enega. »Marš, če ti ni všeč, ti še tega vzamem,« in stegnil je roko po hlebcu, ki pa je že z neverjetno naglico romal pod moj suknjič, pograbil sem nelzčrpane karte in drobiž, ki sem ga dobil nazaj ter jo ucvrl Iz pekarlje ven. Na poti pa je prodrl na dan vonj pravkar pečenega kruha, ki sem ga imel pod suknjičem. Ta me je omamljal, da se njegovemu duhu nisem mogel odreči. Ko sem prišel s planega v gozd, sem bil vsled vedno močnejšega vonja tudi jaz premagBJi. V2iel sem hlebček v obe roki, in sveti krijS božji: Zdravi zobje so se zasadil v dišečo skorjo, ki je prijetno prasketala po uetih. Želodec, dosedaj lačen, si je hipoma opomogel, in Jaz, pozabil sem na vse, tUdI nisem pomislil ,da so doma še trije mlajši, ki bi tudi radi jedil. Nenadoma sem se spod-taknll ob korenino, da sem komaj ujel hlebček In pri tem prišel k zavesti, da bo doma jok in morda še kaj hujšega. Več kot polovica Je Izginila v moj nenasitni želodec. V strahu prad kaznijo sem trepetaje prišel domov, In Izročil materi, ki je že prišla z dela, ostali kruh Pogledala Je kruh, v katerem so se dobro poznali odtisi mojih zob, ga iZa Kriščevo voljo božjo, ali ne veš, da so drugi tudi lačni,« Jaz pa sem stal kot kupček nesreče pred njo, ki Jo je bila sama ljubezen In skrb za nas Izsušila, da je izgledala kot Izžeta limona. Iztegnila Je roko za tram, ki je vzbujal pri nas strah In spoštovanje, zakaj na njem je visel dobro nam znani »simbol« brezove masti. NIC kaj všeč ml nI bil ta prizor, v katerem je Igrala brezovka glavno vloyo po zadnji plati mojega telesa. Med to dramo pa so si razdelili oetalt trije kruh ter ga použlli. Se preden je položila materina roka šibo za odvračanje lakote zcpot za tram. Talcšnl prizori so se takratne čase večkrat ponovili. Danes, po petindvajsetih letih, marsikatera oseba, ki je dobro sltuirana. toži In stoče, k iko Je vendar hudo, dasi jI ne manjka ne tega ne onega. Vsako malo omejitev že smatra za žrtev. Ne pomisli pa, da se žrtvujejo samo vojaki na frontah, ali tam, kjer so pač prellll kri za svojo domovino, žrtvujejo se tudi tam, kjer so stalno ogroženi od sovražnikovega bombandiranja. Pri nas na Gorenjskem tega nI, tudi nisem nikjer videl, niti slišal, da bi že uporabljali brezovtke za krotltev lakote. Ta kapitalistični sistem je zbrisal z dnevnega reda Judovs-klh sej Adolf Hitler, ki je dal pečat novi Evropi. Sicer so pa danes razmere popolnoma drugačne, kot so bile v četrtem letu prve svetovne vojne, ker je prehrana popolnoma urejena in zaslgurana za vsakogar. Angleži Je ne morejo na noben način motiti ali okrniti s svojimi zračn mi napadi. Pač pa so sami v škripcih za pre.skrbo, ko jim podmornice venomer potapljajo ladjo za ladjo. K. R. v Baagkoku (Siamu) bodo zginile sedaj vse plavajoče hiše, ki so bile doslej v velikem številu zasidrane ob števiieih mestnih kanalih in so služile velikemu delu prebivalstva kot stanovanje, delavnice in prodajainice. TI.čolni so bili obenem stalna nevarnost za zdravje prebivalcev in nevarno kužno torišče. Pozor, „Hišni koledar" Vsem prodajalcem in taznašalcein lista y>Karawanken Bote« sporočamo, da je vsa naklada »Hišnega koledarja« že razprodana. V mnogih primerih se ni moglo dostaviti naročenega števila, temveč se ji dostavilo samo skrčeno število koledarja. Kdor ni preje] »Hišnegs koledarja 1943.« in mesto njega za isto ceno želi belezni koledar, naj to takoj pismeno naznani N&e-Gauverlagu Karnten, Zweig-verlag Krainburg in Krainburg, Veldeser StraBe 6. ^ekanntmathun^ Kiimtnerische Londes-Brandschaden-Versicherungs -Anstalt, Klageniurt Alter Platz Nr. 30 • Telefon Nr. 1846,1847 GeechilftefUhrer In Oberkrain und MieBtal. * Versidierungszweige: Feuer«* Einbrudi«, Diebstahl-, Yerbundene Hausrai*, Glas- u. Glockenbrudh-Versidierungen BEZIRK KRAINBUROt rur die Gemelnden; FlOdnlg, 8t. Georgen, H»fleln, Kraln-Za občine: burg, Mautechltech, Naklas, Pred- assel, Seeland, WeMolte, Zlrklach FMlr die Gemeinde: Gallenfela Za občino: BEZIRI^LAAKA. D. Z.: F4lr die Gemeinden: Mrlach, Eienem, Laak a. d. Z. (mit Za občine: Ausnahme der Orte: Draga, Gode- schlt*, Oberdorf, Pungert, Ratten-dorf, Zauchen), POUand, Saffnltz, Schwaneolbeng, Selzach, Zarz FUr die Gemeinden: Osslltz, S&lradi, Tratten Za občine: rur die Gemeinden: Laak a. d. Zaler mit den Orten: Dra-Za občine: ga, Godeschlt«, Oberdorf, Pungert, t . Rattendorf, Z«ichen-St. Martin unter dem OroBgalleniberg, St. Velt an der Sawe, TiwledMOwXeaera BEZIRK LITTAJ: PUr die Gemeinden: Kreflenitx, Uttal, St. Martin bel Ltt-Za občine: tal, Trebeleu, Waatach FUr die Gemeinde: Welnthal Za občino: BEZIRK NEUMARKTLt FUr die Gemeinden: St. Алак, BMUfenkreux, Kaler, Za občine: St. gatharina, Knnnarktl BEZIRK RADMANNSDOBFl FUr die Gemeinden: BrcMnlta, OMrlach, Relfen, Veldea, Za občine: yigaim FUr die Gemeinden: Habeno, Kropp Za občine: FUr die Gemeinden: Breelach, Lee«, R&đmannsdorf, Steln-Za občine: Mohl FUr die Gemeinden: WocMnw-FMmWW, Wochelner-lCt-Za občine: terdoif Anton Огшсћеп 1ж Krainburg, Veldeser StraBe 11 Joeef Sitar, TVechlermel-•ter In. HeiUgenkreuz Nr. 23 Frane Aubel, Grenae Nr. 4, Post: Laak a. d. Zaler Andreas NagUtech, Selo Nr. 20, Poet: Salrach Alole Erker, Gend.-Wacht-melster i. R. In Rattendorf Nr. 47, Poet: Laak an der Zaler Johann Aiiechel, Uttal Nr. 78, Poet: Uttal Karl Durjava, Elsenbahn-angeetellter In Domscbale, Taborstra&e 20 Joeef Sltar, Tiachlennal-ster In Helligenkreuz Nr. 23 Rudolf Vaupotitsch, Vel-des-Burg ail Anton Orascben, Krainburg, Veldeser StraBe 11 Anton Mater, Sparkassen-beamter LR, Radmanns-dprf Nr. 112 Johaon Arch, Kerecbdorf Nr. И, Poet: Mltterdorf BEZIRK STEIN: Mir die Gemeinden: Alcb, Domscbale, Jaucben, Lusttal, Za občine: Podgoritz Mr die Gemeinden: Kraxen, Lukowitz Za občine: Ftlr die Gemeinde: Za občino: Mor&utscb FUr die Gemeinden: Mannaburg, Schwarzendorf, Tersaln Za občine: FUr die Gemeinden: Kommenda, Woditz Za občine: FUr die Gemeinden; Holm-Radomle, St. Martin i. Tnchein, Za občine: MBttnig, Obertuchein, Selo, Stein, Steiner-Feistrltz, Zeli bel Stein FUr die Gemeinde: Glogowltz BEZIRK BLEIBURG F. D. MIESSTAL: FUr die Gemeinde: Gutenstein Za občino: FUr die Gemeinden: Miefl, Schwarzcnbach Za občine: FUr die Gemeinde: Za občino: FUr die Gemeinde: Unterdrauburg Prftvali Kari Durjava, Elsenbahn-angestellter In Domachale, TaborstralJe 20 Josef Posnitsch, Landwlrt in Gradische Nr. 16, Post; Lukowitz Karl Lauritsch, Kaufmann In MorSutach Nr. 74, Post; MorKutsch Josef Mulej, Kaufmann In Mannsburg Nr. 52, Post; Mannsburg Josef Kem, Landwlrt In Klanz Nr 52, Post; Kommenda August Mejatsch, Stein, AdoU-Hltler-Platz 80 unbesetzt Lorenz Krlvograd, Sclinei-dermeister in Gutenstein Nr. 116 Dominik Markowltz, Gend.-Wachtmelster 1 R., Schwar-' zenbach 50 Josef Werhounlg, ZUnmer-mann In Dobrowa Nr. 16 unbeselzt Die VerslcherungaDebmer werden gebeten, bel Neuordnimg threr Verslcherungen, wle: Neuverslcherungen, Nachverslcherungen oder BrhNhungen, slch an die zuatSndlgen GeschftftsfUhrer zu wenden. Vee zavarovance proelmo, da se obrnejo pri novi ureditvi svojih zavarovanj kakor tudi novih zavarovanj, pozavarovanjlh aH zvlAanjlh na pristojne poslovodje. gotota. 23. Jnnnr-^" KARAWANHT^V BOTE Pfran T — fftpT. T. dRazvia ■V Biiežnean metpžu v Ilgurakih Apen'nlh je tragično preminul zakonski par. Na poti do-»nov je padel kmet !n se tako hudo poSkodoval, va »kupaj zraMfna otroka, tako zvana •lameka dvojčka, je porodila neka žena far-ttarja v državi Jowa (USA). Neka mlada tena, ki je bila s svojim otrokom na obisku v spodnjerenskem mestu Go-chu, se je zvečer vračala v sosednjo vas do-Oiov. Svojega otroka je peljala ca sankah. %)remljala jo je sorodnica. ženi pa sta si imeli toliko povedati, da nista pazili na sanke, oz. otroka, dokler nista naenkrat opazili, da sta vlekli prazne sanke. Bili sta zelo razburjeni. Iskali eta otroka, ki sta ga našli zdravega — v Jarku, kjer Je mirno spak V kraju WtndeshPlm pri kopališču Kreuz-^ch stanujeta v neki hiši dve ženi, ki sta »kupno stari 185 let. Ena je stara 92, druga pa 93 let. V Neunklrcheiiu v Poearju se je pripetila huda nesreča pri sankanju. Na strmi cesti so Se zaletele v poStni voz sanke, na katerih so Se vozili trije otroci. Pri tem sta bila dva otroka, brata, na mestu mrtva, d očim so tretjega otroka s hudimi poškodbami prepeljali v bol-WSnieC, kjer je med tem tudi umrl. V nelil vael pri Dcggenđorfu (Bayem) je eksplodirala v nekem stanovanju sobna peč. Eksplozija je bila tako huda, da Je bil na '*iestu ubit sedemletni deček, ki Je bil v sobi. Dr. F. .1. Luku Ausschnciden! Aufbewahren! ^Oeut9(4t metUedi^eli nad ptabfi^eh 143. STUNDE L53ung der Aufgabe: 1. 1st es Ihnen angenehm, wenn ich mit Ihnen gehe? 2. Ihr Sohn sieht Ihnen sehr Khnlich. 3. Sprachentalent muB einom Mensclten angeboren sein. 4. Mir wird angst, wenn ich dies hore. 5. Der Sessel war ihm sehr bequem. 6. Warum ist er dir bose? 7. Dieser Herr ist uns unbekannt. 8. Die Kinder sollen ihren Eltern dankbar ^ sein. 9. Sein Hund war ihm treu und ergeben. 10. Es kommt mir eigentlimlich vor, daU er nicht antwortet. ' Wichtige Worter in gebrduchlicher Satzvcrbindung. 1. Ich kann Ihnen nicht einmal eine Aus-kunft geben, gcschweige denn Einblick in die Bticher nehmen lassen. 2. Wer Mumps hat, hat einen gcschwol-lenen Hals. 3. Er muBte sich die Geschwulst an der Hand aufschneiden lassen. 4. Ein Geschwiir unter dera Nagel tut sehrweh. 5. Unterwegs gesollten sich noch einige Soldaten zu uns, die uns bis zum nachsten Gasthaus begleiteten. 6. Herr Mayer ist ein sehr geselliger Mensch und iiberall beliebt. 7. Da beide Gescllschafter starben, wurde die Gesellschaft aufgelost. 8. Zur ErstauffUhrung im Theater er-Bchienen die Damen in groBem GeselU schaftskleid. 9. Aus seinen Gesichtszligen konnte man noch den Schmerz lesen, den er wahrend seiner langen Krankheit erdulden muUte. . 10. Infolge des anhaltenden Regens brach ein Stiick des Gesimse.s ab und fiel einem Vorlibergehenden auf den Kopf. 11. Das Gesinde des Bauern war fleiBig • und treu. 12. In der Nacht trieb sich in dieser Ge-gend oft lichtscheues Gesindel herum. 13. Wer deutsch kann und" nicht deutsch spricht, bringt so seine antideutsche Gesinnung zum Ausdruck. 14. In den Beziehimgen der Beiden lag schon langere Zeit eine gewisse Gespanntheit. 15. Das sogenannte Gespenst im Schlosse wurde als Dieb entlarvt. 16. Gestern traf ich zufallig einen Jugend-gesp'elen auf der StralJe, den ich seit zehn Jahren nicht mehr geschen hatte. 17. Diese Frau brachte durch ihr Be-nehmen ihren Mann in das Gespott 'der Leute. 18. Gesprachsweise hat er mir gelegentlich erzahlt, dali Sie einen Dauerbrandofen kaufen wollen. 19. An den Gestadcn des Mittelmeeres wachsen Palmen. 20. Die Gestallung des Vortragsabcnds lag in den Hiinden des Deutschen Volks-bildungswerkes. 21. Er gab durch Gesten zu verstehen< daO der Verbrecher ein voiles Ge-stiindnis abgelegt hatte. 22. Auf dieses Geste)! kOnnen Sie - die groBe Vase stellen. 23. Das Gestein dieses Berges war hart wie Granit. 24. Zwei Tage vor Weihnachten erhielt der junge Mann den Gestellungsbefehl. 25. Es war unmoglich, durch dieses Schneegestober einen Weg zu finden- Wflrter Dauerbrandofen (m) — trajno goreča реб geschweige — nikar, da ne rečem, kje šele geschwollen — otekel Geschwulst (w) — oteklina Geschwiir (s) — ulje, tvor; Nagelgeschwiir zanohtnica gesellig — družaben, priljuden Gesellschafter (m) — družabnik Gesellschaft (w) — dr^ižba Gesellschaftskleid (s) — družabna obleka Gesichtszug (m) — obrazna poteza Gesims (s) — polica, zidec, okrajek Gesinde (s) — posli, služinčad, družina Gesindel (s) — drhal, sodrga Gesinnung (w) — mišljenje, prepričanje Gespanntheit (w) — napetost Gespenst (s) — strah, pošast Gespiele (m) — tovariš (v otroških igrah)' Gespott (s) — zasmeh; jemand in das Gespott der Leute bringen — v zasmeh pripraviti koga gesprachsweise — v razgovoru Gestade (s) — breg, obala Gestaltung (w) — ureditev Geste (w) — kretnja Gestell (s) — stojalo, polica Gestein (s) — kamenina Gestober (s) — metež Mumps — vnetje slinavke Soziulveisicheningskosse Шг die besetzten Geblete Kfinitens und Kralns in Ktdnburg В 1150 Unbedingt beachtenl Bekanntmochung •n kill BetriebsfUhrer (Arbeitgeber) Zur Feststellung der tatsSchllchen Ge-samientgeKe (Arbeltsverdlenste), die die versicherten Mitglieder Ihres Betriebes (Haushalts) wShrend der Zeit Ihrer Be-schaltigung bel Ihnen ab 1. Januar 1943 erhalten haben, muB ab solort bel jeder Abmelaung, die nach dem 1. Januar 1943 erfolgt, die Spalte II des Abmeldevor-drucks entsprechende Angaben enthalten. In der Spalte II („Zuletzt bezogencs Gesamtentgelt") 1st also neben der Beschaitigungszeit das Gesamtentgelt In einer Summe anzugeben, das der beschiiftigt und versichert gewesone Arbeitnehmer ab 1. JSnner 1943, Oder wenn der Elntritt oder Wleder-eintrltt spater erlolgt ist, ab diesem Tage bis zu seinem Austritt wdhrend der Be-schattigungsdauer erzielt hatte. Bis zur Ausgabe entsprechend geSnder-ter Abmeldevordrucka 1st die dritte — punktierle leere — Zeile in der Spalte II der Abmeldung zu. bentitzeni Die Sachbezuge sind mit dem Werte. der far sie durch den Chef der Zivilver-Waltung festgesetzl worden ist (siehe Verordnungs- und Amtsblatt, Stuck 32 \fom 22. November 1941, S. 351, in das Sie gegebenenlalls beim Gemeindeamte Einblick nehmen kbnnen), zum Barlohn hin-zuzurechnen. Beisplele: a) Ein Geselle, der einen Stundenlohn Von 56 Reichsplennig hat, wird vom 4. I. 1943 bis 13. II. 1943 = 6 Wochen be-•chaftlgt. Das Gesamtentgelt betrSgt da-her, wenn die Arbeitszeit 48 Stunden in, jeder Woche betragt, 48 X 56 Rpf = 26,88 RM je Woche, iflr 6Wochen also 161,28 RM: b) eine Hausgehilfin erhait als Arbeits-entgelt den freien Unterhalt und einen monatlichen Barlohn von 22 RM; der frele Unterhalt wird fUr HausgehiHinnen mit 30 RM monatlich bewertetj der monat-liche Arbeitsverdienst betragt demnach 22 + 30 = 52 RM. Wird diese Hausgehilfin vom 16. III. 1943 bis 31. V. 1943 be schaftigt, dann 1st als ihr Gesamtarbeits-entgelt in die Spalte II der Abmeldung der Betrag von 130 RM elnzutragen. Bel der Abmeldung von Lehrlingen kann die Angabe des G.esamfarbeitsver-dienstes auf dem Abmeldevordruck entfal-len. 1st ein Lehrling Gehilfe geworden und Bcheidet dieser aus dem Beschaitigungs-verhaitnisse aus, so kann die Angabe des auf die Lehrlingazelt entfallenden Ge samtarbeitsverdienstes ebenfalls ent-fallen. Da die Angaben fflr die Anwartschaften in der Rentenverslcherung und die spS-teren l.?lstumen aus dieser sehr wichtig sie, damlt nicht bel Eintrltt eines Versicherungsfalles unter UmstSn-den Schftdigungen des Versicherten oder Schwlerlgkelten in dor Feststellung eln-treten, sehr genau gemacht werden. Die Feststellung. wie die einzutragenden An geben lauten mdesen, erfordtrt kelne be sondera Mehrarbalt, well sich um die selben Angaben handelt, die auf der Selte " der Lohnsteuarkarte gemacht werden hiflssen. Kralnburg, im Januar 1943. Razglas Vrnem obratovodjera (delodaialcem)l Da se ugotovijo dejanjskl skupni prejemki, (delovni zaslužki), ki so jih zavarovani člani Vašega obrata, gospodinjstva prejeli v času svoje zaposlitve pri Vas od 1. januarja 1943. leta naprej, se mora s takojšnjo veljavo pri Vsaki odjavi, ki se izvrši po 1. januarju 1943. leta, Izpolniti razpredel II. odjavnice л ustreznimi navedbami. V razpredelu II („Nazadnje izplačani skupni prejemki") se morajo torej poleg dobe zaposlitve navesti skupni prejemki v eni vsoti, ki jo je bil zaposleni In zavarovani delojemalec dosegel v dobi svoje zaposlitve od 1. januarja 1943., ali če se je vstop aH Izstop Izvršil pozneje, od tega dneva naprej do njegovega iztopa. Dokler ne bodo Izdani ustrezno spremenjeni obrazci objavnlc, se naj uporabi v to tretja — prazna, punktiraua — vrsta v razporedu II odjavnice. Stvarne prejemke je treba prlračunatl mezdi v gotovini z ono Vrednosijo, ki jo je določil šef civilne uprave. (Glej Ver ordnungs- und Amtsblitt, kos 32 z dne 22. novembra 1941., stran 331., v katerega lahko, če je treba, vpoglodate pri občinskem uradu). Primera: a) Pomočnik, ki Ima mezde 56 Rpf na uro, je zaposlen od 4. I. 1943 do 13. II 1943. = 6 tednov. Skupni prejemki zna šajo torej, če je bila delovna doba 48 ur vsak teden, 48 X 56 Rpf = 26.88 RM na teden, torej za 6 tednov 161.28 RM; b) hišna pomočnica dobi kot delovni zaslužek prosto prehrano in mesečno 22 RM v gotovini; prosta prehrana je za hišno pomočnico cenjena s 30 RM na mesec; mesečni delovni zaslužek znaša torej 22 + 30 = 52 RM. Ako je bila ta hišna pomočnica zaposlena od 16. III. 1943 do 31. V. 1943., so znašali njeni skupni prejemki 130 RM, kateri znesek je treba vpi sati v razpredel II objave. Pri odjavi učencev (vajencev) se lahko opusti navedba skupnega delovnega zaslužka. Ako je vajenec postal pomočnik in če je končana njegova zaposlitev, lahko tudi odpade navedba skupnega delovnega zaslužka glede njegove vajeni ške dobe. Ker 80 navedbe zelo važne za pričakovanje pri rentnem zavarovanju in za poznejše, dajatve Iz tega zavarovanja, morajo biti t^pravljene zelo točno, da se preprečijo po okolnostlh oškodovanje zavarovanca aH težkoče pri ugotavljanju, kada' nastopi primer zavarovanja. Ugo tovltev potrebnih navedb za vpise nr' zahteva posebnega večjega dela. ker grt za iste navedbe, ki se morajo napraviti na atrani 3 karte za uilužbeniki davek. Der Lelter« gen-Anton Trop per, Verwaltungsdlrektor. . ESSIG fabrik C.Wenget KhoMifurt MEDOPHARM Arzneimittel sind treue Heifer Ihrer Gesundheitl Mftdopharm-Arznelmitlel lind пџг In Apotheken erhdltlleh. MEDOPHARM Phormazftuiische Praporate Gesellsdinft m.b.H. MundienS KAFFEE 1ШП ? a b r i k C. Wenger Klagenlun h NACHTftMGUCH MHrd mqndi# Stfirfft* und Sport'KUIdung in •inrodt«r S»lbit* B«hondlung REGENSICMM ouecH Icufiaftoč •In« wirtfchoftlidi ipariome Durchichreib*-Buchhalfting, die mit den olnfochsten ,Mitteln ђгоОе Lelsfungon erxleftr'" ЈауЛАЈкОјдашлаНоп Stuttgart, MIttnachthau Tiylorix-Kunden wendrn sidi jetzt In alien Budihaltungk-Frtgen an unicre Bezirkestclle Gr«x, Tummelplatz 3/II, Тс1«Гоа 57.49 lAubholzHtilmmo am Stock oder geschlftgert zu kaufen geeucht. Vermlttlung erwUnscht. Johannes Dlppold, Holz-Induatrie Vlntgar, In Buchhelm, Post GOrlaeh. Ruf Nr. 8. Debla listnatega drevja na panju aH posekane kupim. Posredovanje zaželeno. Johannes Dlppold, Holzlndustrie Vlntgar, In Buchhelm, Post GCrlach. Ruf Nr. 8. f /Д^ j-' NURTM HANDEIZU HAIINI SEIT 3 5 JAHREN DARMOL-WERK kLLKHMIMAll FamlIlenan8chluBc. - SENF i=abrlk C.Wangar Klaoanhir ZAHVALA Vsem, ki BO ob priliki težke In nenadne zffube dragega nam brata, atrka in avaka Johanna Deschmann trgovca in posestnika na Jauerburgu, soču-stvovaU z nami In ga. na zadnji poti počaatiU s petjem, cvetjem ter veliko udeležbo. Iskrena hvala Družine: 1лшт, Men, taOxM te WMtadi В*иш g. — Mev J, K^AWANKEN BOTE Sobota, ZS. jannarja IMS. XicAlspiele Allqwnelne filnreuhwd Gjii.b.H..ZweiosteH« Veldts A s s L I N G 22. I. um 30 Uhr 23. I. um 16 und ao Uhr at. I, um 14.30, 17 und 30 Uhr 26. I. um 20 Uhr Wiener Blut JTugendllche unter 14 teJtren nlcht TiijnltiMcin' 19. I. um 16 Uhr 22. I. um 16 Uhr M&rchenfllmvorstellung Rumpelstilzchen 36.1, um 20 Uhr 28. I. um 20 Uhr Premiere der Butterfly ' FUr Jugendllche nlcht zugelammem! DOMSCHALE 24. I. um 10 Uhr Miirch*iifllmvor»t^ung Der gestiefelte Kater 03. L um 19.30 Uhr 24. 1. um 14.30, 17 und 19.30 ХЉг Carl Petere FUr Jugendllohe zugelammemi 37. I. um 19.30 Uhr Ж I. um 19.30 Uhr Ein« Frau wie da FUr Jugendllche nlcht niRelaesen! KRAINBURG 22. I. um 19.30 Uhr 23. I. um 17 und 19.30 Uhr • 24. I. um 17 und 19.30 Uhr 25. I. um 19.30 Uhr Werner Kraua In Zwischen Himmel und Erde mit Glsela Uhlen, Wolfgang Lukschy, Paul Henkele u. a. Eln Film nach Motiven der Erztthlung van Otto Ludwlg. FUr Jugendllche nlcht tugelaesen! 2в. I. um 1«.30 Uhr 27. I. um 17 und 19.30 Uhr 28. I. um 19.30 Uhr K&the von Nagy In Die Pompadour mit Willi Elchberger, Leo Slesak, Lotte Lang, Olga Techechowa u. v. a. FUr JugendUche nlcht zugelassent 29. I. um 19.30 Uhr Die Erbim von Rosenhof mlt IHaqsl Knot^. FUr JugendUche nlcht EogelaMen! L A A K 23. I. um 19.15 Uhr 24. I. um 15.30, 18 uađ 20.90 Uhr 26. I. um 19.15 Uhr Mftnnerwirtschaft FUr Jugendllche nlcht cugelaasen! 27. I. um 14 Uhr Mftrchenfllmvorstellmig Rumpelstilzchen 26. I. um 19Д5 Uhr 27. I. um 18 und 20.30 Uhr 28. I. um 19,15 Uhr Fasching Filr JugendUche nlcht sagelatsen! L I T T A I 23. L um 19.30 Uhr 24. I. um 16 und 19.30 Uhr 25. I. um 19.30 Uhr Was geschah in dieeer Nacht? FUr JugendUche nlcht zugelaesen! 27. I. um 16 Uhr MiiTCh*nfUmvor»teiUung Der gestiefelte Kater 27. I. um 19.30 Uhr 28. I. um 19.30 Uhr . Marguerite ; 3 - FUr JugendUche nlcht zugelaMen! M I k S S 23. I. шп 20 Uhr 24. I. um 16 und 20 Uhr Das hinimelblaue Abendkleid FUr JugendUche nlcht cugelaenen! NEUMARKTll 22. I. um 19 Uhr 23. I. um 19 Uhr 24. I. um 14, 16.30 und 19 Uhr 25. I. um 19 Uhr Der verkaufte GroBvater FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! M. I. um 10 Ubr 3CU«be#*fUmvor#te&mg Dm tapfere Schueiderlein 37. I. um 19 Uhr 38.1, um 19 Uhr Dae Abenteuer geht weiter* Fttr JugendUche nlcht zugelaesen I RADMANNSDORF 23. L um 20 Uhr 24. I. um 16 und 20 Uhr Herzensfreud und Herzeusleid JugendUche unter 14 Jahren nlcht zugelaeeen! 27. I. um 16 Uhr M&rchenfUmvoretellung Das tapfere Schneiderlein 37. L um 30 Uhr 38. I. um 20 UWr Salonwagen E 417 FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! S A 1 R A C H- 33. I. um 19.30 Uhr 24. I. um 15.30 und 19.30 Uhr Liebe ist zollfrei FUr JugendUche nlcht zugelaseen! SCHWARZEN BACH 23. I. um 20 Uhr 24. I. um 20 Uhr Der SUndenbock FUr Jugendllche zugelaseen! STEIN 23. I. шп 18 und 20.30 Uhr 24. I. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 25. I. um 20.30 Uhr Liebe ist zollfrei FUr JugendUche nlcht zugelaesen! 28. I. um 16 Uhr MarchenfUmvoretellung Der SchuB im Nebelhom 27. I. um 20 Uhr 28. I. um 20 Uhr Verdacht auf Ursula FUr JugendUche nlcht zugelaesen! ST. V E 1 T 23. I. um 19 Uhr 24. I. um 14, 17 und 20 Uhr Viel L&im um Nixi FUr JugendUche nlcht zugelaesen! 24. I. um 10 Uhr MarchentUmvoreteUung Rumpelstilzchen v E L D E s 28. I. um 14 Uhr MilrchonfilmvoreteUimK Der SchuB im Nebelhorn 22. I. um 30 Uhr 23. I. um 17 und 30 Uhr 24. I. um 14,30, 17 und 20 Uhr 25. I. um 20 Uhr Hochzeit auf BSrenhof ' PUr JugendUche nlcht zugelaeeenl 26. I. um 20 Uhr 27. I. um 20 Uhr 28. I. um 20 Uhr Der Schritt vom Wege FUr Jugendllche nlcht zugelaMcn! WART 23. I. um 16 Uhr Marchenvorstellung Binheltsprels: JugendUche und MiUta.i 30 Rpf., Erwachsene 50 Rpf. 23. I. ШП 19 Uhr 24. I. um 14, 16.30 und 19 Uhr 25. I. um 19 Uhr Hans Moeer, Paul HBrblger In Wir bitten zum Tanz Eln Wlen-Fllm mit Muslk, Lachen, Lebensfreude. Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelaaeen! 30. I. um 16 Uhr Marchenvorstellimg Einheltsprels; Jugendllche und MlUtftr 30 Rpf., Erwachsene 50 Rpf. Ша/, OGLAS: Službo dobi Hišno pomočnico, ki ima v€se-lj< do otrok in zna nekaj nemško govoriti, sprejme takoj rodbina v Wienu. Predstaviti pri Mirnigg, Kkgen-furt, St. Veiter StraHe 5. 500-1 Sprejmemo takoj,Lepa breja pisarniškega u-lnaprodaj: Chri-radnika za bla-'sta Praprotnik, gajno in (aktu Laufen 21 - Podre in enega pis. nart. б4'20-1 praktikanta. Pogoj: znanje nemščine. Dopise na: Hans Hinter- Lepo br^jo kravo, ki teleti maja — prodam. Sa-mann & Šohn. 'og 38 pri Ko-Obst, Gemiise mendi. etc. GroKhandei-Import, Krain-burg. 5НУУ.1 služkinjo, ki zni kuhati, pridno in pošteno, snažno, sprejmem takoj. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Služkinja". 6358—1 Vešča blagajni-čarka z znanjem nemščine za restavracijo v Krainburgu se takoj sprejme. — Ponudbe na K. B., Krainburg pod „Vestna". 6410-ti Kravo s teletom in eno brejo svinjo prodam. — Vajenca, kateri Cvenkel. ima veselje doi^""^"" dimnikarske obr- ti in je pošten.I_ sprejmem. Oskr-Prodam ventila-ba po dogovoru.'tor, velikost 85 Naslov v K. B.,' Krainburg 5840-1 Kmetsko dekle, vajeno molžnie krav in drugin kmetskih del sprejmem. Nastop takoj, plaČA po dogovoru. iMaria Kasniann, Deutschgereuth 3 Gospodično, lahko priprosto, s posebnim talentom za risanje, sprejmem kot pomožno moč v svojem loto-ate-Ijcju. Ostalo po dogovoru. Foto Jug, Krainburg. 5850-1 — Woch. Feist-ritz. Б4:Л)-1 Preddelavca ili uvedenega vodjo partije od stavbnega podjetta za vilje gradbena dela na državni železnici v Ober-krainu išče Ing. Jakob Sittler, Krainburg, Alte Strafie 5, ali A litin g, Adolf-Hitler-StraGe. Vajenca za ' izdelovanje tehtnic sprejmem takoj ali kasneje. Johann Stefan-ickitsch, Wagen-erzeugcr, St. Veit an der Sawe i(Oberkrain). 5401-1 Vrtnarstvo Bretschko, Afi tiiR, HirsAkogel-gasse 11, takoj sprejme eno služkinjo in eno moško moč za vrtnarska dela. 5400-1 Služkinjo za vsa kmečki dela, tudi začetnico — sprejmem. Mana Brolih, Gunzle 1, St. Veit an ,der Sawe. 5370-1 WOCHEINER-TAL Samstag, 23. L Sonmtag, 24. I. Eine Nacht im Mai FUr Jugendllche nlcht zugelaMen! Sonmtag, 24. I. MftrchenfiUnvoretcIlung Der SchuB im Nebelhom Zu Jedem Film die Deutsche Wochenschau Gospodinjo, pridno in čisto, sprejme boljši obrtnik - samec. Dopise na K. B. Krainburg, pod „Prijeten dom". 542-J-l Sposobno kuharico za vse ali služkinjo ■ za vse, ki zna kuhati, se išče. Sprejme se v družino. Dopise na Dr. Franz »Sdialla-bock, Reditsan-walt, Wien-Miucr, Haupt-strafie Nr. 55. 1037-1 Prodam Blagajne, varne pred požarom in vlomom, omare za spise in knjige Hans Wernig Klagenfurt, St. Ruprediterstr. 32. 3554-6 Prodam 16 mesecev surege bika, močnega, zna tudi voziti. Moste 9. . Pošta Scheraunitz. 5,S»5-H Tonfilm aparaturo s tremi filmi, fe „Optika" naprodaj za ceniino vrednost. Fried-rich Perger, Fel-sendorf Nr. 17 ■ Krainburg. 5407-B cm. Joscf Am-brosch, Lahout-sche, p. Komenda. б4Г2-Н Kupim en par nalih papig. ,'onudbe na Al. khckar, Sabres-:i;tz 44 bci Sche- raunitz. 541517 Listnatega reza nega lesa ka kor orehovega, lavorjevega, ćre&' nievega, jelkye-ga, bukovega itd. franko naklad-ni vagon ali Iranko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-groIShandel, Kla-genlurt, Volker-markter StralSe, Bahniibersetzung 8591 7 ročiti vdovo ali 'gospodično primerne starosti. Resne osebe naj I se javijo s sliko, predvsem one, ki j ljubijo otroke. I Dota ni zaželena, pač pa blago srce. Na K. B., Krainburg pod „Blago srce". 5396--J1 23-leten rudtr želi znanja i gospodično do 5J2 let v svrho že-nitve. Ponudb* je poslati na upr. pod šifro K. B. „Srečen zakon". 1040-:!! Izgubljeno 27-letni fant želi poročiti kmetsko dekle v starosti 18 do 27 let. Resne ponudbe s sliko na K. B., Krainburg pod „Triperesna detelja". 5402-21 Sivo usnjeno rokavico, levo, sem Izgubil na cesti od Safnitz v Feichting. Najditelj, ki rokavico vrne lastniku Franko, Friseur, Krainburg, d'-^i 20 RM nagrade. 540S-2tJ Meniam 20-letni mladenič, želi znanja v svrho poznejše Kupim Gramotonskc plošče, stare m godalne instrumente vsake vr> ste kupuie Mu sikhaus Hergeth, Klagenturt, Burg-gasse 23. У5Ш./ Zelo frekventno višinsko sonce, HO in 220 voltov I zamenjam I za dober pisalni stroj. Doplačilo v gotovini. Do-'pise na K. B., Krainburg, pod značko „Zdravstvo". .5H97.15' Na cesti od Sa-wevorstadt št. 5 do Wart (Straži- ženitve I kmet-|šče) in nazaj do sko gospodično I št. 33 na Gor. do 22 let staro-Savi sem zgubil sti. Dopise največjo vsoto de-K. B., Krain-jnarja. Poštenega burg pod „Mlada najditelja prosim тлЛ*' 91« «rr>rtj» П4 da denar vrne na 6403-21 K. B. Krainburg proti visoki na- Listnatega obli-kaveg« lesa, kakor orehovega, javorjcvega, ćreS njevega, jelJeve-ga, bukovega itd. franko nakladal vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, ku pi vsako količino, Hanj Tr«-ninger, Holz-groiihandel, Klagenfurt, Volker markter StralSe, Bahniibersetzunu 859U jZamenjam novo peč za kopalnico proti potovalnemu pisalnemu ali šivalnemu stroju. Dopise pod „Oberkrain 1-M" na K. B., Krainburg. 5418-15 gradi. 641«-2a 24-letni, miren mladenič želi znanja s čednim dobrosrčnim dekletom. Poznejša ženitev ni izključena. Dopise s sliko na K. B. Krainburg podlbico, črno, us-„Lepa in nežna njeno. V njej bodočnost". I sem imela Kenn-_I karto, legi^a- 22-letni inteli- , K VB, Ar-beitsbuch, živil- V soboto zvečer sem pozabila v restavraciji hotela „Stara pošta" ročno tor- Klavir, . veliki, kratki ali pianino kupim kakor tudi klavirsko, kromatično ali navadno harmoniko. Natančen opis z navedbo cene poslati na Kar. B. Krainburg, pod „Dobro ohranjeno!" 5385-7 Suha bukova drva dam za šivalni stroj ali žensko. kolo. Slednje event, tudi kupim. Ponudbe na Salog 16 pri Komendi. Belo buret obleko za 9-letnega dečka in četrtinsko vijolino dam za dobro ohranjeno moško obleko. Ponudbe na K. B. Krainburg, pod „Menjam". 5416-15 gentni Gorenjec, ki želi spoznati sebi primerno gospodično, prikupne zunanjo- Kupim dobro ohranjeno žensko smučarsko obleko za visoko postavo. Dopise na K. B. Krainburg, pod „Smučarka". 5421-7 Moške drsalke z original-čevlji št. 44, skoro nove prodam ali zamenjam za protivrednost. slov pri K Krainburg 5405-15. Pisalni stroj in rabljeno moško kolo kupi: Julius Seunig, Krainburg - Wart. 5406-7 Das Verbandpflaster LEUKOPLAST "Jćte&kfiđfUg u4/ioi -fuAM&ciA/ , wi*e immer! Ni-В., pod Pouk Pouk na daljavo. Nova naravna šola, Wien, Ma-riahilfer Str 8/1. Zrelostni izpit za obisk vseučilišč), zaključni izpit (6-razredna srednja šola) za višje uradniško napredovanje. 1044-1!l ske karte in 80 RM gotovine. Najditelja prosim, da mi vrne sti in čiste pre- « predmete, teklosti naj dvig- f ) ne pri K. Bote obdrži za nagrado. Oddati K. B. Krainburg. 5413-22 Krainburg naslov dekleta, ki ga lahko osreči in zadovolji. Značka; Resna in idealna ljubezen. ... 6423-21 Klavirje, harmo- ---1 J Inijc, klavirske harmonike, violine, gitare in Razno m inteligentna Krainburžanka želi dopisovati z izobražencem do 36 let, kateri razume nežno čuteče srce. Le resne dopise na K. B., Krainburg, pod „Sonja". 5428-21 21-letni mladenič želi sebi enako deklico, ki bi imela resen namen v ljubezni. Dopise s sliko, ki se vrne, na K. B. Krainburg pod „Osamljen". 5409-21 2enitve Mlad vdovec, 3^1 let, državni u službencc z last no hišo, želi po- Mladenič, star 26 let, čiste preteklosti, želi znanja 2 do 26 let staro gospodično v svr ho poznejše že-nitve. Prednost imajo one, ki imajo veselje do obrta. Slika zaželena. Tiha lju bežen. Dopise pod 1047 na K. B., Klagenfurt. 1047-21 glasbene instrumente popravlja, prenavlja tn uglašuje — po možnosti glede materiala tudi izdeluje Anton Tramte, Zwischen wassern. Kupujem ali zamenjam tudi že rabljene glasbene instrumente. 5332-23 Izdatek izkaza prednikov (AhnenpaC) preskrbi Familien-forsdiung, Graz, Grieskai 60. 8687 Prepisovanje, na-risanje, ne, posnetke fotogra-fičnim potom: Kopist — Graz, Grieskai 60. 3686 Sveženj 6 (pet) malih Wertheim ključev najden. Dobi se pri K. B., Krainburg. 5425-23 Beaorgen Sie aiu der ApolJkeke can CapeicDmpflaiter „Blamk" nnd kleben ea an{ die Mhmerzhafte SteUe (HSfte, Knie, Schnlter, EUcnhogen nvw.). So-gleich drihft frinohe« Blut dorthin and Kptllt die KrankheitMtoffe fort. Sie Terspflrm woUige Wire« кпД Um Sdimenea laaiea с/киАУАгшг^лМ ШШСаррттрМсг WECH.SELSEITI G E KRAN K E NVe R SICHERUNGSANSTALT StDMARK GRAZ - NEUTORGASSE NR. 57 Krank*nveliv*riicharung Krank*nzuficherung MITARBEITER WERDEN GERNE UNTERRICHTET _J Ш O Z a. a. O O ae Ш o qSKAM-D-LAMPE MIT DER DOPPElWf^ % < tt (Л o Besser fur Dich — besser fur ailel ICohle, mit der elektrischer Strom meisl er-zeugt wird, 1st lebenswichtig fur uns alio und besonders fur verstarkte RustungI Jeder Siromverbrouch mu6 ein Нбсћм-tnofi an licht ergeben. Verlongen Sle dor-um ousdrucklich Osrom-D-lampen mil der Doppelwendel. wenn GlOhlampen zu er-setzen sind' OSRAM-LAMPEN O 1Л > S > S o Ml ж o O o J^ificfitiurufenig^inmif ^ m Г57 Q °fgAM-D-lAMPE MIT DER ООРРЕШ^^