Glasilo Občine Ormož
Številka 51, december 2020
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
g¡a m
Ora
Ormoške novice
Destinacija Jeruzalem Slovenija na Japonskem
Besedilo: Anita Bolčevič Foto: Anita Bolčevič
Naravna krajina s posegom človeške roke pri izdelavi teras in zasaditvijo stebrastih topolov, s svojo pristnostjo, tradicijo in dobrosrčnostjo pričara pravljičnost in domačnost tako domačinom kot tudi obiskovalcem. Kombinacija naravnih in človeških danosti, ki so sinonim za ohranjanje naravnega zelenega okolja, trajnosti, dobrodošlice, prijaznosti in drugih pozitivnih značilnosti, je postala opažena na samem turističnem svetovnem vrhu.
Zelo smo ponosni, da je naša Destinacija Jeruzalem Slovenija kot predstavnica Slovenije na sami naslovnici koledarja največjega turističnega združenja na Japonskem (JTB). Občina Ormož se
iskreno zahvaljuje slovenskemu veleposlaništvu v Tokiu na Japonskem in največjemu japonskemu turističnemu združenju (JTB) za izbor slike za naslovnico koledarja iz naše prelepe Desti-nacije Jeruzalem Slovenija, z naslovom Prelepi kraji, ki jih v življenju moraš obiskati. Svetovno znana revija za potovanja Conde Nast Traveller, ki je namenjena vrhunskim doživetjem najzahtevnejših popotnikov, je objavila seznam najboljših počitniških destinacij za leto 2021. Na najvišje mesto je uvrstila Slovenijo, sledita ji pokrajini iz Anglije in Portugalske. Odlična promocija Slovenije in Destinacije Jeruzalem Slovenija bo v času, ko bodo potovanja ponovno omogočena, še kako dobrodošla. Občina Ormož je na slovensko veleposlaništvo na Japonskem poslala zahvalo in promocijski material Destinacije Jeruzalem Slovenija, z željo po nadaljnjem sodelovanju s predstavniki največjega turističnega združenja na Japonskem (JTB).
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov.
Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Odgovorna urednica: Alenka Lah.
Uredniški odbor: Tina Erhatič, Nino Miličic, Irma Murad, Barbara Podgorelec.
Lektoriranje: Nina Žnidarič in Majda Hebar. Naklada: 4250 izvodov.
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o., Spodnje Jablane 19, 2326 Cirkovce, https:// https://www.tiskarna-ekart.si/
Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož.
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2021. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki ali na e-mail: alenka.lah@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož.
Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18.
Glede na predviden izid naslednje številke vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 5.3.2021. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani.
Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.
2
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
Ormoške novice
Spoštovane občanke in občani občine Ormož
Mesec december. Praznični čas. Čas, v katerem strnemo spomine preteklega leta in si zadamo cilje za prihodnje leto. Žal je ta čas še vedno zelo zaznamovan s COVID-19 in posledično z vsemi ukrepi za zajezitev samega virusa. Zavedam se in čutim, da smo za marsikaj prikrajšani, vendar je trenutni cilj vseh nas, da gremo čimprej skozi ta čuden čas in zaživimo svoje vsakdane v polnosti. Neuresničene želje, novi cilji naj nam bodo tisto vodilo, ki nas vzpodbuja za naprej in naj nam bodo tiste stvari, ki so bile včasih zapostavljene, osnova preživljanja tega decembrskega časa. Pogovor z najbližjimi, igra z otroki, pozaba na vsakdanji vrvež, zavedanje pomena zdravega telesa, branje knjige, gledanje slik iz mladosti ... Torej, delanje tistega, kar nam je v veselje, kar nam slabe misli odpelje daleč stran, nam nariše nasmeh na obraz in pripelje polno pozitivne energije.
Vsakdo je v tem letu naredil kaj pozitivnega. Če vse te pozitivne stvari zložimo skupaj, smo lahko ponosni, kar smo naredili kot skupnost. Ogromno stvari se je v tem letu spremenilo, tudi ogromno razmišljanj. Prebijati smo se morali skozi težke čase, epidemija, neurja, vendar ne smemo pozabiti, da smo imeli tudi dneve, ko smo bili veseli in zadovoljni.
Za nami je veliko projektov. Ustvarjali smo na veliko področjih. Verjamem, da bo to delo prineslo rezultate in boljši standard naše občine. Večkrat smo tudi pokazali, da lahko več ustvarimo skupaj. Cilj občinske uprave je vedno bil delati za občane in občanke z željo, da tudi v teh težkih časih pomagamo čim več ljudem, ki v dani situaciji potrebujejo pomoč.
Na tem mestu tudi zahvala vsem občankam, občanom, institucijam, ki ste pomagali ljudem in ki ste dokazali, da vam ni vseeno za skupnost, v kateri živimo.
Pri svojem delu sem se skozi leto srečal z velikim številom ljudi, ki ste bili pripravljeni sodelovati in pomagati na različnih področjih. Vsa ta povezanost nas je pri delu vzpodbujala in dosegali smo skupne cilje. Seveda ni bilo vedno vse popolno, lahko bi bilo tudi kdaj kaj drugače... Ampak, je še kaj v našem življenju popolno? Najbolj pomembno je, da smo se poslušali in večkrat izboljšali. Želim, da ta decembrski čas preživite le najboljše in da se vam še kakšne neuresničene želje uresničijo. Verjamem, da si bomo v mislih zadali tudi kakšen skupen cilj, za katerega se bomo borili, da ga uresničimo.
Z vsem tem zapisanim se že veselim, da vstopimo v leto 2021. Leto, polno izzivov, leto, ko bomo stopili na pot ustvarjanja novih projektov in doživetij. To bo tudi leto, ko se bomo srečevali in spet skupaj ustvarjali. Ustvarjali pa ne bomo samo za občino Ormož, ampak za vse nas in za vse tiste, ki bodo za nami živeli na tem prelepem, najlepšem koncu Slovenije.
Drage občanke, spoštovani občani, želim vam vse dobro v letu 2021. Naj se vam izpolnijo vse želje. Predvsem pa naj vam služi zdravje. Čas naj vam hitro teče ob stvareh, katerih ne marate, in čas naj se vam skoraj ustavi ob tistem/tistih, ki jih imate radi. Se vidimo v letu 2021!
Danijel Vrbnjak,
župan občine Ormož
ilaj prineie novi ča6
ljubezni, dobrote, iveče, lepote.
N]aj prineie noitičui preproitibbeied,
baborio brub, ljubezen., dobrota.
NNijprtin-eten-ouičaiivetlepoti,
dni/ teminabi*ižpotjib
nebizailiipraitibpoti.
Drage bralke in bralci,
prikorakali smo še do enega konca leta. Leta, ki je bilo drugačno in nepredvidljivo. Smo pa ga vsak po svoje bolj ali manj uspešno prehodili. Pred nami so praznični dnevi, ki veselo hitijo ter skrite misli in želje v nas budijo. Naj vam prinesejo pričakovanja, uresničijo sanje, odkrijejo modrosti in natrosijo radosti.
Drage bralke in bralci, želim vam lepe in mirne praznične dni. V novem letu pa zdravja, sreče in moči. Zdravo 2021 vam želim
Alenka Lah,
odgovorna urednica
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
3
gja oq
Ormoške novice
O sejah občinskega sveta Občine Ormož in delovanju občinske uprave v letu 2020
Občina Ormož deluje in opravlja svoje naloge skupaj z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi, občinsko upravo in drugimi organi. V letu 2020 je Občina Ormož uresničila že kar nekaj zastavljenih ciljev in projektov.
osem dopisnih sej.
Med najpomembnejšimi odloki in pravilniki, ki so bili sprejeti, so Odlok o mladih, Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ormož in Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, ki je uvedel nov ukrep spodbude začetnih investicij in razširjanje dejavnosti. Spremembe in dopolnitve je dobil tudi Pravilnik za sofinanciranje ljubiteljske kulture v občini Ormož. Opravljena je bila prva obravnava Odloka o predmetih in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v občini Ormož. Sprejete so bile tudi spremembe Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja, ki je na novo uvedel ukrep podpore za tekoče poslovanje v primarni kmetijski proizvodnji. Sprejeli so se tudi odloki o podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje pri vinski kleti v Ormožu ter številne lokacijske preveritve, ki občanom ob izpolnjevanju določenih pogojev omogočajo hitrejšo pridobitev stavbnega zemljišča za gradnjo. Sprejemali so se tudi elaborati gospodarskih javnih služb na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter komunalnih odpadkov, prav tako se je obravnavalo njihova poročila.
V letu 2020 je prišlo tudi do zamenjave dveh direktorjev, in sicer direktorja Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport ter direktorja Javne razvojne agencije Ormož. Ponovno je bil imenovan direktor Javnega zavoda za informiranje. Med pristojnosti občinskega sveta spadajo tudi imenovanja članov sveta tistih zavodov, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je občina Ormož. Zato so bila izvedena tudi ta imenovanja, ker je članom potekel mandat in jih je bilo potrebno na novo imenovati.
Občinski svet Ormož je potrdil tudi veliko pomembnih investicijskih programov in dokumentov identifikacij investicijskih projektov: Nadgradnja zbirnega centra Dobrava, Izgradnja V. faze namakalnega sistema Ormož, Prenova in dograditev vrtca Podgorci ter Energetske sanacije javnih stavb v občini Ormož.
Žal je bila v letošnjem letu zaradi koronavirusa kar dvakrat razglašena epidemija. Zato je tudi Občina Ormož s svojimi ukrepi pomagala omiliti posledice, ki so nastale zaradi epidemije. Ukrepi so bili sledeči: pomoči na področju gospodarstva in kmetijstva, sprejem subvencioniranja obrestnih mer in stroškov odobritve kredita do višine kredita 2.000 EUR in na področju plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), vsem fizičnim osebam, lastnikom nepremičnin na območju občine Ormož, ki so zavezanci za plačilo NUSZ, se je v letu 2020 zagotovil trimesečni zamik plačevanja iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) ter delni prenos zapadlosti plačila teh obveznosti v leto 2021. Vsem zavezancem za plačilo komunalnega prispevka v občini Ormož, katerih obveznost za plačilo je obstajala na dan 12. 3. 2020 ali je nastala po tem datumu oz. v letu 2020, se je za obdobje treh mesecev zagotovil odlog plačila komunalnega prispevka. Najemnikom poslovnih in ostalih prostorov v lasti Občine Ormož se je za čas od dneva uveljavitve tega ukrepa do njegovega preklica oprostilo plačilo najemnine. Občina Ormož je tudi oprostila plačevanje uporabnine vsem prodajalcem na tržnici v Ormožu.
Staršem otrok, ki so vključeni v vrtce, katerih ustanoviteljica je občina, se je zaradi epidemije koronavirusa za čas zaprtja vrtcev oprostilo plačilo vrtca. Občina Ormož je sprejela pravilnik, ki je omogočal dodelitev denarnega nadomestila upravičencem subvencioniranega kosila v višini 50 EUR mesečno v spomladanskem času, ko so bile šole zaprte.
bčinski svet Ormož je na svojih sejah sprejel kar nekaj pomembnih aktov, ki so potrebni za nemoteno delo občine. Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak, mag. posl. ved, je do meseca novembra sklical 6 rednih sej, 1 izredno sejo in 8 dopisnih sej. V mesecu decembru se načrtuje še sklic dveh rednih sej. Tekom leta je bilo za zadeve manjšega pomena sklicano
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020	868
Ormoške novice
ga do
EU
Občina Ormož je veliko naredila tudi na področju investicij. Določene investicije so se v letu 2020 začele izvajati in bodo zaključene v prihodnjem letu, določene so oz. bodo zaključene v letošnjem letu. V celoti je bila izvedena obnova kulturnega doma in posodobitev športnega igrišča v Miklavžu. Zaključili sta se komasacija in agromelioracija na Sodinskem polju in izgradnja namakalnega sistema (IV. faza). Pristopilo se je k pripravi in izdelavi investicijske in projektne dokumentacije za izgradnjo V. faze namakalnega sistema. Izvedla se je obširna modernizacija občinskih cest, v skupni dolžini 5,3 km. V Trgovišču je bil zagrajen prehod za pešce z razsvetljavo in urejen del hodnika za pešce. Prav tako je bil del hodnika za pešce zgrajen v Ivanjkovcih. Pričelo se je z izvedbo triletne investicije - nadgradnja zbirnega centra Dobrava. Z obnovo Košarkine hiše na Kogu se je pričelo z izvedbo triletnega projekta energetske sanacije javnih stavb v občini Ormož, v okviru katerega bodo v prihodnjih dveh letih še obnovljeni objekti Ljudske univerze v Ormožu, Podružnične šole Podgorci in občinska zgradba, kjer je sedež občine in upravne enote. Za potrebe Zdravstvenega doma Ormož je občina zagotovila sredstva za nakup novega službenega vozila, vlaganja v preureditev prostorov starega rentgena za potrebe skupne obravnave Centra za duševno zdravje odraslih, za nakup dveh kontejnerjev, ki jih potrebujejo v času epidemije in za nakup druge opreme. Pričelo se je komunalno urejanje stanovanjskih sosesk pri vinski kleti in v Ivanjkovcih. Nabavilo se je 5 polnilnih postaj za električna vozila po različnih lokacijah po občini. V okviru LAS-ovega projekta ZERO WASTE je občina Ormož nabavila 4 digitalne panoje, ki so postavljeni v mestu Ormož, na Kogu, na Svetinjah in v Veliki Nedelji ter zagotavljajo 24-urno promocijo destinacije Jeruzalem Slovenija. Veliko se je tudi delalo na projektu razširitve ekonomsko poslovne cone. Pridobilo se je pravnomočno gradbeno dovoljenje in poslala se je vloga na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za sofinanciranje izvedbe projekta. Kupilo se je zemljišče v Ekonomsko-poslovni coni Ormož. Intenzivno se je delalo na privabljanju in iskanju investitorjev, od katerih bodo nekateri že v prihodnjem letu pričeli z vlaganji v ekonomsko-poslovni coni. V okviru projekta WIFI4EU se je za območje centra mesta Ormož zagotovil brezplačen dostop do brezžične internetne povezave. V središču mesta je bila odkupljena stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem na Kolodvorski cesti 3, kjer se v prihodnjih letih načrtuje ureditev prireditvenega prostora. V Pavlovcih se je nadaljevalo z gradnjo novega vaškega doma, ki bo zaključena v prihodnjem letu. Za potrebe ureditve parka pri avtobusni postaji Ormož, se je v prostorih nekdanje Mercatorjeve trgovine pričelo z urejanjem nove avtobusne postaje. V prihodnjem letu se načrtuje odstranitev sedanje avtobusne postaje in ureditev parka. V prostorih grajskega stolpa v Ormožu je bila urejena vinoteka, kjer bodo lahko v prihodnje vinogradniki ponujali oz. prodajali svoja vina. Na področju protipožarne dejavnosti je občina sofinancirala nabavo podvozja za avtocisterne za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Vitan - Kog, nadgradnja pa bo izdelana v letu 2021. Občina je sofinancirala nakup zemljišč, izdelavo projektne dokumentacije in nakup gradbenega materiala za potrebe gradenj novih gasilskih domov v Trgovišču in Podgorcih, katerih gradnja se bo izvajala v prihodnjih letih. V Vičancih je bil saniran plaz, ki je bil posledica rudarjenja in je ogrožal bližnje stanovanjske ter gospodarske objekte. Veliko sredstev je bilo vloženo v javno gospodarsko infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda, obnove stanovanjskih kapacitet, ki so v lasti občine, ter v opremo in objekte za potrebe delovanja javnih zavodov. Vlaganj s strani Občine Ormož je bilo v letu 2020 nekaj manj kot za 6 milijonov evrov. Občinska uprava Občine Ormož se je skozi vse leto v okviru svojih pristojnosti trudila biti svojim občanom v pomoč in jim nuditi čim boljše storitve.
Tako vam v mojem imenu, kot v imenu celotne občinske uprave, želim v prihajajočem letu predvsem veliko zdravja in mnogo lepih trenutkov, ki jih preživite s svojimi najdražjimi!
Milena Debeljak
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
5
gja oq
Ormoške novice
¡Agftsmelibratija SodlnsKô poîfè
¿i^egrtzîgla afi» v letu 2020 Vidolžini-^S km	Obnova kulturnega doma Miklavž	.-"j^kup.Kalàriceàïi hi®]
Pločniifcanikp+ci	! -Š.anaGjja plaziLVifanciV"^ ' »Xé-	AP OrmpiT
Ormoške novice
Občina Ormož prejela certifikat mladim prijazna občina
Besedilo: Mojca Zorčič, občinska uprava
Inštitut za mladinsko politiko je Občini Ormož podelil certifikat Mladim prijazna občina za obdobje od 2020 do 2024. Certificiranje mladim prijaznih lokalnih skupnosti poteka v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Certifikat je priznanje tistim slovenskim občinam, ki uspešno izvajajo ukrepe s področij mladinskih politik. Posebej smo veseli, da je Inštitut za mladinsko politiko prepoznal naše skupne napore pri izvajanju ukrepov na vseh prednostnih področjih, katerih izpolnjevanje zahteva certifikat Mladim prijazna občina in Občini Ormož podelil ta laskavi naziv za obdobje 2020-2024. Poleg Ormoža sta letos naziv Mladim prijazna občina prejeli še občini Mežica in Slovenj Gradec, 11 občinam pa je certifikat uspelo podaljšati.
Ukrepi s področja lokalnih mladinskih politik so usmerjeni k integraciji vedno novih generacij v posamezne dele življenja družbe, predvsem pa spodbujanju čim hitrejšega osamosvajanja mladih. Pri oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je poseben poudarek namenjen identificiranim prioritetnim področjem participacije, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih, mladinskega organiziranja in skupnih projektov med mladimi in Občino Ormož.
Občina Ormož načrtno obravnava področja mladine, saj ima sprejet Odlok o mladih v občini Ormož, v okviru LAS projekta »Mladi Ormož« se pripravlja Strategija za mlade v občini Ormož, sprejeta je Strategija lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino Upravne enote Ormož, v kateri so kot ena izmed ranljivih skupin posebej označeni mladi. V okviru Ljudske univerze Ormož deluje notranje organizacijska enota Mladinski center Ormož, v katerem je urejeno področje mladinskega dela. Občina Ormož ima vzpostavljen sistem sodelovanja mladih z občino, saj je imenovana Komisija za mladinska vprašanja ter preko neformalnih oblik sodelovanja pridobiva mnenja mladih o mladinskih politikah in mladinskih aktivnostih ter pridobljeno mnenje upošteva pri svojih odločitvah. Občina Ormož podpira delovanje in razvoj mladinskih organizacij, in sicer preko projektnega financiranja, sofinanciranja rednega dela, usposabljanja kadrov - mladinskih delavcev, zagotavljanja prostorov in nudenju finančne podpore Mladinskemu centru Ormož. Občina Ormož ima vzpostavljen sistem informiranja mladih o ključnih zadevah, ki vplivajo na njihovo življenje, in sicer v okviru Mladinskega centra Ormož in Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož. Z ustanovitvijo Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož je vzpostavljen center za spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti, kar je eden izmed ukrepov zaposlovanja mladih. Prav tako v občinski upravi omogočamo opravljanje praktičnega usposabljanja dijakom in študentom. Lokalna skupnost zagotavlja finančne spodbude za (samo)zaposlovanje mladih, oprostitev plačila komunalnega prispevka, promocijo lastnih izdelkov in storitev podjetja, spod-
bujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti ter subvencioniranje obrestne mere in stroškov kredita mladim podjetnikom. Občina Ormož zagotavlja ustrezne pogoje za izobraževanje, saj omogoča formalna in neformalna usposabljanja za mlade in jim nudi infrastrukturno podporo, razpisuje štipendije ter spodbuja vajeniško razmerje v času šolanja. Na področju stanovanjske politike Občina Ormož skoraj vsako leto (odvisno od razpoložljivosti neprofitnih stanovanj, namenjenih najemu) objavlja javni razpis za neprofitna stanovanja v najem, v katerem imajo prednost mlade družine in mladi, hkrati pa imamo sprejeta tudi dva odloka, in sicer: Odlok o pomoči mladim in mladim družinam pri reševanju stanovanjskega problema v občini Ormož in Odlok o subvencioniranju komunalnega prispevka za mlade in mlade družine v občini Ormož. V okviru mobilnosti mladih ima Občina Ormož sprejeto prometno strategijo, ki spodbuja javni prevoz in aktivira večje število prebivalcev k uporabi koles, prav tako občina sofinancira prevoze dijakov Gimnazije Ormož, podpira mednarodno mobilnost mladih in sodeluje z mestom Bytom (Poljska). V Občini Ormož se spodbuja vključevanje mladih, upošteva se njihove potrebe, položaj in težnje. Tako sodelujemo z lokalnimi mladinskimi organizacijami in mladimi pri izvajanju programov in promociji prireditev v okviru Severolandije, festivala Ormoško poletje in Martinovanja. Pri pripravi aktov ali ukrepov na področju mladine sodelujemo z mladinskimi organizacijami in mladimi ter izvajamo projekt Zdravo okolje za zdravo mladino, ki ozavešča mlade o pomenu javnega zdravja, skrbi za zdravo okolje oziroma o vplivu okolja na zdravje posameznika.
Občina Ormož se zaveda svoje vloge pri vzpostavljanju mladim prijaznejšega okolja. V Ormožu obstaja interes po sodelovanju z mladimi in mladinskimi organizacijami in le tako je mladim omogočena aktivna participacija in sooblikovanje take skupnosti, v kateri tako mladi kot odrasli radi živijo. Naloga Občine Ormož je, da mladim zagotavlja prostor, v katerem lahko razvijajo svoje kompetence in veščine ter dosegajo svoje cilje in se tako razvijajo v avtonomnega družbeno odgovornega odraslega. S pridobitvijo certifikata se Občina Ormož, ki se je pri svojem delu na področju mladih že izkazala za uspešno, zavezuje, da bo področje mladih še naprej uspešno sistemsko urejala in v naslednjem štiriletnem obdobju nivo učinkovitosti ohranila oziroma dvignila.
Glasilo Občine Ormož, številka 50, september 2020
7
g¡a m
Ora
Ormoške novice
Občina Ormož prejela certifikat Branju prijazna občina
Besedilo: Mojca Zorčič, občinska uprava
Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2020, je Občina Ormož prejela certifikat Branju prijazna občina za obdobje treh let, ki ga podeljuje Združenje splošnih knjižnic, v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Skupnostjo občine Slovenije. Občina Ormož je v skladu s pravili in pogoji javnega natečaja v letu 2020 prvič kandidirala za naziv Branju prijazna občina. Namen javnega natečaja je promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in ra-
zvoj bralne kulture izvajajo občine. V aktualnih tehnološko zelo spremenjenih razmerah je spodbujanje branja različnih ciljnih skupin prebivalstva in razvijanje dojemanja branja kot vrednote prav poseben izziv in pomembna naloga družbe kot celote. Občina Ormož je v vlogi na natečaj predstavila pestro paleto dogodkov in predvsem povezovanj med različnimi deležniki z različnih področij v skupnem prizadevanju, da bi lokalno okolje obogatili z bralno kulturo. Zaradi pestrosti, povezovanja, vključevanja različnih ciljnih skupin in prikaza sodelovanja vseh društev, vzgoj-no-izobraževalnih zavodov ter različnih zavodov in podpore občine je Občina Ormož pridobila certifikat Branju prijazna občina.
Gimnazija Ormož svojima dijakinjama izdala pesniški zbirki
»Mladost! Kolikšna sila idej in življenja!«
Besedilo: Mag. Blanka Erhartič Foto: Maša Puklavec
V Ormoških novicah smo nedavno že zapisali, da je Gimnazija Ormož vključena v enoletni projekt za nadarjene dijake z imenom RaST - razvij svoj talent, ki ga v okviru finančnih sredstev EU, Ministrstva za izobraževanje in šport RS, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani ter koordinacije II. gimnazije Maribor izvaja na literarnem in likovnem področju. Mentorica dijakom na literarnem področju je magistrica Blanka Erhartič, na likovnem področju pa dijake vodi in usmerja profesorica Janja Rudolf.
Plod mentoriranja se je nedavno odrazil v velikem rezultatu - izšli sta samostojni pesniški zbirki dijakinj. Sandra Kumer je svojo zbirko naslovila Rumeno, ki te hočem rumeno ter jo tudi sama likovno opremila, Ana Zemljič pa je za svojo zbirko izbrala naslov Ona je poet.
Literarna mentorica dijakinjama je bila mag. Blanka Erhartič Mentorstvo vedno znova doživlja kot pozitivno izkušnjo: »Mladost! Kolikšna sila idej in življenja! Mentorstvo nadarjenemu dijaku je dragocena izkušnja. V izjemno veselje mi je bilo tokrat skozi proces pesniške rasti spremljati dijakinji, ki sta svoj talent razvijali pod mojim mentorstvom v projektu RaST. Sandra Kumer in Ana Zemljič sta dijakinji Gimnazije Ormož, pesniški ustvarjalki, pretanjeni opazovalki svojega okolja in izpove-dovalki svojih prepričanj, občutenj in želja. Samomotivirani in visoko angažirani za napredovanje sedaj lahko pokažeta svoj konkretni rezultat.
Ni običajno, da sta pri svojih 18, 19 letih dosegli to, kar mnogi ustvarjalci doživijo običajno v zrelejših letih - ustvarili sta poezijo, ki je za vedno vtisnjena v mozaik slovenskega pesništva in bo zanimivo branje za poznavalce in ljubitelje, za vrstnike in radovedne. Z navdušenjem sem ju usmerjala in spremljala njun ustvarjalni razvoj, predvsem pa neustavljivo željo, da njune besede in razmišljanja stopijo v svet bralcev, da jih delita z drugimi. Sandra, Ana - uspelo vama je in ponosna sem na vaju!«
Mentorica Sandri Kumer na likovnem področju je Janja Rudolf »Redki so ustvarjalci, ki jim uspe uspešno povezani dva popolnoma drugačna svetova ustvarjanja, likovno in literarno ustvarjanje. Drugačna, ampak kljub temu podobna svetova, ki zahtevata od ustvarjalca, da svoja razmišljanja, ideje, želje in spoznanja najprej upodobi v eni obliki, nato pa vse »prevede« v drugo. Zato je Sandra nekaj posebnega, ker ji uspeva prepletati slikanje in poezijo tako, da postaneta eno. Njene slike so osebne izpovedi opazovanja in doživljanja mladega človeka, ki ljubi in čuti. Zato so njene slike pogosto barvite in živahne, z odtenki nadrealizma. Njena likovna dela so zaključene enote, ki zahtevajo od gledalca čas, da »prebere vizualno pesem«. Kot njena profesorica likovne umetnosti sem zelo ponosna, da sem lahko del Sandrinega umetniškega in osebnega razvoja.«
Pesniški zbirki sta izšli istočasno, in sicer že v septembru, žal pa zaradi ukrepov ob pojavu korona virusa javne predstavitve še nismo uspeli izpeljati. Pripravljamo pa predstavitveni posnetek in intervju z avtoricama v živo preko videa za vse, ki se nam bodo želeli pridružiti ob tako pomembnem dogodku. Vsekakor pa bomo za to priložnost javno objavili vabilo, v katerem boste lahko našli tudi spletno povezavo do našega literarnega srečanja.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021	8
8
Ormoške novice
TRIVIA NIGHT @ ORMOŽ GRAMMAR SCHOOL
Besedilo: Nina Cerkvenik Foto: Hana Pižeta
Letošnji evropski dan jezikov (26. septembra) smo na Gimnaziji Ormož obeležili s Trivia night kvizi v naslednjih temah: poznavanje jezika in kulture angleško govorečih narodov, Premier League, Harry Potter, poznavanje slavnih (Celebrities) ter v splošni razgledanosti (General knowledge). Štiri ekipe nadobudnih osnovnošolcev (dve ekipi sedmošolcev ter dve ekipi devetošolcev) so z veliko vnemo in hitrostjo odgovarjale na vprašanja. Nekateri so vedeli odgovor, še preden so jim gimnazijci in dijaki predšolske vzgoje vprašanje do konca pokazali oz. prebrali. Z učiteljem Jernejem sva kot specialista za jezik, bralne aktivnosti, slovnico, besedišče in poslušanje posnetkov ugotovila, da učenci in dijaki vedo neprimerno več. Zaključila sva lahko le, da nama gre poučevanje v razredu najbolje od rok, zato bova pri slednjem tudi ostala. © Po vsakem sklopu so si udeleženci nabrali novih moči s sadjem, sokovi in vodo. Obljubljenega kulinaričnega presenečenja pa jim zaradi korone nismo mogli pripraviti. Ko so oddali vse odgovore, smo se sprehodili po gimnaziji in jim razkazali učilnice ter skrite kotičke, medtem pa je tričlanska komisija vse odgovore še enkrat pregledala. Zmagovalca še ni bilo, saj sta imeli obe ekipi devetošolcev - iz OŠ Ormož in OŠ Velika Nedelja - enako število točk. Presenetili sta tudi obe ekipi sedmo-šolcev, prav tako po ena iz OŠ Ormož in ena iz OŠ Velika Nedelja, ki po številu točk nista dosti zaostajali. Zmagala je ekipa deveto-šolk iz OŠ Ormož. Čestitali smo jim iz srca.
Nauk te zgodbe: Ne potrebuješ veliko, da se zabavaš in preizkusiš v nečem.
Nadaljevanje zgodbe: Za vse ekipe osnovnih šol, ki želijo sodelovati, pripravljamo v decembru in januarju spletno verzijo. Nadgradnja zgodbe: Ni treba zapustiti svoje sobe, da bi sodeloval pri zabavi.
Upanje za prihodnost: Kulinaričnega presenečenja v živo spet ne bo, sem pa prepričana, da bo gospa ravnateljica uredila posladek po pošti!
We're looking forward to seeing you on Zoom. #stay healthy
Likovna kolonija
Besedilo: Janja Rudolf Foto: Janja Rudolf
Kljub negotovim razmeram in nenehnim prilagoditvam trenutni situaciji nam je 9. in 10. oktobra 2020 v prostorih Gimnazije Ormož uspelo organizirati in izpeljati načrtovano likovno kolonijo. Organizirali smo jo v okvirju projekta Rast, ki je namenjen nadarjenim dijakom. Tematski naslov je bil Ustvarjam, torej sem. Tako smo lahko udeležencem zagotovili širino ustvarjanja in različne lastne izrazne možnosti. K sodelovanju smo povabili zunanjo mentorico, akademsko slikarko Jasmi-no Kuharic, sicer tudi bivšo dijakinjo naše šole, ki je udeleženem pomagala z usmeritvami, izkušnjami in nasveti. Na koloniji je sodelovalo 15 dijakov naše šole iz različnih letnikov in obeh programov - gimnazijskega in predšolske vzgoje. Dijakom se je pri ustvarjanju pridružilo tudi 11 likovno nadarjenih učencev iz sosednjih osnovnih šol.
Mladi ustvarjalci so presenetili z motiviko, s katero so dokazali, da ustvarjalnost nima meja in da je v likovni umetnosti vse mogoče. Lotili so se tudi tem, ki so kljub 21. stoletju pogosto tabu, zato moram predvsem izpostaviti njihovo drznost in pogum. Rezultat dvodnevnega ustvarjanja je predstavljen tudi v katalogu in viden na razstavi nastalih izdelkov, ki si jo je mogoče ogledati v Beli dvorani Grajske pristave in bo na ogled predvidoma do meseca februarja 2021.
, TOREJ SEM
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
9
Ormoške novice
Na martinovo Vitez Sodinski prevzel pustno oblast
Besedilo: TED Sodinci Foto: TED Sodinci
Na martinovo, 11. 11. 2020, ki ga imenujemo tudi »mali fašenk«, je ob 11. uri in 11. minut na ptujskem gradu potekala inavguracija 18. princa kurentovanja, ki tokrat prihaja iz občine Ormož in je član Turistično etnografskega društva Sodinci ter vodja karnevalske skupine, Hinko Šoštarič. Princ se bo v svojem 2-letnem mandatu nazival Vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall, ki je svečano zaprisegel in bo prevzel oblast v času pusta ter dobil vlogo protokolarnega mojstra na osrednjih pustnih prireditvah na Ptuju in v okolici.
Turistično etnografsko društvo Sodinci se ukvarja z ohranjanjem etnografske pustne dediščine in sodeluje na kurentovanjih. Zato je med drugimi društvi bilo v poletnih mesecih deležno vabila za kandidaturo 18. princa ptujskega kurentovanja. Kmalu po predlogu svojega kandidata je društvo prejelo odgovor Sveta princev, ki je naznanjal, da je za princa izbran naš član, Hinko Šoštarič. Pričeli smo z iskanjem zgodovinske osebnosti iz vasi Sodinci. Za lik je poskrbela zgodovinarka, Marija Hernja Masten. Prva omemba kraja Sodinci je bila leta 1315, ko je viteški red iz Velike Nedelje imel desetino v Sodincih. Naslednja omemba je iz leta 1320, ko je omenjen Nikolaus von Schephndorf, Nikolas plemeniti Sodinski, ki je bil lastnik gradu ali večje posesti v So-dincih. Grad je imel sodno pravico, zato je vas po njem dobila tudi ime. Nastalo pa je veliko legend o Sodincih in sodinskih graščakih.
Lik princa izvira iz 15. stoletja iz plemiške družine Gall, kar v latinščini pomeni petelin in je njegov zaščitni znak na grbu. Družina Gall je imela v Sodincih kmetije in vinograde. Prinčeva spremljevalka je gospa, slovanskega rodu, Stanka plemenita Gall, s katero sta živela na Sodinskem gradu, ki je bil na Kujzjaku. Duh viteza še danes spi globoko v bogatih grajskih kleteh in hodi po rovih sodinskega rudnika. 18. princ, Vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall, je zapisal: »Moje prinčevsko ime bo Vitez Hinko Sodinski plemeniti Gall. Z mojo gospo Stanko plemenito Gall sem z veseljem in s ponosom sprejel to častno funkcijo. Še posebej mi je v čast, da lahko kot predstavnik društva in karnevalske skupine postanem princ kurentovanja. Kot povezovalec in promotor pustnih dogajanj imam željo, da v času od marti-novanja - malega fašenka - do fašenka razmišljajmo pozitivno in si pomagamo. Tako bomo lažje premagali vsakdanje tegobe. Ohranjajmo naše izročilo, ne de-
lajmo razlik med seboj, ne škodimo nikomur, če mu že pomagati ne moremo. Bodimo ena velika srečna družina, ki naj uživa ob naših ustvarjanjih, ker so ta namenjena prav vam. Zahvaliti se želim TED Sodinci, ki je predlagatelj kandidature. Zahvala velja tudi prijatelju, 17. princu ptujskega karnevala, Darku Cafuti, ki je v meni videl dobrega naslednika. Zahvala gre tudi svetu princev in županji MO Ptuj, ki sta mojo kandidaturo sprejela in me umestila na seznam ptujskih princev. Hvala tudi Mariji Hernja Masten, ker je Sodince vrnila v srednji vek ter poskrbela za vizualno podobo viteza in gospe, ki bosta dve leti s ponosom pripovedovala čudovito zgodbo o sodinski gospodi. Zahvala tudi županu Danijelu Vrbnjaku, ki mi je ponudil pomoč pri mojem poslanstvu, na kar sem še posebej ponosen, saj je v tem takoj prepoznal, da je to dobra promocija tudi za občino Ormož, ki jo turizem in kraj potrebuje. Skupaj lahko naredimo veliko več. Našo skupnost bom z veseljem promoviral, saj nenazadnje tukaj živim; doma pa je vedno najlepše.
Ker se je mali fašenk že začel in s tem priprave na pustni čas, to je moj čas, v katerem pa si želim, da bi skupaj uspeli izpeljati in ohraniti pustne običaje ter obiskovalcem pričarali nekaj nepozabnih trenutkov, ki se jim bodo za vedno vtisnili v spomin. Srečno v prazničnih dneh in ostanite zdravi.«
Prinčevanje se je tako kljub epidemiji COVIDA-19 pričelo, vendar v okrnjeni obliki, saj je izvedba dogodkov negotova. Ampak potomci vitezov se ne damo. Kljub temu se veselo pripravljamo na novi fašenk in živimo v upanju, da nas nekega dne čaka svetlejša prihodnost. Če bodo razmere ugodne in prireditve dovoljene, se vidimo na karnevalih za pusta, kjer bo naš princ, vitez So-dinski, popeljal društvo z novo zgodbo in podobo na pustovanje.
10
Glasilo Občine Ormož, številka 51, december 2020
Ormoške novice
Nova knjiga FTRJÜC
Besedilo: Ciril Ambrož Foto: Ciril Ambrož
V novembru je v samozaložbi Cirila Ambroža izšla knjiga FTRJUC Tokrat sta svoja dela združila pesnik Marko Kočar in fotograf Ciril Ambrož. Knjiga je nastajala kar nekaj časa, saj so od prvih pogovorov do dejanj pretekla leta. Marko Kočar je izbral pesmi, Ciril Ambrož pa jim je dodal prilegajoče se fotografije. Naslov FTRJUC je izbral avtor pesmi, kar je narečni izraz za kajfež. Želel je tudi, da je »ftrjuc« na naslovnici. V času nastajanja knjige je Marka Kočarja bolezen odmaknila. Knjigo naj bi končala, ko pride iz bolnice. Sledile so terapije in operacija. Letos februarja se je Marko poslovil, ne da bi bila knjiga dokončana. Knjiga je nazadnje izšla v tesnem sodelovanju z
FTRJUC
facffjtijc
□ril maaai

Markovim bratom, Matejem. Oblike knjige se je lotila Špela Ambrož, ki je dva različna izdelka s podobno vsebino lepo povezala v celoto.
V želji, da pesmi in podobe Prlekije dosežejo veliko ljudi, je cena knjige samo 5 EUR, kar je komaj za stroške tiska. Javno predstavitev bo knjiga doživela takoj, ko bodo to dopuščali ukrepi. Knjiga FTRJUC je na voljo pri založniku in v TIC Ormož.
Korona nam je presekala več kot 40-letno tradicijo
Besedilo: Tatjana Petek Foto: Tatjana Petek
Pihalni orkester Glasbene šole Ormož že od leta 1977 tradicionalno izvaja novoletni koncert. V samem začetku prav gotovo niti dirigent niti člani orkestra niso predvidevali, da bo to postala dolgoletna tradicija. Skupaj so rasli. Člani orkestra so s svojim vzgledom vzgajali mlajši rod in uspelo jim je tradicijo pripeljati do zavidljivih številk. V orkestru je še danes nekaj članov, ki so orali ledino. Vsako jesen se, ko pridno obiskujemo vaje orkestra, veselimo tega dogodka. Učence naše šole pritegnemo, da radi hodijo na vaje, z zanimivim programom. Skrbimo, da hitro občutijo pripadnost, ki je pogoj, da orkester živi in daje nekaj lepega tistim, ki imajo to radi.
Koncerti so skozi leta pridobivali na kvaliteti. Vsi vemo, da dober glas seže v deveto vas. Zaradi vse številčnejšega obiska koncerta je Dom kulture v Ormožu kmalu postal pretesen. Izvedba koncerta zato že vrsto let poteka v Športni dvorani na Hardeku. Domačini in vsi zvesti obiskovalci koncerta so 28. december vzeli za svoj praznik, ko se prepustijo čarom glasbe, saj ta bogati dušo in dela svet okrog vseh nas lepši in prijaznejši.
Letos žal s težkim srcem tradicionalni koncert v decembru odpovedujemo in ga prestavljamo v čase, ko ga bo mogoče izvesti.
Dragi naši obiskovalci novoletnih koncertov! Hvaležni smo Vam za vsa leta, ko ste nas počastili s svojim obiskom. Žal se zaradi razmer letos 28. decembra ob 19. uri v Športni dvorani na Hardeku ne bomo mogli srečati. Obljubljamo Vam, da
M.

Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
11
Ormoške novice
bomo takoj, ko nam bo omogočeno srečanje na vajah, začeli vaditi program, ki ga imamo v načrtu za omenjeni koncert. Mogoče pa bo tradicionalni Novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož letos prestavljen na toplejši čas. Kdo ve?
Verjamemo, da pa se zagotovo, če ne prej, srečamo v decembru 2021.
Na koncu Vam v imenu Pihalnega orkestra Ormož in kolektiva Glasbene šole Ormož želim, da bi mirno preživeli božično-no-voletne praznike s tistimi, ki so Vam najbližji. Živimo v času, ko zdravje ni več samoumevno. Naj bo zdaj na prvem mestu ravno skrb za zdravje vseh nas, vse ostalo bo počakalo. Še bo čas za naša druženja ob glasbi.
SREČNO!
September - mesec ozaveščanja o demenci
Besedilo: Majda Keček Foto: Majda Keček
Mesec september je leta 2012 Mednarodna organizacija za Alzheimerjevo bolezen (ADI) razglasila za svetovni mesec ozaveščanja o demenci. Z modro barvo in vijolično pentljo, simbolom Spominčice, smo 21. septembra v društvu Spominčica Ormož že tradicionalno organizirali različne dogodke z namenom ozaveščanja o demenci. Slogan letošnjega svetovnega dneva Alzheimerjeve bolezni je bil »SPREGOVORIMO O DEMENCI - KONČAJMO STIGMO«. Naša življenja je v letošnjem letu zaznamovala kriza, ki jo je povzročil virus COVID-19 ter vplival na kvaliteto življenja oseb z demenco in njihovih svojcev. Osebe z demenco pogosto ne razumejo vseh teh ukrepov povezanih z virusom, večkrat tudi ne vedo pravilno uporabljati zaščitnih sredstev in ne vedo spregovoriti o svojih občutkih... Ravno zaradi tega, ker veliko stvari ne razumejo, jim moramo pomagati, biti mirni, potrpežljivi, razumljivi in do njih spoštljivi. Da bi jih lažje razumeli in jim pomagali, je pomembno, da smo o sami bolezni čim bolje seznanjeni. Ozaveščanje o demenci in destigmatizacija le-te pa je osnovno poslanstvo društva Spominčica Ormož. Osrednji dogodek smo, ob upoštevanju vseh vladnih ukrepov, organizirali v septembru v okviru projekta Čaj za dva, ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Namenjen je bil tako strokovni in tudi širši javnosti. Naslovili smo ga SOŽITJE DEMENCE IN GLASBE. Uvodno predavanje je imela prim. asist. Mojca Muršec, dr. med. spec. psih. iz Mariborske bolnišnice. Poudarila je, da na kvaliteto življenja oseb z demenco lahko vplivamo z različnimi metodami, med katerimi ima tudi pomembno vlogo glasba. Center za glasbo se namreč nahaja v predelu možganov, ki pri demenci ostane najdalj časa ohranjen. Pomembno pa je tudi kakšno vrsto glasbe izberemo. Ta mora biti prilagojena vsakemu posamezniku, največkrat je to glasba bolnikove mladosti. V nadaljevanju srečanja je sledila predstavitev društva ZDRAVJE IN GLASBA iz Radencev. Z besedo ga je predstavila družinska zdravnica dr. med. Irena Trojnar Budak, z izbrano glasbo pa je
srečanje obogatil predsednik društva prof. klavirja Berislav Budak. V dopoldanskem času smo pred trgovskim centrom Holermus organizirali info točko, kjer so naše prostovoljke delile informativno gradivo in ozaveščale mimoidoče o demenci. V Centru starejših občanov Ormož pa so ta dan obeležili tako, da so izdelovali modre spominčice - simbol našega društva.
Prostovoljke (iz leve proti desni: Danijela Čurin, Jožica Jurkovič, predsednica Majda Keček in Anica Geč) na Info točki pred Holermus Centrom v Ormožu.
12
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Nova storitev na območju LAS UE Ormož »Mobilni dom«
Besedilo: Senada Škrijer Foto: Senada Škrijer
Ste opazili, da se po cestah občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče Ob Dravi ter naših krajevnih skupnostih vozi avtodom?
Projektni partnerji (Z-eniac so.p., LU Ormož in ZD Ormož) operacije Mobilnost proti osamljenosti (ESRR LAS UE Ormož) želijo z njim v prakso prenesti znanstveno potrjeno ugotovitev, da je mogoče osamljenost odpraviti z druženjem izven lastnega doma, z udeležbo na izletih, ki udeležencem preusmerijo misli iz sebe na druge, kar zmanjšuje osamljenost.
V	okviru operacije delovnega sklopa 6 poteka 15 dni v mesecu program, v katerem se udeleženci seznanijo z vsebino, ki preventivno prispeva k razvoju novih storitev pomoči in oskrbe na domu za zmanjšanje bolezni »osamljenost«.
V	naboru bo sodelovalo najmanj 400 oseb, pri čemer se osebe lahko ponovijo, tako da bo vsak udeleženec lahko 3x sodeloval v programu. Pri prikazu izvedbe nove storitve je pomembno, da udeleženci vedo, da nimajo stroškov s potovanjem in s prehrano, saj si hrano prinesejo od doma. V skupnem prikazu priprave zdravih obrokov na izletu pridobijo nove veščine za zdrav življenjski slog. Prav tako je pomembno, da se seznanijo z možnostmi druženja in izmenjave izkušenj, hkrati pa bodo spoznali območje občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Projektni partnerji vas vabijo, da se jim pridružite in z mobilnim domom premagate osamljenost.
S programom se lahko seznanite na spletni povezavi:
http://www.zeniac.si/projekti/mobilni-dom/207-vzpostavitev-
-nove-storitve-mobilni-dom
Operacija »Mobilno proti osamljenosti«
Izvajanje operacije Mobilno proti osamljenosti se uvršča v tematsko področje Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin, cilj 4.2 - Izboljšanje oskrbe ostarele populacije na domu. Operacija poteka v dveh fazah, prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ostarele populacije na domu ter k bolj dostojanstvenemu staranju in preprečevanju zlorab starejših na način partnerskega sodelovanja.
Operacija se izvaja v sodelovanju med partnerji; socialnim podjetjem Z-Enaic SO.P., Zdravstvenim domom Ormož in Ljudsko
univerzo Ormož.
Z izvajanjem operacije Mobilno proti osamljenosti želijo:
•	izboljšati kakovost življenja na območju LAS UE Ormož za ostarelo populacijo na domu;
•	zagotoviti pomoč na domu (pomoč pri gospodinjskih opravilih in manjših popravilih) kot dopolnitev obstoječim programom zdravstvenega in socialnega varstva z namenom dostojanstvenega staranja;
•	izpeljati program podpore za zmanjšanje osamljenosti;
•	ustvariti novo ponudbo za premagovanje osamljenosti z mobilnim domom in vplivati na zmanjševanje številnih posledičnih bolezni;
•	pripraviti noveliran programa storitev za izboljšanje oskrbe ostarele populacije na domu za območje LAS UE Ormož;
•	vzdrževati medgeneracijsko povezovanje, izobraževanje starejše populacije in ciljnih skupin za funkcioniranje v družbi in ohranjanje fizičnega, socialnega in duševnega zdravja za zmanjšanje osamljenosti;
•	vzpostaviti partnerstvo za izvajanje programov za preprečevanje osamljenosti in izboljšano kakovost življenja ostarele populacije na domu.
Kontakt za dodatne informacije o operaciji: info@zeniac.si ali
na tel. številki 031 689 920.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
13
ga m
Ormoške novice
Besedilo: Stanislav Ivanuša
Uspelo nam je izpeljati šesto raziskavo o zlorabi alkohola in drugih drog na našem območju. Rezultati raziskav nam kažejo konstantno prisotnost drog na našem območju in seveda tudi njihovo zlorabo. Opazen je zlasti zelo lahek dostop do alkohola, tobaka in marihuane ter zelo toleranten odnos do uživanja le-teh. Dotaknili smo se tudi zlorabe športnih drog in zdravil. Raziskave so nam tudi pokazale, kako mladi preživljajo prosti čas, koliko časa preživijo za računalnikom, pametnim telefonom ali drugim elektronskim sredstvom. V zadnjih dveh raziskavah posebej izstopa podatek, da mladi vse pogosteje posegajo po drogah zaradi potrebe, omame, želje po »zadetosti« in z namenom »reševanja« težav. Več podatkov o raziskavi bomo strokovni in laični javnosti posredovali preko lokalnih medijev in na srečanjih, ko bodo ukinjeni omejitveni ukrepi druženja zaradi epidemije virusa COVID-19. Vsi podatki so zajeti tudi v knjižni obliki.
Živimo v času, ki ga je močno zaznamovala epidemija virusa COVID-19. Podatki WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) in podatki nekaterih drugih institucij kažejo, da se je v tem času
povečala uporaba antidepresivov, nasilje v družini, število razvez, spletno igranje iger na srečo, dostop do pornografskih vsebin in še bi lahko naštevali. Posebne študije, ki bi raziskala, kako je no-vonastala situacija vplivala na dogajanje na področju drog, nismo uspeli izslediti. Izkušnje iz zgodovine pa nesporno kažejo, da se je v kriznih časih vedno povečala tudi zloraba drog. Oteženo gibanje in transport pa bosta verjetno vplivala na cene prepovedanih drog.
Pod okriljem Rdečega križa Slovenije, Območnega združenja (RKS OZ) Ormož, že od leta 1998 deluje Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti. Zaradi poznejše delitve na tri manjše občine, se je preimenovala v Medobčinsko lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (LAS). LAS je medresorsko koordinativno telo, ki deluje na področju vseh treh občin z namenom delovanja in sodelovanja strokovnjakov različnih področij (zdravstva, šolstva, socialnega varstva, policije idr.).
Vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali pri izvedbi raziskave o zlorabi drog, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo namenjamo članu LAS, Marjanu Škvorcu, univ. dipl. psihologu, ki je poskrbel za izvedbo ankete ter jo vsebinsko in analitično obdelal.
Zgodba iz naravnega rezervata Ormoške lagune
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Naravni rezervat Ormoške lagune je poleg številnih vodnih ptic in ostalih redkih živalskih vrst znan tudi po vodnih bivolih. Ti so namreč izjemno prilagojeni na takšno vodno okolje, kot je v lagunah. Prav tako pa ne potrebujejo posebne pomoči človeka pri kotenju ali osemenitvi in samice lepo poskrbijo za svoje mladiče. A se je pred kratkim zgodilo nekaj zelo nenavadnega. Samica je svojega mladiča enostavno zavrgla, zato so zanj poskrbeli zaposleni v rezervatu. Čeprav se je zgodba žalostno končala, je zaposlenim prinesla zanimivo novo izkušnjo. Mladička so odnesli v hlev in ga poskušali hraniti na vse možne načine, ki pa jih ni sprejel. Tako se je Franc Kosi, ki je v rezervatu zaposlen preko projekta Centra ponovne uporabe Ormož, odločil, da ga odpelje domov k svoji kravi. Ta je nebogljenega mladiča hitro sprejela in mu kmalu postala nadomestna mati. Dojila ga je in ga nadvse zaščitniško varovala. Ni trajalo dolgo, da so bivoljega mladička s kravo vred pripeljali nazaj v rezervat. Tam sta dobra dva meseca navduševala tako zaposlene kot obiskovalce ... do žalostnega novembrskega jutra, ko je mladiček poginil. Bolezen in delna pohab-ljenost pa sta bili krivi, da ga je mati zavrgla, kar naj bi se pri govedu tudi sicer pogosto dogajalo, pojasnjujejo poznavalci.
Ormoške lagune so nenavadne prebivalce dobile leta 2014
V naravnem rezervatu Ormoške lagune, ki se razteza na 60 hektarjih, je danes 30 bivolov. Kot se spomnimo, so z Nežiderskega jezera
nekaj deset kilometrov od Dunaja na meji Avstrije z Madžarsko leta 2014 pripeljali pet vodnih bivolov. Vsaka takšna naselitev s seboj prinese tveganje, ali se bo prijela. Kot pravi Dominik Bombek, upravitelj Ormoških lagun, boljše ne bi moglo biti, saj vodni bivoli s pašo nadzirajo in zadržujejo preraščanje vegetacije ter na ta način tudi soupravljajo rezervat. Gotovo pa poleg vsega, kar ljubiteljem neokrnjene narave rezervat ponuja, predstavljajo posebno atrakcijo. Tudi nesrečnega bivoljega mladička, ki mu je mater zamenjala krava, si je z navdušenjem ogledalo veliko obiskovalcev.
14
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
ga do
Oral
Mucica Pozitivna Malinca
Besedilo: Društvo za zaščito živali Pomurja Foto: Društvo za zaščito živali Pomurja
Ob pogledu na majhne, puhaste in razigrane kepice nas kar hitro prevzame nežnost in želja, da jih vzamemo v naročje in odpeljemo domov. Vendar mora vsakokrat in vsakdo pred tem dobro premisliti ali ima pogoje, da jim nudi varno in brezskrbno življenje. Pomisliti je potrebno, ali jim lahko nudite varno okolje, kjer bodo živele. Ali ste pripravljeni na stroške kvalitetne hrane in stroške veterinarske oskrbe, stroške za sterilizacijo oziroma kastracijo, da ne bo neželenih mladičev. Šele takrat ko ste vse to dobro pretehtali in se vsi družinski člani strinjajo, da bodo skrbeli za ljubljenčka in ga imeli radi, si lahko izpolnite svojo željo in ga pripeljete domov. Zakaj takšen uvod?
Prepogosto se zgodi, da ljudje kličejo Društvo za zaščito živali Pomurja o bolnih, poškodovanih in zanemarjenih živalih. Največ je klicev zaradi muc, ki potrebujejo pomoč. Bolne ali poškodovane jih neodgovorni ljudje zapustijo, ko bi jih najbolj potrebovale. Če imajo srečo, jih opazijo čuteči ljudje in poskušajo pomagati. Takšno srečo je imela močno prehlajena in zanemarjena muca, ki so jo po klicu na pomoč člani Društva za zaščito živali Pomurja prišli iskati v Ormož. Na koncu moči, bolno in premraženo so jo odpeljali na veterino Šantl v Bolehnečice, kjer vedno priskočijo na pomoč z zdravljenjem in ljubečo oskrbo. Na žalost je test pokazal, da je pozitivna na levkozo. Na veterini so se zelo potrudili, da so jo ohranili pri življenju in jo negovali tako dolgo, da je postala prava cartljiva lepotica. Ozdravili so vse njene težave, le levkoza jo bo spremljala do konca življenja. To pomeni, da bo pri njej potrebno paziti, da ji ne oslabi imunski sistem, da se druži samo z muci, ki jih je ta virus zaznamoval in ne more bivati kot zunanja muca. Ob ljubeči negi bo lahko še dolgo nekomu prijetna družba. Seveda muci z levkozo ni lahko najti doma. Vendar je s skupnimi močmi vse možno in nikoli ne obupamo. Vse kaže, da bo po vztrajnem iskanju najboljšega doma Pozitivna Malinca končno dobila svoj prostor v srcu in hiši, ob novi levkozni sestrici. Srečno, Pozitivna Malinca!
I
I II U
To je samo ena od premnogih žalostnih zgodb muc, ki se je na srečo zaključila z reševanjem njenega življenja. V letu 2019 je bilo samo v ormoški občini podobno rešenih vsaj 70 in v letošnjem letu približno 50 muc. Nikoli ne bomo vedeli, koliko nesrečnih, zapuščenih mucic je žalostno in osamljeno končalo svoje življenje brez pomoči.
Zato odgovorno poskrbite za svoje živali. Ne pozabite, da za vse mladičke ni dovolj dobrih domov. S sterilizacijo oziroma kastracijo muce preprečite neželene mladičke, ki pogosto svoje življenje končajo tragično. Ze eno je preveč. Vsako življenje je dragoceno. Ko se bo Pozitivna Malinca javila iz novega doma, bomo to presrečni objavili na naši fb strani: https://www.facebook.com/dru-stvo.zivalipomurja
Tukaj lahko spremljate naše objave, kjer se vidi majhen delček našega dela. Dnevno smo na terenu in vztrajali bomo tako dolgo, dokler ne bodo ljudje sprevideli, da so živali čuteča bitja, ki so del našega življenja, z nami sobivajo in si zaslužijo spoštljivo ravnanje.
Obeležitev 50. obletnice obstoja in delovanja oddelkov s prilagojenim programom pri OŠ Ormož in 40. obletnice obstoja in delovanja samostojne OŠ s prilagojenim programom v Ormožu
Besedilo: Zaposleni na OŠ Stanka Vraza Ormož
V letu 1970 se je začela v Ormožu pisati zgodba. Nova. Drugačna. Zgodba z velikim srcem. 20. julija leta 1970 je bilo posvetovanje o ustanovitvi oddelkov posebne osnovne šole pri OŠ Ormož. 20. novembra so nato z veliko slovesnostjo pozdravili ustanovitev oddelkov posebne osnovne šole pri OŠ Ormož predstavniki republiškega zavoda za šolstvo, predstavniki Skupščine občine Ormož in učitelji Osnovne šole Ormož. Šola je bila pod pedagoškim vodstvom Posebne osnovne šole Ptuj. Leta 1980 je šola začela delovati popolnoma samostojno.
V letošnjem letu Osnovna šola Stanka Vraza Ormož praznuje -50. obletnico obstoja in delovanja oddelkov s prilagojenim programom pri OŠ Ormož in 40. obletnico obstoja in delovanja samostojne OŠ s prilagojenim programom v Ormožu. Ta obletnica nam zaposlenim in otrokom, ki obiskujejo našo šolo ter njihovim staršem in rejnikom veliko pomeni - kot je velik tudi sam pomen naše šole v okolju. Odločili smo se, da praznovanje, prireditev za javnost prestavimo v naslednje leto, ker nam trenutne razmere ne dopuščajo, da bi ga izpeljali v takšni meri kot ga želimo. Vabimo pa vas, da obiščete našo spletno stran (http://osstankav-raza.splet.arnes.si/) in pokukate v naš mavrični svet ter se za trenutek poveselite z nami ob naši obletnici.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
15
Ormoške novice
Kulturna šola 2020
Besedilo: Barbara Podgorelec, JSKD OI Ormož Foto: Arhiv JSKD
Projekt Kulturna šola, ki pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti poteka že štirinajsto leto zapored, je namenjen osnovnim šolam po vsej Sloveniji, doslej pa je naziv Kulturna šola prejelo že več kot 300 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij. V programe JSKD se vključuje približno 60 odstotkov celotne osnovnošolske populacije. Letos je naziv Kulturna šola prejelo kar 85 osnovnih šol, ki so zadostile pogojem, v ožji izbor za višja priznanja pa se jih je uvrstilo trinajst. Tudi šole iz našega območja sodelujejo v projektu in vsako leto znova s svojim kulturnim udejstvovanjem dokazujejo, da je pri nas ljubiteljska kultura na zelo visoki ravni prisotna na vseh področjih kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja. V letu 2020 so kar tri osnovne šole uspešno podaljšale naziv Kulturna šola in sicer Osnovna šola Sveti Tomaž, Osnovna šola Ivanjkovci in Osnovna šola Središče ob Dravi.
V ponedeljek, 29. septembra 2020, je bila izvedena zaključna prireditev Kulturna šola 2020, ki je v letošnjem letu, zaradi epidemije, potekala v Narodnem muzeju v Ljubljani in ne na šoli, ki je naziv Naj kulturna šola prejela leto poprej, dogodka pa so se žal lahko udeležili le predstavniki šol, ki so prejele posebne nazive. Poleg naziva Naj kulturna šola, ki je v letu 2020 postala Osnovna šola Danila Lokarja Ajdovščina, so na zaključni prireditvi podelili še priznanja v kategorijah, vezanih na velikost šole in za posebne dosežke na devetih kulturnih področjih. Priznanja je podelil mag. Marko Repnik, direktor JSKD, lanska nosilka naziva Naj kulturna šola, Osnovna šola Boštanj, pa je poskrbela za pester kulturni program.
Med prejemniki posebnih priznanj najboljšim šolam v katego-
riji velike, srednje velike in male oziroma podružnične osnovne šole ter priznanj za posebne dosežke na devetih kulturnih področjih, ki s svojo dejavnostjo še posebej izstopajo na posameznih področjih kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja, sta bili tudi Osnovna šola Ivanjkovci, ki je bila prejemnica priznanja za posebne dosežke na področju plesne dejavnosti, Naj kulturna šola leta 2020 v kategoriji male šole in podružnične šole pa je prejela Osnovna šola Središče ob Dravi.
Vsem prejemnicam nazivov in priznanj iskrene čestitke. Za kulturo pa zmeraj stoji množica posameznikov, ki gradijo kulturno omrežje in so motor in gibalo kulturnega in društvenega življenja. Lokalna skupnost, ravnatelji, učitelji, učenci, starši, ljubiteljski kulturni ustvarjalci -hvala vam, saj je z vašo pomočjo, trudom in neizmerno voljo naše življenje bolj kvalitetno, polno, zanimivo in ustvarjalno.
Veselimo se časov, ko bomo sneli maske, saj bo takrat tudi kultura spet zažarela v vsej svoji polnosti.
Lego robotika v OŠ Velika Nedelja
Besedilo: Nina Žnidarič Foto: Nina Žnidarič
V okviru nadstandardnega programa smo na OŠ Velika Nedelja učencem ponudili delavnice LEGO ROBOTIKE. Robotika je učencem, ki jih zanima tehnika in programiranje, izjemno privlačno področje.
Kreativno-tehnične delavnice robotike so potekale vsak torek in sredo v mesecu septembru po končanem pouku. Brezplačen tečaj je obsegal 7 delavnic po dve uri, ki so jih vodili zunanji izvajalci iz podjetja Doxakey.
Učenci so na delavnicah programirali Lego robote. Vse vaje so bile praktično zastavljene, npr. programiranje robotskega sesalca, hkrati pa dovolj enostavne in zanimive, da so lahko učenci svojo ustvarjalnost pretopili v konkretno znanje. Z delavnicami so si učenci pridobili izkušnje s področja robotike in uporabno znanje usmerjeno v prihodnost. Hkrati pa so spodbujali kompetence vseživljenjskega učenja, predvsem kreativnost pri reševanju tehnoloških izzivov in razvoj logičnega mišljenja.
Učenci so delavnice spremljali z izjemnim zanimanjem, zato jih bomo v šoli v prihodnosti ponovno izvedli.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021	880
Ormoške novice
Vrtec Podgorci - projekt Trajnostna mobilnost
Besedilo: Martina Šoštarič Foto: Martina Šoštarič
V šolskem letu 2019/2020 se je Vrtec Podgorci pri OŠ Velika Nedelja na povabilo Ministrstva za infrastrukturo RS in Konzorcija partnerjev (Razvojna agencija Sinergi-ja; Focus, društvo za sonaraven razvoj; Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp; Filozofska Fakulteta Univerze v Ljubljani; IPoP - Inštitut za politike prostora), vključil v projekt Trajnostne mobilnosti.
Pred pričetkom projekta smo starše seznanili na roditeljskem sestanku, bolj podrobno smo jih tudi seznanili z igro Beli zajček. Staršem smo tudi razdelili brošure samega projekta in anketne vprašalnike pred, med in po aktivnosti glede njihovih navad prihajanja v vrtec.
Namen igre Beli zajček je bil otroke in njihove starše spodbuditi, da prihajajo v vrtec na čim bolj trajnosten način: peš, s kolesom, skirojem, rolerji, poganjalcem ali avtobusom. Nekateri starši so bili nad igro navdušeni, nekateri pa tudi skeptični glede prihoda otrok v vrtec. Najbolj jih je skrbela razdalja od doma do vrtca. Zato smo staršem tudi ponudili možnost, da del poti prevozijo, drugi del pa lahko prehodijo peš ali z drugimi okolju prijaznimi prevoznimi sredstvi, saj tako želimo prispevati k zmanjšanju onesnaženosti okolja in spodbujati gibanje pri otrocih. Glede projekta smo se sproti dogovarjali in sodelovali na ravni vrtca, sproti smo tudi obveščali starše. Ostale dejavnosti pa so vzgojiteljice izvajale na ravni oddelka. V končni fazi smo tudi izdelali kartografski prikaz, ki je izobešen v hodniku vrtca, tako da imajo tudi starši vpogled v končni izdelek v sklopu projekta Trajnostne mobilnosti. Kartografski prikaz je označen s problematičnimi točkami v okolici vrtca in predlogi izboljšanja infrastrukture oziroma prometnih režimov. Ko smo prvič predstavili projekt staršem, smo bili kar zaskrbljeni. Navade je težko kar čez noč opustiti in starše je v veliki meri najbolj zaskrbela oddaljenost. Pa vendar smo kasneje ta problem rešili. Starši so tekom celotnega projekta lepo sodelovali, zelo zainteresirani so bili predvsem na začetku. Glede rezultatov anket pa stanje namena oz. cilja projekta ni spodbudno, saj je v zadnjih šestih mesecih pripeljalo otroka v vrtec z avtomobilom 36 staršev od 37 vrnjenih anket.
Je pa res, kot je razvidno iz anket, da je problem pri starših. Za tovrsten način prihoda v vrtec se odločajo, ker se v večini primerov ta način sklada z rutino in obveznostmi ostalih družinskih članov; ker je najhitreje; ker nimajo druge možnosti ... Iz anket je razvidno tudi, da si otroci želijo prihod v vrtec s kolesom, peš in celo z javnim prevozom, ki pa je v
naših vaških naseljih zelo osiromašen. Projekt je bil dobro zasnovan, pokazal je nekaj dobrih in slabih lastnosti naših potovalnih navad. Pomanjkljivosti glede infrastrukture oziroma prometnih režimov smo zaznali celo v bližnji okolici vrtca. Zato pa bo potrebno vložiti kar nekaj truda v samo lokalno infrastrukturo in poskrbeti predvsem za javni prevoz na ravni celotne občine, vasi, krajev itd.
Za konec zato povzetek misli nekdanjega župana iz Bogote (E. P.): »Razvita država ni tista, kjer imajo revni avtomobile. Je tista, kjer bogati uporabljajo javni promet.« (Katarina Otrin... (et al.), 2019).
Koordinatorka projekta: dipl. vzg. Martina Šoštarič
Kartografski prikaz v obliki kolaža so izdelali otroci skupine Navihancev, pod mentorstvom vzgojiteljice Irene Kupčič in Martine Šoštarič.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
17
Ormoške novice
Za učence OŠ Ivanjkovci tradicionalni slovenski zajtrk letos doma
Besedilo: Brigita Fridl Foto: Arhiv šole
Se kdaj sprašujete, zakaj je pomemben zajtrk? Je res pomemben? Ga lahko izpustimo?
Zajtrk zagotovi energijo za normalen začetek dneva, vzpodbuja miselnost, izboljša telesno aktivnost, pozitivno vpliva na psihično in fizično zdravje. Zdravje, ki je v tem času tako zelo pomembno. Pomembno pa je tudi, kaj vnesemo v telo za zajtrk. V šolah se tega dobro zavedamo, zato v OŠ Ivanjkovci že deset let sodelujemo v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. Je pomembno, da je slovenski? Ja, zelo pomembno je, da vzpodbujamo uživanje lokalno pridelane hrane.
Da je zajtrk koristen, da je pomembno, da uživamo lokalno pridelano in domačo hrano, vsega tega učimo naše učence in kljub izobraževanju na daljavo smo tretji petek v novembru izvedli dan dejavnosti: Zajtrk z medom - super dan! V veliko pomoč so nam starši, babice in dedki, katerim smo zelo hvaležni. Organizatorici dneva sta bili ravnateljica Nada Pignar ter učiteljica biologije in kemije Zdenka Rakuša. Izpostavili sta naslednje cilje: krepiti pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani; poznavanje in uporaba tradicionalnih živil za tradicionalni slovenski zajtrk; pomen kratkih verig (domača živila) pri uporabi in uživanju jedi; krepitev živil in jedi, ki jih pripravimo doma in jih sami pridelamo; poznavanje slovenskih znakov kakovosti pri živilih; krepitev in razvijanje lastnih veščin za pripravo zajtrka; sodelovanje/izvajanje mehanske obdelave živil, peka v pečici in pomen higiene pri pripravi obrokov in jedi.
Učence smo preko spletnih učilnic in preko videokonference vzpodbudili k različnim dejavnostim.
Vsi učenci so imeli izbiro sodelovati v izzivu, da v četrtek spečejo kruh, sami ali s pomočjo staršev, babic. V petek zjutraj smo vse učence povabili, da pripravijo pogrinjek in slovenski tradicionalni zajtrk.
Vse ostale dejavnosti so bile diferencirane in prilagojene starosti ter sposobnostim učencev.
Učenci prvega in drugega razreda so s pomočjo staršev risali zajtrk, pa prebirali zgodbe, povezane s hrano. Tretji razred se je po-služil zgibanke učenje poštevanke s sloganom »Zajtrk z medom - super dan.« Učenci četrtega in petega razreda so raziskovali ponudnike lokalne hrane v KS Ivanjkovci. V šestem in sedmem razredu so si ogledali film Med z geografskim poreklom, višja kakovost. V šestem razredu so pripravili deklaracijo živil za zajtrk, ki so ga zaužili. Sedmi razred pa so se poigrali s pregovori o kruhu. V osmem in devetem razredu so si ogledali film Hranilne in funkcionalne lastnosti slovenskega cvetnega prahu. V osmem razredu so učenci ustvarjali s pomočjo jabolk, učenci devetega razreda pa so preučevali cvetni prah.
Če so učenci vse to počeli, pa se prepričajte sami ob fotografijah, ki so jih učenci posredovali v spletne učilnice.
18
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Naj bo tudi naslednjih 15 tako uspešnih
Besedilo: Tjaša Šnajder in Marijana Korotaj Foto: Tjaša Šnajder in Marijana Korotaj
15 let Mladinskega centra Ormož in podelitev državnega priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju Marijani Korotaj
Začetki delovanja Mladinskega centra segajo v leto 2004, ko so bili izpeljani postopki ustanovitve zavoda. Večino dela je opravila takratna direktorica Maja Botolin Vau-potič, v sodelovanju s člani sveta zavoda. Z marcem 2005 se je v Mladinskem centru kot koordinatorica programa zaposlila tudi Marijana Korotaj in tako je mladinski center pričel s svojim delovanjem. Začetki so bili skromni in potrebno je bilo startati iz nule. Mladinski center je najprej deloval v prostorih »Stare komunale« in si večje prostore delil še z drugimi uporabniki. Sejno sobo na Kerenčičevem trgu 11, kjer danes stojita hostel in tržnica, smo si delili s Klubom ormoških študentov. Lokalno podjetje Carrera Optyl nam je podarilo odpisano pisarniško opremo (mizo, stol, omaro), z občine pa smo dobili računalnik in tiskalnik. Ideje pa so bile! Program so sestavljale predstavitve aktivnih mladih, ki so delali ali se izobraževali v tujini, potopisni in filmski večeri, ustvarjalne delavnice, natečaji, strokovna predavanja. A pri vsakem od teh si je bilo potrebno izposojati vso opremo, od stolov, platna, grafoskopa, diaprojektorja, projektorja do prenosnega računalnika. Dogodke smo izvajali v prostorih ormoškega hotela, kjer so nas prijazno in brezplačno gostili vse do njegovega zaprtja, ter v viteški dvorani ormoškega gradu.
V začetku dela smo zbirali elektronske naslove udeležencev in sestavljali bazo za obveščanje. Čez par let smo naročili izdelavo in postavitev spletne strani, socialnih omrežij še ni bilo v Evropi. Facebook smo začeli uporabljati šele leta 2011. Vedno smo dobro sodelovali s šolami, klubi, zavodi, društvi v vseh treh občinah - Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Težko bi našli organizacijo v naši okolici, s katero nismo
sodelovali in izvajali aktivnosti mladinskega centra. V našem programu so imeli prednost vedno posamezniki, strokovnjaki, popotniki iz naše okolice, domači ljudje. Leta 2008 smo skupaj s Klubom ormoških študentov pripravili in izvedli 1. OFAK festival v Ormožu. V začetkih delovanja MCO-ja je Unterhund deloval napol legalno, zato smo uradno začeli dobro sodelovati šele, ko je občina pristopila k urejevanju prostora in so legalno koristili grajsko klet za prirejanje koncertov ipd. V petnajstih letih delovanja se je zamenjalo veliko generacij mladih. V lepem in trajnem spominu ostajajo skupni projekti izgradnje Skate parka z mladimi, akcija urejanja Mestne grabe v sklopu projekta 22 ur, vsakokratne akcije Dnevov za spremembe, ko smo izdelovali klopce iz palet, barvali klopi v parku, lepšali mesto, izobešali lepe misli po drevesih, se družili s starejšimi, jih peljali na sprehod ...
Pa prvi koraki v mednarodno mladinsko delo - ko smo poslali mlade na prvo mladinsko izmenjavo ali ko smo se udeležili mladinske izmenjave na temo socialnega podjetništva v Bruslju. Organizirali smo tudi ogled Evropskega parlamenta, kjer smo obiskali tudi kabinet našega evropskega poslanca. In naši nadaljnji mednarodni koraki, gostili smo 6 mednarodnih prostovoljcev, izvedli prvo mladinsko izmenjavo in na prostovoljski projekt poslali našo prvo prostovoljko Martino Janežič, ki se nam te dni oglaša iz poljskega Ščečina.
In kakšen naj bo mladinski center v bodoče, v kakšnega najstnika naj se razvija, kaj mu želimo na poti odraščanja? Naj ostane mladosten, kritičen, odziven, aktiven doma in po svetu ter neustrašen pred novimi izzivi.
Naj bo vztrajen kot naša dolgoletna sodelavka Marijana Korotaj, ki je letošnja dobitnica državnega priznanja za dolgoletno delo v mladinskem sektorju. Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma njegove popularizacije, prejmejo pa jih najzaslužnejši posamezniki, organizacije in projekti s področja mladinskega dela. Priznanja je podelila ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec. Marijana je tesno povezana z Mladinskim centrom Ormož že od samega začetka in je zagotovo pustila neizbrisen pečat mladinskemu delu, ne samo na lokalni ravni, temveč tudi mednarodno.
Iskrene čestitke Marijanca!
JERUZALEM
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
19
Ormoške novice
Izzivov polno leto -a knjižnice ostajamo z vami
Besedilo: Marinka Vnuk
Foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
Za vse izredno težko leto, ki ga bomo pomnili po epidemiji, strogih ukrepih in omejevanjih, se počasi izteka. V Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož smo se odločili, da ga vzamemo kot izziv in priložnost, ne kot oviro. Kot edina kulturna ustanova v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, ki še naprej nemoteno deluje in vabi v svojo sredo, ostajamo tukaj z vami in za vse vas. Knjižnice smo za svoje uporabnike vedno dostopne, hkrati se pa - še zlasti v obdobju razglašene epidemije - trudimo najti vedno nove načine, da takšne tudi ostanemo. V svoji lokalni skupnosti opravljamo pomembno povezovalno vlogo, ki jo iz dneva v dan še krepimo.
Vrata knjižnice v Ormožu in vseh treh krajevnih knjižnic tako ostajajo še naprej odprta, fizični dostop do gradiva in knjižnih polic pa še naprej možen, seveda ob upoštevanju vseh predpisov NIJZ. Kljub temu pa bralcem priporočamo, da se, kolikor je to možno, poslužujejo brezstične izposoje gradiva, torej da si gradivo po telefonu, v Moji knjižnici ali preko e-pošte vnaprej naročijo in ga v knjižnici le prevzamejo. A v času, ko ljudem močno primanjkuje osebnega stika, pogovorov in drugih vsebin, ki niso vezane na zadovoljevanje osnovnih fizičnih potreb, bralci še kako radi pridejo v knjižnico, izmenjajo nekaj besed ter povprašajo po priporočilu za branje ali novostih na policah - in veseli smo, da jim lahko ustrežemo, predvsem pa, da nam tudi v času širjenja okužb še naprej zaupajo in nas obiskujejo.
Gradiva ormoška knjižnica že dolgo časa več ne ponuja le v fizični obliki. V letošnjem poletju smo zbirki e-knjig prve slovenske eKnjižnice Biblos, ki jih člani knjižnice lahko berejo brezplačno, dodali nove naslove. Novost je tudi mobilna aplikacija Audibook, s katero se lahko na pametnih telefonih poslušajo zvočne knjige - od pravljic za otroke do leposlovja za odrasle. Pomembno podporo pri izobraževalnih procesih, pa tudi za branje za svojo dušo, predstavljajo e-viri, kot so PressReader, preko katerega lahko brezplačno berete domače in tuje časopise ter revije, jim celo prisluhnete in si članke po potrebi natisnete, IUS-INFO, kjer najdete največjo zbirko pravnih informacij v Sloveniji, GVIN, ki je namenjen iskanju poslovnih informacij podjetij, bilanc, deviznih in borznih tečajev ...
kulture. Oba sta potekala v virtualnem okolju, kamor se je žal preselila večina našega družabnega življenja dandanes. Pripravili smo predstavitev vseh štirih organizacijskih enot knjižnice, tako pisno kot z video vsebino. Zakaj se ne bi po ormoški knjižnici enkrat sprehodili nekoliko drugače?
Svoji ponudbi storitev na daljavo smo nedolgo tega dodali še spletno plačilo preko sistema spletnih plačil UJP. Za plačilo članarine ali zamudnine vam ni več potrebno v knjižnico; lahko ga opravite kar od doma, in sicer v okviru storitve Moja knjižnica. V Tednu splošnih knjižnic smo kot novost uvedli še darilni bon. Z nakupom darilnega bona svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem podarite članarino v knjižnici, ki za študente in upokojence znaša 8 €, za zaposlene pa 10 € - majhna cena, da nekomu podarite ves svet.
Konec novembra in v začetku decembra smo obeležili še dva pomembna dogodka: Teden splošnih knjižnic in Ta veseli dan
Prireditvenih dejavnosti od oktobra naprej ne izvajamo. Vsi mladi bralci so vabljeni k opravljanju Pikine bralne značke, starejši bralci pa k opravljanju bralne značke za odrasle, kjer smo rok vrnitve beležk prestavili na 20. december. Za praznični čas za najmlajše pripravljamo že novo virtualno pravljico z naslovom Zavetje. Pridružite se nam na spletni strani, družabnih omrežjih, pri poslušanju radijske oddaje na Radiu Prlek, predvsem pa v prostorih vam najbližje knjižnice. Ostanite zdravi kakor tudi zdravi in z vami ostajamo mi.
20
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Ogled državne tematske razstave Oblo in oglato na gradu Snežnik
Besedilo: Barbara Podgorelec Foto: JSKD OI Ormož
Med 4. septembrom in 13. oktobrom je bila na gradu Snežnik na ogled 7. državna tematska razstava Oblo in oglato, ki jo pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Klasičnega odprtja razstave v letošnjem letu zaradi znanih razlogov žal ni bilo, so pa na Skladu ob priložnostnem odprtju pripravili video prispevek, ki si ga lahko ogledate na spletni strani Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. V videu producentka JSKD za likovno dejavnost, Monika Ivančič Fajfar, spregovori o projektu, izbrana dela pa podrobneje predstavi selektor razstave, Janez Zalaznik.
Akademski slikar Janez Zalaznik je za državno razstavo izbral 60 izmed 266 likovnih del, ki so se v minulem letu uvrstila na eno od desetih regijskih razstav. Na državni razstavi je bilo moč videti 35 slik, 13 skulptur oziroma tridimenzionalnih objektov, 4 dela v keramiki, 6 fotografij, 2 grafiki in 1 multimedijski performans. JSKD je k sodelovanju povabil odrasle ljubiteljske likovne ustvarjalce iz Slovenije ter Slovence, ki delujejo v zamejstvu ali tujini. Osnovno vodilo ustvarjanja za letošnjo razstavo je bilo iskanje kontrasta med oblimi in oglatimi oblikami.
V nedeljo, 20. septembra, smo se na ogled razstave na Notranjsko odpravili tudi domači likovni ustvarjalci in naši prijatelji in podporniki. Nad gradom Snežnik in njegovo okolico smo bili navdušeni. Romantični grad Snežnik na Notranjskem je eden od dveh v Sloveniji z ohranjenimi avtentičnimi interjerji iz druge polovice 19. stoletja. Sprehod skozi štiri grajske etaže nam pričara vzdušje izpred stopetdesetih let, saj so grajske sobe še vedno opremljene s pristnim pohištvom in drugo opremo iz druge polovice 19. stoletja. Saloni in spalnice knezov Hermana in Ulrika, kneginje Ane ter sobe za goste so urejeni prijetno in udobno, napolnjujejo jih številne historistične sedežne garniture
s prvotnim obla-zinjenjem in ornamentirane peči. Stene krasijo družinski portreti, stare fotografije in grafike. Posebnost je soba v egipčanskem slogu z začetka 20. stoletja. K domačemu vzdušju počitniškega bivališča so prispevali klavir, biljard in gledališki kotiček. Sčasoma se je v gradu nabralo precej lovskih trofej, tudi naga-
čeni medved, ki je na gradu že več kot sto let.
Potep skozi grad smo zaključili v prostorih v predzidju, kjer nas je pričakala državna tematska razstava. Kot smo omenili uvodoma, je bilo na ogled izbranih 60 del ljubiteljskih likovnikov, med njimi tudi delo naše domačinke Inne Klemenčič. Innino razstavljeno likovno delo nosi naslov Bravo in kot pravi Inna, predstavlja obraz človeka, ki po nekem mučnem obdobju ozre novo upanje.
Vsi, ki Inno in njena dela poznamo, vemo, da se z veseljem in neustrašno loti tudi zahtevnejših, tematskih nalog in da v slikanju neizmerno uživa, kar se seveda odraža na njenih delih in doseženih uspehih na področju ljubiteljske likovne umetnosti. Na Inno in vse ostale domače ljubiteljske kulturne likovnike smo na OI JSKD Ormož zelo ponosni in se veselimo novih razstav in dosežkov.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
21
Ormoške novice
Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj
Besedilo: Barbara Podgorelec
Foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
V mesecu avgustu smo na območni izpostavi JSKD OI Ormož v prekrasni, več kot tristo let stari zidanici podjetja Puklavec Family Wines - Malek, izvedli že sedmo likovno literarno kolonijo. Kot vsako leto, je bila tudi letošnja kolonija prav posebna. Tema, na katero se je ustvarjalo, je bila »Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj«, kar naša Destinacija Jeruzalem Slovenija zagotovo je, kolonija pa je bila posvečena domačinu, Francu Ksavru Mešku. Kot vsako leto, smo tudi v letošnjem letu v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož in Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož, enoto Ormož, pripravili odprtje razstave del, nastalih na koloniji. Letošnje odprtje je bilo v torek, 6. oktobra 2020, in je potekalo malo prej in v drugačnih razmerah kot smo bili vajeni do sedaj. Slovesnost ob odprtju razstave in peti postavitvi Rastoče knjige Ormoža je potekala na vrtni terasi Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Kot smo povedali že v uvodu, je bila tako letošnja kolonija kakor tudi samo odprtje razstave posvečeno domačinu Francu Ksavru Mešku, slovenskemu pisatelju, duhovniku in domoljubu, veliki osebnosti slovenske zgodovine.
Letošnje odprtje smo obogatili z literarnimi prispevki, ki so nastali na koloniji in jih je predstavila Sandra Kumer z glasbenimi prispevki v izvedbi učencev Glasbene šole Ormož ter s krajšim sestavkom o življenjski poti Franca Ksavra Meška v izvedbi Bernardke Viher in Sandre Janžekovič iz domače knjižnice. V imenu občine Ormož je vse prisotne pozdravila ormoška podžupanja, gospa
Irma Murad, slavnostna govornica pa je bila dr. Etelka Korpič Horvat, ambasadorka društva Rastoča knjiga, ki je v svojem govoru poudarila, da je z novo, že peto postavitvijo Rastoče knjige Ormoža, tudi Ormož učvrstil obstoj in razvoj Rastoče knjige in s tem spodbudil razvoj znanosti, umetnosti, kulture in izobraževanja in razvoj družbe, ki bo varovala človekovo svobodo in človekovo dostojanstvo.
Po izvedenem kulturnem programu v knjižnici so se obiskovalci preselili v Belo dvorano Grajske pristave na ogled nastalih likovnih del, med katerimi lahko najdemo tudi ormoško obeležje Rastoče knjige, ki jo je ustvaril domači likovnik, gospod Bohumil Ripak. V letošnjem letu je skulptura ormoške Rastoče knjige dobila že peto jagodo, ki se ji bodo zagotovo pridružile še mnoge.
22
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
ga do
EU
Razstava in razstavna publikacija Ormoški grad, dom opremljen z okusom, ljubeznijo in s sanjami, Oprema gradu v prvi polovici 20. stoletja
Besedilo: Manica Hartman Foto: Manica Hartman
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, v muzejski enoti Ormož, smo 9. oktobra postavili na ogled razstavo Ormoški grad, dom opremljen z okusom, ljubeznijo in s sanjami, Oprema gradu v prvi polovici 20. stoletja. Na ta dan so bila izvedena javna vodstva po razstavi (ob 10., 12., 14., 16. in 17. uri), predstavljena je bila tudi istoimenska publikacija, kjer je vsa bivanjska oprema celostno in z vsemi do danes znanimi podatki oz. ohranjeno dokumentacijo o njej predstavljena širši javnosti (možno jo je kupiti v muzejski trgovini na Ptuju in v Grajski pristavi v Ormožu). Razstavo in izdajo publikacije je omogočila Občina Ormož, sponzorja pa sta bili podjetji Gregurec d. o. o. iz Zavrča in Agencija Klopotec iz Ormoža.
gbIGQ
V	publikaciji in na razstavi so predstavljeni pohištveni kosi in druga oprema, ki je nekdaj lepšala dom zadnje plemiške lastnice Irme Wurmbrand Georgevits. Opisi in fotografije nam potrjujejo, da je imela lastnica do različnih umetnostnih slogov in do umetnosti nasploh zelo izbran odnos in okus; bila je plemiškega porekla, zaradi česar se njen interjer ni tako zelo razlikoval od drugih gradov.
V	publikaciji je zajetih 100 fotografij različne bivanjske opreme (pohištvo, peči, ogledala, ure, slike, lovske trofeje, knjige, pribor in namizno posodje, ...), ki jih dopolnjujejo fotografije gradu Ormož in Maruševec, grb Wilhelma Wurmbrand Stuppacha, Irmine družinske fotografije, dve družinski drevesi (rodbine Pongratz in Wurmbrand Stuppach) in gradivo Zgodovinskega arhiva Ptuj (npr. račun otroške postelje, kuhinjskega pohištva, ipd.). Na razstavi je na ogled 15 pohištvenih (last Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, last/hramba Občine Ormož ali v zasebni lasti) in drugih kosov bivanjske opreme, ter več foto povečav, ki prikazujejo opremo gradu predvsem v tridesetih in osemdese-
tih letih preteklega stoletja.
Predvsem zaradi umetniške kvalitete pa tudi mojstrske izdelave in visoke zgodovinskopričevalne vrednosti so toliko dragocenejši še ohranjeni pohištveni kosi, peči, slike od 17. do 19. stol., redki dragoceni knjigi, ura in lestenca ter tudi druga oprema, katere nahajališče danes ni znano. Na gradu je bila tudi oprema, ki ni imela kakšne večje vrednosti, a je bila vendarle del njihovega doma in kot taka pričevalka nekdanjega časa in življenja. Opisi opreme so povzeti večinoma iz treh popisov opreme (iz leta 1935, 1970 in 1987) in druge razpoložljive dokumentacije, ki se nanaša na opremljenost ormoškega gradu v obravnavanem obdobju (opisi ne povzemajo vseh podatkov, ampak zgolj osnovne oz. pomembnejše). V veliko pomoč so bili tudi mnoga tuja in domača strokovna literatura in spletni viri, pomoč strokovnih sodelavcev in sodelavk ter lastnikov še ohranjene opreme. Pri tem velja še posebej omeniti, da gre za prvo publikacijo s to tematiko, saj predstavlja bivanjsko opremo ormoškega gradu zadnjih plemiških lastnikov zbrano na enem mestu in vse do danes znane podatke o njej.
Razstava bo na ogled od 9. oktobra 2020 do 31. januarja 2021 v odpiralnem času ormoške muzejske enote, kjer lahko dobite tudi vse podrobnejše informacije. Do danes si je razstavo ogledalo okrog 160 obiskovalcev.
Publikacija Ormoški grad, dom opremljen z okusom, ljubeznijo in s sanjami, Oprema gradu v prvi polovici 20. stoletja je lahko tudi lepo poslovno ali zasebno darilo, saj tako v zasebnem življenju kot tudi v poslovnem svetu največ štejejo odnosi. S knjigo podarite nova znanja, sprostitev, navdih in širino duha. S knjigo podarite dobro zgodbo, z njo zaželite dobro življenje. Lepo vabljeni k branju in nakupu.
Avtorica razstave, publikacije: Manica Hartman Sodelovanje pri publikaciji: Ana Kaučič
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
23
Ormoške novice
MPI Ormož prejel priznanje
»Naj podpornik socialne ekonomije«
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Projekt SOCIOLAB si prizadeva za nova delovna mesta in vključujočo družbo ter vključuje tudi nagrajevanje socialnih podjetnikov, zadružnikov, posameznikov in organizacij, ki delujejo na področju socialne ekonomije s posebnimi priznanji. Eno izmed teh je priznanje »Naj podpornik/-ica socialne ekonomije 2020«. Letošnje leto je to laskavo priznanje prejel Mrežni podjetniški inkubator Ormož.
Ormoški MPI deluje od leta 2011. Zainteresiranim ponujajo znanje in infrastrukturo za ustanavljanje podjetij ter tako zagotavljajo podporni steber podjetnikom v lokalnem okolju. Kot posebno poslanstvo je tudi podpora pri ustanavljanju socialnih podjetij. V okviru projekta »SocioLab« so prepoznali tudi ugodne posledice v lokalnem okolju. »MPI Ormož socialnim podjetjem nudi strokovno podporo na pravnem področju ter mentorstvo in svetovanje pri prijavah na razpise ter trženju,« pojasni direktorica POLONA KUKOVEC LAKOTA. Poslovne prostore trenutno nudijo štirim socialnim podjetjem in zaposlitvenemu centru, med katerimi je tudi prvo socialno podjetje v Sloveniji - Center ponovne uporabe, ki je svojo pot začelo prav v MPI Ormož. Podelitev priznanj je potekala sredi septembra na Ptuju v okviru zaključka mednarodne konference projekta 2SoKrog. Podeljeni sta bili dve priznanji, prvo za Naj socialno podjetje ali zadrugo -to je osvojila zadruga Kooperativa Dame iz Maribora - in drugo za Naj podpornik/-ica socialne ekonomije 2020 v Podravju, ki je bilo dodeljeno Mrežnemu podjetnemu inkubatorju Ormož.
Društvo "Prleški železničar" sodelovalo na pomembni razstavi v Bad Radkersburgu (avstrijska Radgona)
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Društvo "Prleški železničar" sodelovalo na pomembni razstavi v Bad Radkersburgu (avstrijska Radgona)
Tudi DRUŠTVO PRLEŠKI ŽELEZNIČAR (Osluševci) je sodelovalo na pomembni razstavi v »stari orožarni« v Bad Radkersburgu. Gre za pomembno razstavo, ki obeležuje spomin na štiri pomembne dogodke v zgodovini avstrijske Radgone:
-	135 let železniške proge Špilje-Radgona
-	130 let železniške proge Radgona-Ljutomer
-	100 let od prihoda prvega vlaka v mesto Bad Radkersburg
-	75 let od razstrelitve železniškega mostu čez reko Muro
12. julija 1885 je bila uradno odprta 31-kilometrska lokalna žele-
zniška proga od Spielfelda preko Murecka do Bad Radkersburga. Pet let kasneje je bila železniška proga podaljšana za 26 kilometrov čez Muro do Ljutomera. Drugi zgodovinski mejnik je bil 3. avgust 1920. Po umiku vojakov SHS, ki so mesto zasedli po prvi svetovni vojni, je spet vozil prvi vlak iz Gradca v Bad Rad-kersburg.
12. aprila 1945, ko so nemške čete, ki so se umaknile, razstrelile železniški most, tri dni kasneje pa tudi most čez Muro, se je zgodovina železnice zaključila. Od takrat železniški most ni bil obnovljen, cestni most je bil obnovljen šele leta 1952. Štiri spominska leta so zdaj v središču posebne razstave, ki jo je interesna skupina "Neue Radkersburger Bahn" ustvarila skupaj z tamkajšnjim muzejem v »stari orožarni«. Razstavo so pripravili Beatrix Vreca in njena muzejska ekipa, razstavne table pa oblikovali v nemškem in slovenskem jeziku. V ta namen so bili upo-
24
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
rabljeni zgodovinski posnetki, ki še niso bili prikazani. Na razstavi je sodelovalo tudi DRUŠTVO PRLEŠKI ŽELEZNIČAR, ki je na ogled postavilo železniško maketo, uniforme in promocijsko gradivo. Možnost sodelovanja na tej razstavi pa si društvo šteje za izjemno čast in dokaz, da v smeri povezovanja ljubiteljev železničarske dediščine delujejo uspešno tudi čez mejo. Predvidoma bo razstava na ogled tudi v Gornji Radgoni, Radencih, Ljutomeru, Murecku in Spiel-feldu. »Naš cilj je povezati regijo (tudi) z železnicami v okviru projekta EU,« je poudaril župan avstrijske Radgone, Karl Lautner.
(povzeto po prispevku v meinbezirk.at)
Kolesarska humanitarna akcija stanovalcem CSO Ormož prinesla novi sobni kolesi
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Ustanova doktorja Antona Trstenjaka in slovenski kolesarji so v sodelovanju z občino Ormož in s Športno zvezo občine Ormož ter Sokolskim društvom Ormož v začetku oktobra Domu starejših občanov podarili dve sobni kolesi za vadbo.
Sredstva za nakup so prispevali udeleženci kolesarskih maratonov »S kolesom po Slovenskih goricah«, ki so potekali 20. avgusta ter 11. in 12. septembra v organizaciji Sokolskega društva Ormož, Športne zveze Ormož ter Občine Ormož. Maratonov s humanitarno noto so se udeležili tudi mnogi ormoški ljubiteljski kolesarji, kar je bilo seveda samoumevno, je ob primopredaji dejal ljubiteljski kolesar Zlatko Klemenčič. Projekt je finančno podprla tudi občina Ormož. Že sam projekt »S kolesom po Slovenskih goricah« je odlična zamisel, meni župan Danijel Vrb-njak, če pa je še humanitarno usmerjen, pa ima še večjo težo. Primopredaja je potekala na grajskem dvorišču. Za prevoz so poskrbeli hardeški gasilci, sobni kolesi pa so Domu starejših občanov oziroma direktorici doma Janji Jurkovič predali župan občine Ormož, Danijel Vrbnjak in ljubiteljski kolesar Zlatko Klemenčič ter izvršni direktor Ustanove dr. Antona Trstenjaka, Dušan Gerlovič. Ravno Gerlovič pa je bil pobudnik te akcije in kot je dejal v nagovoru ob primopredaji, je bila akcija izpeljana tudi v čast njegovi materi, Ormožanki Pepci Gerlovič, ki je v njenih aktivnih letih nikoli nismo videvali drugače kot na kolesu.
Sobni kolesi sta tako nova dobrodošla pripomočka, ki pomenita dodano vrednost splošni športni dejavnosti starejših, ki bivajo v Domu, je potrdila direktorica CSO Ormož, Janja Jurkovič.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
25
Ormoške novice
Jesen je prinesla prvo trgatev v ormoškem mestnem vinogradu
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Zadnjo nedeljo v septembru je v ormoškem mestnem vinogradu potekala PRVA trgatev. Trgatve so običajno prijetni dogodki, zato kljub omejitvam ni bilo nič manj veselo tudi tokrat v Ormožu.
Od uresničitve ideje in dejanske zasaditve dvestotih trt ŠIPONA v mestnem vinogradu sta minili dobri dve leti. Trte so bile za-sajane 7. maja 2018 in tako smo letos doživeli prvo trgatev, kar vsak vinogradnik šteje za velik dogodek in nenazadnje tudi uspeh. Toliko bolj vesela in odlično zastavljena pa je bila prva trgatev v mestnem vinogradu. Po rezu trte v februarju in postavitvi klopotca sredi avgusta, je bila trgatev že tretja družabna prireditev v vinogradu v letošnjem letu. Zaradi ukrepov za zaščito pred koronavirusom organizatorji niso posebej oglaševali dogodka, ampak se je kljub temu zbralo precej ljudi, ki so želeli biti zraven in pomagati pri delu. Dogodek so organizirali Občina Ormož, Javni zavod za turizem, kulturo in šport ter Turistično-kulturno društvo Miklavž pri Ormožu, ki je tako kot običajno pripravilo kulturni program, vodenje dogodka in pogostitev za vse prisotne. Še posebej se je smejalo Mitji Slavincu, vodilnemu delavcu v mestnem vinogradu, ki je skrbel, da so bila tekom leta vsa dela v vinograda dobro opravljena. Potekala pa so pod budnim očesom skrbnika Martina I. Ormoškega (Saška Štamparja), ki je pridelek pohvalil: »Pridelek je obilnejši, kot smo pričakovali. Pričakujemo, da bo nekje od 150 do 200 litrov vina.« Zadovoljno je še dodal: »Lega mestnega vinograda je ugodna za šipon. Pohvaliti pa moram ekipo, ki je vinograd lepo negovala, da je lahko dobro obrodil. Zaradi nižine in lege med parkom in hišami je sicer nekaj več vlage, zato se je tudi začel pojavljati cik, a pridelek je lep, dober in tudi sladek.«
Po uvodnem kulturnem programu s pozdravnimi nagovori so trgači dobili navodila in opremo za trgatev ter začeli z delom. Organizatorji so trte razdelili z napisi, tako da so gostje natančno
vedeli, kam se morajo razporediti. »Prvič, da ne bodo vsi na enem kupu, drugič pa zato, da se delo hitro opravi,« je pojasnil Martin I. Ormoški. Niso manjkali niti »putarji in prešarji« niti »muzikanti« in pesem, ki je spremljala delo v vinogradu. Med posebej povabljenimi gosti so poleg župana občine Ormož Danijela Vrbnjaka in direktorja JZ TKŠ Andreja Vršiča, poslancev, svetnikov ter drugih, bili tudi župani sosednjih občin in vsi so imeli nalogo obrati vsak svoj trs. Pomembni gostje na prvi trgatvi pa so bili tudi častni občani. Milan Ritonja, je dejal, da se je vabilu z veseljem odzval. Takšen dogodek se mu zdi dokaj pomemben, kljub temu da se sam po strmini med trte ni podal. Kar se tiče njegove prisotnosti pa je dodal, da gre za še eno plat čuta pripadnosti, ki častnemu občanu, poleg vseh ostalih zaslug, daje veličino njegove biti. Pa za tradicijo gre, ki pa je na prizorišče zvabila tudi ostale prisotne.
Med tradicionalnimi dejanji so na koncu trgatve izvedli še gesto »napojitve trte«. Častno dejanje so opravile podžu-panja Irma Murad, poslanka Mojca Žnidarič in kogovska vinska kraljica Nives Plemenič. Sledilo je »prešanje« in druženje ob malici. Gotovo bi prva trgatev sredi Ormoža bila množično obiskan dogodek, če situacija ne bi bila takšna, kot je. Upajmo, da bo prihodnje leto v času trgatev Covid-19 le še grenak spomin.
26
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
KTV Ormož praznuje 25 let delovanja
Ormoške novice
Besedilo: Karolina Putarek Foto: Karolina Putarek
Po začetku gradnje omrežja kabelske televizije v Ormožu in okolici leta 1991 in s pridobljenim uporabnim dovoljenjem leta 1994 je dozorela ideja, da bi znotraj kabelskega omrežja občina Ormož z okolico imela svoj kanal oziroma interni televizijski program, kjer bi si naročniki lahko ogledali posnetke različnih domačih dogodkov. Tako se je po ureditvi vse potrebne dokumentacije v začetku leta 1995 rodil novi lokalni medij -KTV ORMOŽ.
Tehnično podporo in tudi streho nad glavo je ormoški televiziji kar 20 let nudil Danilo Ivanuša oziroma njegovo podjetje Elektro ISM, ki je delovalo tudi kot skrbnik nekdanjega omrežja kabelske televizije. Danilo Ivanuša, ki je v bistvu pionir medija KTV Ormož, je kmalu ob sebi zbral nekaj entuziastov in nastajati so začele prve oddaje iz domačega televizijskega studia. Prva oddaja, ki je navduševala domače gledalce, je bila »Zluftana slatina«. Kmalu pa so začele nastajati tudi informativno-magazinske oddaje. Utrip Ormoža je tako nastajal najprej enkrat mesečno, potem na štirinajst dni, od začetka leta 2000 pa vsak četrtek, tako kot je to še danes. Številka oddaje Utrip Ormoža se tako približuje že tisočici, kar pomeni blizu šest tisoč zabeleženih dogodkov v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Do danes je KTV Ormož svoj program dopolnila še s pogovorno oddajo Med nami povedano ob ponedeljkih, Z domačih odrov ob torkih, s športnimi oddajami ob sredah, z oddajo Aktualno ali O zdravju
z Alenko ob petkih in z vsakodnevno oddajo Glasbeni spomini. Gre za oddaje iz lastne produkcije, sicer pa dnevni do 10-urni program dopolnjuje z oddajami drugih produkcij. KTV Ormož je danes vidna v vseh omrežjih Telemacha in Telekoma po Sloveniji. V času analogne televizije je oddajo Utrip Ormoža (2002-2016) v svoj program redno vključeval tudi Regionalni center RTV SLO v Mariboru, kar je oddaji že takrat dajalo možnost širše gledanosti. Studio KTV Ormož je, v letih od 2002 do vključno 2006, s svojimi prispevki dopolnjeval tudi oddajo Ljudje in zemlja ter druge informativne oddaje Regionalnega centra RTV SLO Maribor (TELE M) in informativno oddajo Mreža nekdanje ljubljanske PIKA TV.
Od avgusta 2015 KTV Ormož deluje v Domu kulture Ormož. Snemalni del in postprodukcijo ji s svojo ekipo nudi Uroš Krstič s. p. Želimo si, da bo vse najzanimivejše dogodke od tod okrog, pa tudi promocijo tega konca Slovenije, v domove svojih gledalcev prinašala še vsaj dvakrat toliko let ...
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
27
Ormoške novice
Obnova štorkljinih gnezd v občini Ormož
Besedilo: Jana Čavničar Foto: Dominik Bombek
Bela štorklja (Ciconia Ciconia) je znana prebivalka severovzhodne Slovenije, čeprav naseljuje tudi druge dele države. Število belih štorkelj se je v zadnjih letih v Sloveniji povečalo, vendar pa se je njihovo število v severovzhodnem delu na žalost zmanjšalo, saj jo na našem območju najbolj ogroža intenzivno kmetijstvo in predvsem izginjanje travnikov. Bela štorklja gnezdi samo v človeških naseljih, naravnih gnezdišč praktično ne uporablja več. Po navadi gnezdijo na električnih drogovih in dimnikih. Veliko, do 2,5 m visoko in do 2 m široko štorkljino gnezdo je zgrajeno iz večjih vej, trave in zemlje. Štorklja vsako leto gnezdo dogradi, zato lahko z leti postane zelo veliko in težko. Zaradi vsakoletnega dograjevanja je lahko gnezdo staro več deset let in tehta tudi več kot 500 kg. Zaradi svoje teže in neustrezne podlage se gnezda pogosto nagnejo, razpadejo, se porušijo ali padejo na tla. Ob tem je nujno, da se gnezda spremljajo ter sanirajo, skladno s strokovnimi določili Zavoda RS za varstvo narave in usmeritvami Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki imata izkušnje in znanje o ekoloških zahtevah bele štorklje.
ni stroški nižji od preselitve gnezda, prav tako se lahko zgodi tudi, da štorklja ne sprejme nove lokacije gnezda. Obenem se bo poskrbelo tudi za zaščito električnih žic s plastificiranjem, tako da ne bodo nevarne za štorklje, saj jih nezavarovane žice življenjsko ogrožajo.
V kraju Osluševci se je štorkljino gnezdo nahajalo na dotrajanem električnem A-drogu, zraven vaškega doma Osluševci. V tem času potekajo dela, saj se bo zračni vod kabliral v zemljo, dotrajani A drog pa se je nadomestil z novim drogom na isti lokaciji. Tudi tukaj štorklje gnezdo vsako leto pridno dograjujejo, zato je bilo potrebno glede na težo gnezda novi steber dobro stabilizirati v zemljo z betonskim nosilcem. Elektro Maribor, enota Ptuj, je doniralo drog ter izvedlo prestavitve gnezda, DOPPS pa je doni-ral podstavek za gnezdo. Poseg se je izvedel v navzočnosti DO-PPS ter z vednostjo Zavoda RS za varstvo narave. Te simpatične ptice so potencialno ogrožena vrsta, saj razen nameščanja podstavkov nimamo drugih ukrepov varovanja bele štorklje pri nas. Če se bodo nadalje krčili mokrotni in ekstenzivni travniki, ki so njihovi prehranjevalni habitati, se bela štorklja ne bo več vračala k nam.
Tudi po občini Ormož še lahko najdemo več gnezd bele štorklje. Eno najbolj opaznih je v samem centru mesta Ormož, na dimniku stavbe na Kerenčičevem trgu 1. Tamkajšnje gnezdo se je zaradi svoje teže in premajhne velikosti ter dotrajanosti dimnika, ki ni zadostno podpiral gnezda, pričelo rušiti in razpadati, na kar so že opozarjali zaskrbljeni domačini. V mesecu septembru, ko se je štorklja že odpravila na prezimovanje, so se pričele priprave na sanacijo gnezda ter dimnika. V soboto, 7. 11. 2020, je bila opravljena odstranitev gnezda z dimnika, ki so jo opravili gasilci PGD Ormož in PGD Ljutomer v sodelovanju s strokovnjakom Dominikom Bombekom iz DOPPS ter vodjo občinskega režijskega obrata Alešem Plohlom. Gnezdo je imelo premer cca 2 m in 1 m višine. Ob odstranitvi je predimenzionirano gnezdo sicer v večji meri razpadlo, vendar pa se je na srečo ohranilo dovolj gnezdilnega materiala, ki se ga bo uporabilo in oblikovalo v obliko gnezda na novem kovinskem podstavku. Podstavek z ohranjenim gnezdom je bil prepeljan v Naravni rezervat Lagune in bo tam počakal na končano sanacijo dimnika. Ukrepati bo potrebno tudi na Vitanu. Štorkljino gnezdo lahko opazimo na električnem drogu nad avtobusnim postajališčem, zraven gasilskega doma Vitan, če se peljemo po lokalni cesti Središče-Vuzmetinci. Pri pregledu vitanskega gnezda, ki je bil opravljen 18. 11. 2020, nam je pomagal Elektro Maribor, enota Ljutomer. Zaradi iztrebkov in padajočega gnezdilnega materiala na javne površine je nastala potreba, da se pod gnezdo namesti kovinska konstrukcija v obliki lijaka oz. krožnika kot lovilca materiala, ki se bo pritrdil na električni drog z objemkami ter bo zaustavil padanje raznega materiala iz gnezda. Iztrebke in gnezdilni material v krožniku bo potrebno očistiti po gnezditvi štorkelj, to je v obdobju med oktobrom in februarjem. Takšne rešitve so se pokazale za učinkovite pri reševanju tovrstnih težav, saj so finanč-
Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo DOPPS pod vodstvom Dominika Bombeka, za koordinacijo in strokovne usmeritve pri sanaciji gnezd ter donirane podstavke, PGD Ormož in PGD Ljutomer ter Elektru Maribor (enoti Ptuj in Ljutomer) za vso tehnično in profesionalno pomoč, brez katere ne bi šlo.
Reševanje gnezda na Kerenčičevem trgu 1
28
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
Ormoške novice
Moč hvaležnosti
Besedilo: Blaža Krasnik, mag.psih.
Hvaležnost lahko opišemo kot posameznikovo nagnjenost k prepoznavanju in cenjenju vsega, kar je vrednega v njegovem življenju. Kadar smo hvaležni, doživljamo pozitivna čustva. Raziskave s področja hvaležnosti kažejo, da se hvaležnost povezuje z dobrim duševnim zdravjem, večjim zadovoljstvom z življenjem, občutenjem sreče in nižjo ravnjo duševnih težav. Kadar doživljamo hvaležnost, je naša pozornost bolj usmerjena na pozitivne vidike. Iste dražljaje (dogodke, situacije, odnose itd.) si razlagamo bolj pozitivno, kar nam omogoča, da se lahko bolj uspešno spoprijemamo z izzivi, ki nam jih prinaša življenje. Hvaležni posamezniki izkazujejo višji nivo optimizma in nižji nivo stresa. Raziskave pa so pokazale, da se hvaležnost povezuje tudi z boljšim fizičnim zdravjem.
zanost hvaležnosti s psihičnim in fizičnim blagostanjem. Posamezniki, ki so redno izvajali vaje hvaležnosti so poročali o večjem zadovoljstvu z življenjem, boljšem počutju, pogostejšem doživljanju pozitivnih čustev in večji povezanosti z drugimi. Ena izmed takih vaj, ki je zelo preprosta in jo lahko izvajamo sami, je pisanje dnevnika hvaležnosti. Namen vaje je razmisliti o preteklem dnevu ali tednu ter zapisati tri (specifične) stvari, za katere smo hvaležni, da so se nam zgodile. Pisanje dnevnika v nas vzpodbudi zavestno prepoznavanje in osredotočanje na pozitivne stvari, ki so se nam zgodile.
Hvaležnosti se lahko priučimo oziroma jo lahko načrtno razvijamo. Številne raziskave govorijo o tem, kako učinkovite so lahko že enostavne in kratke vaje hvaležnosti, ki jih izvajamo kontinuirano. Ugotovitve omenjenih raziskav kažejo na pove-
V današnjem času, v katerem se zaradi hitrega tempa življenja, vse premalo zavedamo in cenimo, kar imamo, je še kako dobrodošlo prakticiranje hvaležnosti. Naj hvaležnost postane vaša navada.
Občina Ormož je prejela laskavi naziv Čebelam najbolj prijazna občina v letu 2020
Besedilo: Nataša Klemenčič Štrukelj
Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu že tradicionalno organizira natečaj za izbor Čebelam najbolj prijazne občine s ciljem, da nagradi občine za dobro sodelovanje s čebelarji na njihovem območju in spodbudi ostale občine k bolj aktivnemu sodelovanju s čebelarji. Projekt, ki traja že vrsto let, je prinesel naziv Čebelam najbolj prijazna občina že številnim občinam, ki so sodelovale na razpisu. Na posvetu ob dnevu čebelarskega turizma, ki je potekal virtualno, to je bilo 4. decembra 2020, smo razglasili čebelam najbolj prijazne občine 2020. Priznanje in naziv Čebelam najbolj prijazna občina 2020 je prejela občina Ormož. Občina bo prejela prehodni leseni pokal, ki ga bomo predali osebno, ko bodo razmere dopuščale. Občini Ormož iskreno čestitamo in želimo še naprej vrsto uspešnih projektov in medsebojnega sodelovanja.
29
Ormoške novice
Tržnica Ormož
Praznični čas nas še posebej spominja na otroštvo in domačo lokalno hrano, ki smo jo nekoč imeli na krožnikih in če imamo srečo, jo imamo tudi danes. Kulinarično doživetje oz. izkušnja je ena od trendov sodobnega časa. Povezana je z okusom, skrbjo za zdravje, vračanjem k tradiciji, naravo, lokalno hrano in trajnostjo.
Tržnica Ormož združuje ponudnike lokalnih kmetijskih izdelkov in živilskih proizvodov ter občasno tudi rokodelcev treh občin (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž) in drugih. Število ponudnikov se na tržnici z leti povečuje. Tudi obiskovalcev tržnice je vsak dan več. Z medsebojnim spoznavanjem ponudnikov in obiskovalcev tržnice narašča tudi zaupanje v kakovostno pridelane in predelane kmetijske izdelke in živilske proizvode. Več kot polovica ponudnikov na tržnici je prejemnikov Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija (KBZ JS). Hkrati so tudi predstavniki naše destinacije, saj s svojo edinstvenostjo in kakovostjo vabijo obiskovalce v naše kraje tudi iz tujine, ko nam je to omogočeno.
Živimo v času epidemije, ko je še bolj pomembno, da nakupuje-mo na tržnici. Tržnica ponuja številne prednosti: nakup direktno od ponudnika, velika izbira lokalnih kmetijskih pridelkov in živilskih izdelkov na enem mestu, izbrane kmetijske pridelke in izdelke si lahko rezervirate v naprej, denar, ki ga porabimo za nakup na tržnici, ostane na lokalnem območju, ob obisku Tržnice Ormož ponudniki z vami delijo tradicijo, zgodovino, del svojega življenja, košček srca in prleške duše. Zaradi dodatnih ukrepov za preprečevanje širjenja korona virusa je poskrbljeno za večjo varnost, saj ponudniki prodajajo na prostem, v enosmernem pristopu do stojnic, razkužili, obraznimi maskami idr.
Z nakupi na tržnici posredno prispevate tudi k ohranjanju delov-
nih mest, k dodatnim delovnim mestom, ohranjanju lokalno pridelane hrane, ohranjanju tradicionalnih kulinaričnih izdelkov in še mnogo več.
Vabimo ponudnike, ki pridelujejo pridelke na kmetiji in živilske proizvode, da se nam pridružijo na tržnici. Večkrat je bila izražena želja obiskovalcev in tistih, ki ne morejo obiskati tržnice ob petkih dopoldan, da bi si želeli odprto tržnico ob sobotah. Prav tako vabimo ponudnike, ki so spretni v rokodelskih izdelkih, da se nam pridružijo na tržnici, ko bo ponovno omogočena prodaja le-teh izdelkov. Ste že večkrat razmišljali, da bi sami ustvarjali? Ustvarjalnost nam daje neomejene možnosti, pri ohranjanju avtentičnih tradicionalnih prehranskih in rokodelskih prleških izdelkov, izdelavi inovativnih prleških izdelkov, ki temeljijo na materialih in živilih, značilnih za prleško območje. V letu 2021 je predvideno ocenjevanje rokodelskih izdelkov, za pravico do uporabe Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija. Vsak izdelek bo ocenjen s strani strokovne komisije na nacionalnem nivoju. Pridobitev certifikata KBZ JS vam omogoča dodatno promocijo, večjo prepoznavnost in povezovanje z ostalimi ponudniki. Registracija prodaje rokodelskih izdelkov in prodaja na tržnicah je cenovno sprejemljiva za vse začetnike. Za vse informacije smo vam z veseljem na razpolago.
Tržnica Ormož deluje neprekinjeno, ob petkih med 8.00 in 12.00.
Ob novem letu vam želimo obilo zdravja, nakupov varne in kakovostne lokalne hrane ter da bi se čim večkrat srečali na Tržnici Ormož.
Lokalni ponudniki Tržnice Ormož
Javni zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož
Severolandija privablja številne obiskovalce, še zlasti najmlajše, ki so jo že vzeli za svojo. Lično izdelane lesene figure iz prazničnega in pravljičnega sveta stojijo po celem mestu Ormož, ne samo na Grajskem trgu. Letos na žalost ni spremljajočih prireditev, ki bi še dodatno popestrile lepo okrašeno mesto Ormož, ki se ponaša z novimi svetlobnimi okraski. Vabljeni na ogled!
Praznični košarici
Za praznični čas smo sestavili dve košarici, ki ju lahko naročite v našem TIC-u na telefonski številki 02 741 53 56 in ju lahko tudi osebno dvignete. Košarici lahko tudi naročite preko spletne strani www.jeruzalem-slovenija.si, kjer vas že takoj na prvi strani pozdravijo Lokalne praznične dobrote Destinacije Jeruzalem Slovenija. Praznični košarici lahko tudi podarite kot božično darilo svojim prijateljem po Sloveniji, ki ne morejo priti do vas, da bi poskusili dobrote naših lokalnih proizvajalcev. Cena košarice je 19 € - osebni dvig in 22 €, če jo pošljemo kot paket.
Hostel Ormož je odprt za poslovne in diplomatske goste. Vsak teden imamo nekaj poslovnih gostov, ki jim omogočimo bivanje v kraju poslovnih srečanj.
TIC Ormož je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro.
Zaposleni v Javnem zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož vam želimo mirne praznike in vse dobro v letu 2021!
Andrej Vršič, direktor
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021	30
30
Ormoške novice
					Sestavil: JOŽE BORKO	GOST IN LEPLJIV SOK IZ DREVESA	AVIACIJA	MESTO V ŠPANSKI KATALONIJI (IZ ČRK: LOTO)	VALANT ANJA	SUMERSKI BOG NEBA (IZ ČRK: UNA)	COVID 19	ODRASLA ŽUŽELKA
SHDJHRSTVOCmEŠKp www.sadjarstvo-mesko.si M					PREBIVALCI EVROPSKE DRŽAVE							
Sadjarstvo Meško Velika Nedelja 18a 2274 Velika Nedelja Tel. št.: 031 885 465 Miha Meško					ZELO NEVARNA KOŽNA BULA							
					PEVEC PESTNER				DEL DNEVA			
					OBJEKTIV				AZIJSKA BARVILNA TEHNIKA			
										OLGA GRAH		
										RDEČE BARVILO ZA TKANINE		
Občina Ormož	REŠILNI AVTO (POGOVORNO)	PREBIVALCI OTOKA ITAKA	DVOJINA					MESTO V NIGERIJI				
			NOŽEV HRBET					MUSLIMAN. SVETIŠČE V MEKI				
PESNIŠKA OBLIKA						VEČJI KAMEN						PROTESTANTSKI ŠOLNIK IN SLOVNIČAR BOHORIČ
						KRAJ V DALMACIJI OB KRKI						
ENOVA-LENTNI RADIKAL IZ OGLJIKA IN VODIKA					DEL NOGOMETNIH VRAT, VRATNICA							
PESNIK IN PREVAJALEC (SEVERIN)					JEZIK. SKUP. SUD. ČRNCEV, KWA				STENA			
					OBREKO-VALEC							
IVAN ČARGO			RASTLINS. REZERVNA SNOV						DOLGO- REPA PAPIGA			
			SLIKA LEONARDA DA VINCIJA						PREDEL V BOHINJU			
TANKA KOVINSKA PLOŠČICA							ZLATO (LATINSKO)					
VOZILO Z ENIM SEDEŽEM							VELIK GORSKI VRH	OCET				Težje besede: ALIZARIN, IKAT, TIL, SKRADIN
								VOJAK INŽENIRSKE ČETE				
KOSITER				BERZGOT. PLAČILNI PROMET							NARODNI PARK V KENIJI (IZ ČRK: VSOTA)	SPAK, NAKAZEN
				(SA)VU(D-RIJA)								
Občina Ormož	SKLEPNI DEL SKLADBE	RIMSKI GRIČ								TONE SVETINA		
		AVAR								NEKD. NEM. SMUČARKA (MARTINA)		
OKROGLA PLOŠČA, KOLO						KRVO-SKRUN-STVO						
						EDEN OD STARŠEV						
ŠIROK SVILEN PAS PRI KIMONU				DNEVI RIMSKEGA KOLEDARJA					DŽIP JAPONSKE TOYOTE			
				NENO BELAN					SAMO FAKIN			
KONSERVA-TIZEM												
PREBIVALKE ARABIJE							LAHKA PROZORNA TKANINA ZA TANČICE, ŽALNI TRAK					
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do petka, 15.1.2021 pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Sponzor nagradne križanke je Sadjarstvo Meško, Velika Nedelja 18a, 2274 Velika Nedelja.
1.	nagrada - zaboj jabolk 15 kg
2.	nagrada - zaboj jabolk 10 kg
3.	nagrada - zaboj jabolk 5 kg
Rešitev križanke: SEPTEMBER 2020
Vodoravno: SANDAL, KREATOR, RE, NEVA, MANČIJEV, KOKALJ, CS, KORUN, AER, AMALA, ON, LINE, SINE, RR, VLAK, TAKNKE, VRATI, AA, ILIB, OP, ANT, ARNIKA, LOPA, SŽ, JN, OTEPEK, KADAR, ČELADA, AKIRA, IS, KALAN, KUŠ, NEDA, ALIBABA, AKT, RENATA. GESLO KRIŽANKE: MANČIJEV KULEN
Nagrajenci:
1.	nagrada: Jože Prapotnik, Mihovci pri Veliki Nedelji 101, 2274 Velika Nedelja
2.	nagrada: Helena Husič, Mihalovci 6, 2259 Ivanjkovci
3.	nagrada: Milan Plohl, Vinski vrh 80, 2275 Miklavž pri Ormožu Nagrajenci so že bili obveščeni po pošti.
Glasilo Občine Ormož, številka 54, september 2021
31
i www.gimnazija-ormoz.si t gimormoz 0 gim.Drmoz
ZAKAJ V GIMNAZIJO ORMOŽ?
ii prepoznavni smo po dobrih matu rit et ni h rezultatih
*	izvajamo sodobne oblike pouka
« spodbujamo nadarjene in šibkejše v znanju
ii	dobro sodelujemo s starši in z okoljem
iii	bogatimo trajnostna znanja dijakov posvečamo se vsakemu dijaku
■r vzgajamo za samostojnost, ustvarjalnost,
humanitarnost, prostovoljstvo ii smo ekološko ozaveščeni ■« šolsko okolje je varno in mirno
*	šola je sodobno opremljena, ima tudi pokriti bazen ii dnevno poskrbimo za kvaliteten, okusen in bogat
topel obrok
GIMNAZIJA ORMOŽ
GIMNAZIJA ORMOŽ
NOV IZOBRAŽEVALNI PROGRAM NA GIMNAZIJI ORMOŽ
ZDRAVSTVENA NEGA - naziv izobrazbe TEHNICA ZDRAVSTVENE NEGE / TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE
MIZŠ je pripravilo predlog razmestitve izvajanja izobraževalnega programa ZDRAVSTVENA NEGA in predlog obsega razpisanih mest za vpis novincev v našo Gimnazijo Ormož, za šolsko leto 2021/2022 z začetkom 1. september 2021. Iz gradiva je razvidno, da je MIZŠ v predlog razpisalo 28 mest za program Zdravstvena nega.
Vabljeni k vpisu!
lil
GIMNAZIJA ORMOŽ