Z8. flei/ilka. g l]umjui, v petek, 5. fdrnnfla 1909. xl1l leto. »Slovenski Narod" velja: V Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: gelo leto.........K 24- — pol leta.........» 12— jetrt leta.........„ 6 — na mesec........, 2 — celo leto.........K 22— pol leta........., 11*— četrt leta..........5 50 na mesec........* - 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon št 3*. Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskarja1' telefon št. 85. »Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto......... K 25*— pol leta......... „ 13'— četrt leta......... B 650 na mesec......... „ 230 za Nemčijo: celo leto.........K 28'— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka, upravnifttvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 85. Shod zoupnlhou nerodno napredne stranlie. (Konec.) K besedi st1 oglasi poročevalec župan Hribar: lz mojega poročila if razvidno, da moramo skrbeti za to. tla se politična društva ustanove po celi deželi. Stvar pa ni tako lahka, zlasti je težavna zaradi shodov. Vodstvo se je potrudilo, da izvede politično, gospodarsko in prosvetno organizacijo i»o vsej deželi. Posrečilo bi se to posebno potem, ko bi se mlajše moči začele bolj zanimati za stvar. Začelo se je tako, a ko bi bilo moralo priti do izvršbe, je zanimanje opešalo. Posrečilo pa se je z go-spodarsko organizacijo, ki je temelj vsega drugega nndnl jncgn delovanja. Ako mislite, da je veliko naraščaja, se varate. Ce bi se vsak, ki pride p«> dovršenih študijah z Dunaja, posta vil v službo naše stranke, bi bilo to. Obrnili smo se skoraj na vsakega, povabil sem skoraj vsakega, a večina je odrekla, izgovarjajoč se z drugimi skrbmi in posli. Nekaj jih je prišlo, a le prav mal odstotek je bilo takih, ki so vztrajali in s<» bil i n pa je potem treba fonda, iz katerega bi se plačeval tajnik, in gotovo je stvar politične organizacije, da poskrbi za ta fond. Govorilo se je tudi o slovenskem vseueiliškem vprašanju. Dv. Švigelj je bil mnenja, da je sedaj ugodna prilika, da se doseže rešit-*v tega vprašanja, če ves naš narod dosledno zahteva rešitve. Pripomniti je treba, da se je na stotine resolucij in petieij odposlalo v tej zadevi na ministrstvo, gotovo par eentov, ali pravega uspeha pa le ni bilo. Pač pa se je uaffejati, da se v državnem zho ni doseže sedaj uresničenje teh na šib želja. Boljše prilike ni bilo, kakor je sedaj. Seveda pa je naš položaj vse drugačen, kakor pa je položaj Italijanov, katerim je pomoglr italijanska vlada, kateri se je pridružila celo nemška. Ce Jugoslovani ostanemo dosledno na stališču, kal« r< zavzemamo sedaj in če ne bodo k."ko drugo koristi vplivale na to, da se izpremeni to stališče, potem je gotovo, da priborimo ustanovitvi slovenskega vseučilišča pravno zagotovitev. (ilede na jezikovno vprašanje vemo ,da bi bila stvar za nas izgub? •ieua, če se reši jezikovno vprašanje sedaj edinole za Cehe. Zato zavzem i-nio odločno stališče, da ne pripusti rešitve tega vprašanja samo zf. i '<1'1 o. .Jaz bom odloono vztrajal C i ion stališč**, *a katero se t m ko za-\/..*in.ijo tint nekateri drugi odlični člani nase r »ržavnozborske deleča i-ije. (i. Ribnikar je izvajal i/ načelnega nezadovoljstva, da smo nekdaj mi vladali v deželnem zbori«. Narodno-napredna stranka ni bila nikdar v večini, vodno v manjšini. Lc v oni neprijetni zvezi je tu pa tam odločevala, ali sedaj je stranka svobodna, nevezana niti na eno, niti na drugo strah, in izkoristiti je sedaj treba ta položaj. Pri prihodnjih volitvah moramo biti pripravljeni na to. da bo morala iskati klerikalna stranka oslombe pri nas, in tedaj bo prilika, da izkoristimo položaj. Rad pritrjujem besedam dr. Tavčarja, ki je rekel, da je treba slo/nega nastopanja v vseh vprašanjih. Pri klerikalcih vlada le ena volja, volja enega. Ce se bo pa uveljavljalo pri nas načelno nasprot-stvo, načelna nezadovoljnost, potem ne dosežemo nikdar takega soglasja. Obveljati mora načelo, da veže vsakega, kar sklene večina! (Odobravanje!) Mogoče je, da večina sklono te.di kaj slabega, ali vsak so mora zavzemati za edinost in disciplino, in to tudi v onih organih, ki zastopajo javno mnenje. Sedaj se je kazalo veliko nesoglasje v listih, ki zastopajo našo stvar. Vsak izmed nas daj sam sebi trdno obljubo, da se pokorava sklepom večine do najskrajnejši!) konsekvenc. Stranka mora biti kakor sekta, ki kakor na sektine LISTEK. V ftudentovftlh ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) V. Grofica Lici je bila /ena, ki jo imela vsak dan drugo želje in druga nagnenja. Kar jo je danes še veselilo, to jo je jutri že dolgočasilo; po čemer je sedaj hrepenela z vso močjo svojega srca, to je vrgla brezbrižno na stran, čim je bilo doseženo. V tej nestalnost] svojega značaja bi bila gotovo kaj hitro pozabila tudi na svojo lepo znanko iz Študen-tovskih ulic, da je ni nanj«) neprestano spominjal njen sinček. V dolgih urah samote in molčečnosti je mali grof neprestano razmišljal o lej>em dekletu, ki se je tako živo za nimalo za njegove igrače, in o njenem bratu, ki j«4 bil ravno tako bo lan kakor on sam. Samota, v kateri je živel, ga je niorila. Znal je na pamet vse pripovedke svoje guvernante in jib ni maral več poslušati. Tudi prijateljev svoje starosti ni imel. Grofica Lici je bila pač pripeljala več dečkov iz dobrih rodbin, ki naj bi delali malemu grofu družbo, toda bili so vsi zdravi in čvrsti in zato jih je mali grof sovražil in jih tudi hitro prepodil. Od tedaj je bil vedno sam in to samoto je prenašal vse težje. Ko jo nekega dne slišal velik hrup na cesti, ga je guvernanta nesla k oknu. Videl je tedaj veselo družbo bosonogih dečkov, ki so dirjali okrog hiše v vsi prešernosti svoje mladosti. Ruvali so se in se pretepali, kričali in vriskali — mali grof Emil Attems pa je sloneč na oknu tiho jokal, da mu je tako razveselje-vanje onemogočeno. Tedaj ga je prešinila želja, da bi dobil tovariša in tedaj se je spomnil malega Francka. Guvernanta je morala takoj iti kli-cat grofico. »Mamica, nekaj bi te rad prosil. Pa obljubi mi naprej, da mi to storiš.« »Vse ti storim, kar si želiš,« je odgovorila grofica, ki ni bila prav nič radovedna na željo svojega sinka. »Potem te prosim, pripelji bolnega Inata one lepe gospodične. Jaz ne maram biti več sam. In še danes naj pride.« »Še danes pride,« je potrdila grofica Lici, prav kakor bi se šlo za stvar, ki se lahko kupi v prvi prodajalni. Uro pozneje je stara ženica, ki je včasih pomagala Heleni pri gospodinjstvu, stala na hišnem pragu dogme prisega na sklepe večine. Ce se to izvrši, potem je napredek naši stranki zagotovljen! (Odobravanje). Nato pripomni še g. Ribnikar formalno, da ni principialni nezadovoljne/., pač pa da je za to, da se na shodih, kjer je treba, po jasni vzrok nezadovoljnosti, Ida izostanejo I >ot e i n r a z( »ča r a u j a. Poročilo župana Hrib a r j a se sprejme potem soglasno, kakor se sprejmejo tudi v obliki resolucije izražene želje notarja Pegana in dr. Sviglja v zadevi ustanovitve politične organizacije in prirejanja shodov po celi deželi ter predlog dr. Žerjava na nameščenje stalnega tajnika in pobiranje strankinega davka. O nato izvršenih volitvah odbora zaupnih mož smo že poročali na drugem mestu. Organizacijski statut stranki se je izpremenil v toliko, da vstopijo v odbor načelniki vseh političnih organizacij, oziroma njihovi namestniki. S kratko zahvalo udeležnikom je nato predsednik župan Hribar zaključil shod, želeč, da bi storjeni sklepi obsodili najboljših uspehov. Poslanska zbornica. Dunaj, 4. februarja. Ko seje današnja seja pričela, je vladal v zbornici popoln mir. Malorusi so vložili nujen predlog o ustanovitvi malo-ruskega vseučilišča v Lvova. Izmed slovenskih poslancev sta interpelirala dr. Benkovič radi razpusta brežiškega okrajnega zastopa, Grafenauer pa radi discipliniranja advokaturskih kandidatov dr. Frana Frlena in dr. Josipa Oblaka. Prvi je govoril češki realist dr. MasaTvk. V svojem govoru je nagi ašal, da obsoja izjavo ministrskega predsednika barona Bienertha že radi tega, ker se je izognil najvažnejšim ustavnim vprašanjem, ki jih je sprožila direktno ali indirektno jezikovna predloga. Ako bi bil Bi en erth izjavil: Jaz se predstavljam kot kršitelj ustave, bi imele vse stranke jasno podlago za debato. Nobenega dvoma ni, da je vlada s predložitvijo jezikovnega zakonskega načrta prelomila ustavo. Državni zbor sme razpravljati samo o okvirnih zakonih, dočim spadajo specialni zakoni pred deželne zbore. Kršenje ustave tvori tudi zakon o razdelitvi okrajev, ker sta zakona iz 1. 1863. in 1868 še vedno v veljavi. Vladna predloga je s tehničnega stališča pravi unikum. Najvažnejše točke so nejasno stilizovane. Največja napaka jezikovne pred.oge pa je ta, da se omejuje samo na češko. Jezikovno vprašanje pa se na Češkem ne more rešiti, ako se istočasno ne reši tudi na Moravskem in v Šleziji. Sieer pa kako more zavladati med avstrijskimi narodi mir, ako vlada nima poguma predložiti zbornici okvirnega zakona, veljavnega za vse avstrijske narode? če se v ce škem deželnem zboru nasilno hoče napraviti mir, se mora na Moravskem in v Šleziji in v diugih deželah raz-vneti še silnejši jezikovni boj. Ustanovitev okrožnih vlad je naredba brez vrednosti, ker okrožne vlade brez okrožnih zastopstev nimajo nobenega smisla. S tem se hoče okrepiti -amo centralizem in absolutizem. Borba med Nemoi iu čehi bo prenehala, ako se vsakomur zagotovi sv oboda administracije, ako se bo vodila hu manitarna politika na konkreten praktičen način Nemška poslanca dr. Urban in Paeher, ki sta proglasila jezi kovno predlogo za nesprejemljivo, ako se v odseku temeljito ne preuredi. Poslanec Ivan Hribar je v svojem govoru naglašal, da so razen cehov in Nemcev še dragi narodi v Avstriji, ki hočejo priti do svojih na rodnih pravic Slovenci in istrski Hrvatje se zato ne morejo soglašati s predloženim jezikovnim načrtom, ker je le-ta samtvom gospoda Holjea in viteza ( a m m a r o t -t e . ki je izročilo krasen lovorov venec s 1 rakovi v hrvaških narodnih barvah »Glasbeni Matici« ter tako zopet dokumentiralo srčno vez, ki veže naš glasbeni zavod s tem bratskim društvom, in izrazilo svoje odlično priznanje umetniškemu delovanju naš« »Glasbene Matice«. O dele. samem ne bomo razpravljali, saj je »Glasbena Matica« sama razložila v nalašč zato izdani knjižici delo do vseli potankosti. Prvikrat se je izvajal ta oratorij 1. 1899. v Conio v navzočnosti italijanske kraljeve dvojice ter dosegel velik uspeh. Pozneje se je delo izvajalo z enakim uspehom v vseh večjih italijanskih mestih, preko italijanskih mej pa menda ni prišlo, in tako ima »Glasbena Matica« posebno zaslugo, da si je prva osvojila to delo izven Italije. Delo ima svoje posebne krasote, nekatera mesta, kakor n. pr. kratki, a jako izrazoviti uvodni pozdrav »In nominc Christi. Amen«, pesem »Magnittcat«, poleni »Jucundus«, katerega motiv se preliva skozi ves drugi del oratorija. Zelo značilno je izraženo n. pr. hrepenjeuje židovskega ljudstva po Odrešen i ku, ko kliče zbor za pripovedovalcem »O Emma-nucl, o Adonai, veni ad salvandum nos!« Ena najlepših točk »pripove-dovalčevih« je potem pripovedovanje o rojstvo »Et pcporit . . .«. katero je g. pl. V u k a 1 o v i e izvedel naravnost mojstrski, in zbor je potem z enako dovršenostjo klical k počaščenju novorojenega Kristusa-kralja. Sledeča medigra. predstavljajoča temno noč, se nam vidi najlepša orkestralna točka v celem delu. Vsekako pa se nam zdi, da je skladatelj prihranil najboljše za naj-zadnje; himna »Jesu Redemptor«, v kateri se menja zbor z altovi m solo in dvospevom soprana in tenorja, dokler končno ne preide v mogočni, veličastni »Te Deum laudamus«, je najlepše v celem delu, ki izzveni v nežno izvedeni »gloria!« — Da bi se človek popolnoma vglobil v todelo,bi bilo treba časa, pred vsem pa onega značaja, onega duševnega razpoloženja, v katerem spremlja Italijan vse, 1 kar je v zvezi z verstvom in cerkvijo, in zato nam je gotovo ušla marsikatera lepota tega v tako popolnem cerkveno - verskem duhu izgo-tovljenoga dela, zato nismo tupataiu našli tistega, kar je v njem čutil in izrazil mojster Perosi in kar je po njem čutil in izrazil mojster H u -b a d , kateremu moramo odkritosrčno častitati na tem tako lepem uspeha. Izvajanje gotovo ni bilo lahko, solisti so imeli tupataiu naravnost silno težko nalogo, in ne manj tudi /bor, ki se je pokazal s svojim preciznim, do vseh potankosti izbruše-nim izvajanjem vseh svojih točk naravnost na višku. Izmed solistov naj omenimo pred vsem g. pl. V u 1 a -k o v i e a , ki je pel najobširnejso med solo vlogami, na nekaterih mestih vsled neobično visoke lege zelo naporno baritonsku vlogo »pripovedovalca« naravnost mojstrsko. Sploh so pisane vse solo-točke skoraj izključno v tako visokih legah, da jih je mogoče izvesti edino le pevcem z najboljšim glasovnim materialom in nenavadnim obsegom navzgor, kakor je to naša operna primadona ga. Lili Nordgartova, ki se je splošno posebno pa v točkah »Quomodo fiet istnd . . .« in pa »Eece ancilla .. .« naravnost odlikovala. Gdč. P e r Š 1 o v a je imela le kratko samostojno pevsko točko v prvem in enako tudi \ drugem delu. Tudi njena vloga je bila precej visoka in pela jo je prav dobro, dasiravno ni ravno vsled omenjenega dejstva prišla vsa lepota, s katero se odlikuje njen alt posebno v nižini, do prave veljave. G. F. So e ser, ki ga je poklicala »Glasbena Matica« z Dunaja, je Imel v svoji tenorski vlogi angela res silno težko nalogo, saj mu je bilo treba vzdržati skoraj neprenehoma v višini g in a. a bil je kos tej nalogi in se je poleg tega še odlikoval z v resnici dovršenim predavanjem. »Glasbena Matica« si je s prireditvijo tega koncerta vpletla nov list v lovorjev venec svojih dosedanjih pevsko-glasbc-nih uspehov in le želeti je, da posebno sedaj, ko ji je na razpolago tudi tak izboren orkesti r, kakor se je izkazal pri vseh svojih prireditvah iu tudi pri tem koncertu orkester »Slo-venske filharmonije«, koraka dalje vztrajno po začrtani >i poti - občinstvo ji bo sledilo z veseljem in navdušenjem in ponosom, zagotavljajoč ji za izredne duševne užitke tudi materialne uspehe, kakršni gotovo tudi niso izostali pri teh dveh kon-eertih. Dnevne vesti V Ljubljani, 5. februarja. — Izzivanje rektorji graškegi VS6UČ Ušća. Čitateljem bo morda še v spominu, kako so „kulturni" burši po demonstracijah dne 30. novembra m. 1. v avli graškega vseučilišča za-mazali društvene table slovanskim društvom, „Triglavu" pa vrhutega ukradli društveni grb. Rektor Hilde-brand je obljubil, da bo dal popraviti poškodovane table. Slovanski akademiki so upravičeno pričakovali, da bodo nove table take, kakršne so bile pred demonstracijami. To se pa seveda ni zgodilo. Rektor upošteva več grožnje nemških dijakov, kakor pravice slovanskih akademikov. Društvo „Triglav" ima sedaj mesto prejšnjega napisa „Triglav" z grbom in slovensko trobojuioo sledeči samonemški napis: „Akad. techn. Verein „Triglav". Ne zahtevamo nikakih privilegijev, kar pa zahtevamo so naše pravice, katere nam ne more nihče kratiti tudi rektor Hildebrand ne. „Triglav" je samoslo-vensko društvo, ne pa bratski „Verein" bnrševskih, tolovajskih in platten bi liderskih društev. Vprašamo Še, kdaj se bo Hildebrandu zljubilo vpoštevati želje slovanskega dijaštva in dati ostalim bratskim društvom kakor na pr. „Taboru", „Hrvatski" in „Srbadiji" obljubljene table — Med slovanskim djjaštvom vlada vsled tega skrajno nesramnega in breznačajnega postopanja rektorja silna razburjenost, posebno ker še dosedaj ni odgovoril na poslano mu spomenico. Slovenski in sploh slovanski poslanoi storite primerne korake, da se bodo pravice slovanskega dijaštva v Gradcu tudi na vseučilišču primerno upoštevale. — Enaka pravica za vse. V Gradcu nosijo srednješolci in celo učenci ljudskih šol javno znamenja „Siidmarke" in „Sohulvereinau, ne da bi se nad tem šolska oblast spotikala videč v tem žalenje drugih narodnosti. Naše šolske oblasti pa so tako pasje ponižne, da bi gotovo izključile vsakega slovenskega srednješolskega dijaka, ki bi se upal storiti kaj podobnega, čas bi bil že, da bi se naše oblasti ravnale po nemških ter da bi dovolile in priporočale nositi slovenskim dijakom zoake naše dične šolske družbe. Vsaj nismo vendar še brezpravni helotje in kar je dovoljeno Nemou, to bodi dovoljeno tudi Slovencu. — Foror tentonlcus. Kako surov in brezobziren narod so Nemoi, to se je dovolj jasno pokazalo, ko se je akademični podružnici Sv. C in M. v Gradou vsled ščuvanja Nemcev in renegatov odpovedala dvorana v „Kauf -mannshaus". Sedaj se nam poroča, zopet nov slučaj: Jugoslovansko napredno dijaštvo v Gradcu je nameravalo dne 10. febr. prirediti v S tein-feldskih dvoranah plesno zabavo. Vsled Ščuvanja nemško-naoijcnalnih krogov je moral gostilničar v lastno ogromno škodo odpovedati dvorano. Pozneje se je posrečilo dobiti za isti dan lokal v Jalijskih dvoranah, ki se nam je pa tudi odpovedala. Ko bi se zgodilo kaj takega v Ljubljani, to bi bilo vrisča po nemških list h in koliko bi se jih moralo zagovarjati pred sodiščem radi ščuvanja zoper drugo narodnost. V Gradca pa je vse dovoljeno, če le gre proti Slovencem. Vedno bolj živa postaja potreba, da si ustanove graŠki Slovenci svoje ognjišče, kjer ne bi bili dani na milost in Demilost fanatičnega občinstva, da bi ustanovili svoj „Narodni dom". Vsakdo, kdor je imel kdaj priliko spoznati tužne razmere graških Slovenoev bo živo občutil to potrebo in rad pomagal za sužnjenim 25 000 Slovečesm. Da bi glas obupajočih ne ostal glas vpijo Čega v puščavi! — Kakšne razmere vladajo v Gradcu. V Gradcu človek res ni več varen življenja, samo če zine na ulici slovensko besedo. Podivjane bnršev ske tolpe se klatijo po ulicah in na-krulijo vsakega, kdor se predrzne javno pokazati, da je Slovenec. In še celo srečen je tisti, kdor pride domov brez batin! Potem pa pišejo nemški listi, kako podivjan narod smo mi Slovenci Dajte nam enkrat naše vseučilišče iu naše nadsodišče, da bode-mo VS8J živeli kakor svobodni držav Ijani! — Na obrtnem shodu v Postoj ai, ki bode v nedeljo, dne 7. sve čana ob 3. popoldan v prostorih občinske pisarne bode temeljito poročal gospod Engelbert Franchetti o pomenu organizacije obrtnikov po splošnem zadružnem in društvenem zakonu. Dandanes je neobhodno potrebno vsakemu obrtniku, da ima nekaj poj-, ma o zadružnem življenju, zlasti pa da pozna razliko med različnimi zadrugami. Zanimivo je tudi vedeti raz liko pri obrtnih zadrugah na Kranj skem iu pa po drugih kronovinah Poročila gospoda dr Fr. Windischerja in pa gospoda Ferda Primožiča o raznih obrtnih zadevah bodo jako zanimiva in prepričani smo, da bodo navzoči obrtniki z izvajanjem poročil jako zadovoljni, ker bodo v vsakem oziru jako poučljiva. Vsled tega še enkrat opozarjamo vse obrtnike postojnskega okraja, da se njim v korist prirejenega shoda v največjem Števila udeleže in da poročevalcem „Sloven-skega obrtniškega društva v Ljubljani," katero priredi shod, pokažemo svoje simpatije. Torej obrtniki! Na svidenje v nedeljo pri shodu. — Župnl urad v Postojni je dne 14 januarja 1909 izdal sloven skemu delavcu, ki čisto nič nemški ne razume, popolnoma nemški poročni list Vse je na tem listu nemško, tiskovina in besedilo. Ravno istega dne je ta isti župni urad ravno istemu delavcu izdal slovensko • nemški krstni list. Ali se mar že pri župnih uradih upeljuje nemška staats-sprache? — I m ec o vanje. Cesar je ime noval z odlokom 29 prosinca t 1. za predsednika deželne sodnije v Trstu g. Josipa Milovčiča. — Namestniški konceptni praktikant g. E Karla variš je imenovan za koncipista pri na-mestništvu v Trstu — Iz šolske službe- C kr. okr. Šolski svet za ljubljansko okolico je imenoval Herai. Peče za provizoričuo učiteljico na novoustanovljeni para lelki pet razredne ljudske šole na Viču. — C. kr. megtni Šolski svet v Ljubljani je imenoval na mesto 15. prosinca izstopi v še učiteljice gdč Olge Kunej gdč. Marijo Ramovš kot pomožno učiteljico na nemški mestni osemrazredni dekliški šoli. Darila. Gospa Antonija Novak, profesorjeva soproga v Ljubljani, je poklonila v spomin svojega umrlega očeta g. Jermana sledečim društvom darila: Družbi sv. Cirila in Metoda (pokrovitelj njen sin Stanko Novak) 200 K, društvu „Radogoj" (pokrovitelj njen sin Leon Novak) 100 K in pevskemu zboru „Glasbene Matice" 100 K. Srčna hvala veledušni darovalki! „Radogol". Darovale so: Posojilnica v Trebnjem 20 K, prva dolenjska posojilnica v Metliki 50 K. Iskrena hvala! — Vlada je potrdila izpremembo pravil, da društvo v bo doče sme podpore (brezobrestna posojila) dajati tudi absolventom visokih Šol, ki vstopijo v službo in nimajo kot praktikanti nič plače ali adjuta. S tem se je delokrog društva znatno razširil. Želeti bi bilo, da se tudi društveni dohodki temu primerno pomnožijo. — Društvo je od 1. 1893. do sedaj podpiralo 160 slovenskih visokošoloev. Od teh jih je do sedaj le 22 popolnoma vrnilo sprejete podpore in samo 10 jih je, ki so storili še nekaj več, nemreČ da so darovali društvu kakšen znesek ali da so člani društva. 32 bivših podpiranoev Še vedno ne vrača nekdanjih podpor, dasiravno so te samostojni ali v stalnih službah. To jene le grda nehvaleŽ nost, ampak naravnost umazanost Odbor je vsem tem poslal poziv, da se spomnijo svoje dolžnosti napram društvu, ki jim je kolikor toliko po moglo, da so dosegli svoje sedanje socijalno in materijalno stališče. Ak> je nek bivši podpiraneo še k)t sup-lent od svoje borne plače povrnil „Radogoju" ves svoj dolg, potem bi pač gg., ki imajo že po 4000 K in več letnih dohodkov, tudi lahko nekaj prispevali in vsaj po malem vra čali nekdanjo podporo. Ako bi vseh teh 52 nekdanjih podpirancev, ki so danes že v ugodnih razmerah, podpiralo društvo materijalno in mu pri • dobivalo novih sredstev vsak v svoji okolioi, bi pač društvo stalo na tako trdnih nogah kakor malokatero slično društvo Te besede naj bodo vsem zanikarnežem resen poziv! „Proiveta" je h koncu lanskega in v začetku letošnjega leta razpo slala prošnje za podporo na različne posojilnice, občinske zastope in rodoljube po celi Kranjski. Nekaj izmed teh se je Ž9 odzvalo naši prošnji, velika večina pa še ne. Prosimo vse one, ki so dobili naše prošnje, naj se, četudi z malim darom spomnijo „Pro-svete". Odbor ima ž^ celo vrsto krajev po Koroškem in Kočevskem v vidiku, kjer je krvava potreba, da se ustanovi javna ljudska knjižnica, da se s tem oživi in okrepi narodna zavest ondotnega slovenskega ljudstva, da ne bo za nas za vedno izgubljeno. Ravno v sedanjih časih, ko se Nemoi vedno bolj in bolj organizirajo proti nam Slovencem, ko „Scbuiverein" in „Siidmarka" z vso silo in z vsemi možnimi sredstvi delujeta za ponem-Čenje naših bratov na Koroškem in in Štajerskem, je treba, da je naše ljudstvo v narodno mešanih krajih izobraženo in utrjeno v naroden zavesti, pa ga ne bo mogel tujec po-nemČiti. „Prosveta" je prevzela to izobraževalno nalogo in jo že par let s sredstvi, ki so ji na razpolago, uspešno vrši. Neobhodno potrebno pa je", da se to izobraževalno delo organizira sistematično, da bo imelo pravi uspeh. Zato pa je treba večjih sredstev, kakor pa razpolaga ž njimi „Prosveta". Da se torej omogoči to sistematično izobraževalno delo, zlasti na Koroškem, v tem narodno najbolj izpostavljenem delu naše slovenske domovine, razposlala je „Prosveta*1 prošnje za podporo, ki naj pri po more k izvršitvi tega načrta. Zato prosimo še enkrat vse one, ki so pre jeli naše prošnje, a se še niso od zvali, da naj se s kakim darom spomnijo „Prosveta" in s tem omogočijo njeno delo. Cdbor „Prosvet*". „Prosveti * so darovali od 25 januarja do 1. februara sledeči gg: Ivan Plantan, notar v Ljubljaci 20 K; dr. Z ni d ar Š i č. notar v II. Bistrici 5 K; Oton P loj, notar v Črnomlju 6 K; Aleksander Hudovernik, notar v Ljubljani 10 K; Fran Stupica, trgovec v Ljubljani 5 K; Raj ko PeruŠek, Drofesor v Ljubljani 5 K; tiskarna J B las ni k a naslednikov v Ljubljani 20 K; dr Bretl, zobozdravnik v Ljubljani 10 K. Odbor „Prosvete" izreka vsem cenjenim gg. darovalcem najiskrenejšo zahvalo in upa, da bodo našli še dovolj posnemalcev. Odbor „Prosvete". Akademija* V sredo, 10 t. m., predava g. dr, Jos. Stojo o R o n t g e -novih žarkih v zdravilstvu (s skioptiČnimi slikami) T > predavanje je nadaljevanje prof Reisnerjevega predavanja o Rontgenovih žarkih. Plesni venček pevskega zbora „Glasbene Matice1*, ki se vrši jutri v „Narodnom domu" in je znan po svojem dobrem obisku in neprisiljeni, pravi zabavi, obeta tudi letos biti ena najbolj animiranih in dobro obiskanih prireditev te vrste. Plesni red se vrši po amerikanskom sistemu; pred polnočjo imajo torej splošno, enako in direktno volilno pravico edino dame, katere naj se te pravice blagovolijo posluževati v obili meri. Dosta vila mo k poročilu o občnem zboru „Splošnega slovenskega ženskega društva", da v razstavi „Otrok" kipar Ivan Zajec ni sam razstavil svojih del, da so bili to le posnetki po njegovih delih, razstavila sta umetniška ročna dela slikar Ri-hard Jakopič risbe učencev svoje slikarske šole in Maksim Gaspari pa krasno abeoedo po narodnih motivih. i Narodna delavska organizacija" seje preselila iz Šelenbur-govih ulic št. 6. na Dunajsko cesto Št. 6. 1 prav nad Planin-škovo trgovino. Prosimo vse one ki se( žele vpisati kakor one, ki dopisujejo ali iščejo delo ali posle, sploh vse, ki se zanimajo za gibanje narodnega delavstva, da blagovolijo to vzeti na znanje. Članom „Narodne delavsko organizacije" javljamo podpisano da se začne pobirati članarina ter izdajanje knjižio, v katerih bodo na- tisnjena t pravila N. D. O in drag, važna določila, v soboto, 6. sveča^ od 6 ure do 8 ure zvečer, v ned©. ljo od 10 — 12 ure, potem pa vg^ dan ob uradnih urah od 9 — 12 od 6 — 8 ure zvečer. Plesni venček osebja tvrdk« Toanies, se vrši jutri v soboto 6 t m. v veliki dvorani „Mestnega doma" Veselični odsek vabi še enkrat tem potom slavno občinstvo da se gt obilno udeleži; ako se je koga nehote pomotoma prezrlo pri pošiljatvi vabi), naj blagohotno oprosti in se ven$k* vseeno udeleži S ^deluje „Slov. Fi|. harmonija" Z* dobro in točno po strežbo bode skrbel znani gostilničar gosp. Plankar. Poštarji pozor! Dae 7. t. m. ob 3 popoldne se vrši v hotelu „I!ir ja" v Ljubljani seja deželne skupine osrednjega društva o. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov obo jega spola, pri kateri se bode mei drugim razpravljalo tudi o namera vani regulaciji poštarskih plač. Stvar je jako važna, torej se vsi člani tega društva, katerim ie sploh na njih > prihodnosti kaj ležeče?, vljudno vab jo, da se te seje gotovo udeleže Informativna pisna s prilože- | niml ovitki z nemškimi naslovi v k9S. Neki trgo?«o iz Weiza se v zad ! njem „Grazer Tagblattu" strahovito zgraža, k*r je dobil prošnjo za neko informacijo in zraven priložen ovitefc s t s kani ni č>Škitn naslovom. Na koliko takih informacij se pri nas z veseljem odgovarja, četudi jena ovitku nemški naslov. Bodimo tudi mi do-sledui in ne kažimo se „naivne- „ka-kor nas imenuje" s tem, da jim poniževalno iu hlapčevsko služimo. , Strossmaleriev koledar za 1 1909" so te dni prejeli t»st', ki so pa svoj č*s naročili. Ona mu je 2 20 K (s poštnino vred | Zabavni in pouČu. del obsega 2 IS strani slovarskega t'jrmata. Tu je čitati tudi ASkrčevo „V kripti djakovske katedrale." Važaa je statistika o vseh kulturnih društ^ h iu javnih uradih. Knjigo krasi pohg ostalih slik tudi pet večbarvnih repru dukcij Dobiček gre za Strossmajerjev spomenik. Cena te sijajno rpremljene knjige je prav malenkostna Naročevuti je koledar pri „ Odboru zagrebških gospa za Strossmajerjev spomenik* v Zagrebu. Srebrna poroko je obhajal na SveČnieo vrli Trnovćan g Franc Urbančič, poslovodja v tukajšai predilnici in hišni posestnik na Trnovskem, pristana t^r njegova soproga Marija. Pripomniti je še, da je g. Urbančič slavil obenem tudi j«uri-deser. letnico svo-ega službovanja v predilnici. Pri tej priliki je slavljen-čeva hčerka nabrala pri gt stih za družbo „sv. Cirila in Met da" znesek 10 40 K Še na mnoga leta! Kap |e zadela v poštnem votn poUnega sprevodnika J. Habenba-oherja. Odpeljal se je službeno z ju-trašnjim gorenjskim vlakom in se med potjo zgrudil zadet od srčne kapi mrtev na tla Mcž je bil v najlepši moški staresti 38 let. Tukajšnjim pošt nim krogom je bil kot priden delavec dobro znan. Tadi je ša pred 2 leti v Ljubljani prakticirah B^di mu blag spomin. Mestno drsališče. Ko je uprava mestne občine storila pred dvemi leti važen korak s tem, da je prevzela v lastno oskrbo drsalieč^. ki ga je desetletja ;melo v najemu nemško društvo, je postalo drsanje širšemu slovenskemu občinstvu šele pristopno. Ni Čuda torej, da je pri sedanjih urejenih razmerah na mesenem drsališču pod Tivolijem postalo zelo živahno življenje. No pa saj se tudi trudi upraviteljstvo in drsaliski odbor ne samo za drsališče temveč tudi za drsalce. Da se nekoliko dvigne pravilno razumevanje drsanja, je odbor po prijaznem posredovanju uglednega člana ^Praškega Sokola* Slovenca br. Kukeca in gospodu Potočku, trgovcu v Pragi, pridobil najboljšega Češkega drsalca gospoda dr. Rvohhka, asistenta na praški kliniki. Iu res, včeraj je gospod doktor na našem drsališč vse občinstvo bodici gledalce nad vse pričakovanje izne nadil; toda omejil se ni samo na svoje prekrasne vrhunske vaje, temveč je glavno težišče polagal v to, da je na glavne napake, ki jih je opazil splošno pri vseh drsalcih, takoj opozoril, in sicer je nastavil kot glavno načelo za drsanje pri najbolj priljubljenih vajah pri o bloki h, da mora prosta noga ostati do zadnjega v zanoženju in ne sme priti nikdar pred telo, glava pokonci, trup uleknjen, roki v priročenju v splošnem nikdar nad bok. Že dopoldne iu skoro oelo popoldne do trde noči je popravljal in kazal podukaželjnim mladim drsaloem nove vaje. Kar se pa tiče vrhunskih isvedb, katere je izvajal in žel zanje vedno burno priznanje, naj bo omenjeno, da ja vse vaje izvedel tudi najtežje z neverjetno lahkoto in mirnostjo, splošno se je pa najbolj občudovalo njegovo elegantno držanje telesa. Najtežje sestave iz raznih oblokov," trojk, obratov in prevratov so bile a občudovanja vredno sigurnostjo izvedene. Lahko imenujemo obisk gospoda doktorja preobrat v našem dose danjem drsanju. Podal nam je drugo smer m brez dvoma bo imel njegov požrtvovalen trud tudi uspeh. Gosp. doktor se bavi v prostih urah skoro izključno s telesnimi vajami. Kot Član kluba Slavij e po leti ves! ari, po zimi drsa ali prireja izlete s smučmi Svoj čas se je tudi mnogo pečal z nogometom in je kot dijak dal neposredno povod za razvoj svetovnega češkega .nogometnega dru&tva. Naj bo iz ečena vrlemu bratu čehu za njegov uspešen izlet v slovensko Ljubljano od strani drsalcev naj to p • Ipjša zahvala. Na zdar! Vabilo. Čevljarska zadruga v Ljubljani najvljudneje prosi obilne udeležbe k pogrebu gosp. Jerneja Žitnika, bivšega čevljarskega mojstra in načelnika imenovane zadruge, ki se vrši ju':, i 6 februarja ob 4. po-poidae iz hiše žalosti Breg št. 14. Glavni shod slovenskega de belarskega društva se je vršil v torek v prostorih mestnega magistrata v Ljubljani. Shod je otvoril oes. svetnik Gustav Pire z iskrenim pozdra voin in izrazom zadovoljnosti nad obilno udeležbo Članov. Poudarjal je uspešno delovanje dru\£va katero se je razvilo iz društva za Kranjsko v splošno slovensko društvo, ki šteje že nad 1000 članov, s 27 podružnicami, in sicer 23 na Kranjskem, *2 na Primorskem in 2 na Koroškem. Tak razvoj dokazuje potrebo društva — G. društveni tajnik Henrik Cirkel-bach je poročal o delavnosti društva splošno, med katerim bodi omenjeno, da je bilo v letu 32 shodov in predavanj, katera so bila primerno močno obiskana, m pri katerih se je izredno delavnega, sosebno kar se t;če strokovne izobrazb?, izkazal g nad-uČitelj Likozar — Kot ^odja opazo-vališČa je deloval gosp Žnidavšič, tovarnar v Ilirski B .strici. — O tem se je poročalo v „Slov. čebelarju-, ki izhaja sedaj v 1200 izvodih. — Gosp. blagajnik I Babnik poroča «» denarnem stanju za leto 1908. Izdatkov je bilo 5340 K 46 v in dohodkov 5151 K 37 v — torej primanjkljaja K, kateremu primanjkljaju opomore še imetje 500 K. — Rezervni zakiad znaša 1921 K 41 v. Račun se je po preizkušnji rac. preglednikov odobril. — Ko je podpredsednik gosp. A Žaidaršič med navdušenimi živio-klici g. predsedniku častital za podelitev najvišjega odlikovanja z naslovom j.oesarski svetnik", prešlo se je k novim volitvam odbora. Namesto predsednika, kateri je vsled preobiiega posla predsedstvo odločno odklonil, je bil voljen g. nadučitelj Črnagoj v Ljubljani, njegovim namestnikom pa g. A Žjidaršič v Ilirski Bistrici. Z i odbor: g. Jakob Babnik, posestnik v Šiški, g. Anton L'kozar, nadučitelj v Ljubi ani, g Ivan PetriČ, nadučitelj v Rudniku, g Jožef Verbič, profesor v Ljubljani in Henr.k Cirkelbaoh, posestnik v Ljubljani. Računska preglednika sta gg. Ivo Babnik, posestnik v Dravljah in Avgust Korbar, nadučitelj v Preski. Sedež društva, kateremu želimo obilo napredka in blagostanja, ostane v Ilirski Bistrici. Odlikovani slov čebelar. Čebelar Janez Stergar, posestnik iz Bi-:enj pri Boh. Bistrici bil je odlikovan na mednarodni čebelarski razstavi v Dunajskem Novem mestu z veliko srebrno ogr. drž. kolajno, s srebrno kolajno Čebelarske zveze in s častnim darilom. Nov dokaz kako lahko uspeha čebelarstvo na Kranjskem in bodrilo da naj se Kranjci pridno poprimejo te prekoristne gojitve čebel. Podružnic* druibe sv. Cirila in Metoda v Šiški je imela dne 2. t. m. občni zbor, katerega se je udeležilo prav lepo število rodoljubk in rodoljubov Zborovanje je vodil gosp. nadučitelj JavorŠek, govornika sta bila gg dr. Žerjav in tajnik župnik Berce. V odbor podružnice so bili voljeni soglasno gg : Ant JavorŠek, Fr. Kralj, Iv. Tome, Iv. Škarjovec, Iv. Kovic, O to Vamberger, Ant. Novak, Drag. Mohar. — Ooenem pa so sklenile številno prisotne rodo ljubke, da se usts-novi tudi ženska podružnica za Šiško in so takoj izbrale soglasno pripravljalni odbGr, ki naj oskrbi ustanovitev. V tem odboru so gospe in gospodične: Albina Zakotnik, Antonija Štrukelj, Kinka Čolnik, Mar. Seidl, Berta Kralj, branja Tome in Antonija Burja. — Zborovanje je bilo zelo živahno in upamo, da bo deta podružnici v na$i lepi in proovitajoči se Šiški rodili lepih sadov v korist naši družbi in po nji slovenstvu. — G. Škarjovec je pa lahko ponosen na svojo mlado hčerko Minko. Znana je kot vrla de-klamatorioa, po zborovanju na Svečko pa se je skazala tudi kot živahno agitatorioo za našo družbo. Nabrala je 23 K. Opazujoč to navdušeno malo deklico, spomnil sem se Tebe, vzorna mlada Sabinha, ki deluješ tako pridno tam na našem prijaznem Vranskem. 2jvio, Minka in Sabinka, pa vse tiste, jjj stopite v mladih svojih letih že na delo za obrambo in prosveto ubogih slovenskih otrok na zapuščenih obojnih krajih! m Državne podporo. Vodja o. kr. poljedelskega ministrstva dovolil je za zgradbo vodovoda v Zapužah pol. okraj Kranj, katero delo je proraču-njeno na 20 000 K — znesek 8240 K podpore. — Ravno tako je dovolil kmetski podružnici v Kočevju v pokritje stroškov za leto 1909 znesek 4000 K in ukazal 2000 K takoj nakazati. Podružnica družbe sv. Cirila i a Metoda Do vte-MoIstrana priredi v nedeljo, dne 7. februarja v gostilniških prostorih hotela „Triglav" v Mojstrani veseli o o Plesni venček litijskih fantov se vrši, kakor se je opetovano poročalo dne 6. svečana v prostorih gospe Oblakove in so priprave v popolnem teku. Vabila so že razposlana. V slučaju, da se je koga prezrlo naj se blagovoli obrniti na odbor ples nega venčka litijskih fantov. Ker je čisti dobiček namenjen revnim otrokom litijske šole, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Umrla je v Zutemberku soproga okrajnega zdravnika g dr. K. Kod-valinke Od Sv. Krita pri Kostanjevici se nam piše: Vinska kriza je občutno zadela našo občino. Hrami in zidanice so polne najboljše dolenjske kapljice, ljudstvo pa trpi splušno pomanjkanje denarja. K idi tega obupnega stanja priredi „Kmečka posojilnica* dne 2 marca velik vinski sejm v Sv. Križu. Gg vinski trgovci prihitite k nam, da se prepričate o dobroti našega vina. S kolodvora Videm-Krško je 1 uro vožnje Kdor prijavi svoj prihod, se mu pošlje voz na kolodvor. Skrbeli bomo za vso komoditeto. Natančne informacije v tej zadevi daje nadučitelj MalnariČ. Program se prijavi svoječasno. Prosimo slovensko javnost, da se za to akcijo zanima, ker je našemu vinogradniku nujna pomoč potrebna. Najden utopljenec V Krki pri Bavtavasi so naši truplo 57 let starega posestnika Mihaela Pu K 1 j a iz Drganjega sela, katerega so že od 20 decembra pogrešali. Prostovoljno gasilno društvo v Č rac ml ju priredi v nedeljo 7. februarja v prostorih gostilne „Gradu zabavni večer. Prosto oljno gasilno društvo v Postojni priredi v nedeljo, dne 7. februarja v prostorih hotela „Ribnik" veselico. Obleka se je užgala učeuki BernekoviČ od S/. Barbare, ko se je pred začetkom pouka grela pri peči. Vsa v plamenu letela je na dvorišče, kjer jo je k sreči neki mož vrgel na tla in ugasil. Kljub temu je dooila hude epekline, posebno na desni nogi. Soproga nadučiteljeva pomagala je nesreČnici, dokler ni prišel zdravnik. „Ptnjskl Sokol11 je imel 31. januarja svoj občni zbor Društvo ima 24 izvršujočih 44 podpornih članov ter enega ustanovnika. Novi odbor se je konstituiral tako-le: Dr. Dimnik starosta, V Wezjak podsta-rosta, Fr. Lenart načelnik, I Ze-lenik blagajnik, V. Novak tajnik, Kocmut, Breznik, Vrabl in Zu pančič odborniki, dr. Sfcuhec in Pollak namestnika, Senčar in Mah ori č preglednika računov. Samomor volaka v Mariboru Dne 3. svečana umrl je v vojaški bolnici v Mariboru 211etni prostak Franc Kumer. Služil je pri ondotnem polku Št. 47 pri 12. stotniji. Dne 15 prosinca popoldne si je pr strehi s službeno puško prsi, in sicer vsled tega, ker ni mogel več prenašati trpinčenja, zasramovanja in seka tur stotnikovih. Umrli je bil edini sin in edina podpora stare onemogle matere, katera živi v najrevnejših raz merah in je s sinovo smrtjo uničena. — Poroča se, da je k postelji močno ranjenega prišel tudi stotnik in stot-nijđki nadporočnik, katerima je Kumer na njihovo vprašanje, kaj da je naredil odgovoril, podeč jih s tra-hom: „Puh opravil, ter več drugih moči. Nasloviti na: „Narodno delavsko organizacijo" Dunajska cesta »i. I. Drobne novice. — Mraz In povoden! Na Nižje Avstrijskem, Solnograškem in Gornje Štajerskem so včeraj divjale silne nevihte. Reke so silno narasle deloma vsled deževja, deloma pa, ker je jel sneg vsled južnega vremena rapidno kopneti. Železniški promet je na raz nih progah docela ustavljen. Na Dunaju je bil včeraj tak vihar, da je metal ljudi na ulicah Tudi v Bosni je razsajal včeraj silen vihar. Temperatura je padla na 25 pod ničlo. — Aretiran vohun. Policija je v Pesi prijela Ivana Knieoza, ki se je plazil d'je časa v bližini utrdb ter zapisoval beležae v svojih opazovanjih. Preiskava je dognala, da je ruski vohun. — Roparski plen. V hotelu nNa-tionalu je našel sluga v peči neke sobe 48 komadov 4% ruske državne rente po 1000 rubljev. Sluga je vrednostne papirje izročil policiji, ki je dognala, da so bili ti papirji uplenjeni pri nekem roparskem napadu na ruskem Poljskem. Roparji si svo- | jega plena niso upali prodati, ker je oblast javno razglasila številke vred nostnih papirjev. — Vlom v blagajno. Iz Prage se nam poroča, da so do sedaj še neznani lopovi vlomili v blagajno okrajnega odbora v Zbraslavu in odnesli 27 000 kron. — Grozen samomor poročnika. Iz Pšemisla se nam poroča. Dne 1. februarja je poročnik Stan-kieviČ v svoji sobi polil opravo z nafto, razstrosil okrog nabite puškine in samokresne patron in nato vse skupaj zažgal. Med eksplozijo je skočil v plamen in se sežgal. — Nobelova nagrada določena Tolstemu Kakor se poroča iz Kristjani je, določila se je letošnja Nobelova mirovna nagrada Tolstemu. , — Nezaslišano. V Ers*ebetfal- vi pri Budimpešti je pokopališki Čuvaj Pasztor odprl vse otročje grobove in dal mrličke prašičem v hrano. Ko je prebivalstvo izvedelo za to strahovito skrunjenje grobov, je nastala silna razburjenost, ker so va-ščani že cele mesece uživali meso onih prašičev, ki so se hranili z mr-lički. Zločinca so zaprli. — Dvoboj. V Frankfurtu na Meni sta se v mestnem logu zadnji dan januarja duelirala stotnik Or-tzen in poročnik Stuokrad, in sicer s pištolami. Takoj po prvam strelu se je poročnik zgrudil mrtev na tla. — Zemeljski in morski potres. Javlja se, da so bile v bližini Bareelone po potresu uničeni 3 vasi. Tudi pristanišče v Barceloni je bilo precej poškodovano. Podsutih in ubitih je pr bližno 300 oseb. — Soprogo umoril iz usmiljenja. Due 2 t. m. se je javil mehanik Baudin iz Pariza pri policiji. Češ, da je ustrelil svojo soprogo. Žena je bila že dolgo bolna; v nedeljo je selel cel dan pri njej, ko je imela najhujše napade. Prosila ga je neumorno, naj se je usmili in konča grozne bolečine. Slednjič je š.l po samokres, jo ustrelil v glavo in šel na stražnico. — Zima v Sarajevu. Dne 30. januarja so imeli v Sarajevu 32° C mraza. Telefonska in brzojavno poročila. Proti neslovanski ruski diplomatiji. Moskva, 5. feruarja. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) »Moskovskija Vje-domosti« ostro napadajo rusko diploma t i jo, ki je baš v zadnjem času pokazala, da je prožeta vseskozi z germanskim duhom in nima nobenega smisla za slovanske interese. List zahteva,da se stari nerodni diplo- mati, ki nimajo pojma o slovanski politiki, pošljejo v zasluženi pokoj, ter nadomeste z mladimi čilimi močmi, ki imajo srce in smisel za slovansko stvar. Napad »Moskovskih Vje-domosti« na diplomati jo je tem po-menljivejši, ker je znano, da je ta list v najtesnejši zvezi z vlado in takorekoč njeno moskovsko službeno glasilo. Kasačijska obravnava proti notarju Hafnerju. Dunaj, 5. februarja. Obravnava pred kasaeijskim dvorom proti notarju Hafnerju v Kostanjevici, ki je bil pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojen radi krivega pričevanja, bo V petek dne 11). februarja. Državni zbor — zaključen. Dunaj, 5. februarja. Po komaj dveminntni seji je bilo danes prvo zasedanje državnega zbora, izvoljenega na podlagi splošne in enake volilne pravice, zaključeno. S tem je vlada napravila tabulo raso - z vsemi nujnimi predlojri, odseki itd. Poslanci izgube, dokler se državni zbor ne skliče, imuniteto. Ostane samo še predsedstvo,' ki vodi posle državnega zbora, dokler zbornica ne izvoli novega predsedstva. Zasedanje je vlada zaključila radi naskoka vseli čeških poslancev na ministrstvo, ker je ministrski predsednik Bienerth odrekel vsako izjavo glede včerajšnjega govora vodje trgovinskega ministrstva dr. Mataje. Danes zjutraj je bila deputacija čeških poslancev pod vodstvom dr. Pacaka pri barona Bienerthu, da intervenira v zadevi dr. Matajeve afere. Baron Bienerth je kategorično izjavil, da čeških zahtev nece izpolniti, ker so proti temu vložili svoj veto Nemci. Češka deputacija mn je nato izjavila, da se češki poslanci nikdar ne bodo uklonili in da bodo iz vladnega postopanja napram Čehom izvajali najskrajnejše posledice Preden se je današnja seja pričela, so Jugoslovani, Poljaki in celo socialni demokrat je posredovali pri vladi, da bi zadovoljila Čehe. Bienerth je odklonil ravnajoč se popolnoma po di-rektivih dr. Svlvestra in dr. Chiari-ja. ki sla se tekom dopoldne znova zglasila pri njem ter $ra naščuvala proti Cehom. S-ja se je pričela ob 11 40. Ko so ministri brez dr Žačka stopili v zbornico, je nastal silen hrup. trušč in vik med češkimi poslanci. Raglje, Činele, pozavne in piščalke so zopet stopile v akcijo. Iz splošnega hrupa so se slišali samo klici: Abcug Bienerth, proč z nemško naoionalno vlado. Baron Benerth je nekaj časa mirno poslušal hrup; nato je stopil k predsedniku dr. Weisskirchnerju, vzel iz žepa pismo v belem kuvertu in je izročil predsedniku. Takoj na to je vlada zapustila dvorano, dr. "VVeiss* kirohner pa je prečital cesarsko pisme, s katerim se zaključuje zasedanje. To je povzročilo strahovit vihar v zbornici. Krščanski sooialci in nemški naoionnlci so se kakor besni zakadili na Čehe iu pričel se je pravcati pretep kakor v beznici najnižje vrste. Češkemu poslancu Spačoku so Nemci raztrgali vso obleko, načelniku Čeških agrar cev Udžala pa je neki Nemec odgriznil kos prsta Med splošnim pretepom so socijalni de-mokratje pesem o delu, čehi nHej S'ovaniu Nemei pa „Die Waoht am Rhein." DnnaJ 6 februarja. Sedaj ob 3. je zbornica še vedno polna poslancev, ki se med seboj prepirajo. Splošno se trdi, da so glavni provzroČitelji Škandalov krščanski socialoi, ki so zakrivili potemtakem tudi zaključenje drž. zbora. Padeo B enerthoveg* kabineta. BunaJ 5 tebruarja. Cesar je danes ob pol 10 sprejel v posebni a v-dijenci barona Bienertha. Padec celotnega Bienerth o vega kabineta je neizogiben. Zahvala. Vsem čestitim damam, ki so darovale za planinski ples tako fino pripravljene jestviue za naš paviljon, Kakor tudi gospioam sodelovalkam izrekamo tem potom svojo naj skre-nejšo zahvalo. V Ljubljani, 5. februarja 1909. Vera dr. Šlajmerleva, — Ivana Supančiceva, — Fina Jerovieva Dragi bratje! Po kratki bolezni je včeraj nenadoma preminil naš večletni član, brat Jernej Žitnik. Bratska dolžnost nas veže, da rajnega brata, ki je bil v sik dar vrl narodnjak, spremimo v častnem številu k zadnjemu počitku, kar se zgodi jutri, v soboto, ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Breg štev. 14. — Zbiramo se v .Narodnem domuu, odkoder odkorakamo ob 3/44. „Na zdar!* Odbor ljublj. Sokola. i* železnato Kina Vino Higijenična rassiava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častmi diplom k. slati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom =^~-tn malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni otcus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO. c in kr. dromi dohntelj TRST-Bnrkovlje. Oddati le: S lokal s stanovanjem j* stanovanje z 2 sobama i£ v Sodoilskih ulicah it 4 ter # delavnica s stanovanjem v Frnlah. 544 3 J* Več se izve pri kamnoseku Vodniku« m m m tltne cene - Budimpešti Dn« 5 februarja 19C9 Pšenica za april 1909 Pšenica za oktober 1909 Rž za april , Koruza za maj „ Oves za april m BMttv. 10 vin. višje za 50 kg K 12 78 za 50 kg K 1 87 za 50 kg K 10 11 za 5C kg K 7-29 za 50 kg K 8 62 neieoroiositno porotlhi. Kolodvorska restavracija I Jutri, v soboto K0HC6RT ljublj. seksteta na lok. Specijaliteta s Kraški teran iz Tcmaja, Grum poldskireh ner od Kumerja, o. kr. dvornega dobavitelja astui pridelek iz Soblossberga), pri znan cviček od gosp. dr. Sohmier-maula. Vstopnina 40 vin. Začetek ob B. K obilni udeležbi vljudno vabi 460 J0S. SCHBY, restavrater. 3 i opaso--o vanja Stanje 2cT barometra 2. -s S Vetrovi ▼ 0103 * mm Nebo 4 5. |9. zv. : 730 3 4 1 si jzahod del. obl 7. zj. 73C*3 -?4 sr ssvzh. oblačno 2. pop. 730*1 6 0 al. sever , Srednja včerajšnja temperatura 15°, norm. 13 Padavina • 24 urah 0 0 trm. Za mesec ma] se odda soba s kuhijno za stranko brez otrok. Poizve se v trgovini M. Jemec, Tržaška cesta štev 8. oo5 i Odda 80 za maj lepo prostorno obcestno stanovanje z 2 sobama, kubiDJo in pri ti klin am i v I. nadstropja na Karlovskl cesti štev. 8 607 i Dva trgovska 5 otrudnlka eden dobro izurjen manufakturist, vešč tudi mešane stroke, drugi za mešano stroko, sprejme takoj, event neko liko pozneje prva slovenska trgovina Pvce & Koželj v Kočevja. 562—2 Prodajalna In delavnica pripravna za vsktkega obrtnika, se odda v najem takoj ali za majev termin. Izve se na Tržaški cesti št. 13, v gostilni. 583 -1 Razne prevode Iz nemščine v slovenščino cirkularjev, pisem in dragih tiskov t oskrbi ceno v tej stroki izvezbac uradnik. Naslov v upravništvu „Slov. Naroda" Jtnnouonje z 2 sobama, tudi s 3 sobami in kopalno sobo, išče za takoj ali za mai zakonski par brez otrok. 606 i Ponudbe takoj Dod Mst 606" na upravništvo „Slov. Naroaa". Iščem izurjenega stenosrofo (strojepisca), ki mora znati slovensko in nemško stenografijo. 551 3 Dr. Juro Hrašovec v Celja Potnik ki bi obiskoval špecerijske trgovine in gostilne, se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Ponudbe do torka pod ,,Splri-tnoze 100" na apravništvo „Slovenskega Naroda4*. 568-2 pozor! pozor! 50 000 parov Čevljev! 4 pari če.ljev samo 6 S SO. Zaradi ustavljenja plačila več velikih tvornic, sem pooblaščen večjo množino čevljev daleč pod izdelo *alno ceno spraviti v denar. Prodajam torej vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ah črno, galoširano, z močno zbitimi podplati, veleelegantoi, najnovejša oblika. Velikost po štev. Vsi 4 pari po povzetju 6 K 50 h. {85 zaloga blaga, Krakov 18. poštni predal 29. Zamena dovoljena ali denar nazaj. VABILO na 573 redni občni zbor za XXI. upravno leto posojilnice v Ribnici regiatrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrsi v nedeljo, 14. februarja ob 2. popoldne v posojilničnih prostorih. 1. Poročilo in odobrenje letnega računa za leto 1908. 2. Volitev načelstva in računskih pre-gledovaloev za leto 1909. 3. Slučajni predlogi. Načelstvo. Praktikant absolviran iestofioleo eo aprejmo takoj v lekarni M. PeapiiU ¥ Eo-njioah na Štajerskem. 558-3 Ponudbe na M. Pk. V. Prora-liia, proviaorja lekarne v Konjicah. Snatno stanovanje z 2 ali 3 sobami tiče za L ma] 1909 mirna stranka. Ponudbe Gradišče st. 7, II nad-stropje na levo. 557 -s Mil urtom na jako lepem kraju v Ljubljani, 15 minut od pošte se proda pod ugodnimi pogoji. Pripravna osobito za uredništvo. Ceno in drugo pove upravni s t vo „Slov. Naroda*1. 590-1 Otraina posojilnica v Litin reglatrovana zadrnga z neom. zaveso vabi svoje člane na redni občni zbor ki se vrfii v nedeljo, 14. februarja ob 3. -popoldne v prostorih s. Roaickooe o Litiji. 1. Potrjen je letnega računa in razdelitev Čistega dobička. 2. Poročilo o reviziji. 3. Sprememba pravil. 550 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. NAČELSTVO. Prva in edina slovenska modna trgovina za gospode 28 DuNlimo, Mestni t« 19, se^slavnemu občinstvu za nakup zimskega blaga naj topleje priporoča. -Zaloga velikanska - Cene brez konkurence! Za izraženo sočutje in darovane vence, za Časteče spremstvo, zlasti pa prijateljem pevcem „Glasbene Maticeu za ginljivo v srce segajoče petje se iz dna duše zahvaljujejo Jerman in Novakovi. Mimi Žitnik potrtim srcem naznanja pretužno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod Jernej Žitnik hišni posestnik v Ljubljani včeraj, 4. februarja ob polu 10. dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 63. letu starosti po kratki bolezni mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega rajnika bode v soboto ob 4. popoldne iz biše žalosti, na Bregu št. 14. 584 V Ljubljani, dne 5 februarja 1909. M Čudite se!! 4 pari čevljev za samo JC 6 90 Zaradi nakupa ogromnega števila obutvi se bode samo kratek ćas oddajalo po tej sramotno nizki ceni: 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakove z močno zbitimi, jakimi podplati s posebno finim usnjem obšitih, veleelegantni najnovejša oblika in močni. Velikost na cm ali po številkah. Val štirje pari stanejo samo 8 90 K. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar brez neprilik nazaj. 586 L. Zvveig, Krakov 50 20. Vabilo na 594 Gostilna se vzame v najem. Ponudbe pod „H. K.11 poste reatante, Višnja gora. 597-1 VABILO domači veselici 582 OI plesno veselico katera se vrši v soboto, dne 6. svečana 1909 .Meščanski pivarni" Sv. fetra cesta štev. M. Vljudno vabim nanjo, svoje oenjece goste, znance in prijatelje. Za izvrstna vina, dobra jedila in jzborno zabavo je preskrbljeno. Vstopnina f» Za obilen obisk se priporoča z velespoštovanjem katera se vrši % v soboto, dne 6. februarja 1909 v restavracijskih prostorih ..pri Weisu" pred Konjušnico št. 1, Trnovo. Začetek ob 7. zvečer. Vstop proat. K obilni udeležbi vljudno vabita Mihael in Leopoldina Weis. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo K 6 50. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove s močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Val 4 pari samo 14 «-.»o. Za naročitev zadostuje dolgost 600 Razpošiljanje po povzetja. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Nengajajoče rad zamenjam E Provizijshl zastopnlH za čajno firmo, zmožen slovenščine in nemščine, se išče ia takol za Kranjsko. Ponudbe pod „Oflnstlge Bedingungen 110" na naslov: Rudoli Mosse, Dnnaf L, Seiterstatte 2. 593 l Mjartin S°^ar žranja Sotlar roj Jfrovat *—poročena. ^2^^>—» J/a^arje pri Jrfojirju, dne 2. februarja 1909. Brez vsakega drugega posebnega obcestila. Št. 100 591 Podpisana o. kr. volilna komisija naznanja izid dopolnilnih volitev, ki so se vršile 28. lanuirja 1909 za trgovsko In obrtniško zbornico v MnblUnL I. Od 87 voliloev I. volilne kategorije trgovinskega odseka jib je veljavno volilo 60 Izvoljena sta gg Ivan Hribar, preisednik Liubljanske kreditne banke v Ljubljani s 45 glasovi in Ivan Knez, trgoveo v Ljubljani, s 43 glasovi. II Od 693 voliloev II. volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 521 Izvoljena sta gg Fran Hren, trgoveo v Ljubljani in Ivan Melač. trgoveo v Ljubljani, vsak s 379 glasovi. III Od 1666 voliloev III volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 1306. Izvoljena sta gg. Anton Ditricn, trgoveo v Postojni in Leopold FuTSager, trgovec v Radovljici, vsak s 699 glasovi. IV. Od 140 voliloev I volilne kategorije obrtnega odseka jib je veljavno volilo 99. Grg Fran Kotnik, tovarnar na Verdu in Kamilo Pammer, ravnatelj kranjske stavbne družbe v Ljubljani sta dobila vsak po 47 glasov. Žreb je odločil za g. Kamila Pammerja. V. Od 1300 voblcev III voblne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 1057. I cvolj ena sta gg. Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki in Vinko Ma|dič« imetnik valjčnega mlina v Kranju, vsak s 725 glasovi. VI. Od 6063 voliloev IH. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veli a v no volilo 4336 Izvoljeni so gg. Ivan Kregar, pasar v Ljubljani, z 2192 glasovi, Jernej Loiar, krojač v Ljubljani z 2191 glasovi, Tomo Pav-ftler, imetnik valjčnega mlina v Kranju in Josip Hafner, žagar in trgovec v Škofji loki pa vsak z 2189 glasovi. VIL Od 6 voliloev IV. volilne kategorije obrtaega odseka so veljavoo volili 4. Izvoljena sta gg. dr. Edvin Ambrositsca in Maka Samassa, oba Člana upravnega sveta kranjske stavbne družbe v Ljubljani, vsak s 4 glasovi V Ljubljani, dne 29. januarja 1909 C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. Predsednik: 3(ulavics. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem Otvoril v Spodnji Šiški štev. 88 stavbno in umetno ključavničarsko obrt in popravljanje voznih koles (bieikljev) in se priporočam v solidno in ceno izvrševanje vseh v to stroko s padaj oči h del in popravil z velespoštovanjem 581 1 Leopold Grošelj stavbni in umetni Ulnčavalear v spodnji ftttki it ss. Izdajatelj in odgovorni urednik Rasto P u s t o š 1 e in š e k. Lastnina in tisk »Narodne tiakame«. 45