# i t Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, O,, ČETRTEK, (THURSDAY) AUG. 11. 1921 št. (no.) 187. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. NAJVIŠJI KONCIL ZA REŠILNO DELO V RUSIJL fcftland se je spomnil Na žrtve, ki so jih doprinesli ruši v svetovni vojni. ,?f Jllč ttl br» d ep1 .Pariz, 10. avg. — Zavez-n}ški najvišji koinci'1 je skledi danes ipopoldtne sestaviti. Mednarodno komisijo za rebrno delo, v katerem 'bi bile Z(^'užene vse vladne in privatne rešilne akcije. Ameriški poslanik Har-vey je nocoj poslal v Wa'sh-j^gton kabelsko poročilo, v katerem povprašuje o naj-^ovejših aktivnostih Hoo-Verjeve rešilne akcije, in pa W o stališču ameriške vla-napram zavezniškemu po Va'bilu, da imenuje svojega ^stopnika h komisiji, ki bo ^dzirala vse rešilne dele v "usiji. j ' Odgovor državnega taljni-P Hughesa francoski vladi ^katerem je slednjo obvezi, da je Hooverjeva akcija ^ivatna in ne vladna, je tj°znan že vsem delegatom konferend najvišjega Mučila. Toda izraža se u-J%je, da bo mogoče Hoo-^jevo akcijo združiti z za-^niškim rešilnim delom, i, llinist-' predsednik Brian d 11'Pričel z razmotrivaai'jem 7®kega vprašanja z izjavo, J Rusi, ki so se 'borili na 7rani zaveznikov v prvem ^u vojne, s popolno pravijo Pričakujejo pomoči za-^nikov. .Lloyd George 'je temu na ^'anju pritrdil, toda opozo p .ie na to, da je rešilno de °> 'ki se ga ima v mislih, ni stanu doseči velikega dela ki trpe lakoto. Nihče k6 ne more prosto gibati po psiji brez dovoljenja sovjetske vlade, je dejal Lloyd porge, vsled tega pa je po-^ebno, da zavezniki v ta na-|Pn pridejo do sporazuma s ^v.ietsko vlado. Vprašanje S Politično, je dejal Lloyd ^eorge, temveč humanitarno. , Mi italija'nski ministrski J^disednik Bon ami je izra-fP Svoje soglašanje z Bri-piom in Lloyd Georgeom, 11 istotako predstavnika Jamske in Belgije. b Nato je Lloyd George pri '[j^očal, da se najvišji kon obrne na lord Curzona, Sfanjega angleškega zuna-rleR'a ministra, ki je kot j^aljevi namestnik v Indiji precej skušnje z lakoti v velikem obsegu. I^Urzoh je dejal, da se re-^o delo ne konča z dostavijo žita v Odesi ali ka-drugem ruskem pristanu, temveč da se tamkaj k 6 Prične- Najboljši način /Veljave pomoči je ta, je Curzon, da se razdeli ^0'tni teritorij v Okraje s (j °-limi lastnimi upravitelji, k ®e gleda na enakomerno ^ ^delitev po vseh dkrajih, ustanovi bolnišnice in oivališča za bolne, in pred Pa. M' Rudarji v okraju Mingo za poravnavo boja. Charleston, W. Va. — Tu se je pred par dnevi vršl-lo zborovanje rudarjev, na katerem so bili sprejeti pogoji, pod katerimi se želijo rudarji Mingo okraja poravnati s podjetniki, nakar naj bi končno vojno stanje, ki vlada v tem okraju že več kot eno leto. Pogoji rudarjev so tako zmerni, da jih podjetniki morajo spre jeti, ako imajo le majhno želje po povrnitvi miru v razburkani Mingo okraj. Rudarji zahtevajo 8-urni delavnik ,da se jim dovoli, da kupujejo svoje potrebščine tam, kjer sami hočejo, da se pri tehtanju premoga smatra 2000 funtov za eno tono. Ti pogoji so bili predloženi governerju Morganu, ki je prosil, da se mu dovoli nekaj dni, da jih prouči. Zborovanje, na katerem se je sestavilo omenjene zahteve, se je vršilo pod milim nebom. Govor Dunajski delavci za j Ferdinand bi se rad pomoč Rusiji. vrnil na bolgar- AVSTRIJSKI IN FRANCOSKI trOH. KAPITALISTI V SKUPNEM NASTOPU PROTI DELAVCEM. Dunaj, Avstrija. — (Piše Fri-derick Kuh.) Ta teden je bil podan na Dunaju nov in j ako pre-poročljiv dokaz mednarodne solidarnosti kapitaližpna. Najbolj vneti sovražniki Francije na Dunaju so sklenili tajen sporazum z najbolj zagrizenimi sovražniki Nemcev v Parizu. Ni treba še posebej povdarjati, da je sporazum naperjen napram avstrijskim delavcem. Dogodek je sicer krajevnega značaja ,toda ima tudi evropsko politično važnost. Zavezniška reparacijska komisija v Parizu je pravkar poslala avstrijskemu zunanjemu ministru stvu noto, v kateri se protestira proti izročitvi dunajskega arzena-la v roke organiziranega delavstva. Prizadeti arzenal je vpos-ljeval tekom vojne 16.000 de- stara delavska voditeljica Jones. mati — Jugoslovanski Prosvjetni Zbor "Abraševič" prireja v nedeljo svoj zadnji piknik za to poletje na Bliss Rd. stop 133. Pričetek piknika je ob 9. uri dopoldne. \ / na rudarje je držala tudi znana[javcev, To je ena največjih in- dustrijalnih podjetij Avstrije, ter je bilo pravkar potegnjeno iz rok avstrijske državne birokracije, ter preurejeno v ljudsko institucijo za mirovno produkcijo. Za to izpremembo se je vršila bitka med avstrijskim delavstvom in kapitalom že od leta 1918. Kapitalisti so videli v arzenalu dobičkonosno podjetje za izdelavo orožja, delavstvo pa je hotelo, da se izpremeni v tovarno za izdelavo mirovnih produktov. Po trdovratnem boju so delavci dosegli zmago, in poraženi avstrijski kapitalisti, ki so seveda tudi zelo patrijotični, so se obrnili za francosko visoko financo, da jim pomaga v boju proti dunajskemu proletarijatu. Sledila je nota reparacijske komisije. Za kulisami tega krajevnega konflikta so igrale aktivno vlogo internacij onalne imperialistične sile. Francoski in avstrijski kapitalisti žele, da bi arzenal izde- ki bo poročal jutri ali pa pri hodnji dan, kakšen način da bi bil najbolj priporočljiv pri sestavi predlagane rešilne komisije. Hoover proti sovjetski vladi. Washington, 10. avg. — Nocoj je bil tukaj objavljen kabel, ki ga je poslal trgovski tajnik Hoover švicarskemu predsedniku Ardorji z ozirom na ruski la-kotni položaj. Hoover pravi, da položaj presega moči, ki jih ima na razpolago kaka dobrodelna akcija, in da se bo lakota v Rusiji ponovi- j jovai orožje za Romunijo in Poljsko za eventualno vojno s sovjetsko Rusijo. Avstrijski socija-listi, ki kontrolirajo v direktoriju arzenala 14 glasov izmed 25, pa so sklenili pogodbo s sovjetsko vlado, ter so poslali v Rusijo že 60,000 pljugov in drugih poljedelskih strojev. Stari arzenal, ki je zdaj spremenjen v komunalno podjetje, sc nahaja na poti zgodovinskega in izredno uspešnega eksperimenta v socijalizaciji. Tisoči delavcev, ki so zaposljeni V njem, so nenadoma prišli do spoznanja, da lahko obratujejo z uspehom veliko podjetje brez pomoči privatnega kapitala. To spoznanje pa je seveda polno nevarnosti za dunajske in mednarodne finančne kro- Atene, 9. avgi —- Danes se je izvedelo, da bivši bolgarski car Ferdinand napravil poskus, da se spravi nazaj na bolgarski prestol, da pa se mu je ta poskus popolnoma ponesrečil. Poskus je bil napravljen zadnji četrtek, todaJFerdinand je bil navzlic obsežnemu zarotnišk.emu gibanju njegovih pristašev na Bolgarskem ustavljen na meji in prisiljen, da se vrne tja, odkoder je prišel. Voditelji zarote za povratek Ferdinanda so bili nasprotniki Borisa III., ki je sin Ferdinanda. Na svojo stran so pridobili precej ljudi potom širjenja tihe propagande o neznosni draginji, o nemirnosti na Balkanu in pa .o prelomitvi zavezniške obljube za izdatno pomoč Bolgarski. Ferdinand se je podal proti svojemu bivšemu domovanju kot navaden železniški potnik. Toda navzlic vsem varnostnim korakom njegovih prijateljev se ga je spoznalo že na meji, in vrniti se je moral, še predno so bili njegovi prijatelji vstanu navdušiti zanj vojaštvo in ljudstvo. Ministrski predsednik Stambu-linski je bil glavna tarča kritikov, ki so hoteli, da se povrne dolgo-nosi Ferdinand, toda ponesrečeni poskus je njegovo vlado še bolj utrdil. •-o-- WILLIAM HAYWOOD APELIRA ZA POMOČ RUSIJI. Nova tesarska unija v Clevelandu. KER JE MED VRHOVNO TESARSKO ORGANIZACIJO IN AMERIŠKO DEfcAVSKO FEDERACIJO PRIŠLO DO SPORA, BO FEDERACIJA V CLEVELANDU USTANOVI-LA NOVO UNIJO. la vsako leto, dokler se ne izpremeni sedanji ekonomski sistem. Hooverjev kabel je bil kot odgovor na povabilo, katero je poslal^ švicarski predsednik na vse organizacije, ki so zainteresirane v rešilnem delu za Rusijo, da se snidejo 15. avgusta na posebnem posvetovanju, ki naj bi se vršilo v Genevi. Hoover je v svojem odgovoru izjavil, da si bo ameriška rešilna administracija prizadevala, da bo zastopana na o-menjeni konferenci. Amerikanci lahko zapuste Rusijo. Riga, 10. avgusta. -— Maksim Litvinov je kot zastopnik sovjetske vlade na konferenci z W. L. Brownom, zastopnikom ameriške relief administracije, danes popoldne izjavil, da je sovjetska j ge. v vlada pripravljena podati garan-| Avstrijsko delavstvo pa je na cije, da se bo vsem Am^rikan- noto reparacijske komisije odgo- Moskva, 8. avg. — William D. Haywood je poslal danes naslednji apel na ameriško delavstvo za pomoč gladujočim v Rusiji. cem, ki ostanejo v Rusiji, dalo priliko, da zapuste Rusijo kadarkoli hočejo. Ta ponudba je bila stavljena, ko je Brown vpra-šel, kaj da misli napraviti sov- vorilo kot en mož: "Ako bankirji mislijo, da nam lahko vzamejo arzenal iz naših rok, naj pridejo in poskusijo!" Medtem pa se mesto produkcije municije da se dobi entuzi-S?ne mlade ljudi, ki bo-z vnemo na delo. >,°neil je vprašanje pred-Posebnemu komiteju, jetska vlada z ozirom na druge za sovražnike sovjetske Rusije Amerikance, poleg onih šest ,ki J nadaljuje s produkcijo poljedel-so danes dospeli iz Rusije v Re-lSkih strojev za sovjetsko Rusijo val. j v izredno velikem obsegu. Reval, Estonija, 10. avg. —j Ravno pred enim tednom je Danes je semkaj dospelo šest A- odšla zopet ena velika pošiljatev merikancev, ki so bili izpuščeni j poljskih strojev proti sovjetski iz sovjetskega zapora, ko je a-. Rusiji. Dunajski delavci so to-meriška vlada izjavila, da je tovorni vlak, ki je odpihal proti edini pogoj, pod katerim bo do- Moskvi, okrasili z rdečimi zasta-bila Rusija kaj pomoči za pokra- vami in revolucionarnimi lepaki, jine prizadete vsled lakote. Vsi To je bil uradni odgovor avstrij-izgledajo, kot da so pri popol- skega delavstva na noto zavezni-nem zdravju. i ške reparacijske komisije. "Milijoni najbolj čudovitega ljudstva sirom teritorija ob Volgi so prizadeti Vsled lakote. To je ljudstvo, ki poje, kadar dela, toda to petje je zatrela sedaj prikazen smrti. Vsi listi, ki so v zvezi s "Federated Press" agen-turo, naj organizujejo zbiranje rešilnih fondov, in apeluje na Vse človekoljubne ljudi, da pridejo na pomoč tem hrabrim Rusom, katerih pridelek je čisto vničen vsled suše. Bilo j<3f ravno prebivalstvo ob Volgi, ki je največ pri pomcglo k osvoboditvi Rusije. Delavci Zedinjenih držav morajo s polnim srcem priti na pomoč tem gladujočim milijonom. Ruski delavci so pomagali strajku-jočim rudarjem v Angliji, in tudi ameriški delavci lahko štejejo na njih pomoč v slučaju stiske." -O-- NOVOSTI IZ LORAINA. Pri vožnji z motornim kolesom se je zadel ob neki avtomobil 51-lfttni Steve Kos, stanujoč na 1677 E. 33. St. Sunek je bil tako silen, da je Kos padel s kolesa in z vso močjo udaril z glavo na cestni tlrjk. Nezavesten je bil prepeljan v St. Joseph bolnišnico. Nesreča se je zgodila v nedeljo ponoči, in Kos je ostal nezavesten do 8. ure v pondeljek popoldne. Ko mu je strežnica povedala, kje da je in kaj se je zgodilo z njim, je Kos takoj vstal se oblekel in šel proti domu. Zdravniki pravijo, da mora imeti Kos pravcato levjo naturo, da si je tako hitro opomogel od silnega padca." Frank Resnik, 2578 East Ave. je dal aretirati Nik Popoviča, ker mu je slednji zastavil pot, ko se je peljal z biciklom, ter mu je poleg tega še grozil z nožem. Po Gradbeni department pri Ameriški delavski federaciji je včeraj poslal na koncil stavbinskih delavcev naznanilo, da se bo v Clevelandu najbrže ustanovilo novo tesarsko unijo, ki bo neodvisna od sedanje vrhovne tesarske organizacije, ki ae je sprla z delavsko federacijo glede tega, katere vrste delo da spada v področje tesarjev, in katero v področje "metal trim" delavcev. Kot znano,- je bil ta spor tudi vzrok sedanjega tesarskega izprtja od strani podjetnikov v Clevelandu. Naznanilo stavbinskega de-partinenta delavske federacije pravi, da bo novoustanovljena tesarska unija priznavala njegovo pravosodno odločitev glede 'metal trim' dela, in da se bo s tem tudi poravnal spor, ki ustavlja vse stavbinsko delo v Clevelandu. Stavbinski department Ameriške delavske federacije se je odločil, da organizira novo tesarsko organizacijo, ki (bo imela svoje unije po vseh mestih, potem ko je z dosedanjo tesarsko organizacijo na seji med stare tesarske organizacije in uradniki stavbinskega departmenta pri federaciji, vršečo se začetkom tega meseca, prišlo do popolnega nesporazuma. V torek je vrhovni pravosodni odbor stavbinskih organizacij v Washingtonu odredil, da mora tesarska organizacija naročiti vsem svojim stavkujočim članom, da se povrnejo na delo, potem šele da se bo mogoče nadalje zagovarjati z njo glede nastalega spora. Ker tesarska organizacija, ki je največja, šteje namreč 400.-000 članov, kar jih je pri fede-racijskem stavbinskem department^ dozdaj zahtevi še ni ugodila, se domneva, da je razkol med tesarji in delavsko federacijo popolen, in da bo federacija pričela takoj z organiziranjem svojih unij. V Clevelandu se namerava ustanoviti prva taka unija, ki bo neodvisna od sedanje tesarske organizacije. -o—-- POLJAKI NE MIRUJEJO. Berlin, 10. avg. — Breslauski korespondent lista "Vosstsche Zeitung" poroča, da so poljske čete sinoči prekoračile poljsko mejo pri Rosenbergu, da pa so bile po spopadu s policijo in angleškimi četami pognane nazaj. Angleži so imeli v boju precejšne izgube. -o- — Jutri se vrši seja društva Slovenski Sokol in sicer ob 8. uri zvečer v S. N. Domu, soba št. 3. povič se bo moral zagovarjati ra-Iko žensk. di tega pred sodnijo. Obravnava se bo vršila 1 1. avgusta. V nedeljo zvečer se je vršilo v Virantovi dvorani zborovanje slovenskega političnega kluba. Predsednik kluba, Frank Justin, je povedal taznim političnim kandidatom, da klub za primarne volitve ne bo odobril nobenega izmed številnih kandidatov, da pa se bo klub pozneje gotovo izrazil za nekatere izmed kandidatov. Na zborovanju političnega kluba je bilo navzočih tudi veli- Položaj v Italiji. Rim, Italija. — Novemu ministrstvu na čelu tega stoji "Bano-mi, ki predstavlja eno iizmed najmanjših strank v Italiji. V tem ministrstvu je edina stranka, ki je v pravem pomenu besede organizirana. Italijanska ljudska stranka in zato ni čuda, da izrablja to situacijo. Pridržala si je najvažnejše resore; justico, poljedelstvo in delo. Ali bo to ministrstvo imelo dolgo življenje, je težko prerokovati. Iz vseh glasov je raizvidno, da se Bonomi že danes nahaja v kritičnem položaju. Njegova nesreča je, da skuša zadovoljiti vse stranke — industrijce in delavce — veleagrarce in kmečke delavce. — V zunanji politiki bi rad ugodil nacionalistom in imperija-listom — in rad bi se držal politike zmernosti, ki jo je zastopal tudi Sforza. Da je taka politika nemogoča, je samo ob sebi umevno; zaraditega je tudi nevolja proti temu ministrstvu vsak dan večja. Socijalna stranka ni delala pri sestavi tega ministrstva nobenih ovir. Stranka ostane v opoziciji. Ali bo ta socijalistična opozicija bolj ali manj neoblzirna, je odvisno od programa in delovanja nove vlade. Socijalisti se dobro zavedajo težke in resne situacije, v kateri se nahaja Italija po krivdi meščanskih strank. Ravno tako se zavedajo, da je k te situacije nemogoče, ako se ne napravi radikalnih izprememb, za katere je pa nova vlada, kakor tudi vsaka meščanska vlada nesposobna. Naivno bi torej bilo, če bi se socijalistična stranka v takih razmerah odločila za sodelovanje s temi strankami, ker bi to deželi n^ pomagalo in stranki zelo škodovalo. Edina vlada, ki bi bila dovolj močna, bi bila klerikalno-so-cijalistična — ker sta le te dve stranki na jasnem programu organizirani, ki imata svoje množice za seboj. Ali tudi na tako kombinacijo je bilo za sedaj nemogoče misliti, ker tla niso pripravljena in ker je socijalistična stranka vezana na sklepe svojega strankinega izbora. Bonomi konferira z zastopniki vseh parlamentarnih frakcij ter razpravlja'o kritični situaciji, zlasti o gospodarski krizi in o fa-šistovskih bojih, ki nočejo pre-l nehati. Vsak dan se izdajajo poročila o vladnih odredbah za od-pomoč glede gospodarsfe krize ter pomirjevanja duhov. Ali vse to nič ne pomaga. Gospodarska kriza narašča, tovarne odpuščajo svoje delavce krajšajo delavni čas, (in s tem se razume tudi zaslužek) in na več krajih tovarne zapirajo. Brezposelnost grozi na celi črti in ž njo beda in obup. Na drugi strani se vrše pogajanja glede sporazuma med socijalisti in fašisti, da bi se ustavi-vili boji, ki so v sramoto Italije. Ali kaj vse to pomaga, če ob tistem času fašistovake bande še hujše divjajo in požigajo. Grozodejstva, ki so se izvršila v zadnjih dneh, so nepopisna in prekašajo prejšnja, radi katerih je vse meščansko časopisje (katero, je do sedaj to bando vedno zagovarjalo), zelo vznemirjeno in a-pelira na vse kroge, da skušajo napraviti red in mir. Socijalistična stranka ima tudi v tem oziru cisto vest, ker se zaveda, da je osebna nasilstva vedno pobijala, zato ni bila nasprotna — čeravno ni pričako-(Nadaljevanje na 2. strani) IZJAVILI SO SE NEVTRALNIM V BOJU MED TURKI IN GRKI. Pariz, 10. avgusta. — Medtem ko so se danes eksperti ukvarjali s šlezijskim problemom, pa so zavezniški ministrski predsedniki raztrgali turško mirovno pogodbo, izjavili, da Grčija in Turčija vodita svojo privatno vojno, v kateri bodo zavezniki popolnoma nevtralni. Obenem so izjavili zavezniški diplomatje, da imajo vsi narodi pravico prodajati orožje in municijo tako Grkom kot Turkom, zavezniki pa da bodo že sami podvzeli korake za varnost morske ožine ob Bosporu. Zavezniki so tudi mnenja, da zdaj še ni čas za posredovanje, in da je najbolje, da Grška in TurčSja izvojujpta boj do konca. Lloyd George je šel celo tako daleč, da je izjavil, da kdo zmaga, tisti dobi. To pomeni, da ako bodo Grki v stanu obdržati ozemlje, ki so je iztrgali iz turških rok v Mali Aziji, tedaj so do istega popolnoma upravičeni. Uničenje sevraške mirovne po-grodbe pa pomeni na eni strani, da se zav,ezniki še vedno nahajajo v vpjnem stanju s Turki, medtem ko na drugi strani proglašajo svojo "nevtralnost" v boju med Grčijo in Turčijo. -o-- Veterani zahtevajo svobodo za Debsa. Minneapolis, Minn., 8. avg.— Leslie R. Hurt, glavni tajnik organizacije "World War Veterans' ki šteje 450.000 članov bivših vojakov, je danes podal izjavo, v kateri pobija trditev vrhovnega poveljnika Ameriške legije, F.-meryja, češ, da govori v imenu vseh bivših vojakov, ko zahteva, da se Debsa in drugih političnih kaznjencev ne sme izpustiti iz ječe. L. R. Hurt je izjavil, da je resnica ravno nasprotna, namreč da pretežna večina bivših vojakov hoče, da se pomilosti Debsa in druge. Hurt pobija vse Eme-ryeve trditve v pismu, ki ga je poslal predsed. Hardingu, prav posebno pa še zadnjo trditev, namreč, da govori v imenu Vseh bivših vojakov. Kot posledica Emeryjevega pisma je prišlo v Belo hišo zadnje čase celo povodenj protestov. Ameriška zveza za civilne svo-bodščine bo podvzela še posebno akcijo z ozirom na njegovo pisrao, ki se smatra brezpostav-nim in nevrednim vsake prave a-meriške organizacije. -o- RESIGNACIJA ŠPANSKEGA KABINETA. Madrid, 10. avg. —- Sedanji ministrski predsednik Allendesa-lazar je danes naznanil, da bo sedanji španski kabinet podal svojo resignacijo jutri, potem ko se bo kralj Alfons posvetoval s Santi-agom Albom, vodjem španskih liberalcev. Boji med Marokanci in Španci ,ki so v teku po vzhodnem Maroku že zadnjih treh tednov, so imeli za posledico, da je španska vojaška kampanja popolnoma propadla. Zdaj so se boji razširili tudi po zapadnem Maro- STRAN 2. it "ENAKOPRAVNOST" AUGUST 11th, 1021. Enakopravnost' IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŽI NEDELJ IN PRAZNIKOV. IS6UHCD £VKBY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS i ■ ■ ————-------—---—-—............——---— Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .....................V.l year $5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. 82.00 Cleveland, CoIKimood, Newbursrh by mail.......1 year $6.00. « nto. S3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 ye&r $4.50. 6 mo. 2.75. S ao. S2.00 Europe and Canada ..........................1 year $7.60. C mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. ___SINGLE COPY 3c. Lastule in izdaia ira Ametfžko-Jugoslovanska Tiskovna Drožfta. 6418 ST. CLAIR AVI. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR ATE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravništvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) AUG. 11. 1921 namreč, da tujezemci, ki so se znašli na cesti brez dela, trnmcma odhajajo v stari kraj. Da e stvar v resnici taka, nam priča že Slovenska naselbina v Olevelanclu- Če bi natančno preračunali, bi gotovo pronašli, da število onih, ki odhajajo v stari kraj, presega število novodošlecev. In tako je najbrže tudi pri drugih narodnostih. To bo pa najbrže tudi vzrok, da so naselniške oblasti tako popustljive pri uveljavljanju novega zakona. Računa se pač na to, da industrijalna depresija, 'ki danes objema Ameriko, ne bo trajala več dolgo, Vsaj v tako akutni obliki kot zadnji čas gotovo ne, potem pa bodo žuljave, dela vajene roke tujezemskega delavca v ameriški industriji zopet jako dobrodošle. To tendenco je o-paziti tudi v priporočilu naselniškega 'komisarja, da bi se kot najnižje število naseljencev vsake narodnosti določilo število 1200. — Vse to pa dokazuje, da^e Ml ta ■zakon čisto nepotreben in nezmisel prvega reda. KAKO SE IZVAJA NOVI NASEL-NIŠKI ZAKON. Začetkom junija letošnjega leta je poteta'1 v Ameriki efektiven zakon, glasom katerega se je imelo omejiti na-teeljevanje tujezemcev na 3 procente z ozirom na število prebivalstva vsake narodnosti, kot' je izkazovalo ljudsko štetje leta 1910. Ce 'zasledujemo poročila, prihajajoča iz New Yorka in drugih pristanišč, pridemo do zaključka, tla imajo naselniške oblasti velikanske teškoče pri izvajanju zakona. Kot izgleda, se parobrodne družbe zelo malo brigajo za novi ameriški zakon, sodelovanja med njimi ni, in talko je vselej že prve dni ali celo prve ure Vsakega meseca določeno število naseljencev, ki se smejo glasom za ona naseliti v Ameriki, dopolnjeno. Poročila nam pripovedujejo, da so oblasti uSmilje ne, da ne marajo tujezemcev pošiljati nazaj v njih staro domovino, zato da jim dajo podpisat nekake osebne bon-de, pa se jih izpusti v deželo. Nam pa se ta usmiljenost zdi sumljiva. Prvi mesec je bila še nekam opravičljiva, zdaj pa si ne more rao kaj, da bi si cele stvari ne tolmačili malo drugače. Ako so oblasti prvi mesec pogledale malo skozi prste, in dovolile parobrodnim družbam, da se znebe svojega Človeškega tovora, tedaj radi verjamemo, da je tudi humanitarnost napram ubogim naseljencem, ki bi gotovo ne bili prišli semkaj, če bi jim bili parobrodni agentje povedali, da bo do njih izkrcanja efektiven že novi zakon, igrala svojo vlogo- Ampak od tistega časa 'bi bile naselniške oblasti brez dvoma že lahko našle sredstva, da se prepreči dovoz večjega števila naseljencev, kot pa ga določa zakon, ako bi bile to želele napraviti . Mi niti najmanj ne dvomimo* da bi se družbe jako hitro domenile med seboj, koliko potnikov za Ameriko bo vsaka sprejela, ,ako bi vedele, da bodo morale vse čezmerne število pert jati nazaj v Evropo na svoje lastne stroške- Da ameriške oblasti tega ne ukrenejo, morajo imeti brez dvoma tehtne razloge. Da se gre vedno le še radi humanitarnosti ne verjamemo prav radi. Kaj pa je potem? ~~ Naselniške oblasti so pač iz-previdele, da naval naseljevanja navsezadnje ni tako grozno velik, kot se. je mislilo, da pa se število tujezemcev, ki odhajajo v stari kraj. stalno veča. Fakt je (levelamdgke novice — Potom načrtov, katere dela okrajni avditor Zangerle, se bo posestniški davek na vsakih $1000 vrednosti zvišalo za $2.09 tako bo nova davčna lestvica določala $24.89 davka od tisoča, dočim je bilo treba plačati dose-daj le $22.80. Toda navzlic temu zvišanju davka bodo prejele šole 2,430.000 dolarjev manj, kot zahtevajo, mestna uprava pa 3,139.00 dolarjev manj. Zangerle pravi, da bo od zvišanega davka dobila državna blagajna največ, prejela bo namreč $1,-000.000 več eamo iz Cuyahoga okraja. J •— Na dan je prišlo, da je bil eden izmed najnevarnejših ban-ditov, Walter Brandt, tovariš znanih clevelandskih banditov Losteineipa in Johny Grogana, 24. junija izpuščen iz zapora in se sedaj zopet svobodno giblje, kjerkoli mu je ljubo in drago. Sedaj se še ne ve, da-li je bil o-proščen z vednostjo governerja Davisa, ali »ta mu dva "dobra'' člana posebnega odbora, ki po-miloščuje jetnike, na svojo roko podelila zlato svobodo. — Na skrivnosten način je bil danes zgodaj zjutraj napaden in oklan Milton Jones, oskrbnik stanovanjske hiše na 1627 Superior Ave. Neka ženska, ki stanuje v hiši, pripoveduje, da je čula trkanje na sprednjih vratih, nakar je tudi čula Jonesa iti k vratom. Trenotek kasneje pa je začula strašen krik, in hitevši v pritličje, je našla Jones-a ležečega med vrati vsega v krvi, z ranami po glavi in hrbtu. Prepeljan je bil v Lakeside bolnišnico, kjer pravijo zdravniki, da bo najbrže umrl. O napadalcu ni nikakega sledu. — Zopet se mora zagovarjati nekaj policajev, ker so si zaple- njeno pijačo prisvajali, mesto, da bi jo izročili zveznim prohibicij-skim oblastem. Obtoženih je šest j delo to, da sklepam Za SVOJO do-policajev iz predmestja Cleve- movino trgovinske pogodbe z Na včerajšnji in predvčerajšnji seji so se razpravljala samo ta Vprašanja. Odločitev še ni padla. Danes dopoldne se je vršila ponovna seja, na kateri se je razpravljalo o ribolovu, medtem ko se bo nk jutrišnji seji razpravljalo o brodarstvu. Po mnenju predsednika italijanske delegacije Lucciolija bo pogodba sklenjena do konca prihodnjega tedna. Sporna vprašanja, kakor v-prašanje baroške luke in evakuacija tretjega pasu Dalmacije, so popolnoma izključena pri teh pogajanjih in se takrat niso vzela v razpravo. Luccielli je pri pogajanjih izjavil naslednje: '"Življenske potrejbe Jugoslavije in Italije zahtevajo, da sta ti državi v najboljših prijateljskih razmerah. Že 30 let je moje land Heights. Vsi krivdo sicer kolikor toliko priznanja toda perejo se vendar kar se le da. Pro-hibicijonistični agentje so nad policaje silno ogorčeni in hočejo vse natančno dognati, kako so policaji goljufali zvezne oblasti. — Policija išče dva moška, ki sta hotela b silo odpeljati Mrs. Paulino Wilberscheid, staro 1 8 let, 1566 E. 49. St. To »e je namreč zgodilo včeraj popoldne pri beleim dnevu na vzhodni 5 1. cesti in Supertor Ave. Mrs. Wi-bersehid se je vračala iz sprehoda proti domu, ko ustavi tik nje velik črn avtomobil, v katerem sta sedela dva moška. Eden izmed njiju jo je poklical k sebi, ker pa se ona za klicanje ni zmenila, in je nadaljevala syojo pot, je moški skočil iz avtomobila, jo zgrabil, ter skušal zavleči v avtomobil. Ona se mu je seveda protivila in mu dala pri tem par. krepkih zaušnic, nakar jo je napadalec izpustil, ter skočil v avtomobil, ki je odbrzel naprej. — Župan FitzGerald se je izjavil, da je mestna blagajna letos v tako slabem finančnem položaju, da se to zimo ne bo moglo prav nič pomagati bednim prebivalcem Clevelanda, ki bi iskali mestne pomoči! -O- JUGOSLAVIJA SKLENE TRGOVINSKO POGODBO Z ITALIO IN FRANCIJO gajanja, se nadejam trdno, da bo v najkrajšem času podpisana trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo." Beograd, 11. jul. — Pogajanja za izdelavo trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo se nadaljujejo v znatno hitrejšem tempu. Včeraj dopoldne je bila konferenca strokovnjakov za ribolov, na kateri se je določilo končnoveljavno besedilo konvencije o ribarstvu na Jadranskem morju. Danes dopoldne je bila seja ekspertov za plovbo. Ko bo ves potrebni materij al zbran se bo morda še danes vršila plenarna seja naše jn italijanske delegacije, kateri bosta predloženi obe dve konvencije. Beograd, 11. jul. — Na inicija- vlada tujemu kapitalu v naši dr žavi, pa zahtevamo že vnaprt najstrožje kontrole v svrho zJ ščite interesov našega proletari jata! —--o—- POLOŽAJ V ITALIJI. (Nadaljevanje iz 1, strani) vala uspehov, da so se nje fl> slanci pogajali s fašisti, da bi * dosegel medsebojni f sporazuU Pogajanja so pa dosedaj bi breis praktičnega uspeha. Jasn je, da so zakoni o osebni vaS" sti samo košček papirja in da vladna avtoriteta še pod ničlo. Da Pa bo delavstvo in njeg°f institucije imele nekoliko obratf be pred napadi, se je v Rimu stanovila delavska obrambna 81 tivo Francije Be prično te dni mada "Arditi del popolo", katef Beograd, 10. julija. Po odmoru, ki je trajal nad mesec dni, so se predvčerajšnjim nadaljevala pogajanja naših in italijanskih delegatov za sklepanje trgovinske pogodbe. Od važnih vprašanj sta ostali nerešeni vprašanji ribolova in brodarstva, kakor tudi vprašanje transporta blaga. drugimi državami. Sedanje delo sem prevzel tem rajši, ker sem sklenil tudi poslednjo trgovinsko pogodbo g Srbijo leta 1906. Spričo sedanjega predhodnega stanja se morajo trgovinske pogodbe sklepati samo za relativno kratko dobo, ker se razmere hitro izpre-minjajo. Pogajanja trajajo dolgo, ker mora vedno en del čakati navodil od svoje vlade, ki se nahaja zunaj kraja pogajanj. Ker je vaša država že v stadiju kon-solidiranja, je treba večkrat dalj časa čakati na vaše podatke. Za naš sporazum pravzaprav ni nobenih ovir, in v interesu obeh se moramo prizadevati, da odpravimo male zapreke. Pri vas so zamudo našega povratka iz Italije po našem prvem odpotovanju iz Beograda tolmačili napačno. Zamudili smo se samo zaradi želez-ničarske stavke v Italiji. Vzrok, da trajajo pogajanja *fcako dolgo, je v tem, da je za najmanjše podrobnosti treba zbirati in pripravljati ogromno gradivo. Neutemeljeno je bilo pri vas pisanje v zvezi vprašanja trgovinske pogodbe z vprašanjem evakuacije. To ni bilo prav. Naše delo ni v nikakršni zvezi s politiko. Mi imamo samo nalogo, do sklenemo trgovinsko pogodbo, in to je povsod i delo več mesecev. Tudi s pogajanji med Beogradom in Rimom glede reškega in baroškega pristanišča nima naša delegacija ničesar cipraviti. O tem se je pogajala delegacija g. Quartierija. — Že nad dva meseca se mudim v Beogradu in sem iz osebnih in zasebnih vzrokov naprosil svojo vlado, da me kar najprej odpusti s tega mesta, da bi mogel odpotovati. Ne glede na to, katere osebnosti bodo nadaljevale po. pogajanja o trgovinski pogodbi med našo kraljevino in Francijo. Ta pogajanja bodo v početku vodili posebej določeni delegati našega trgovinskega ministrstva in francoski opravnik poslov v Beogradu. Pozneje ko bo zbrano vse potrebno gradivo, bosta naša in francoska vlada določili posebne delegate za pogajanja. Gospodarska pogajanja naše države z Italijo in Francijo, ki so v teku, so za razvoj našega narodnega gospodarstva nedvomno velike važnosti in bodo nemalo vplivala tudi na zunanjepolitičnem polju. Po sprejetju u. stave je prišla na vrsto važna naloga, da država sklene z drugimi deželami gospodarske pogodbe. Ze samo sprejetje ustave je na sklenitev trgovinskih pogdb ugodno vplivalo, kar kaže n. pr. dejstvo, da je Francija sama takoj iz lasne inicijative ponudila pogajanja za sklenitev trgovin, pogodbe z našo državo, dočim je — čeprav kot zaveznica — doslej gojila napram Jugoslaviji več ali manj nelzaupanje. Prezreti ne moremo, da sklepa belgraj-ska vlada pogodbe najprej z zavezniškimi državami, dasi je gotovo, da si kakih posebno važnih gospodarskih ugodnosti Jugoslavija ne bo mogla zagotoviti niti od Italije, niti od Francije, temveč obe ti državi gledata vse bolj na to, kako bi si zasigurali gospodarski vpliv v naši državi. Kakšne podrobne ugodnosti bo .mela naša država od trgovinskih pogodb z Italijo in Francijo, še ne vemo. Pripominjamo k stvari le to, da uvidevamo veliko potrebo, da tudi naša država stopi v urejene gospodarske odnošaje z drugimi državami, da se slednjič izkoplje iz mrtvila povojnih raz. ruvanih gospodarskih razmer. Za koncesije pa, kj jih bo dala R! namen je, braniti delavske inst tucije in osebno varnost v-se državljanov brez razlike. Ta a! mada stoji pod vodstvom socij* lističnega poslanca Mingrina je izvežbana od bivših častniki V tem kratkem času šteje že krog tisoč oboroženih članov so* jalistov, komuni's'to v, anarhist« republikancev in več nestranka1 jev. Ustanovitev te ljudske a' made, dela precejšnje preglavic vladnim krogom in to toliko ker se ta armada ne bo omeji samo na Rim, temveč se bo širila tudi na druge provinc« Armada nima ofenzivnega r.art1 na, pač pa defenzivni, ki noče i11 padati temveč hoče braniti. Na drugi strani je Splošna d lavska zveza napravila svoj črt za boj proti brezposelnosti gospodarski krizi. Na podlagi ^ ga načrta se mora po celi dež1 vršiti agitacija, da se prisili vi do, da takoj določi potrebne vi te za obsežna javna dela ter rf širi zakon o zavarovanju r brezposelnosti in poviša br selne podpore itd. Kakor je iz vsega tega r vidno, je situacija nove via1 zelo kočljiva. Nova vlada bi i«' šila velikansko delo, ako bi se posrečilo v deželi napraviti in omejiti gospodarsko krizo. V Italiji je prišlo tako dal1 da si vsi od konservativcev revolucionarjev žele v glavne to, da bi zopet prišli do velja' buržoazni zakoni, ki upostavlj jo red (ako tudi meščanski) osebno varnost državljanov. $ danji položaj je nevzdržen, priznavajo že vsi. -O-- Mariborški župan potrjen, cijalista GrČarja, ki je bil izv ljen za mariborskega župana, belgrajska vlada potrdila, kak' poroča "Jutro". OOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO/ Kmetski triumvirat. Historičen roman. — Spisal Anton Koder. Sipoznal je stoprav danes, kako zvijačnega in duhovitega pomagača si je pridobil nai:zadnjem potovanji v Zagreb. Dvomil tudi ni o odkritosrčnosti Ju-ričevej. Komur učini vlada toliko krivice, kakor jo je baje njemu, ker ga je odpustila zaradi nekega prepira o zaostalih kmetskih davkih iz visoke državne službe, on ne postopa v rokavicah proti njej, temveč stori Vse, da posadi samega sebe po ljudskej moči na najvišje mesto. "Dobro se drži, Gubec, ti pravim!" nadaljuje zopet Jurič ter še pristavi: "Privoli vsemu, kar zahtevajo! Obljubi orožja in razdeli vsaj videzno prihodnje časti in moč, da imajo toliko več veselja in poguma za delovanje!" Med takimi pogovori sta se bližala naša znanca kranjske j meji. Kmalu potem pa se je tudi posrečilo vsem spremljajočim Gubčevim hlapcem in nekemu najetemu pisarju iz Zagreba priti neopazovanim črez mejo. Drugo noč bilo je v Pasančevej prodajalnici v Brežicah imenitno zborovanje in sicer osobito izaraditega, ker so se imele določiti zadnje pogodbe za izvršitev gkle-nenega programa. Drvil je namreč tako urno dogodek za dogodkom, da ni bil samo )asem vsem "cusus belli", temveč, da je triumvire skoro prehitel takoizvani zadnji neposredni i uzrok za urno uresničenje dolgotrajnih skrivnih namenov. Z veseljem so bili torej sprejeti naši znanci v zbrane j že druščini; saj so bili stoprav po dolgem času združeni vsi v popolnem številu. Najbolj zanimiva oseba v zboru bil je ilija Gregorič. Castitajo se mu je is- kreno, da ima baš on zasluge, ker je s svojim trpljenjem pospešil narodove namere, lctere bi se bile brez njega morda neprimerno dolgo odlašale. "Siliti smo se morali na sosednej bratskej zemlji, tovariši, v znamenje, da je prikipelo do vrha naše trpljenje, da nimamo pravice več govoriti glasne besede v domovini, kjer smo prestali toliko krivic." S temi besedami pozdravil je Gubec zbrane prijatelje in izrekel nato željo, naj rodi nocojšnja noč obilo sadu in popolno svobodo tlačenemu kmetstvu dveh sosednih dežel. Ko se je culo odobravanje temu pozdravu, nadaljeval je prvomestnik: "Tovariši, ura hiti. Kakor smo prepričani vsi, bliža se oni veliki dan, v kteri smo se zaupljivo ozirali v svojem trpljenji. Opominjam vas, tovariši, v tem resnem trenotku, ko sklepamo o sreči ali — česar nas varuj pravični Bog nad nami, o poginu našega ljudstva, da izgine osebno sovraštvo in nezaupanje, da stojimo vsi za enega in eden za vse, da je zadnje naša lastna oseba, prvo pa svoboda naših bratov." Z navdušenjem govoril je Gubec te besede. V trenotku pridobil si je zopet srca svojih tovarišev in prejšnji predsodki proti njemu so nenadoma izginoli; saj kako bi bil zmožen človek, kterega bi vodila Častiželj-nost in sebičnost v največjo nevarnost, takovih besed proti svojim zaveznikom! "Da nas pa ne najde kakoršna koli osoda nepripravljenih, tovariši," nadaljuje zopet prvomestnik, "določiti moramo nocoj vse natančnosti v našem splošnem programu, ki vam je dobro znan vsem. Naš glavni namen je, osvoboditi kmetstvo gosposkega jarma, pridobiti si staro pravdo, zk ktero so krvaveli pred šestdesetimi leti zastonj naši dedje, in določevati si sami potrebne davke; da pa se zmanjšajo poslednji, braniti hočemo i sami meje proti polmesecu. Zagotovljen nam je ta uspeh, ako pokažemo gospodi in cesarju naš upliv, našo moč. Nihče si ne bode upal v bodoče, majati stebrov naše lastne vlade, ki bode v sre- čo in korist nam in vsej po zvunanjih nezgodah oslab-ljenej državi. Ustanovili si bodemo po srečne j zmagi nad krvoločnim gospodstvom lastno vlado v Zagrebu, ktprej bode predsedoval iz naše sredine izbran prvomestnik. Da Pa ostanemo zvesti svojej prvotnej zvezi treh vladarjev ali triumvirata, nasvetu jem, naj se raz-deli naša dežela v tri večje okraje vsak z lastnim načelnikom, ki določuje s porazumljenjem prvomestnika deželne vlade o postavah in občnih naredbah. — Zapiši v pismo, pisar, vse moje nasvete!" veleva potem Gubec mestjanski oblečenemu, še mladoletnemu možu, ki je bil prišel z njim k zboru za zapisnikarja. Zadovoljni so bili tovariši s temi Guibčevimi predlogi. Le Ilija je sedel molče. Pri zadnjih besedah pa je vstal in dejal: "Prav je, Gubec', da se zapišejo, kakor praviš, take stvari v zapisiiik kajti tedaj se ognemo vsakemu prepiru, ki bi utegnol nastati zarad,i pozabljivosti ali — svojeglavosti .Ko bi jas na takove črte po papirji umel, dal bi tako postaviti v pismo: Zastopniki vseh okrajev so enaki; oni ne določujejo, temveč narod sam v svojih imenitnih zadevah in sicer v javnih zborih in taborih pod milim nebom. Tako naj se postavi v pismo in dobro bode, vam pravim!" iPritrdili so tovariši tudi temu predlogu. In zopet je pisal pisar nekaj v zapisnik, kar bi bilo moralo biti poslednji predlog. Ali je pa bila tudi resnica poslednje, soditi so mogli samo trije pismoučeni možje: Gubec, Jurič in pisar Grivič. Menili so nekteri, da bode begu Gubcu neprijetan Ilijev ugovor. Dobro so umeli, kako naj se tolmači, a poslednji je ostal vsaj videzno brez upliva. "Nadaljevati moram, prijatelji, svoje predloge. Storiti sem hotel to že pred zadnjim ugovorom, ki je obveljal, kakor želi Ilija," povzame zopet črez nekoliko Gubec, kakor da bi se ne bilo zgodilo ničesar, "Ze po naravi je razdeljena naša domovina v tri dele: v planinski o-kraj, ki meji na Kranjsko, v severni i' AVENIJ* Cleveland, 0■ Tiskarna Tiskovine Dnevnik Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe* torto' [SlTTtfl V "ENAKOPRAVNOST OGLAŠAJTE Ur ta vite se pri tej uri in slo »u pravem prostoru SLOVENCI SE VRAČAJO v svoje prejšnje KOPALIŠČE 021ST. CLAIR AVE. blizu vshodne 9. ceste. ZASTONJ! .. ZASTONJ Z vsakim nakupom 50c aH 1 bomo dali popolnoma zast"11 POSODICO "VANISH^ CREAM" Prinesite ta kupon s^boj- La Behr Drug 6701 ST. CLAIR AVE-Slovenska lekarna — Pol5 Apteka. TEL. PRINCETON 551 6418. ST. CLAIR AVENUE SQUIRE EDGEGATE — Almost Equivalent to Digging Gold BY LOUIS RICHARD ■S^aJ/I^E / NOTICED VtoU*? hO J* THE f?f)PER for HoHES-r f>) MD TRUST WORT hlV l/Vl/jN FOR ^ PLC it) t! vvorv r-"1. ......■:: WE LL - TU S T WrthT I S THE /W)TURE. O }r T H E jT VES SiR- HERE. „ JSEVZR^L. J.ETTER& From ~PR.o/*unErtr MEH-SHOWING THtfT »VE hfEvEK T3EE* -ore A*y TH//-/G t— ^ O-iHE. THAT . __ THE JOS I hifi,VE TO OFFER WON T x/)sr t-oNc,- ©ur I MUST H4VE Hon EST /vi^AI WELL I'M TRy/A/6 To F'M O mP)rt TtAf)T / Trust To