Šolske tablice. V ljudskih šolah po deželi so pri učencih naj dalje edino učno sredstvo le šolske tablice, škriljaste, ali papirnatc in s kako zmesjo prevlečene, da so terdnejše, da jim mokrota ne škoduje. Da so ,,tablice" važne, ne bodem razkladal, ali kakošne naj bi bile, o tein bi rad govoril. Vsak izdelek ravna se po dobii pripravi in pravem orodju. Pri težkem delu sežemo po takcin orodji, s kterim si prihraninio nekaj truda, iščemo si prihitljejev, da delo boljše in bolj naglo doveršinio. To skerb mora tudi vsak pedagog imeti, in po teni sme se ceniti njpgova odgojilna zmožnost. Dandanes, ko je treba mladino večstransko pripravljati za vsakdanje življenje, ko se niore ljudska šola ozirati še na umetnosti, lisanje in petje, so šolniki tudi skerbeli za sredstva, po kterih se mladina v teh nauklh uri in dobiva veselje do tega. To se prav jasno kaže pri risanji. Kaj imamo le vse za nauk v risanji! Ako bi pisanje ne bilo še lastnina tolikih, gotovo bi veljalo za umetnost; ali ker se ga brez težave mali deček privadi, nikomur ne pride v misel, da bi za vaje v pisanji, pri kterem je treba na mero, na estetične oblike ravno tako dobio paziti, kakor pri risanji, trebalo raznih prehitljejev in polajšavnih sredsfev. ,,Pa čemu toliko stvari za pisanje", bi vtegnil kdo reči, ,,saj brez toga moji učenci lepo pišejo". Res je, da marsikteri učitelj se lahko ponaša z le-pimi rokopisi svojega razreda in da ume vspešno metodo pri podučevanji v lepopisji; toda ne more se terditi, da so lepopisci vsi, pa tudi ne, da bi vsi imeli enak vspeh pri lepopisnem podučevanji. Takim bi bilo kaj koristno poznati vsa sredstva, ter jih tudi rabiti pri lepopisnih vajab, da se z enakim trudom in v tistem času mnogo več in hitreje doseže, nego brez njih. Ta sredstva so vsa v vnanji opravi malih, piiročnih šolskih tablic. Kakošne tablice ima šolska mladina po naj več naših krajih, vsakdo vč, če se spominja bogastva učiteljev! Tu in tam jih je pa tudi mnogo, ki se celo nobene, ali pa k večemu le en odlomek kake tablice premorejo. Da je perva poskušnja v pisanji taka, da se Bogu smili, je dovolj znano; pa zakaj? ker so tablice prazne, brez vseh čert. Nevajena roka malega pisarja nima nikakoršnega vodila, niti določene mere, niti odkazanega prostora; torej so perve pismenke prave čečkarije, kterih ni z lepo odpraviti. Nobena tablica naj bi ne bila nenačertana, brez verst. Kakor je stigmografija jako izvcrstna in neogibljivo potrebna naslomba malemu risarju, tako so verste na tablicah pervi pogoj in polajšanje pri lepopisnih vajah. Tudi teh bi ne smeli pogrešati na tablicah, kajti začetnik vender ne more čerki dati že pervi dan prave lege. Naj več stoje čerke po koncu, ali pa visč nazaj, sploh pa jim je vsaka lega lastna, le prava ne. Tu mi pride še na misel, da za pervence bi ne bilo brez koristi, ko bi bile tablicc na klopeh priterjene in sicer po Greinerjevi, Pokornitovi in Levccvi metodi vštric z robrni na klopi, da bi se vsi privadili pravilnega in doslcdnega deržanja in stanovitne lege. Živost mladine ne dopušča, da bi se s pisarjem vred tablica ne sukala. Po večein in manjšcm nagnjenji ali kotu med tablico in klopjo je pisanje bolj ali manj ležeče; prav za prav je pri zasukani tablici ali pri nevštrični lcgi papirja pisanjc zmiraj navpik. Pozorno oko kmali to zapazi. Če ta postranska lega pisalne priprave ni zmiraj enaka, pokaže se vedno navpik čerkano pisanje pri legi, zelo gerdo in glede enakomerne vštričnosti silno napačno. Tega se labko prepričamo z niajlmo poskušnjo. Položi košček papirja ravno pred sabo in naredi nanj na vpik stoječo čerto, potem zasukaj papir za nckoliko gradov okoli središča, in potegni zopet navpično čerto, in tako nadaljuj, pokazale se ti bodo čerte, sicer zmiraj enako risane, v toliko različnih legah, kolikokrat si papir zasuknil. Ravno tako je to pri pisanji velika opovira. Zavoljo tega bi bilo prav, da bi bile tablice na klopi priterjene, ali pa celo poveišje na klopi s tablično snovo ali s škriljastimi ploščami pokrito, ter preprcžene z verstami za pisanje in lego. Se ve, da je mnogo, kar bi nasprotovalo tej napravi, a nemogoče bi ne bilo, in tudi brez koristi ne. Tedaj le tablice s pomagavniuii čertami! Te nam morejo veliki trud pri poduku v pisanji zlajšati. Pa vsaj imamo že načertane tablice vsake baže! Da, imamo jih! Pa kako drage! Vkljub veliki ccni so pa vender brez čert za lego. Take prečertane tablice dobe se po 15 do 18 krajcarjev zlasti iz Greinerjeve založbe na Dunaji. Na eni strani so tablice tudi pikčaste. Pa kakošno prcdnost imajo te tablice? Ločijo se od drugih s tcm, da se pri marljivi rabi verste kmali zdergnejo po ostrem in terdem čcrtalniku, in potem niso dosti bolje od onih, ki jih iinajo nčenci na kmetih po 4 in 5 krajc. Po mojem nincnji bi se dale ali pa še bolj podobne in ravno tako pripravnc tablice bolj po ceni pripraviti. Poglavitno vprašanje bi le bilo: Ali bi učitelji odobrili vnanjo opravo priročnih tablic? Oprava šolskih tablic bi bila taka-le. Vse čerte za verste in lego bi bile vtisnjene, tcdaj neizginljive. Tudi stigmografična mrežica na drugi stiani bi bila na tisti način narejena. Potcm bi se vprašalo, ali bi učitelji mogli vspešno rabiti te vtisnjene verste? Ker se zadostno vidijo, mislim, da bi na vsak nnčin zadostovale. Glavna naloga je, da so učenci pri tem učilnem sredstvu dovolj pozorni in poznajo pomen pomagalnih čert. Da bi tablice z vtisnjcnimi verstami namenu zadostovale, lahko vsak sam poskusi. Na elastične tablice naj z ravnilom in s kakim topim žebljem, ali še bolje s sukajočiin se koleščkom, ki ima živ pa vendar ne preoster ccl rob, vrisa verste, ter po takih večkrat piše in briše, preverjen bode, da je ta oprava dostojna. Ako je učiteljstvo s tem zadovoljno, potem je potreba le majhnega stroja, po kterem bi se tablic na tisuč in tisuč v kratkem času pripravilo. Te tablice bi bile iz boljšega blaga" narejene, kakor so navadne po ceni. Velja en tucat od štev. 3 = 42 kr. in štev. 4 = 56 kr. Dobe se iz J. C. Hardtmuthove tovarne na Dunaji ali pa pri A. Krisperju v Ljubljani. Načert za stroj imam že sostavljen. Vresničenje te ideje ravna, se le po stvari, ki pri nas ne pride iz palca pod palcc. Društvo ,,Šola" bi to napravo prevzelo, pa mu tudi inanjka novcev, še bolj pa družnikov. To pa vendar še ni naj večja zavira, kajti še so ena vrata, kjer bi se dalo in ne brez vspeha terkati, t. j. pri slav. c. k. dež. svetu. Zanesljivo se smemo nadjati podpore, ako se le zedinimo ter upamo z vtisnjeninui Certami kaj opraviti. Sicer pa ni dvomiti, da se dclo ne bode dalo kaj zboljšati in časoma čerte z barvami vtisniti. Da ccua tablic zastran tega ne bode poskočila, skerbelo bode društvo ,,Šola". Posebno lahko se dajo tanko pikčaste neizbrisljive barvane čerte in risalne mrežice na tablice vtisniti. Pri nas je tedaj, dragi tovarši, ali se to izpelje, ali ostane zopet le na papirji. Oglasite se za ali zoper stvar očitno ali privatno pa naglo, vsaj dobra reč tako dolgo časa potrebuje. Zanašam se na splošno navdušenost za napredek in omiko. F. Stegnar.