Stav. 11. V Trsku, pon«cMI«l( dM 11. lanuvarja 1915. Letnik XL. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vla Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka naialjna vrsta ............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plaiuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toii se v Trstu. Upmva in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Asiikega It 20. — Po&nohranilnični račun St 841.662. Francozi nadaljujejo s svojimi ofenzivnimi napatO m vsej fronti - No ]W kratek mtlljerijski boj pri Trebinju. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UredaUtvtt: Liica Sv. Frančiika Asiflcega 51 20. L nadatr. — Vsi d op. si naj se potico urednJJtvu lista. NrfrarUr»=a pisma se M *pfc£i:ajo in rokopis m ne vranjo. tzda;atelj in dogovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj l;sta .Edinosti" — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge I omejenim poroštvom v Tntu. ulica Sv. Frančiika Asiikega S. 20. Tdtkm nredmAtva in uprave ttev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24'— za pol leta................. za tri mesece. . . . • - . . ........ • Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5*20 ta pol Ida................. 2*60 Z ovstmsko-rusbega bojlfta. DUNAJ 10. (Kor.) Uradno se objavila: 10. januarja 1915. Splošni položaj se ni izpreneniL Južno od Visie so obstreljevali Rusi včeraj naše pozicije brez vsakega uspeha. Namerili so ogenj zlasti na neko našo višino severovzhodno od Zakliczyna. Severno od Visie mestoma hud artiljerijski boj. Poizkus nasprotnika, da bi z manjšimi četami prekoračil Nido, se je ponesreči!. V Karpatih vlada mir. Dva poizvedovalna oddelka sovražnikova, ki sta se v Bukovini preveč približala naši pred-stražni liniji, sta bila z artiljerijo in ognjem strojnih pušk razpršena. Namestnik šefa generalnega štaba, pf. Hoier, iml.__ Z nemsko-rusKega bojišča. BERLIN 10. (Kor.) \Yoffiov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. januarja. Vzhodno bojišče. Vreme se tu še ni zboljšalo. Na vsej vzhoJri fronti je ostal položaj neizpreme-njen. Man »si ruski napadi južno od Ml a ve so bili odbiti. Vrhovno arinadno vodstvo. BERLIN 10. (Kor.) \Voliiov urad poraja: L'radno rusko poročilo z dne 7. t. m. pravi, da so Rusi napadli vas Brzozovv med Przasnvczom in Mlavo. naše tamkajšnje čete pooolnoma potolkli, ostanek pa ujeli. Ta vest je izmišljena. Vas Brzozow ni bila nikdar v naših rokah. Pač pa so v r -zi od 5. na 6. t. m. okoli tri ruske stot-i; je. ki so prodirate po cesti, ki vodi v Cirudusk. v sklenjenih vrstah, napadle vas B rz?ziec-Rodzwori. Napad je bil odbit brez težkoč. Na naši strani je bil en mož ranic.i, eden ujet. Izgube Rusov vsled silnih ^nežnih viharjev ni bilo mogoče dognati. HERN 10. (Kot.) »Bund* piše k prodiranju Nemcev v oddelku Sucha, da pripravljajo ti boji odločilno bitko. Vsak kos, ki je bil tu iztrgan Rusom, je razkril slabost njihovega desnega krila in je napravil zadaj Varšavo vidljivo in ranljivo. Zato je opravičiti strategični položaj armad Nemčije in Avstrije na vzhodu kot zdrav in mnogo obetajoč, položaj Rusov kot manj ugoden, ne da bi že padla kaka odločitev na kaki strani. JunašKO smrt nrltopano SzabolCM no severnem hojiicu. SZOLNOK 10. (Kor.) Podžupan je bil danes od predsednika poslanske zbornice, pl. Beothyja, ki služi kot huzarski ritmoj-ster v armadi, obveščen, da je szolnoški nadžupan Szabolcs pl. Hortly, ki je stopil prostovoljno v armado in je bil med tem imenovan za nadporočnika, padel na severnem bojišču junaške smrti. PciožGj na severnem m Južnem bojtfču. Vojaški sotrudnik graške »Tagesposte* poroča 9. t. m. takole o položaju na severnem in južnem bojišču: Ka':or se zdi, je pričakovati na naši ga-liški fronti novih večjih bojev. Rusi usmerjajo svoje glavne napade proti fronti Oor- lice-Konieczna. Verjetne so tudi postranske akcije v smeri proti Dukli. Znatna defenzivna moč naših postojank jamči zavrnitev teh napadov. Tudi ob Nidi se zdi, da pripravljajo Rusi novo ofenzivo. Najbrž so dobili ojačenja na moštvu in materijalu ter da so od pomogli večinoma tudi pomanjkanju municije. Na severnem Poljskem so se Nemci utrdili na postojankah, ki so jih priborili pred kratkim in nadaljujejo zopet iznova svoje napade na drugem mestu. Velike odločitve neposredno ni pričakovati. Na južnem bojišču se naša podvzetja šele pripravljajo. Nemški glasovi. O bojih ob Bzuri poroča berolinska »Nationalzeitung«: V eni noči so Nemci izvršili pet naskokov, da bi se ustanovili na vzhodnem bregu reke. Artiljerija je podvojila ogenj in vsenaokrog ruskih zako-pov je padala pravcata ploha granat in krogelj. Nemci so se zgrinjali v velikih t masah proti reki navzdol. Ustavili so se, pa so zopet vedno iznova drli dalje, dasi-| ravno jih je obsipal ogenj iz ruskih zako-pov. Vrgii so se v ledenomrzlo vodo, po i kateri je ploskal svinčeni dež in ki jim je ' segala nad prsi, ter so v takem ognju sku šali prebresti reko. Z enim takim naskokom se jim je tuJi v resnici posrečilo doseči desni breg reke. Vlekli so s seboj čez reko več strojnih pusek, s katerimi so po-, tem začeli s strani obstreljevati zakope pr-! vega sibirskega strelskega polka. Pred ognjem nemških strojnih pušek so se sibirski i strelci morali umakniti in Nemci so zavzcii njihove položaje. Kakor poroča »Berliner Tageblatt« iz avstrijskega vojnega tiskovnega stana, so Rusi mogii svoj pravoslavni božični vččer praznovati razmeroma mirno. Dočim so Rusi katoliški božični večer naravnost namenoma motili s silnim streljanjem, je bila gosta megla povod, da avstroogrske čete niso na pravoslavni sveti večer izvrševale napadov, ker bi bili zaradi goste megle brezuspešni. Viteštvo zavezniških čet da ni pripuščalo, da bi bile brez taktičnega smotra ta večer vznemirjale sovražnika, samo da bi motile svečano razpoloženje. Ruske vesti. »Londoner News« poročajo iz Petro-grada: Nemci forcirajo svoje napade na Varšavo in prehode čez Vislo. Nemške prednje čete so le še dvajset kilometrov oddaljene od Varšave, odkoder so se izselile že vse oblasti. Vkljub temu pa, da nemške armade prodirajo proti Varšavi, presojajo v Petrogradu skupni položaj u-godno in zaupljivo. Kakor se poroča iz Haaga, je petrograj-ski dopisnik londonskih »Times« brzoja-vil svojemu listu sledeče: Tri tedne so Rusi neprestano odpravljali ojačenja k Bzuri, Visli in Ravki. Boj pa se je večinoma povsod ustalil. Nemci pa vkljub temu da še niso ustavili svojih napadov. Na posameznih mestih da je nemški pritisk tako močan, da je venomer potrebno privlačiti svežih ruskih moči. Položni v Karpatih. Kakor poročajo iz Budimpešte 9. t. m„ so tudi v soboto tamkajšnjim uradnim mestom dospele ugodne vesti o vojnem položaju v karpatskem ozemlju. V unški županiji so se Rusi, ko so jim naši postavili nasproti močne sile že pri Nagy Derezi, umeknill skoraj vse do gališke meje. Ko so se umikali« so skušali uničiti železni most pri Csontoen, toda ta naklep se jim je posrečil le deloma. Ruske čete, ki so prodrle v smeri proti Mezo Latorczu in Zboru, so se umeknile zopet čez karpatski greben in stoje sedaj zopet na galiških tleh. V Bukovini so stopile z ruske strani v akcijo sile najslabše kakovosti, zadnji čr-novojniški poziv. Dejstvo, da se deželni predsednik grof Meran še mudi v Dorni-\Vatri, se smatra za znamenje, da je tudi v Bukovini položaj ugoden. »Az Estc pa poroča istega dne iz Pe-recsenyja: Rusi so četrtič vdrli v dolino reke Unga največ zato, da bi dospeii do mesta Ungvara in bi tamkaj rekvirirali živila. Ker smo jih pa zadržali pri Na-gy Berezni, so bili prisiljeni, umekniti se vse do meje. Prevoz živil in municije se je pri Rusih ustavil skoraj popolnoma, ker so neprestani dež in povodnji tako razdejale ceste, da tudi prazni vozovi ne morejo nikamor. Zaradi tega strahovitega terena se je moral sovražnik umekniti v Ha-vaskoszt in od tamkaj preko Tihanya v Majasd. Ko so Rusi zapuščali Czontos, so razstrelili železniški most. Ob brešsoih Bzure. Neko drzno avtomobilsko vožnjo preko b komaj višje, kakor strop v sobi. Na severu so štrlele nage veje dreves v puste Visine in na Fneuu je bi<> videti Črne lise. To je bojna pokrajina. Za drevesi teče — Bzura. Pred nami se razteza ravnina, široka in prazna; tuintam je videti črne točke n posamezna zaselja, dočim vodi na jugu pot v Kališ, ograjena od dolgih vrst nemih dreves. Na zapadu leži Sobačev, temna mešanica števlinih hiš blizu poti, ki se vije proti reki. Skozi to pokrajino se plazijo tuintam črne postave. Utrujeni kozaški konjeniki so to, kojih mali in iskri konjički povešajo svoje nosove globoko proti tlom. Tudi topničarji baterije na desni strani so trudni in le redko je slišat-v tlo bobneče glasove njihovih topov. Za obzorjem se je valil kakor grom večg asni zbor topov; iz drevesne skupine prihajajo zopet drugi glasovi. Pop, pop, pop, po paaanu — je glas prasketanja pušk. To je že celo jutro, toda izgubil bi gotovo poprej oči, predno bi zagledal kakega vojaka. Pokaza i so mi njihove strelske jarke, toda to je tavno ona velika umetnost Rusov, da na-pravijo svoje strelske jarke naravnost nevidljive. Ni jih mogoče spoznati Uro za uro odgovaiji tako top na top preko bregov Bzure. Granata za granato se žariva v mehko zemljo. Puške pokajo neprestano. Ali zmagamo, ali pademo? Zdi se, da so N. mci za nami prekoračili reko, kajti njihove granate padajo že sumljivo bli/.u. ši smo v Sohaćev — mesto mrtvih. Po njegovih tihih ulicah je odmevalo ropotanje našega avtomobila nekam krivnostno, k a kor da bi ptihajalo za nsm kako strašilo. Vsled bledormenih in iroorih hiš izg eda So-hačev kakor kako špansko mest«. Tu in tam na* gleda skozi okno kak b'ed obra'. Bojazljive oči so obrnjene proti nam. Skoro vsaka hiša kaže sledove obstreljevanja. Ustavili smo se na tržišču in odšli potem h kališkemu mostu, kjer je bila pred nami Bzura, bleščeča se rmena pega, ki si je pridobila dandanes svetovno slavo. Gola siva drevesa je videti ob bregu. Oddaljeni smo komaj štiristo korakov od iiemških strelskih jarkov. To nam ni bito preveč prijetno in zato smo se vrnili. Šli smo zopet skozi razstreljeni Sohačev in se peljali potem h glavnemu stanu, spremljani neprestano od grmenja topov. Mimo je prijahala patrulja mongolske kavalerije. Imajo črne plašče, ruske označbe na visokih klobukih in dolge, škrlataste suknje, ki so edina izprememba v teh pustih pokrajinah. Okoli glavnega stana stoji par avtomobilov, vendar pa jih je dosti premalo, da bi imeli kaj opravka pri transportiranju vojakov. Vojake se prevaža večinoma na lahkih vozovih, ki jih vlečejo konji. Kolesa se pogrezajo do polovice v blatu. Brezštevilne vrste sibirskih pijonirjev se vale po cestah. Velike težave napravlja priprava strelskih jarkov. Lopate in sekire prodro jako težko v zamrznjena tla. To je ena najtežjih nalog, ki jih nalaga ziina vojakom. Skoro nemogoče je napraviti bolj globoke jarke kakor take, da je mogoče v njih samo klečati. Sibirski pijonirji so se ustrašili našega avtomobila, ker niso navajeni na kaj takega. Na fronti napravljajo ravno poljski telefon in žice v smeri proti jugu. Najboljši dokaz, da se razvija bitka v tej smeri. Telefon je videti ne samo na artiljerijskih pozicijah, ampak tudi v najsprednješih strelskih jarkih, odkoder prihajajo zelo pogosto nujni klici za ojačenja. Ogenj nemških topov postaja naravnost neznosen. Noč postaja vedno bolj temna. Vsak ima dovolj za danes ____________ Novačenje na Nemškem. HAMBURG 9. (Kor.) »Hamburger Fremdenblatt« doznaje iz verodostojnega vira, da so zdravniki pri novačenju neiz-vežbanih črnovojnikov samo v okraju devetega armadnega zbora našli 200.000 za vojaško službo sposobnih mož. Z južnoga bojišča. DUNAJ 10. (Kor.l Uradno se objavlja: 10. januarja 1915. Na južnem bojišču kratek artiljerijski boj pri vzhodno od Trebinja do na meji pomaknjenih naših postojank. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml. _ Z nemiKo-francosKegti bojišča. BERLIN 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 10. januarja. Zapadno bojišče. Slabo vreme je trajalo tudi včeraj. Reka Lys je na posameznih mestih stopila v širini do 800 metrov iz bregov. Sovražni poizkusi, da bi nas pregnali iz naših pozicij v sipinah pri Nieuportu, so se ponesrečili. Severovzhodno od Soissonsa so Francozi ponovili svoje napade, ki so bili včeraj vsi odbiti z velikimi izgubami za nasprotnika. Ujeli smo nad sto vojakov. Danes so boji tamkaj zepet v teku. Zapadno in vzhodno od Perthesa (severovzhodno od taborišča Chalons) so Francozi ponovno močno napadali. Napadi so se ponesrečili s težkimi Izgubami za Francoze. Ujeli smo 150 vojakov. V Argonlh smo zopet pridobili na ozemlju. Tu In v ozemlju Apremonta, severovzhodno od Toula, se boji nadaljujejo. Dne 8. januarja zvečer so Francozi zopet poskušali zavzeti vas Ober-Burnhaupt z nočnim napadom. Napad se je popolnoma ponesrečil. Naše čete so ujele nadalj-nih 230 Francozov in uplenile eno strojno puško, tako da znaša plen iz Ober-Burn-haupta dva oficirja, 420 mož in eno strojno puško. Francozi so imeli dozdevno tudi tu velike izgube. Velika množina mrtvih in ranjenih leži pred fronto in v sosednjih gozdovih. Včeraj so se vršili le manjši boji v zgornji Alzaciji. Proti polnoči so naše Čete odbile neki francoski napad pri VVleder-Aspachu. Vrhovno armadno vodstvo. Zavezniška letala v Flandriji. AMSTERDAM 9. (Kor.) »Allgemeene Handelsblad« poroča iz Sluisa: Dopoldne so se pojavila štiri letala iz južne smeri v znatni višini nad mejo. Da so bila letala zaveznikov, je bilo razvidno iz tega, ker so Nemci streljali nanje. Plamen granat in karteč je bilo odtu jasno videti, vendar pa ni zadel noben strel. Tipa in narodnost letal ni bilo mogoče izpoz-nati. Angleška državna konferenca. LONDON 9. (Kor.) »Zentral Ne\vs« poročajo iz poluradnega vira, da bo angleška državna konferenca sklicana najbrže šele po vojni. Zaplenjeno biago v Gibraltarju. LONDON 5. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Algecirasa z dne 7. t. m.: Množina kontrebandnega blaga, ki je bilo do-sedaj zaplenjeno od angleških oblasti v Gibraltarju, se ceni na 100.000 ton. Višji poveljnik Malte. LONDON 9. (Kor.) Feldmaršal lord Methusen je bil mesto generala Lesie Rundla, ki je prevzel poveljstvo pete armade, imenovan za guvernerja in višjega poveljnika na Malti. Ang elkfl zgornja zSornicr. LONDON II). (Kor.) V zgornji zbornici je lord Lucas izjavil imenom vlaUe, da se mora strogo paziti na to, da se pri razpravljanju o vojaških pripravah ne navajajo številke. Ce bi Anglija vedela, koliko vojakov so postavili in izobrazili NenKi bi bilo zanjo to največjega pomena. Vse, kar se mora povedati, je to, da namerava vojni urad spraviti opremo v soglasje z nabiranjem. To se vrši sedaj in vojni urad se silno trudi, da pripravi vse opremne predmete. Lord Selbourne je izjavil, da je Nemčija pokazala, da ima najčudovitejši bojni stroj, kar jiii je kedaj imel kak narod. Naloga, ki jo imajo zavezniki, je jako težka in resna; o tem naj bi se Angleži dobro prepričali. Nemčija ima prednost centralistične lege in enotnega poveljstva, /-ato je potrebno, da skrbimo za popolno stra-tegično skupno delovanje med zavezniki. Tako na političnem, kakor tudi na vojaškem polju moramo v slučaju, če bi prostovoljni nabiralni sistem ne zbral dovolj moštva, poseči po splošni brambni d I?-nosti. Bil je lep večer; kramljala sta med seboj in sta kovala načrte za bodočnost ter govorila o olepšavah svojega domačega ognjišča; v duhu je videl, kako je rastel njegov sloves, kako so se množili njegovi dohiti in kako se je boljinbolj poglabljala ljubezen njegove soproge. Ema je bila srečna, da se je lahko udajala zdravej-šim in srečnejšim čustvom, bila je srečna, da je občutila mrvico ljubezni tudi za Karla, ki jo Je nosil v naročju. Za hip se je spomnila Rudolfa, toda naglo se je ozrla v Karla in je opazila s presenečenjem, da ima lepe zobe. Bila sta že v postelji, ko je vstopil naenkrat v sobo Homais kljub temu, da ga je služkinj-; zavrnila. V roki je držal ravnokar popisan papir. Bil je dopis za »Ro-ensko bakljo«. Prinesel ga je, da bi ga prej prečitala. »Čitajte nam ga vi,« ie dejal Bovary. Cital je: »Kljub predsodkov, ki se kakor palčevina še oklepajo deloma evropskih nazorov, je slednjič vendar jela prodirati luč v našo deželo. Minulega torka je bil naš YonvilIe pozorišče kirurgičnega čina, ki je obenem čin najčistejše ljubezni do bližnjega. Gospod Bovary, eden naših najznamenitejših zdravnikov ...« »To je preveč, to je preveč...« je dejal Karel, ki je komaj dihal od razburjenja. »Nikakor ne! Zakaj pa?...« je operiral hromo nogo... »nisem rabil znanstvenega izraza, kajti vi veste, v listu — tega ne razume vsakdo, in treba je pač vplivati na maso.« »Naravno,« je dejal Bovary, »le nadaljujte.« »Torej,« je dejal lekarnar,... »gospod Bovary, eden naših najznamenitejših zdravnikov je operiral kruljavo nogo. Bolnik se imenuje Hipolit Tautain in služi že petindvajset let kot konjski hlapec v hotelu pri > zlatem levu«, čigar lastnica je vdova Lefrancois. Novost tega poskusa in zanimanje, ki ga je vzbudil ta slučaj, sta privabila tako veliko množico, da so bila vrata omenjene gostilne naravnost oblegana. Operacija je bila izvršena s čudovito hitrostjo in spretnostjo, komaj da se Je prikazalo par kapljic krvi. da se je uporna kita morala umakniti pred navalom znanosti. Kar je zelo redko, bolnik ni nič tožil o kakih bolečinah. Njegovo stanje je dosedaj povoljno; vse kaže, da bo zdravljenje zelo kratko, in kdo ve, če ne bomo videli pri prihodnji veselici dobrega Hipolita plesati v družbi drugih poskočnih plesalcev, v dokaz, da je popolnoma ozdravljen. Čast plemenitim učenjakom in zdravnikom! Čast nevtrudnim duhovom, ki žrtvujejo svoj nočni počitek za človeštvo! Steva, trikratna slava! Ali ne vzkliknemo lahko, da slepci vidijo, gluhi skšijo in hromi hodijo? Kar je pa fanatizem prejšnjih časov obljubljal majhnemu številu izvoljencev, to stori danes znanost za vse ljudi. Mi bomo svoje čitatelje redno obveščali o nadaljnem poteku te zanimive operacije !c — • • • Pet dni po objavi tega dopisa v »Ro-enski baklji« je prihitela vdova Lefrancois s strašnim vpitjem: »Na pomoč! Na pomoč! Umira! Ne vem, kaj mi je storiti!« Karel Je naglo hitel k »zlatemu levu«, in lekarnar, Id Je videl teči zdravnika mimo svole lekarne brez klobuka, mu je takoj slediL Hropeč, rdeč in razburjen ie vsakogar, ki fi le srečal v ginliliii, vpra- šal: »Kaj pa se je zgodilo našemu bolniku?« Hipolit se je zvijal v strašnih bolečinah, in zaboj, v katerega je bila potisnjena njegova noga, je pokajoče udarjal ob sieno. Odstranili so mu ga previdno, da bi se premaknila noga, strašen pogled. Noga je bila tako otečena, da je jela pokati koža, pritisk umetnega aparata je popolnoma ustavil krvni tok. Hipolit je sicer tožil o bolečinah, toda nihče se ni zmenil zanj. Sedaj so morali pač priznati, da ni tarnal brez vzroka. Pustili so ga, da je ležal par lir t™ »iin čim Je otekiina nekoliko ponehala, sta oba kirurgična genija smatrala za potrebno, mu zopet potisniti bolno nogo v aparat, ki sta ga še trdneje sklenila, da bi stvar pospešila. Toda že po treh dneh Hipolit ni mogel več prestajati, in osvoboditi so ga morali znova. Takrat je bilo še mnogo hujše. Vsa noga je začela gnjiti, bila je vsa pokrita z mehurji, iz katerih se je cedila črna tekočina. To, resnično, ni bila več šala. Hipolita se je lotila nestrpnost, in stara Lefrancois ga je prenesla v sobo poleg stanovanja, da bi se nekoliko raz-vedA. Binet, ki je tam vsak dan obedoval, se je grenko pritoževal čez tako družbo, nakar so prenesli Hipolita v bHjardno sobo. Tu je ležal in tarnal pod svojimi debelimi odejami, bled, neobrit in upadlih ji, in se je valjal ves potan po umazani blazini, po kateri so se izprehajale muhe. Gospa Bovary ga je včasih obiskala, prinašala mu je platna za obkladkc, ^a Manila in izpodbujala. Sicer pa mu ni manjkala družba, zlasti ne ob semnjih. ko so kmetje pred njegovo posteljo igrali biljard, kadili, pili. peli in razsajali. »Kako je kaj?« so vpraševali Hipolita in ga tolkli po ramah. »S svojim zdravicu; ravno nc moreš roda sjm. si kriv. Cemu počenjaš te stvari?« In pripovedovali so mu o ljudeh, ki so se zdravili na drug način, in pripominjali so s tolažljivim glasom: »Preve£-ležiš in se dajaš streči kakor kralj! Vstani vendar! Toda veš kaj. dišiš pa res da...« Rana se je res boljinbolj širila in duh po gnjilobi je postajal vedno neznosnejši. Zdravnik Bovary je bil ves bolan od skrbi. Vsako uro, vsak trenutek le prihajal k bolniku. Hipolit je zrl v njega z izbuljenimi, boječimi očmi in je ihteče javkal: »Kdaj bom vendar zopet zdrav?... Rešite me... Pomagajte mi... jaz revež!« 'Dalje sledi.) Stran IT. .EDINOST" štev. 11. V Trstu, dne 11. januarja 1915, Lordski kancelar HaJdane je izjavil, da se naloga Anglije v tej vojni ne krije popolnoma z ono zaveznikov -Anglija mora predvsem skrbeti za nadvladje na morju. Potreba armade je bila sestavljena s hitrostjo, ki je bila pred kratkim še nedosegljiva. Največja korist vojne je, da fe Anglija uvidela svoje pomanjkljivosti. Ožje zveze z vrhovnimi poveljstvi zavezniških dežel so nemogoče. Vendar pa so v zvezi Štabi in vrhovna poveljstva Informirana o posameznih operacijskih načrtih. Napenjalo se vse sile, ne oziraje se na stroške, da se postavi nemškim 42 cm možnarjem nasproti enakovredno orožje. Lord Curzon je vprašal, če bo lord Roge Casement z ozirom na to. kar se je dogodilo, dobival še naprej svojo pokojnino. Lord C reve je rekel, da je rekrutiranje aa Irskem kljub nesrečnim diferencam, ki vladajo tamkaj, zadovoljivo. Glede Koge Casementa je izjavil, da sedaj še nc more odvzemati pokojnin, kar sc najbrže tudi nikdar ne zgodi. Zbornica ie bila odgodena nato do 2. februarja. AmerlikMMleikti majamo. LONDON 9. (Kor.) »Times« poročajo iz \\ ashingtona: Razna uradna poročila o poteku pogajanj so napravila tu izvrsten vtisk. Najzanimivejše od vseh poročil je, da se ie smatralo od Nizozemske in Italije izdano izvozno prepoved za različne predmete kot zadostno, da se omogoči Angliji, da omeii obteževanje ameriškega trgovinskega prometa s temi deželami na minimum. . „ Druga točka je obnovitev zagotovila, da pride kmalu do izvoza kavčuka iz angleških kolonij in volne iz Avstralije v A-meriko in sicer upoštevajoč obljubo Avstralije, da ne sme imeti Nemčija iz te trgovine nobene koristi. Naredba ruskega ministrstva za notrasie nadeve glede postopanja s premoženjem na Ruskem umrlih nemškili ui avstro-ogr-skih državljanov. KOPENH AGEN 9. t Kor.) Petrograjski Jibt Rieč« priobčuie razglas okrožne naredbe ruskega ministrstva za notranje zadeve glede postopanja s premoženjem na Ruskem umrlih nemških in avstro-ogrskih državljanov. Glasom te naredbe naj se tako premoženje na Ruskem postavi v zaščito po zakonu v to poklicanih ruskih oblasti ter se naj ne izroči konzulom ali khnzularnim agentom drugih držav. Guvernerji provincij niso obvezani poročali o smrti kakega nemškega ali avstro-ogrskega podanika konzulom kake tuje države, temveč samo ruskemu ministrstvu za notranje zadeve. Niti jim ni treba naknadno naznaniti ministrstvu za zunanje zadeve vzroka takih smrtnih slučajev ali drugih podrobnosti.__ Turčija proti trosporazumu. Turški plen. CARIGRAD 9. (Kor.) - Agence tel. otto-mane» poroča, da je bilo odposlanih iz Ol-tija 6 strojnih pušk, 500 municijiskih zabojev in 450 ujetnikov, ki so bili odvzeti Rusom. Dne 7. januarja je prispel v Erzerum nadaljni transport uietnih Rusov in sicer 215 vojakov in 5 oficirjev. Volna v kolonijah. B3ji v nemški Vzhodni Afriki. BERLIN 10. (Kor.) »Berliner Morgen-post« poroča o zadnjih bojih v vzhodni Afriki: V Tangi je bilo izkrcanih feOOO Angležev in Indijcev, ki so bili speljani od Nemcev, ki so bili v veliki manjšini, že prvi dan v past in so izgubili 600 mrtvih in ranjenih. Naslednjega dne so bili Angleži popolnoma premagani in so izgubili 3000 mož. Naše izgube so bile le majhne. stop ognjegascev je k sreči preprečil razširjenje. tako da so zgorele le neznatne zaloge m nekaj obveznega materijala. Bolniki so bili popolnoma mirni, ker je bila vsaka nevarnost očividno izključena. r t ANTON FOEKTER. V včerajšnji „Edinosti" je kratka notica sporočila slovenski javnosti vest o sorti slovensko - češkega . glasbenica Antona Foersterja mL Ta slučaj je vvftetragičen: ker je smrt odtrgala soprogi nafvzornejega soproga, otrokom nafskrbnejega očeta, družbi naši naj-ljubeznivejega in najblažjega človeka; ker je v najlepši dobi, ko šele dozoreva prava ustvarjajoča sila moža, ugasnilo življenje, ki je toliko, neizmerno mnogo obetalo: sebi v radost In notranjo srečo, svojcem v ooefte-valno zadoščenje, a narodu plodonosnega deta za njega kuHacni napredek. Prenaglo je ugasnilo to živMenje, da nit! ne moremo omeriti, koliko bi biU upravičeno pričakovali od njega, koliko smo torej izgubili. Pokojni Anton Foerster — rojen dne 23. majnika L 1867. v Senju na Hrvatskem — je bil sin slovečega in po vsej slovenski domovini omiljenega skladatelja, enega prvakov dela na ledini slovenske glasbene umetnosti, Antona Foersterja, sedaj živečega v Ljubljani. Tedaj je bil pokojnikov oče v Senju ravnatelj glasbe v stolni cerkvi. Se istega leta 1897. se je Foersteijeva rodbina preselila v Ljubljano* kjer Je Anton Foerster kot regens chori v ljubljanski prestolnici povzdignil cerkveno glasbo do nenadejane višine, da je zaslovela daleč na okrog, in kjer je postavil svojega muzftaličnega genija tudi v službo slovenske posvetne glasbene umetnosti, našega kulturnega napredka na tem polju. Tu je pokojni Anton absolviral gimnazijo. Po absolvirani maturi pa je odšel v Lipsko na konservatorij, kjer se je res posvetil božanstve I umetnosti s toliko vnemo in ljubeznijo, da je bil vedno odličnjak. Dobil je tudi neko nagrado. Svoje študije je nadaljeval in izpopolnjeval potem privatni pri Martinu Kranseju. Njegov instrument, na katerem se je povzpel do višine dovršenosti, je bil glasovir. Glavno delovanje pokojnika sta bila: koncertiranje in muzikalna pedagogika. A specijaliteta: Chopin in Liszt. Leta 1895. se je preselil v Berolin, kjer je sprejel mesto profesorja na Sternovem glasbenem zavodu, a potem na Klindtwort-Scharwenkovem. Kakor je bil poprej odličen učenec, tako je bil potem učitelj, ki je dosegal najsijajneje uspehe. Za časa svojega bivanja v Berlinu se ie leta 1902. poročil z gospo Antonijeto, vdovo po pokojnem nepozabnem podpirate- Zvezni svet o uvozu žita v Švico. BERN 9. t Kor.) Zvezni svet je sklenil, da pridrži uvoz žita in žitnih izdelkov Čisto zase v presojanje. Naredba je samo provizorij na in samo za dobo vojne v veljavi. Nameri te naredbe je, da se zmanjšajo težkoče, ki ovirajo uvoz žita v Švico. Španski ministrski svet (Kor.) sEclair« poroča iz PARIZ 9 Madrida: < Včeraj se je sestal v kraljevi palači ministrski svet. Ministrski predsednik Dato je razpravljal o gospodarskem položaju in naznanil, da znašajo dohodki 1343 milijonov. stroški pa 14.30 milijonov. Deficit znaša 157 milijonov. Republika Uruguay odpovedala trgovinsko pogodbo z Anglijo. LONDON 5. (Kor.) Republika Uruguay ie odpovedala dosedanjo trgovinsko pogodbo z Anglijo._ Tis« na Dunaja. BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) Ogrski kores-pondenčni urad poroča z Dunaja: Ministrski predsednik groi Tisza je prispel danes v spremstvu ministerijalnega tajnika dr. Laiinovicha na Dunaj in se je nastanil v odrski palači. Po konferenci z ministrom a latere baronom Burianom se je j?rof Tisza podal tekom dopoldneva v Scitonbrunn. kjer je bil sprejet od Njegovega Veličanstva v privatni avdijenci. Iz Schonbrunna se je peljal grof Tisza v zunanje ministrstvo, da konferira z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. Ogenj v vojaški bolnišnici. BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) V bolnišnici nadvojvodinje Zite, največji budimpeštanski vojni bolnišnici, je izbruhnil včeraj cgerj. ki se je hitro razširil. Takojšnji na- Razne politične vesti Rodbina francoskega vrhovnega p6velj-nika Joffrea. Neki poročevalec milanskega »Corriere della Sera« je imel priliko raz-govarjati se s člani rodbine francoskega vrhovnega poveljnika generala Joffrea v Rivesaltesu v francoski Kataloniji. Sestra Joffreova je dala časnikarju sledeče zanimive podatke o rodbini: Naša rodbina je. kakor moremo dokazati z listinami, španskega pokoljenja. Naš ded je moral zaradi političnih stvari pobegniti na Francosko. Izselil se je v Pireneje in se naselil v Rivesaltesu v francoski Kataloniji. Na Španskem smo se imenovali Oouffre; ime se je tu pofrancozilo in izpremenilo v Joffre. Ded je bil trgovec. Ko je umrl, je njegov sin, naš oče, prevzel trgovino. Bil je tedaj 43 let star in edini potomec. Iz njegovega zakona je izšk> enajst sinov in jaz. Od dvanajstih otrok žive samo trije: general, še drug brat, ki je finančni uradnik, in jaz. — Generalova sestra je navajala še podrobnosti iz rodbinskega življenja in je omenjala, da tudi general vsako leto prihaja na večtedenski obisk k svojemu očetu in da zek> ljubi svojo ožjo domovino. lju vse Ivanu MiHrafte IraOB sv. OBa li IhMal a snovanja tržaških Slovencev, abcu, in hčerjo odličnega slovenskega jurista in dike stanu slovenskih sodnikov, pokojnega dvornega svetnika in senatnega predsednika Abrama. Za črsa svojega bivanja v Berolinu je priredil tudi turnejo v Avstrijo in je koncertiral na Dunaju, v Ljubljani, Zagrebu in v T r s t u, kjer so povsod slavili njegovo umetnost in mu prorokovali najsijajnejo bodočnost. Ali nemirni duši, vedno višje stremečemu geniju njegovemu ie postalo menda v naši Evropi pretesno. Gnalo ga je v daljni, veliki, široki svet — preko Oceana. — Leta 1909. se je preselil v Ameriko v — Chicago. Tu je sprejel mesto profesorja na Musical College, kjer je zopet imel naj-krasneje uspehe, tako, da so njegovi u-čenci vedno dobivali prva darila ... Tu pa mu je prišel udarec, ki je mahoma zaustavil vse plemenito stremljenje in in vzpenjanje tja gor v jasne višave božanstvene umetnosti... Obolel je — težko obolel. Prišla je nadenj kruta bolezen, ki mu je zdravniška umetnost ni mogla zaustaviti; razvijala se je počasi, ali neizprosno. Preselil se je v Trst. Bilo je leta 1913. Radi bolezni ni mogel seveda zahajati v nikake družbe in se je moral odrekati vsemu javnemu življenju. Njegova rodbina mu je bila ves njegov svet. Zato mnogi niti niso vedeli za njegovo bivanje v Trstu. Ob neizmerni ljubezni in skrbi svojcev mu je ugašalo blagoslovljeno, toliko obetajoče, a vendar mukotrpno življenje...! V proslavo pokojnika menda ne bo v zadnji vrsti dejstvo, da je bil vsikdar zvest svojemu narodu, da je tudi v tujini vsikdar z ljubeznijo govoril svoj — dvojni materin jezik: slovenski in češki, da se je povsod s ponosom kazal Slovan. Pokojnik zapušča v tugi topečo se vdovo, sina Sašo in dva pastorka — sina pokojnega Ivana Šabca. V družino Antona Foersterja se je naselila neizmerna žalost za najboljšim sinom, bratom in stricem Po tej žalosti pa je zadeta tudi držina naših Mankočev — tako je menda najprimerneje izraženo spoštovanje, ki je vživa vsepovsod ta družina — kajti sestra pokojnikova, gospa Duška, je soproga gospoda Jakoba Mankoča. Vsem prizadetim izrekamo najgloblje in najiskreneje sožaije. S posebnim sočutjem pa se spominjamo danes gospe Antonijete — nje, ki je tudi iz tujine, iz Berolina in Amerike uveljavljala svojo zvestobo do svojega naroda in ki ima vsikdar odprto roko zlasti za našo slovensko mladino. Uverjeni smo, da se temu izrazu sočutja pridružujejo vsi, ki poznajo rodbini Foerster-MankoČ. Tq nai jima bo v tolažbo v tej težki uri! DomaČe vest!. Odvetniški izpit je napravil v soboto v Trstu g. dr. Vladimir Orel, odvetniški koncipilent pri odvetniku dr. Novaku v Gorici. Izpred najvišjega sodnega dvora. Kakor je znano, sta bila privatni uradnik Ubald Benedetti in urednik »Hudičevega repa«, Viktor C u 11 i n po državnem pravdništvu v Trstu obtožena zaradi raz-žaljenja časti admirala grofa Montecuc? colija in admirala vit. Ripperja, ker sta ju v imenovanem listu obdolžila, da sta z vojne ladje »Gea«, ki je bila prej nemški potniški parnik, dala potom licitacije prodati dva glasovirja, vredna po 3000 K, za sramotno nizko ceno po 80 K, neki bogat srebrni servic pa za 20 K. Razprava se je vTŠila pred celovškim porotnim sodiščem, ki ga je najvišji sodni dvor delegiral za to razpravo, in bila sta obsojena: Benedetti na mesec in deset dni, Cuttin pa na šest mesecev in deset dni zapora. Obsojenca sta vložila ničnostno pritožbo, češ da je šjo za zasebno tožbo radi razžaljenja časti in da je bila potemtakem stvar že zastarana, ko je državno pravdništvo vložilo tožbo. Najvišji sodni dvor je v soboto razpravljal o tej ničnostni pritožbi ter jo zavrgel z utemeljitvijo, da je državno pravdništvo dvignilo obtožbo kot javen obtožitelj v a vnem interesu, vsled česar ne more biti govora o roku zastaranja, ki velja za zasebne tožbe. Tako je torej potrjena razsodba celovškega porotnega sodišča. Zahvala 97. pešpoika. Damski odbor voj-nopreskrbovalnega urada, ki je na vojaštvo 97. pešpolka s posebnim iz Gradca odšlim vlakom poslal božična darila, je prejel od majorja Giraldija sledečo voj-nopoštno dopisnico: Domači polk se za-ivaljuje ljubeznjivim srcem, ki so se toliko pobrigala in za nekaj ur odtegnila od rezke resnice. Božična darila so razveselila vse. Damski odbor je dobil nadalje zahvalno pismo ritmojstra barona p!. Pill-stickerja, poveljnika oddelka strojnih pu-šek 5. dragonskega polka, čigar eskadron je bil obdarovan, ter nadalje vojnopoštne dopisnice, v katerih se za prejete božične darove zahvaljujejo dragonci Ivan Killas, Fran Kopp ter Adolf Bračić. Slepar. 231etnl Karel Sklemba, ki stanuje v ulici Stadion št. 10, je bil pred tremi tedni aret ran in c bsojen na dva tedna zapora zaradi prestopka sleparije: osleparil je bil točaja neke gostilne za suknjo: šel je bil namreč na njegovo stanovanje in tam rek I, da ga je toča j sam poslal po suknjo. Seveda so mu suknjo izročili, a on jo je prodal. Oškodovani točaj ga je pa ovadil in vsled tega je bil Sklemba aretiran in obsojen. V zaporih se je pa spoznal z nekim Josipom S., ki je bil tiste dni aretiran, ker je bil osumljen neke tatvine. Ko je Sklemba prestal svojo ka en, je šel najprej na policijski komisarijat v ulici dei Bachi in tam povedal, da je bila tudi niemu, par dni poprej preden je bil aretiran ukradena suknja, a da je v zaporu izvedel, da mu jo je ukradel Josip S. Policijski komisar je vzel n egovo ovadbo na zapisnik in mu velel, naj pride zopet nasednji dan. Pa se ni vrnil. Šel je pa na stanovanje Jcsipa S. in se tam predstavil kakor jetniški čuvaj ter rekel, da ga je Josip S. naprosil, naj gre na njegovo stanovanje po suknjo, da bo čedne je oblečen ko bo moral na sodišče na razpravo. Gospodinja pri kateri je Josip S. na stanovanju, mu je veijela in mu dala suknjo, a na to je Sklemba rekel, naj mu da še nekaj perila in pa kako krono, da kupi Josipu S. tobaka. Perilo mu je gospodinja res dala, krone pa nobene, ker je vedela, da Josip S. sploh ne kadi. — Par dni pozneje se je res na okrajnem sodišču vršila razprava proti Josipu S., ki je bil popo'noma < proščen ter se je vesel vrnil domov. Tu mu je pa gospodinja povt dala, da je Sklemba prišel po suknjo in po perih, nakar je šel |osip S. takoj na policijski komisarijat in tam ovadil Sklembo, katerega policija sedaj išče. Tatvina z vlomom. Predsnočnjim so neznani tatovi vlomili v trgovino jestvinčarja Mihaela Volka v ulici deli' lndustria št. 8 ter so od tam odnesli mnogo kave, slanine, sira, klobas, škatelj sardin, botiljk maršale, čokolade in drugih stvari v skupni vrednosti 313 kron. Okrad ni Volk je zavarovan proti tatvini z vlomom. O ranjenih, odnosno bolnfh vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti Gino Morpurgo od 97. pešpolka, Anton Frčhlich in Matej Matković od 5. domobranskega pešpolka. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Lovrenc Zubin od 97. pešpolka, Aleksander Molnar od od 52. pešpolka ter črno vojnik Evgen Kiroc, Gustav Zorgi, Karel Kuzma in Alojzij Martinčić. — V bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni so bili sprejeti Kristijan Furlan od 5. domobranskega pešpolka ter Josip Tarr in Rajmuni Haagen, oba od 19. honvedskega pešpolka. DunJVi« Namesto cvetke na grob g. Antona Foerstena daruje Saša Knaus 10 K ženski podružnici CMD za »božićnico«. V isti namen družina Mankočeva 40 K. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte-Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi* h: HALI OGLASI db m računajo po 4 stat. besedo-Mastno tiskane b-seie w n£v* najo enkrat reč. — V^otfjb : pristojbin* maša 410 atotamk. : 200-500 Voft pove I v a n V litrov dobro pasteliziraneg* mlak* imam proti pogodbi takoj za oddati, i a m a r. Črni vrh naa Idrijo. MeMlrana soba Alfieri 17, vrata 5, prvo se odda takoj gospodični ali priletni ženi. — Ulica nadstropje. 4016 nova. z vrtom in vodnjakom »e proda takoj po nizki ceni radi vojaičine. Oddaljena dre minuti od občinskega tramvaja. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 11 man Dr. PECNIK Dr. PtTSCHNIGO TRST, VIA S. UTERINA ŠTEV. J. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — Z In Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: llM»—I in 7— Roche Prsne bolesni, oslovski kašelj, naduha, influenca Kdo naj jemlje Sirolin ? 3l Vadušljivi.kaferifn Sirolin ind/no olehča naduho- . ,.__,. ik Skrofuzni otroci,pri kaferih učinkuje5«rolin X. ugodnim vspohom naaplošm pocute«. Vsak, ki trpi na f raj nem kašlju. Lažje je oDvarovati se boiesntnego jo zdraviti Oseba s kroničnim ka/arom bronhijev, ki a Sirolinom ozdrave. i: i »"illiTppfr i TRST, trg Carlo Goldoni ■ ,n s: nbrwT. „Kavarna GoMonr | se tiplo priporoča slovenskema občinstva obilen obisk. Frao Marinšck. | IIIHHI1IIWHIW1 HBIMUI1110011IIK« ■ n Dobrozn&na mirodilit!ca n 5 I Iv. Camauli i = Sv. Ivan - Trst - blizu Mar. doma j= 1 Velik izbor barv | = s povlak itd.= = Zaloga za Trst in okolico redilnega j|| -2! ke^ in odrasle SLADIN i ter fKfofMfa m* F*?** » ML - T«W«i 81 IIIIIHBI8IIG m Moja pred šuu escuuu leti ustanovljenu, na obrtni rastavi v Trstu odlikovana tovarna sodei Izvrštdo naročbe vsakovrstnih sodov\ bodiai za vlao špirit likere, tropinovec, olje, slivorec. ma.raSkln itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se ne bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike, Fran J&feram Trst, ciR. S, Francesco 44 rajali« zavarsralna Mi v Pragi Rexervn! fondi K 63,432.101-92. Izplačane odškodnine In k»pllal!la K 129,365.304-25. Bi vid. sa ja doslti IzpL 2tS99.7S5.26. Po velikosti druga vzajemna zavoro v. naže države * v«esko«i 9lov.-narodno upravo Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnciih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje -n smrt z manjšajočimi se vplačili. £ Zavaruje poslopja in premičnine __ proti požarnim škodam po najnižjih S cenab. Škode cenjuje takoj in naj kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavarile tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička iz-latne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 1 0. CEGNAR, OllCfl Caserma 12 L TELEFON št. 21.47 g MMIIIMHBIIIBmitoal iadoo* v vseh t*karn.z-S /L«l.- #M