POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
				
I Uto XII. j Stev. 274	TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, sobota 5. decembra 1958	NAROČNINA NA MESEC: Prejcman v opravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din	Cena V— din
Italija se tudi spopada ne straši
Italijanska vlada bo v kratkem uradno sporočila svoje revizionistične za' Hleve nasproti Franciji. Grožnje Cianovega glasila. V Franciji kličejo k
organizaciji obrambe.
PARIZ, 3. decembra. V tukajšnjih diplomatskih krogih priznavajo, da zadnje demonstracije proti Franciji v italijanskem korporacijskem fašističnem parlamentu in po rimskih ulicah niso le izbruh trenutnih strasti, ampak sistematično in z določenim namenom pripravljena akcija. Pričakuje se zaradi tega, da bo tudi italijanska vlada v kratkem uradno formulirala svoje zahteve glede Nlzze, Korzike, Tunisa in Džibutija. To se bo zgodilo verjetno ob priliki obnovitve pogajanj med Parizom in Rimom, ki jih pripravlja novi francoski poslanik Francois-Poncet. Šele tedaj pa bo stopil spor med Francijo in Italijo v odločilno fazo.
GROŽNJE Z OROŽJEM.
RIM. 3. dec. United Press poroča: V dnevniku »Telegrafo di Livorno«, ki je last italijanskega zun. ministra grofa Cia-na, je objavil znani časnikar Giovanni Ansaido komentar k Cianovemu govoru v parlamentu in demonstracijam proti Franciji, v katerem pravi, da se bo Italija uprla z vsemi sredstvi eventuelnlm francoskim težnjam, ki bi bile naperjene Proti italijanski ekspanziji. Italijanska vlada bo z neustrašno odločnostjo zastopala interese in cilje italijanskega naro- j da. Italija zahteva zase vse tisto, kar ji| po narodnostnih načelih pripada: Nizzo; in Savojo, Korziko, Tunizijo in Džibuti, i ki ji zapira izhod iz Abesinije na morje. •
»Cilj! Italije so, da zbere v okrilju svojih j državnih mej vse pokrajine, v katerih živi!
rei : MEl)SPEH SPLOŠNE STAVKE NE POMENI ZMAGO
Plutckratski in zastareli interesi drugih držav, toda ml smo trdno prepričani, da
prej. Pokazal je, kod in kako je treba hoditi, da se doseže mirno sodelovanje narodov. Toda to sodelovanje mora biti pravično. Dosedanja pot je pripeljala do teritorialne revizije brez prelivanja krvi, toda čez zlomljeni odpor zastarelih ver-saillesklh načel. Po tej poti bodo avtoritarno vodeni narodi Evrope šli tudi dalje z vso svojo dinamiko, in to tako dolgo, dokler ne bo doseženo popolno pomirjenje Evrope v smislu naravnega in moralnega izravnanja pravic in interesov.
FRANCOZI KLIČEJO NA POMOČ.
PARIZ, 3. decembra. Francoski tisk razpravlja dalje o novi italijanski revizionistični akciji, ki je tokrat obrnjena naravnost proti Franciji. V »L’Epoque« piše de Keriltis, da se pred dvema mesecema Nemčiji ni reklo »ne«, toda Italiji bo sedaj treba odločno reči »ne«. Sedaj je najbolj logično, da se združijo vse miroljubne džave v veliko defenzivno zvezo, ki se bo lahko uprla nemško-lta-lijanski hegemoniji. »L’ Oeuvre« pa poroča, da sl je postavil Mussolini le kratek rok nekaj mesecev, da doseže konkretne rezultate v svoji sredozemeljski politiki. (Sedaj, ko gre za francosko posest, hočejo Francozi alarmirati ves miroljubni svet. Kje pa so bili, ko je šlo za Češkoslovaško? Op. ur.)
PARIZ, 3. dec. Vsi francoski listi so soglasni v obsodbi italijanskih listov. »Fl-garo« piše, da francosko ozemlje ni na razpolago in niti ne na prodaj.
Francoske notranje smernice
Zapiski
se bodo v duhu monakovskega sporazuma popravile vse krivice preteklosti in se bo izvršila enako tudi revizija kolonialne posesti. Ako ima Evropa državnike in ne samo politike, potem se bo to izvršilo mirno in sporazumno, ako pa temu ni tako, se Italija tudi spopada z oro-*iem ne bo ustrašila. Vojaška moč Italije ie dovolj velika, da lahko Izbojuje spoštovanje volje italijanskega naroda.«
PONCET PRI CIANU.
RIM, 3. dec. Francoski veleposlanik Fraiifois-Poiicet je pri italijanskem zun. ministru protestiral zaradi pisanja Italijanskih listov proti Franciji. V razgovoru sla ostala eno uro. Grof Ciano je de-jni, da bo odgovoril šele po razgovoru z "»ussollnijem. Medtem pa je italijansko casoplsje začelo še ostrejšo kampanjo Proti Franciji. »Stampa« piše, da ima Ita-Pravico na Suez, Džibuti in Tunizijo n to pravico je treba zadovoljiti. »Corri-®iTe della Sera« piše, da v Monakovem 8 niso bili rešeni vsi evropski problemi. ^aJda v »Giornale d’Italia« piše, da je sa Italija za svojim ducejem in da bo
BODO POKLICANI K REDU.
DELODAJALCEV, KI
PARIZ, 3 .decembra. Francoski finančni minister Paul Reynaud je govoril v Ameriškem klubu p oradiu in dejal, da je Francija s svojim gospodarstvom zaradi notranje politike že 7 let v krizi in v zadnjih 4 letih se je položaj še poslabšal, glavno zaradi padca produkcije. Zato je vlada končno morala poseči po rešilnih odredbah in tudi po ukrepih proti stavki. Pri tem ne gre za zmago razreda nad razredom. Francoski narod se je po ogoromni večini izrekel za red in s tem pokazal ,da si more demokracija tudi sama naprtiti žrtve, ki jih v dru-
gačnih režimih nalože narodu s silo. Vsega tega bi se morali zavedati tudi levičarski delavci, kajti v državi ruševin ne more biti srečnega delavskega razreda, kakor tudi nasprotno ne more biti mirne in napredne države z nezadovoljnim delavstvom. Zato zadnji dogodki ne pomenijo socialno nazadovanje. Delodajalci, ki menijo, da se lahko vrnejo nekdanji časi izkoriščanja delavstva, se motijo in bodo poklicani k redu. Govornik upa, da bo Francija premagala vse težkoče in napredovala kljub težkim bremenom oboroževanja.
?Jars!rala tudi proti Franclji, če bo treba. s diplomatskih krogih v Rimu mislijo, da ° Itaiijan2 začeli kampanjo zaradi te-
IIAfrOTllP (VtlUI^nnno
Peklenski stroj v gledališču
V MOSKVI SO ZASNOVALI ATENTAT, S KATERIM BI BILI UBILI VSE SOVJETSKE VODITELJE HKRATU.
PARIZ, 3. decembra. Tu so se iz iku, ko bi prišli k slovesnemu odpretju Moskve razširile vesti o novem aten- Stalin in ostali glavni voditelji sovjet-
tatu, ki se je pripravljal na Stalina. Atentat bi se bil moral izvršiti ob priliki skorajšnjega slovesnega odpre-tja novega ledališča za rdečo vojsko Stalinovim nasprotnikom se je posrečilo za časa gradnje gledališke stavbe vzidati v temelju ogromen peklenski stroj, ki je bil pripravljen tako, da bi se/tlal sprožiti točno v trenut-
j»vnega notranje-polltičnega položaja v rancijl. Drugi pa zopet mislijo, da hoče al!3a s tem dobiti zmago za generala r ranca.
V NEMČIJI SEKUNDIRAJO. nmif, ’ ^ ^ec> Nemška diplomatska in . Ulična korespondenca se obširno ukvar * govorom italijanskega zunanjega i ' ,^ra Ciana in pravi med drugim: »Po mh in določnih Izjavah je Cianov eks-7 .2° zgodovinski dokument. Vsi napori 1kodnih državnikov ne bi bili uspeli raniti mir, ako ne bi bila zanj nastopila Sv ”erHa-Rlm. V zavesti svoje moči in
cia^’11 pravic i° o* Berlin - Rim dala ini-j popoldne v francoskem zunanjem mi slo V(>’ et^na lahko spravila češko-; nistrstvu. Von Ribbentrop bo gost na sle, f.° vprašanje z mrtve točke fraz in slavnostnem kosilu, ki ga bo priredil „ 7°|”lJSenja. Politika te osi se bo zato ministrski predsednik Daladier, dočim '«ai.ievala. Poročilo grofa Ciana je tako ( bo priredil večerjo zunanji minister 8 ed nazaj, kakor tudi kažipot za na-1 Bonnet .V sredo bo slavnostno kosilo
skega režima. Peklenski stroj je bil tako močan, da bi bil porušil vso stavbo in pokopal vse pod njenimi razvalinami. Tako bi bil z enim samim udarcem izvršen v Rusiji prevrat. Toda politična policija je Še pravočasno izvedela za peklenski stroj in ga je odstranila. Krivci so že zaprti in pridejo pred vojno sodišče.
Ribbentropov obisk
NEMŠKI ZUNANJI MINISTER BO V P ARIZU SLOVESNO SPREJET IN OSTA
NE TAM TRI DNI.
PARIZ, 3. decembra. Nemški zunanji minister von Ribbentrop bo prispel v Pariz v torek, 6. t. m., dopoldne in ho slovesno sprejet. Slavnostno
podpisovanje prijateljsko izjave med Nemčijo in Francijo bo še istega dne
na nemškem poslanništvu, h kateremu bodo povabljeni Daladier, Bonnet, poslaniki itd. Nemški zunanji minister se bo vrnil v Berlin šele v četrtek, dne 8. t. m.
BERLIN, 3. dec. Nemški listi pišejo v tako prijaznem tonu o Franciji kot že več let niso. Pozdravljajo obisk von Ribbentropa v Parizu in pravijo, da bo vendarle mogoče najti sporazum med Francijo in Nemčijo.
Egipt se oborožuje
V Egiptu so odobrili petletni obrambni načrt v višini 50 milijonov funtov. Ta načrt je predložil najvišjemu svetu vojni minister. Načrt predvideva zgraditev pomorskih in suliozemskih vojaških objektov, letal, letališč, nakup orožja, streliva itd. Za izdelavo teh načrtov so bili poverjeni britauski strokovn jaki, ki bodo vodili tudi gradnjo tovaren za vojno industrijo v Egiptu. Britanski vojaški misiji bodo pri-deljeni angleški pomorski častniki kol svetovalci egiptovske vlade. V kratkem bodo izdelali tudi načrt za povečanje aleksandrijskega pristanišča, Id postane važno pomorsko oporišče. Prav tako bodo utrdili pristanišče Marsamnlruli, da bi odgovarjalo svojemu pomenu. Pristaniška dela sama bodo stala 10 milijonov funtov (dve in pol milijardi dinarjev).
Nemški gospodarski pritisk na Romunijo
Pri pogajanjih o ureditvi nemško-romunskih trgovinskih pogodb je zahtevala nemška delegacija, da bi Romunija zvišala kurs marke s 30 na 55 lejev za 1 RM. Delegacija je nadalje namignila, da nemški Žitni urad ne bo več kupoval romunskega žita, če ne bo kurs marke zvišan.
i
V
»Čarobna piščal" v sodobnem duhu
Berlinska „Volksoperii, ki je na razpolago nemški delovni fronti (DAF), je otvorila sezono z na novo naštudirano „Carobno piščaljo“. Mozartova komična opera pa je bila v smislu narodno-socialistične rasne teorije popolnoma predelana. Egiptske dekoracije in kostimi so izginili in „črnec že ne vlada več tropu črnih sužnjev, ki so ga iz-premenili v zbor pripadnikov bele rase". (Rheinisch-Westfalische Zeitung.)
Pšrowš razgovori
Južnoafriški obrambni in gospodarski minister Oswald Pirow je v Berlinu z vodilnimi nemškimi političnimi osebnostmi obravnaval vprašanje — ne kolonij, kakor piše »Angriff«, temveč vprašanje Nemcev v Južni Afriki. Nemci v teh bivših kolonijah namreč zahtevajo politično in kulturno enakopravnost ter priznanje nemščine za tretji državni jezik. Ta zadnja zahteva je bila sicer že sprejeta, ni pa biia doslej še uresničena. Oswald Pi-row, ki se je rodi! v Afriki kot sin nemških staršev in študiral v Nemčiji, je razpravljal z nemškimi državniki baje samo o teh vprašanjih.
Vpliv Nemčije na Švico
Uradni organ nemškega gospodarstva „Der deutsche Volkswirt“ objavlja članek, v katerem prihaja do jas-snega izraza želja Nemčije ,da bi se Švica. udeleževala gospodarske politike, ki se v današnjem času uveljavlja v južnovzhodni Evropi, članek pravi: »Na stike Nemčije s Švico zdaj silno vplivajo nove politične razmere v srednji in jugovzhodni Evropi. Vse kaže, da stoji švicarska zunanja trgo-vina pred novimi možnostmi, katerih obsežnost in živahnost je odvisna zlasti od tega, ali je Švica pripravljena zboljšali trgovske stike med obema državama in jih še poglobiti. „Nadalje pravi list, da je Švica neposredno vezana na usodo srednje in jugovzhodne Evrope, kajti v tamošnje države je investirala velike vsote denarja.
Odmev romunskih dogodkov
VES EVROPSKI TISK ZAVRAČA POROČILO, DA SO BILI CODREANU IN
TOVARIŠI UBITI NA BEGU.
Maribor, 3. decembra.
Francija je ta teden prestala težko preizkušnjo. Na generalno stavko sta se pripravljali vlada in levičarska opozicija kakor na vojno.
Stavka ni uspela in Daladier je z energičnimi ukrepi ponovil Briandov predvojni zlom stavke. V svojem govoru je ob koncu usodnega dneva dejal, da se morajo tisti, ki so proglasili stavko, zavedati, da so vprav večne stavke najlepše pripravile pot fašizmu.
Te trditve zaradi svojega položaja kot predsednik vlade ni mogel točnejše z dokazi podpreti, vendar je vsakdo razumel, da je misli! predvsem na Italijo in Nemčijo. Večne stavke so v obeh državah zmanjšale odpornost in zagrenile življenje meščanstvu — ki je, kakor dokazuje moderna francoska sociologija, še danes veliko važnejši faktor v javnem življenju, kakor se na splošno misli — katero se je potem fašizma oklenilo kot odrešilne bilke v morju večnega kaosa. Želja vsega tega meščanstva sta bila le red in mir. Podobne pojave vidimo tudi danes v Franciji. Meščanstvo postaja sovražno razpoloženo proti delavstvu, dočim sta bila nedavno še naravna zaveznika.
Mišljenje francoskih meščanskih krogov je, da je v sedanjih razmerah pametnejše za francosko delavstvo, da potrpi pod meščansko vlado, kakor pa če bi po zgledu Italije in Nemčije pozneje moralo prenašati diktaturo. Ti krogi celo ne izključujejo možnosti, da pride tudi v Franciji do nečesa podobnega, kakor je v *ta-liji in Nemčiji. Tistim, ki jim ugovarjajo, da francoski delavec in kmet ne bosta pustila, da do tega pride, odgovarjajo s številkami in zgodovinskimi dokazi, da kmet razen na Danskem nikjer na svetu ni na vladi in da delavstvo tudi ni tako zanesljiv faktor v obrambi proti fašizmu
—	dokazi: Italija, Nemčija, Avstrija, Češkoslovaška in še marsikje drugje.
Propadu levičarskih vlad v Franciji sledi že sedaj doba desničarskih, vprašanje je, koliko časa se bodo vzdržale, ker je pač zakon narave tak, da se vse spreminja. In če je delavstvo z Blumom čakalo 30 let, da je prišlo na vlado, bo pretrpelo pač še to nujno zlo, ki je danes za Francijo rešitev. Kajti na jasnem si moramo biti, da mora Daladier samo popravljati napake svojih prednikov — in v zelo veliki meri tudi Blumove.
Če bi dobil rešena vsa vprašanja, kakor si je sam želel in kakor smo pač želeli tudi mi, ki navzlic vsemu še danes verujemo v moč in veličino Francije, bi danes njegova politika bila čisto drugačna. Tako pa mora trpeti zaradi Blumove neodločnosti v španskem in avstrijskem vprašanju — češkoslovaška je pozneje padla kot zrelo jabolko.
Nadalje si moramo biti na jasnem, da, je velik del opozicijskih parol navadna demagogija, ki bo lahko največ škodovala vprav francoskemu delavstvu. Pri dejstvu, da Nemci izdelujejo 800 letal na mesec, Francija pa jih naredi komaj 40, je pač jasno, da je vsa ta brezvestna gonja samo demagoški manever. Avtorji tega manevra bi pač morali vedeti, da je boljše nekaj časa delati 46 ur na teden in s tem ohraniti Franciji in sebi svobodo — kajti le na ta način bo res prišel propad naravnih sovražnikov Francije, ne pa zaradi frazerstva in gostobesednosti idejnih nasprotnikov — kakor pa sedaj še nekaj časa delati po 40 ur na teden, nato pa zato toliko bolj gotovo čez nekaj časa vse skupaj izgubiti. Pri razmerju 800 proti 40 letalom na mesec si lahko vsakdo sam izračuna, koliko časa bo današnja Francija mogla vzdržati borbo z državami, kjer se ne dela 40, ampak po 168 ur na teden. Zato pravi Daladier, da je popolnoma neumestno govoriti o tem, da bi svojevoljno odpravil »socialne zakone«, če je poizkusil povečati produkcijo v Industriji, ki je potrebna za narodno obrambo.
Problem je v Franciji danes samo eden: ali hočejo delati, ali pa nočejo. Videti je, da so si izbrali prvo možnost. Daladier-jevi ukrepi, čc jih primerjamo s stanjem v Italiji in Nemčiji, ali pa celo v Rusiji, kjer pomeni že sam poizkus stavke akt sabotaže proti državi, ki se plača z -glavo, so pač za Francoze težki, niso pa nič posebnega. Daladier je šel na desno, bojimo se, da še celo preveč na desno. Da-
PARIZ, 3. decembra. Evropski tisk razpravlja še dalje o dogodkih v Romuniji v zvezi z umorom Codreanuia in njegovih tovarišev in soglasno zavrača bu-kareštansko poročilo, da so voditelji Železne garde bili ubiti na begu. Zlasti vsi italijanski listi pišejo, da je za smrt Co-dreatnija in tovarišev odgovoren notra-
Vollvito albanie
Govori ministrov
Banjaluka, 2. dec. AA. V Bosenski Dubici je govoril minister dr. Ku-jundžlč o političnem položaju v drža-
vi	in o programu vlade dr. Milana
ladier pa ne bo šel nikoli v fašizem, ki je
v Franciji nemogoč — navzlic nasprotnemu mnenju nekaterih meščanskih krogov — nemogoč zato, ker je to bilka, ki ne raste na vsakem polju.	Rr.
nji minister. Danski listi pa pišejo, da so bili jetniki pobiti v jetniških celicah. Železna garda ima še sedaj ogromno pristašev in simpatizerjev, katerih število se lahko ceni najmanj na en milijon. Listi poročajo tudi o novih atentatih in aretacijah v Cluju, kjer je bilo zopet zaprtih pet teroristov Železne garde.
sprejel razne deputacije in predsednike občin iz okraja s katerimi je imel politično konferenco.
Beograd, 2. dec. AA. V prostorih Trgovskega doma jc na tovariškem večeru beograjskih trgovcev govoril minister dr. Kabalin. „Za svojo prvo dolžnost ko sem prevzel ministrstvo, sem smatral, da jc treba priti v stik z našimi gospodarstveniki, za katerih interese se hočem in moram brigati,
predloge. Posrcoio sc uu je, da v dveh minutah rešim vprašanje občinskih hranilnic. Zdaj smo v času, ko se države vedno bolj vtikajo v gospodarstvo. Prav zato morajo državni organi imeli stik z gospodarstveniki-
Kandidature v mariborskih »okrajih. Na listi JRZ kandidira v okraju Maribor desni breg g. Koban Franc (nam. F'erk Josip), na dr. Mačkovi listi pa g. Canžek Andrej (nam. Lavoslav Novak) za SZO (K D G), g. Kores Mariin (nam. Gmajner Franc) za SZO (bivša SLS) g. Josip Petejan (nam. Drago Magdič) za soc. in g. dr. Otmar Pirkmajer (nam. Ivan Kirbiš) za JNS. ^
I okraju Maribor levi breg za JRZ gg-Žebot Franjo in Špindler Josip (nam Wurzinger Ivan in Poljanec Ljudovit), za Borbaše gg. dr. Irgolič Franc in Konrad Šnuderl (nam. Božnik Ferdinand in Vajngerl Anton), na dr. Mačkovi lisli g. dr. Kukovec in Lu-bienski (nam. Andrej Žmavc in T0112 Ploj) za SZO, kombinirana lista soc. in JNS gg. dr. Avgust Reisman in dr. Miloš Vauhnik (nam. Bahun Andrej in Franc Breznik).
Po Ljubljani se je včeraj razširila vest .da so v Zagrebu pri protislovenskih demonstracijah napadli in de-molirali slovenske trgovine. Vest se je izkazala za neresnično in tendenciozno.
Dr .Maček bo govoril v nedeljo v Zagrebu.
Tajno volivno radijsko oddajno p«; stajo je policija odkrila v Ljubljani na Miklošičevi c. 34, na stanovanju g-C. Skodlarja, „Jutrovega“ fotografa. Policija je aretirala g. Marinčiča, ko je oddajal politična poročila. V tej zvezi so nenadoma odpotovali iz Ljubljane g gg. dr. Brezigar in Seunigi urednik „Jutra“
Borbaši v Mariboru imajo volivne shode danes v gostilni Gračner, v ponedeljek v Gam brinovi dvorani, v sredo v gostilni Furlan. Začno ob 8. Poročata kandidata gg. dr. Fran Irgolič in Konrad Žnuderl.
Dr. Kukovec in Lubiensky imata shode danes v Jarenini, jutri po ram maši pri Mariji Snežni in popoldne pri sv. Rupertu, v četrtek pri Sv. Marjeti ob Pesnici in v Sp. Dupleku.
Dr. Deinetrovičeve „JugosIovensfec novine“ odgovarjajo na članek dr. Ambroža ,zagrebškega dopisnika »JU' tra“, ki ga je objavil v „Novi Evro* pi“ in v katerem trdi, da se je JNS osvobodila oportunistov — s čimer so seveda mišljeni dosedanji podpredsednik JNS dr. Demetrovič in vsi čla* ni JNS na Hrvatskem, ki zaradi načelnih razlogov ne soglašajo z najno-vejšo politiko stranke,1? Dr. Deraetro-vič pravi, da je po tej logiki on oportunist, ker 1. 1935 ni kandidiral iw tudi sedaj kandididira ter ne zahteva za sebe mandata. „Pri tem pa je dr. Kramer bil 1. 1935 izvoljen na listi g* Jevtiča, čeprav je la tedaj razbijal stranko, kateri je bil dr. Kramer ge~ neralni tajnik in podpredsednik. Se več, po zavzemanju in milosti vlade g. Jevtiča — ko je po priznanju 8-Ambroža bilo slabše stanje kot je danes — tje dobil dr. Kramer svoj senatorski mandat. Pa je sedaj končno s prav istim Jevtičem dr. Kramer naredil volivni sporazum z Mačkom j}1 zopet zato, da bi dobil mandat! Ab> g. dr. Kramer pa ni oportunist?" Med podobnimi obračuni je interesantna tudi beležka „Jugoslovenskih novin > potem ko komentirajo dr. Ambroževo izjavo, da je dober del srbijanske opozicije tudi za narodno edinstvo-„Da ni mogoče med JNS in tern do^ brim delom beograjske opozicije p** šlo do nekega posebnega protimačkov-skega sporazuma v primeru voliva1, zmage? To bi zares bila kolosain politična poteza — istočasno pristopiti k sporazumu z dr. Mačkom n naredili zvezo proti njemu! Ker po*’ namo te ljudi, njihove metode in njihovo dosedanje politično delo, mogoče tudi to ni izključeno11. __________
Borza. Curib, 3. decembra. Devize* Beograd 10, Pariz 11.60, London 20.04 Ne\v York 110.375, Milano 23.15, Belli n 176.10, Praga 15.
Vremenska napoved. Zapadni veli z dežjem, potem zopet jasn
ker mislim, da bo država močna samo takrat, ko bo močno njeno gospo- j rovi darstvo. V tem smislu sem že izdelal J Milo vreme.
Avtonomne vlade ČSR
PRAGA, 3. dec. Poleg osrednje vlade so bile določene tudi vse tri avtonomne vlade: češka, slovaška Ln ukrajinska. Češko vlado tvorijo: dr. Fišer, kot notranji minister; dr. Kapras kot prosvetni minister, dr. Krejči kot pravosodni minister, Dominik Cipera kot minister za javna dela, dr. Klumpar kot minister za zdravstvo in socialno politiko; dr. Šadek kot minister za trgovino, dr. Feierabend kot minister za kmetijstvo in general Elias kot prometni minister. Slovaško vlado tvorijo: dr. Tiso kot predsednik in notr. minister, clr. Vančo kot pravosodni minister, dr. Turčanski kot prometni minister, Pavel Toplansky kot gospodarski minister in Matuš Čermak kot prosvetni minister. Ukrajinsko vlado tvorita začasno samo dr. Vološin in Revaj in se bo šc izpopolnila.
Francosko veleposlaništvo v Bukarešti
BUKAREŠTA, 3. decembra. (Avala). Francoska vlada je spremenila svoje poslaništvo v Bukarešti v veleposlaništvo. Dosedanji poslanik bo odpoklican. Na njegovo mesto naj bi prišel sedanji gospodarski minister v Daladierjevi vladi Paternotre.
Po francoski stavki
PARIZ, 3. decembra. Socialistična stranka je imela velik shod, na katerem je Blum zahteval reparacijo vseh kazni nad delavci in javnimi uradniki. Vincent Au-riol, bivši finančni minister, je napovedal shode socialistične stranke po vsej Franciji. Vlada se je začela pogajati z uradniki. Nekateri tovarnarji niso hoteli več sprejeti delavcev po kolektivni pogodbi z motivacijo, da je generalna stavka kolektivno pogodbo uničila. Sprejemali so jih le individualno — večina delavcev pa je podpis odklonila.
HITLER V REICHENBERGU.
REICHENBERG, 3. decembra. Kancelar Hitler je imel v Reichenbergu volivni govor, v katerem se je v glavnem bavil z zgodovino nacionalnega socializma in dejal, da je šele na začetku svojih uspehov.
Romunija za zamenjavo
IZJAVA ROMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA O VPRAŠANJU MADŽARSKIH ASPIRACIJ PO REVIZIJI MEJE.
LONDON, 3. decembra. DNB poroča : Romunski zunanji minister Pe-trescu Comnen je dal znanemu angleškemu časnikarju Wardu Priceu izjavo o vprašanju madžarskih teženj po reviziji romunsko-madžarske meje.
v	kateri je dejal ,da ni prav nobene možnosti za kakršnokoli spremembo te meje. Da se izboljša medsebojno sosedstveno razmerje, bi bilo mogoče
Stojadinoviča. Po shodu je minister
storiti edino to, da se narodne manjšine zamenjajo. Madžari, ki žive ob meji v Romuniji bi se preselili na Madžarsko, Romuni iz Madžarske pa v Romunijo. Sicer pa želi Romunija z Madžarsko najbo’jše odnošaje. Madžarske narodne manjšine na Seclmogra-škem žive v večjih mestih, ki so popolnoma obkoljena s kompaktno naseljenim romunskim prebivalstvom.
BELGIJSKA VLADA V KRIZI.
BRUXELLES, 3. decembra. Finančni minister je odstopil. Zaradi tega je nastopila kriza vlade.
BECK NE POJDE V MOSKVO.
VARŠAVA, 3. dec. V tukajšnjih dobro poučenih krogih odločno zanikajo vesti o bližnjem potovanju zun. ministra Becka v Moskvo. Brez sleherne podlage so tudi domneve o namarevanem poljsko-sovjet-skoruskem tiskovnem dogovoru.
EDEN OBIŠČE ROOSEVELTA.
\VASHINGTON, 3. decembra. Bivši angleški zunanji minister Eden je prijavil obisk pri predsedniku Rooseveltu.
NANKING PROTI ČANGKAJŠKU.
TOKIO, 3. decembra. Nankinška vlada je poslala maršalu Čangkajšku telegrafsko zahtevo, naj nemudoma poda ostavko na svoj položaj.
ITALIJA IN POMORSKI PAKT.
LONDON, 3. decembra. Italijanski veleposlanik Grandi je podpisal pristop Italije k pomorskemu paktu iz leta 1936. Anglija ne bo gradila ladij čez 40.000 ton, če ne bodo to storile tudi druge evropske države. .
OBSODBA VOHUNOV V USA.
NE\V YORK, 3. decembra. Včeraj je bila izrečena sodba v znanem vohunskem procesu, špijon Hopmann je bil obsojen na štiri leta, Voss na 6 let, Glaser in dr. Rumrich, ki je dezertiral iz USA armade, pa na 2 leti. Sodnik je dejal, da bi zaradi (teh deliktov obtoženi Nemci v drugih državah bili veliko strožje obsojeni.
BOJI V PALESTINI.
jERUZALEM, 3. decembra. V Palestini irajajo boji dalje. Včeraj je bilo ubitih 15 Arabcev.
JAPONSKI PRORAČUN.
TOKIO, 3. decembra. Japonski parlament je sprejel novi budžet, ki je za 48 milijonov večji — znaša 2017 angleških funtov.
JUŽNOAMERIŠKE ZADEVE.
BOGOTA, 3. decembra. Dr. Borero, dosedanji predsednik republike Ecuador, je odstopil in bil izvoljen dr. Mascara. Vlada je tudi protestirala v Limi, ker je med Ecuadorjem in Perujem „ nastal obmejni konflikt. E11 vojak je bil ubit.
LETALSKA NESREČA V MEHIKI.
MEXIKO CITY, 3. decembra. Pri neki letalski nesreči je bilo tu 8 mrtvih.
Kdaj in kako nastajajo zgodovinske zmote?
Srednja in jugovzhodna Evropa je sprejela dejstvo, da se je Francija z njo razšla, in temu delu Evrope ni ušlo niti to, da je Francija pri svojem odhodu precej glasno zaloputnila z vrati za seboj. Toda, zlasti vrata, ki so se zaprla med Francijo in češkoslovaško, še vedno po malem lopudajo. Kadar koli se pojavi v časopisju kak govor francoskega zunanjega ministra, se zdi, da se vrata še vedno tresejo.
Nedavno je George Bonnet dejal, da nikoli ne bo mogel pozabiti izraza veselja in sreče na obrazu ameriškega poslanika v Parizu, ki ga je na njem videl na dan sklenitve monakovskega sporazuma. Nadalje je izjavil, da monakovski sporazum odgovarja ameriškim načelom, po katerih »se naj vprašanja, izvirajoča iz mednarodnostih stikov, obravnavajo s posvetovanjem in uredijo s pogodbami«. Vprašanje je, ali je tisti smehljaj in izraz radosti na licu ameriškega poslanika predstavljal samo nagonski občutek olajšanja, ki ga je bil tiste dni poln tudi ves ostali svet, ali je predstavljal nekaj več. Neko duševno pomirjenje? Ali je bil to izraz prepričanja, da je bil svet s tem za demokracijo varno urejen, da je bila svetost mednarodnih pogodb potrjena in da so tista načela, po katerih živi ameriško ljudstvo in ameriška ustava, zopet okrepljena? Težko je reči, kaj je odsevalo na obrazu ameriškega poslanika v Parizu po Monakovem. kajti znano je, kaj je odsevalo z obraza ameriške diplomacije pred Monakovim: na njem so bile poteze skrbi in spoznanje, da zapadnoevropski demokratični velesili ne kažeta dovolj odločnosti in poguma. Ameriške izjave iz te dobe niso bile takšne, da bi mogle po-služiti za skromen list v angleškem in francoskem lovorjevem vencu.
Monakovski sporazum je načel v Evropi in vsej svetovni politiki popolnoma nov razvoj, čigar posledice privedejo, če ne nastanejo kaki nepredvideni dogodki, do nemške nadvlade v Evropi, in zaradi katerega si bodo ljudje razbijali glavo nad vprašanjem, zakaj se je katera koli demokratična država v septembru 1938 smehljala. Bonnet je prepričan, da se je to, kar se je zgodilo v Monakovem, zgodilo Po slavnih ameriških principih, in sicer zato, ker se je zgodilo »s posvetovanjem >n miroljubnimi pogodbami«. To ve vsakdo, da v Monakovem ni prišlo do vojne, temveč do sporazuma, osnovnejše vprašanje pa je, ali je bilo s to pogodbo pra-vo poveličano ali poteptano. Izjave francoskih politikov se zelo držijo forme, da bi jim na ta način ne bilo treba govoriti
9	stvari. Toda kolikor je znano, v Parizu še ni izšla poštena narodnostna karta Ev-rope po Monakovem. Francosko časopisje *Udi ni povedalo francoski javnosti, da 9° bile s sporazumom žrtvovane vse manjšine češkega in slovaškega naroda. In nad grobom češkoslovaških manjšin so s‘ zapadnoevropski politiki izmenjali če stitke, se dali fotografirati s smehljajem na obrazu in se pohvalili, kako imenitno so pripomogli k uveljavljanju narodnostnega načela.
Očitno je, da si Francija namenoma dr-ž* roko nad očmi, da ne bi videla. Noče v'deti, kakšna je zdaj ne le češkoslovaška stvar, temveč tudi njena lastna. V '2javah, ki so jih francoski politiki dodajali h komentarjem o monakovskcm sPorazumu, se je pojavila tudi opazka, da mogoče Češkoslovaška zgodovinska zmota.
Zgodovinske zmote pa se zelo množijo, če ena teh strani, ki je doslej te zgodovinske zmote delala, naglo oslabi, če je treba vse, kar je bilo izgubljeno, smatrati zgodovinsko zmoto, tedaj je tudi pologi Franclje kot velesile zgodovinska £mota, kajti tudi ta položaj je po mona-k°vskem sporazumu izgubljen. Zgodovin-5ka zmota pa je bila tudi francoska zma-leta 1918., kajti zmagati bi moral sa-,tl° tisti, kdor je sposoben, plodove svoje j-mage tudi ohraniti. Franclja se dela, ka-_0r da še ni opazila, kaj se je zgodilo. °da to ne bo dolgo mogoče. Zdi se, da °do tudi francoske kolonije kmalu zgo-ovinska zmota... In mogoče se pojavi dai taka zgodovinska zinota, tikajoča se p sežnosti francoske matične države v Vropi? Cez nekaj časa bo brez dvoma
Novice
Zaščita delavskih zaupnikov
VAŽNA RAZSODBA DRŽAVNEGA SVETA. — JESENIŠKI KOVINARJI V BORBI
ZA SOCIALNE PRAVICE.
Kadar najame industrijalec delavce za sporih med tovarnarji in delavstvom, se
svoj obrat, vidi v njih le delovno silo, ki bo s pomočjo strojev napravila iz surovin izdelke za trg. če bi stroji lahko sami vse izvršili, bi delavcev ne najel. Ti so pa v današnji industriji kljub vsej racionalizaciji še zmeraj nujni, kakor je številčno močna pehota v vojni še zmeraj potrebna, kljub vsej tehniki. Delavci ob strojih pa niso samo navadni roboti, nekaka čista delovna sila kakor je stroj, samo stroj. Delavci so ljudje, s tem je pa že povedano, da imajo tudi človeške potrebe in zahteve. Prve so v tem, da imajo streho in kruh in sredstva za preživljanje svojih družin, za vzgojo otrok. Potem pa pridejo potrebe po kulturnem življenju in razvedrilu. Vendar je dandanes že vsakdo hvaležen, če more zadostiti prvim potrebam. Saj vemo, da pri nas marsikje celo večje naselbine niso zadostno hranjene.
Delavec se za silo prebija le tedaj, kadar ima delo. To pa ni vedno. Dandanes ;e delavcev več ko dela. Kadar je pa neke robe preveč na trgu, ji pade cena. Ogromna večina slovenskega naroda se preživlja od dela svojih rok. Zato stanje delavstva ni samo neka zasebna zadeva tistih, ki se jih tiče, temveč naša splošna narodna zadeva. Ne more nam biti vseeno, kako žive naši najširši sloji, kakšen bo zarod, ki raste v njihovem krogu. Za zaposleno delavstvo je silno važno, pod cakšnimi pogoji dela. Prvo je zaslužek. Dokler je pritisk nezaposlenih, je navadno zaslužek nizek. Pa so važne tudi higienske razmere, postopanje z delavstvom. čestokrat prevladuje mišljenje, da tovarnar lahko toliko plača, kolikor se mu zdi. Delavec se mu mora pokoriti. Ner ima delavec samo svoje roke, se mu tudi mora, če hoče živeti. Vendar je v naš\ državi uveljavljen zakon, ki ščiti delovnega človeka pred prevelikim izkoriščanjem. Važna določba tega zakona je ustanova delavskih zaupnikov. Ti so zakonito zaščiteni, da lažje zastopajo koristi delavstva. Najvažnejša naloga zaupnikov je, da gledajo na popolno izvajanje socialne zakonodaje. Dalje posredujejo v
pogajajo za kolektivne pogodbe itd. Da res lahko svojo nalogo uspešno vrše, jih tovarnar ne more odpustiti, ako se niso pregrešili zoper določbe zakona. Krivdo mora ugotoviti inšpekcija dela potom razprave.
Ustanovo delavskih zaupnikov so prvi, še pred uzakonjenjem, uveljavili jeseniški kovinarji. Vsak obrat je izvolil svojega zaupnika, katerih je bilo 31. En zaupnik je zastopal povprečno od 50 do 70 ljudi. Glavni zaupnik je bil oproščen svojega dela, da je lažje vršil svojo funkcijo. KID je pred leti odpravila to ugodnost. Lani se ji je posrečilo zmanjšati število zaupnikov na šestnajst. Ker je pa istočasno povečala stalež delavstva, je dosegla, da pride na vsakega zaupnika 250—300 delavcev, ki jih pač ni mogoče uspešno zastopati. Zlasti še, ker je petim od zakonito izvoljenih zaupnikov odpovedala službo. Danes dejansko nimajo zaupniki tiste veljave, ki jim jo predpisuje zakon in ki bi jo morali imeti, da res lahko zadoste svojim odgovornim nalogam. Izven dvoma je, da mora biti delavec varen svojega življenja ne samo pred nesrečami, temveč tudi v zdravstvenem pogledu. Ne sme se v kratki dobi preveč izčrpati in imeti mora zdrav na-
,-že 150 let med njimi ni bilo slučaja umora, da se tam kljub temu, da lahko nekdo doseže ali postane nekaj le, če je nemške rase, ne najde narodnih izdajalcev, da | tam katoliški in protestantski župnikov i skupnem sporazumu urejujeta delovanje ; za narod in hočeta biti celo na skupnem grobišču pokopana!
Naposled je predavatelj prišel tudi na materialno kulturo. Govoril je o pojma preprostosti', o potrebi takta in nastopa v velikem svetu. Politične stranke so za vso to vzgojo preslabe, preslabi so njih vodniki, stranke so le strehe za zgradbo, ki čaka zgraditve. Na statističnih podatkih je predavatelj pokazal, kako se celo kmet in sleherni državljan ter država Če-ško-Slovaška udeležuje na dvigu kulture in narodne obrambe.
Končno je ugotavljal g. govornik, da za enkrat slovanska miselnost še ni zmagala. Vsaki veliki ideji je treba pač prebroditi velike ovire. Zadnji dogodki so prst božji, da se brez odmora pripravljamo. Vsak poraz ni poraz in vsaka zmaga še ni zmaga. Dokler .pa bo pri Slovanih več zibelk kot krst, smo na pohodu. In za velikim petkom pride in mora priti velika nedelja: našega vstajenja dan!
Nova drž. kobilarna na Pragerskem
Nedavno je banovina kupila na Pra« | gorskem Klančnikovo posestvo v iz-1 meri 70 ha. Na tem posestvu, ki so | mu priključeni krasni travniki, bo ! kmetijsko ministrstvo uredilo državno
,	. — . -	.	,	. ,	,	,	t	kobilarno. S lem bo naša konjereja
rascaj, ce hočemo, da bo .mel naš narod j mnogo pridobila? kcr doslej v slo-
veniji nismo imeli popolne konjarue.
res stvarno bodočnost.
KID je rada poudarjala, da plačuje najvišje mezde v državi in da se drugi podjetniki jeze nanjo. Zdaj je znatno znižala delavske prejemke. Lani je dosegla razveljavljenje mandatov delavskih zaupnikov, ki jih je odpustila. Dolgo časa so tekle pravde, večina sodnih instanc je odločila v korist zaupnikov in nazadnje so zmagali tudi na zadnji instanci, pred državnim svetom. Razsodba je važna za vse delavstvo. Tako so morali v dolgi; tožbi jeseniški kovinarji uveljaviti usta-
Na kupljenem posestvu na Pragerskem je bila pred vojno žrebčarna in sc jo izkazalo, da je to posestvo za konjerejo zelo primerno. Kmetijsko ministrstvo je že odobrilo 200.(X)0 dinarjev za nakup kobil, ki bodo kupljene v Sloveniji.
Veličastna proslava 20 letnice Jugoslavije v Slovenjgradcu
Naš največji in najpomembnejši nanovo, ki so ji pomagali na svet. Vendar rodni jubilej je naše obmejno slovenj«
KID ne kaže dobre volje, da bi iz končno-veljavne razsodbe izvajala tudi logične posledice. Razsodba je pač načelna in daje prav delavskim zaupnikom.
Slike iz Haloz
Pozna jesen, to je za vse Haloze tudi zato najlepši čas, ker je edini, ko je Haložan vsaj enkrat na dan za silo sit, kar se poleti in zlsati spomladi bolj redko zgodi. Zdaj je v »kajšti« na postrešju še zrnja za kruh — rži in koruze — katerega je zrn en ja! na polju za svoje kostanje in jabolka. Seveda, kdor ima kaj več svojih lastnih sadnih dreves.
Leto« pa je v Halozah bolj malo sadja in kostanja, zato bo tudi kruha manj. Morda bodo izhajali z zrnjem do Božiča. Morda... Potem pa itak pride Novo leto in od takrat naprej je Haložan zaverovan v upanje, da bo prihodnja letina boljša, da ne bo mraza spomladi, ki bi pomoril cvetje na sadnih drevesih in na trtah, da ne bo preveč dežja, ki bi oviral zorenje grozdja, da ne bo peronospore, da ne bo... Teh strahov vsakega Haložana je namreč mnogo in celo »več kot preveč.«
Pozna jesen pa tudi za haloške otroke
še ni »mrzel čas«. Skoro vsi še hodijo bosi. Sklonjeni v dve gube pod svojim nahrbtnikom, v katerem imajo »tablico« in kamenček, capljajo z od mraza višnje-vordečimi nežicami po hrapavi ilovnati cesti. Začudeni in preplašeni me gledajo, ko jih vprašam, kje imajo čevlje. »Oče še jih niso kupili...« pravijo.
Otroci, ki so bledi in sestradani, se kar nič ne branijo, kadar jim človek ponudi dinar ali slaščico. Nasprotno: neznanski pretep in prekopicavanje na sredi ceste
graško Sokolsko društvo proslavilo najsvečanejše in pomeni ta dan pravo manifestacijo sokolske misli na naši severni meji. Dopoldne se je vršila v Sokolskem domu svečana seja. Po od« igranju Sokolske koračnice je z nagovorom otvoril sejo starosta Ivan Hojnik in izpregovoril pomembne besede o 20-letnici Jugoslavije. Med navdušenimi ovacijami kralju Petru I. je orkester zaigral državno himno, nakar je bil oddan pozdrav državni zastavi. Po klenem slavnostnem govoru br. prosvetarja Slavka Mrovljeta o 20-letnici Jugoslavije in Sokolstvu je s.
I	Mara Fritz zanosno recitirala Debe-ljakovo „Ob 20-letnici Jugoslavije.'1. Sledila je skupinska deklamacija Rehar« jevc pesmi „Ob 20-letnici Jugoslavije11, ki jo je brezhibno izvajal ženski naraščaj, nakar je bila prečitana posla-
nastane, kadar se zabavajo »tuje gospo- nica Saveza Sokola Kraljevine Juge
rlir.np« no ta nar*in r\>\ monniA	1	••	tv	...	1x 1.    j
dične« na ta način, da mečejo zavojčke s sladkorčki iz avtomobilov ali z balkona očetove bele vile med šolarje... Toda ko pridem v razgovoru s sicer pametnim viničarjem do tega. da mu ponudim v branje dnevnik, ki ga imam v žepu, odkloni ta »dar«, češ da nima časa za branje in ga politika, ki jo uganjajo ljudje »zunaj po svetu«, ne zanima...
O Dravilni narodni vzgoji
O	priliki mauifestacijskega zborovanja obmejnega učiteljstva 19. t. m. v Mariboru je med prvimi govoril prof. g. Jan Še-divy iz Maribora.
Za razvoj kulture, je dejal, so potrebne velike matere, matere s pravim materinstvom. matere, ki nam naj bodo svetnice.
Višek predavateljevih izvajanj so tvorile njegove besede o srčni kulturi. Vse premalo gojimo domače običaje, vse pre-
seznam zgodovinskih zmot obsežnejši. Kakor hitro se pokaže, da je nekdo šibek, se pojavi polno zgodovinskih zmot.
Doslej se je navadno izgubljalo samo z vojno. Zdaj, kar je novost moderne ao-be, je mogoče s šesturnim pogajanjem izgubiti več kakor preje s šestletno vojno. (Po uvodniku »Lidovih novin«.)
slavije. Po zaobljubi novih članov je s pesmijo „Hej Slovani11, ki jo je stoje prepevala vsa dvorana, bila zaključena ta zgodovinska« seja slovenjgraškega Sokola. Zvečer se je vršila v proslavo svečana akademija, ki je tvorila dostojen in krasen zaključek proslave 20 letnega jubileja naše mlade narodne države. Velika dvorana Sokolskega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička in je občinstvo z največjim navdušenjem spremljalo posamezne točke pestrega sporeda.
Srečni so ljudje, ki jim lahko njihova preteklost služi kot stalna uteha v življenju. (VI. Solovjev.)
več pa tuje. Bistvo m najvišji evangelij katoličanstva je in naj bi bil tudi danes: ljubezen! Več medsebojnega spoštovanja in ne uživanja ha tujega bridkosti! Nasprotno: človeka, ki je v blatu, v nesreči, je treba dvigati in mu nuditi roko!
Res, borba mora biti, toda lepa. Ne, kar nas razdvaja, ampak kar nas spaja, to iščimo! Otroci, fantje raznih vasi, naj se spoznavajo, zbližujejo in čutijo kot prijatelji, člani enega naroda. Tuji narodi so j nas medsebojno skusili razpaliti v sovraž- i nosti, med drugim tudi z alkoholom, ki naj bi nas tudi utapljal v telesno in du- j ševno degeneracijo, zato je treznostno vprašanje danes narodno vprašanje! Ka-j ko zna čuvati svoje narodne šege in dobrine kljub hudemu pritisku celo mali lu- »Kje drugje bi lahko več zaslužila žiško-srbski narod, je dokaz 11. pr., da tam pa kaj, ko imam pa igralsko žilico!,.
o 60-Ietnico življenja je slavil ugledni kipar in tovarnar g. Franc Ropret iz Mengša. Jubilant je okrasil mnogo naših cerkva.
o	Proslava 20-letnice obstoja Jugoslavije, je proslavilo Sokolsko društvo Pragersko, v sokolski dvorani, zdniženo s telovadno akademijo. Po govoru stareste Božič Romana, so sledile telovadne točke, ki so bile izvajane tako lepo, da je navdušeno občinstvo, pri več oddelkih zahtevalo ponovitev. Za nastop sta se zelo potrudila načelnica Božič Slavin-ka in načelnik Prener Alojz. Sodelovala je tudi železničarska godba pod vodstvom kapelnika Vin tl er Franca.
o	Na rednem občnem zboru JAD Tri-elava v Zagrebu, dne 19. XI. 1938. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Majcen Aleksander, vet., podpredsednica: Baebler Vilma, agr., tajnika: Vrabič Olga, farm., Nocel Marjan, med., knjižničarja: Baš Uroš, vet., Mirnik Mirko, teh., blagajnik: Kveder Marjan, med., Žlajpak Franc, vet., arhivar: Bermot Franc, agr., odbornik Železnikar Vinko, med., revizorji: Mravljak Branko, med., Šalamun Branko, med., Jamšek Pavel, med., razsodišče: Šerbec Stojan, vet., Kadunc Ra-stislav, iur.. Kmet Janez, med. ’
o	Skupine sezonskih delavcev iz Francije in Nemčije prihajajo vsak dan domov v Prekmurje in Medmurje. Te dni se jih je vrnilo okoli 1500 in je to že peti transport v zadnjih dneh. Ostali delavci pridejo v prihodnjih dneh, da preživijo zimo doma.
o	Oče 18 otrok Josip RibizI, čevljarski mojster in posestnik v Vojniku pri Celju, je v starosti 74 let umrl, zadet od kapi. Bil je tudi podpoveljnik gasilske čete in predsednik tamošnjega pogrebnega zavoda. Pokojnik je bil značajen, narodno zaveden in splošno priljubljen mož.
p Dva mrtvorojenčka je rodila 27-letna viničarska hči iz Turškega vrha, Zavrč in je tudi na porodu podlegla.
p V ptujsko bolnico so bili prepeljani Korošec Anton, 2-letni sinček gostilničarja iz Pobrežja. Zlomil si je nogo, ko se je podil za kokoši po dvorišču. Zašek J., 32-letni delavec iz Sedlaška pri Podlehniku je bil na delu pri popravljanju ban. ceste Leskovec - Podlehnik. Pri razstreljevanju skale mu je zlomilo obe roki in ga pobilo še po obrazu. Toplak Janez, 23-letni mesarski pomočnik iz Sv. Lenarta pri Vel. Nedelji si je pri padcu po cementu zlomil nogo. Pirgl Fr., 68-letni viničar iz Preclave pri Vel. Nedelji, si je zlomil roko na poti domov. Zorec F., 25-letni kočar iz Kicarja je padel z lestve in si zlomil nogo. Petroviču Antonu, 43-letmernu kočarju iz Hvaletincev, Sv. Andraž v Slov. gor., je zdivjala telica in mu razbila nos.
c. Mariborska cesta v Gaberje je tako' zanemarjena, da se blatu ni mogoče umi-j kati. Pešci po tej cesti vsak dan godrnja-' jo in je treba, da se cesta kakor koli uredi,! da bo »prehodna«.
c Umrlo je novembra v Celju 37 ljudi.
| c Z vrelim mlekom se je polila in dobila nevarne opekline po vratu, obrazu in rokah Marjeta Kuštrin, hči ključavničarja iz Polul.
c Celjske prireditve. Jutri ob 15. v gle-dalnišču sokolska akademija. Ob 18. v Sok. domu v Gaberju miklavževanje s plesom.
c Na borzi dela se je zadnjih 10 dni na novo javilo 136 brezposelnih.
c 1078 tujcev je obiskalo pretekli mesec Celje proti 1020 lani.
c V knjigarni Leskovšek na Glavnem trgu se morete prijaviti za naročnika »Večemika« in javiti vsako nerednost v dostavljanju.
n V Skoplju skrbijo za mestne reveže.
Skopljanska mestna občina bo te dni odprla kar dve novi kuhinji za mestne reveže, v katerih bodo delili brezplačna kosila in večerje.
n Spomenik kralja Petra I. Osvoboditelja so postavili v Zagrebu v obliki panteona. V veži stoji lep kraljev spomenik. Svečano odkritje in blagoslovitev je bila 1. decembra ob priliki 20-letnice svobodne države.
n Izropana cerkev. V splitski okolic! so neznani roparji popolnoma oplenili neko katoliško cerkev. Odnesli so vso zlatnino in srebrnino ter preaej denarja.
n 10 milijonov dinarjev za kamnolom v Vršcu je odobrilo finančno ministrstvo. S tem denarjem bodo uredili komnolom, ki bo oskrboval celo donavsko banovino.
n Ženo je kupil za 1000 dinarjev Trajan Nedeljkovič iz bitoljske okolice svojemu sinu. Mlada delavka tobačne tovarne Kristina Zafirovič je zelo nesrečna, ker so jo tako sramotno prodali neznanemu možu.
n Spominska plošča žrtvam avstrijskega nasilja. V Dubrovniku so odkrili spominsko ploščo našim častnikom, ki jih je avstrijska oblast dala 1914. leta ustreliti.
n. Pevci iz Rima in milanske Skale bodo nastopili v beograjskem gledališču v korist zimske pomožne akcije. Za gostovanje slavnih italijanskih opernih pevcev in pevk je v prestolnici veliko zanimanje.
n. Poroka Indijanca v Sarajevu. Te dni je dopotoval v Sarajevo najbogatejši Indijanec iž Alahabada Sajdidin Svalnaj v družbi lepe 191etne Berlinčanke, ki je prestopila v muslimansko vero. Po nekaterih formalnostih se je bogati Indijanec poročil s plavolaso Nemko in jo odpeljal v deželo sonca.
n. Namesto pred oltar na nevestin grob. V neki vasi blizu Sanskega mostu bi se te dni morala poročiti lepa Anka Banovič in Duko Kotnijeu. Svatje so se že odpravljali na veselo pot, ko so dobili obvestilo, da je na dan določene poroke mlada nevesta nenadoma umrl.a Tako sa prišli gostje namesto k poroki na pogreb nesojene neveste.
it 70-Ietni starček s 16 odlikovanji. Blizu Danilovgrada živi 70-Ietni Jošo
Maribor
Kulturne vrednote s^veničine
POMEMBNO PREDAVANJE PROFESORJA ŠOLARJA, KI PRAVI, DA JE TREBA j OPUSTITI SLEHERNO MISEL NA UMETNO USTVARJANJE SKUPNEGA KNJIŽEVNEGA JEZIKA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV.
Na Ljudski univerzi je predaval o kul-1 Prešerna in slovničarjev, ki so z ljubezni-
i	turnih vrednotah slovenskega jezika g^sp. ■ jo začeli ustvarjati slov. jeziku tudi znan-Jakob šolar, profesor iz št. Vida nadistvene temelje v 19. stoletju, do modernill Ljubljano. V predavanju, ki ga je poslu- oblikovalcev naše govorice. Nato je govoril o naših dolžnostih do jezika v splošnem, še posebno pa o naših dolžnostih) ki smo jih prevzeli z našim osvobojenjem. s čimer smo dobili možnost, da svobodno in nemoteno negujemo in izpopolnjujemo
šalo zlasti mnogo srednješolske mladine, je gosp. predavatelj z lepimi besedami orisal svojevrsten pomen, ki ga ima jezik v življenju vsakega naroda, zlasti pa še majhnega, tesno povezanost jezika z najintimnejšim čuvstvenim in miselnim živ- svojo največjo in najosnovnejšo kulturno Ijenjem naroda in potrebo ter dolžnost \ dobrino. Pa tudi z ozirom na našo driav-
vsakega pripadnika naroda, da svoj materni jezik čuva in neguje, kajti jezik je nenadomestljiv zaklad in najosnovnejša lastnina vsakega naroda, v kateri se zr-
no skupnost s Hrvati in Srbi so naše dolžnosti velike in važne. Živimo v sosedstvu velikih in visokih kultur, in če si ne bomo prizadevali, da z negovanjem jezika, ki jc
cali duševnost in kultura ljudstva. Jezik J pogoj vsake resnične kulture, zoperstavi-je nenadomestljiva dragocenost že tudi: mo svoje vrednote tujim, moramo rieiz-zato, ker z njegovo pomočjo lahko človek j bežno računati z vdorom tuje kulture na izraža svoje miselno in čustveno življenje naše ozemlje. Zato je od strnjenosti in za-in si s tem omogoča smiselno sožitje med vednosti našega človeka v veliki meri od-svojimi bližnjimi, kajti jezik je-najosnov- visna celotnost jugoslovanskega državne-
nejša vez, ki ga spaja z življenjem in ljudmi okoli sebe. Vrednost materinega je zika pa je za vsakega posameznika v. tem,
ga ozemlja. Zato je tudi v interesu države same, da opustimo sleherno ukvarjanje.z mislijo na neko umetno ustvarjanje skup-
tla kot izrazilo, s katerim je dorasel in nega književnega jezika Slovencev, Hr-nerazdvojno zrasel, urejuje in v veliki me- ] vatov in Srbov. Že ne glede na to, da je ri tudi določuje svojevrstnost in globino sploh veliko vprašanje, ali je ustvaritev
duševnega življenja.
G. predavatelj je bežno orisal razvoj in nastajanje kulturnih vrednot slovenskega jezika-od časov, ko Slovenci svojega jezika še niso pisali, pa preko Trubarja,
takega jezika sploh v naši moči, bi se z njim moč in odpornost Slovencev močno zmanjšala, kar bi imelo za našo državno in kulturno povezanost usodne posledice.
Zanimiva pravda za sokolsko parcelo na Pohorju
Mrvaljevič, ki je dobil v svetovni vojni čin častnika. Starčkove prsi krasi !6 domačih in tujih odlikovanj.
. Te dni se je pri okrožnem sodišču v j Mariboru končala pravda za sokolsko parcelo na Pohorju, ki jo je od leta 1935.
i	dalje zasledovala mariborska sokolska ! javnost z velikim zanimanjem. L. 1935. je kupil Sokol Maribor-matica na vzhodnem grebenu Pohorja med Mariborsko in Ruško kočo nad 54 ha obsegajočo parcelo z namenom, da omogoči zgradbo sokolske planinske postojanke na Pohorju. Predno pa se je moglo z zgradbo pričeti, je vložila lastnica sosednjega zemljišča, Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, proti Sokolu Maribor-matica tožbo, v kateri je zahtevala od tega zemljišča okrog 24 ha površine, ki je večinoma gozd. Tožbeni zahtevek je bil v dveh instancah kot neosnovan zavrnjen, dočirn je lani Stol sedmorice odd. B v Zagrebu v svoji mnogo komentirani odločbi obe sodbi razveljavil in vrnil tožbo okrožnemu sodišču v Mariboru v ponovno razpravo. Ker se je sedaj po več razpravah izkazalo, da je tudi s stališča, ki ga je v svoji odločbi zavzelo najvišje sodišče, tožbeni zahtevek neutemeljen, je prišlo do poravnave, s katero je Zadruž-
na gospodarska banka odstopila od svojega zahtevka. Sokolsko društvo Maribor-matica je zastopal odvetnik g. dr. Boštjančič, ki je društvu velikodušno podaril vse znatne stroške in s tem omogočil poravnavo.
Tako se je uspešno končala tri letu' borba za sokolsko posest na Pohorju, ostane neokrnjena. Ta izid bo gotov« razveselil vso sokolsko javnost, saj je s tem omogočeno mariborskemu Sokolstvu, da čimprej izvede zamisel sokolske planinske postojanke na Pohorju, ki ie doslej zaviral nerešen spot.
m Rezervnim konjeniškim in artilerD* skirn oficirjem v Mariboru. V cilju ne*
govanja jahalnega športa se vrši tudi !c* tos.pri komandi 32. artil. polka neobve* zen jahalni tečaj, ki bo trajal od 12. dec. 1938, do 15. marca 1939. Vsi rezerv^ konjiški in artil. oficirji, ki želijo ta teca. posečati, naj se prijavijo v oddelku za rezervne oficirje mestnega vojaške®1 oddelka v Mariboru, Slomškov najpozneje do 10. decembra 1938. * °” znejše prijave se ne bodo upoštevale.
Kultura
K nocojšnji premieri j Aide-4
Preteklo stoletje je dalo gledališču ve-iike operne skladatelje in velika operna dela, največji so pa bili nesmrtni mojstri Italijan Giuseppe Verd i, Francoz Gounod in Nemec VVagner. Med slavnimi deli velikega Verdija pa je zopet eno najslavnejših njegova »Aida«, ki jo bomo drevi slišali v Mariboru. Vprizorjena je bila prvič leta 1871. v Kahiri, in sicer na prostem in je pri vprizoritvi sodelovalo več tisoč ljudi z velblodi, sloni itd. Opera ie bila tudi napisana za take vprizo-ritve, toda ko jc nastopila svojo zmagoslavno pot po svetu, se je morala prilagoditi prostoru in možnostim, ki jih nudi giodališki oder. Zato je vprizoritev tega dela skoraj v vsakem opernem gledališču drueačna, taka pač, kakršno gleda-lišče zmore. Manjša operna gledališča se vprizarjanja tega velikega dela večinoma niti ne lotijo. Ko so jo pred leti vpri-zorili v Ljubljani, so jo tudi prilagodili zmogljivosti ljubljanskega opernega odra, ansambla, zbora in baleta ter ji dali poudarek zlasti v solistih Vprizoriti to veliko Verdijevo operno delo, katerega vsebina je zajeta iz življenja Egipta z etiopsko princeso Aido v ospredju ter pomeni operno dramatiza-
cijo stare pravljice, je bilo za Maribor skoraj več ko tvegano početje. Ne samo strokovnjaki, ampak tudi vsi oni, ki so to delo že kje drugje videli in slišali, so se upravičeno spraševali: kako bo naš mariborski oder mogel rešiti vse neštete probleme, ki se pojavljajo z vprizoritvijo »Aide«. Predvsem je nastalo vprašanje, v kakšni obliki naj se vprizori? Toda končno je bil rešen tudi ta najtežji problem. Režijsko ga je rešil g. Vladimir Skrbinšek na način, ki bo gotovo zadovoljil, ostalo pa so dali dirigent, solisti, orkester, zbor in vsi, ki nastopijo. Razen tega je preskrbela gledališka uprava dostojno inscenacijo in nove kostu-m*. V celoti moremo po dosedanji sodbi priprav• poudari-ti brez pretiravanja, da bo mariborska »Aida« vsestransko presenečenje in vsekakor največji dosedanji napor našega opernega odra. S to predstavo bo dal višek vsega, kar zmore z uporabo vseh sil, vsega idealizma in vsega poguma.
Tako bo zaživel drevi na našem odru tik po proslavi dvajsetletnice osvoboje-nia in zedinjenja Verdijev veliki operni umotvor in pokazal jasno in jrlasm. kako ogromen je kljub vsem težkočam seda-
njega časa napredek gledališke umetnosti v svobodnem slovenskem Mariboru. Predvojni Maribor gotovo ni pričakoval, da se bo v njegovem gledališču kdaj, vsaj v bližnjih desetletjih, mogla peti Verdijeva »Aida«. Toda k temu uspehu mora dodati svoj delež tudi javnost, da bo mogoče z inkasom pri obisku premiere in repriz kriti vsaj del velikih izdatkov, ki so s to predstavo združeni.	-r.
k Dobitki slik na slikarski razstavi.
Obiskovalci slikarske razstave, ki bo odprta 8. t. m. v Beli dvorani Uniona v Mariboru, bodo dobili numerirane vstopnice. S temi vstopnicami se bodo vdele-žili žrebanja, ki bo ob koncu razstave. Med izžrebane bodo razdeljene slike v vrednosti 8 do 10 tisoč dinarjev. S tem bo omogočeno, da pridejo umetniške slike tudi v stanovanja ljudi, W si jih ne morejo kupiti. Vstopnice se bodo prodajale tudi v razprodaji vnaprej.
k. Češka gledališča v novih razmerah. Po velikem pretresu zadnjih tednov je prevladala v čeških gledališčih še bolj tendenca pretežno češkega in nato v glavnem slovanskega repertoarja. Tako so mestna gledališča v Pragi igrala od začetka letošnje sezone doslej že kar 9 čeških del, med njimi tudi nekatera nova, ki so doživela krstne predstave, ter dve stari, prenovljeni domači deli.
k. Za Božič dobimo novo opereto Ma*
riborsko gledališče je pričelo studili novo opereto »Vse za šalo«, kateri je ! n pisal libreto pesnik in igralec Danilo O r i n š e k, glasbo pa dirigent in telj kapetan Josip J i r a n e k. Svoj K bo doživela o Božiču pod taktirko sK datelja samega in ob soigri libre Opereta se dogaja v prvem in dejanju na Jadranu, v tretjem pa na > šili slovenskih planinah.	,
k. Slavni francoski igralec Hary_ B® ki ga poznamo pri nas po njegovih iu skih kreacijah, je odpotoval s sVO,c' piito iz Zagreba in Beograda na => vanje v Budimpešto.	„nnc-
k Umetniški dom v Zagrebu. V po deljek, 28. t. m., v Zagrebu odprt »D likovnih umetnikov kralja Petra _■ ^ ga Osvoboditelja«, ki je J. ,V nrire-pobudo Ivana Meštrovioa. OdP' ; ,et ditvijo razstave zadnjih petde kjpari. razvoja hrvatskega slikarstva nastal stva. Okoli doma in ^.sta uniet-oster spor, ki je Povzročil ^ ' nikov razcep, tako da	bo	raz-
Babiča in kiparja AuguštinČica n
stavila.	v	založbi
k Dva nova češka romana.	dva
Melantrich v Pragi izideta te
nova romana, Egona Hostovs^J ^ ^
starci« m Benjamina Khcke
icu«.
■r M a r i b o r u, dne 3. XII. 1938.
»V e C e r n I k«
Stran 5.
Tezno potrebuie društveno dvorano
POMANJKANJE DVORAN OVIRA DRUŠTVENI IN KULTURNI RAZVOJ NA
TEZNEM.
lezno, ki ga danes ne moremo več smatrati za vas, ampak za predmestje Maribora, se je zadnja leta neverjetno razvilo. Vzporedno z gospodarskim razvojem moremo na Teznem opaziti tudi nagel razvoj društvenega in kulturnega življenja. Tako imamo danes na Teznem poleg sokolskega društva še več drugih društev kulturnega in športnega značaja. Vendar pa društveno in kulturno življenje na Teznem močno ovira dejstvo, da nimajo Tezenčani niti ene dvorane, kjer bi se lahko vršile prireditve v večjem obsegu. Nekako kulturno središče Tez-nega je v narodni šoli. Tamkaj je našlo svoje zatočišče Sokolsko in v poslednjem času tudi godbeno društvo. Pa tudi šola nima potrebne dvorane za prireditve, kar se zlasti opaža pri različnih prireditvah. Vsa ostala društva so navezana na gostilne, kar iz razumljivih vprokov ovira delovanje. Za prireditve, osobito za one
čisto kulturnega značaja, pa gostilna ni primeren prostor, nima pa tudi nobena primerne dvorane. Na Teznem je pevsko društvo, ki bi gotovo prirejalo koncerte, ko bi bila kje primerna dvorana. Tezenčani bi si gotovo želeli tu in tam kakšen pevski koncert. So še druga društva, ki bi rada imela svoje prireditve, pa se morajo tem odpovedati, ker ni za njihovo udejstvovanje primernega prostora. Razumljivo je, da take razmere močno ovirajo razvoj in razmah tezenskega kulturnega iu društvenega življenja. Nekoliko odpomogla bo temu pomanjkanju dvorane zidava sokolskega doma, ki ga nameravajo drugo leto graditi. Potrebno bi bilo, da bi se na Teznem zgradila dvorana, bodisi po privatni iniciativi, kar bi se gotovo rentiralo, ali pa naj bi vsa društva skupaj zgradila dvorano, ki bi za silo odgovarjala vsem potrebam.
4. X I. 1938
Mariborski „derby“
4. XII. 1936
Ob 14. uri MARIBOR-RAPID Ob 14. uri
Ob 10. uri PRV. TEKHA R; Z. MOŠTEV Ob 10. uri
Pri vsakem vremenu!	Igrišče	„RAPIDA“
m Za doktorja tehničnih ved je promoviral na znanstveni fakulteti pariške univerze inž. aer. Svetopolk Pivko.: Iliadi doktor je sin pokojnega carzan- ‘ skega junaka prof. dr. Ljudevita Pivka i? Maribora.
24, mole po 18, očade po 12, morske rake po 32, ščuke po 16, belice po 8, karaše po dinarju komad, male postrvi po dinarju komad in večje postrvi pa po 14 din kilogram.
m Iz železniške službe. Premeščeni so Andrej Marincelj iz Delnic v Maribor k. I kol., Blaž Valant iz Maribora v Delnice, j Rudolf Sadovski iz Maribora v kurilnico v Zagreb in Karel Kreuh iz mariborske kurilnice na postajo Sisak.
m Poročili so se v Mariboru Krišanc Valter, čevljarski pomočnik, in Špindler Martina; Brunčič Ludvik, posestnik, in Skuhala Antonija, posestniška hči; Benko Stanislav, inženir, in Švigelj Ladislava, učiteljica; Artič Josip, delavec, in Urbanič Marija, delavka; Garbajs Anton, posestniški sin, in Vezjak Kristina, pos. hči; Kocbek Josip, posestnik, in Breznik Marija, posestnica; Mikša Josip, tovarniški brusilec, in Rotner Angela, šivilja; Križman Ivan, delavec, in Paa’ Marij?, delavka; Snoj Maks, tkalec, in Predikaka Štefanija, predica; Celcer Alojz, tovar-1 niški delavec, in Zalokar Jožefa, sukari-ca; Lorbek Josip, mehanik, in Rola Roza, tovarniška delavka; Ziherl Engelbert, trgovec, in Kocbek Ivana, posestniška !<či; Dobida Gabrijel pekovski pomočnik, ‘n Ljubeč Katarina, hči cestnega nadzornika; Frangeš Emerik, ključavničarski Pomočnik, in Lukas Elizabeta, tkalka; Kralj Anton, tovarniški mizar, in Peternel Ana. pletilja.
Praktična Miklavževa dari?a iiSViLft11 Gofoofka 34
m 20-letnico obstoja Jugoslavije proslavijo delavska kulturna društva v Mariboru v soboto, 3. dec., v Sokolski dvorani (Union). Vstopnine ni.
m 10-dinarski falsifikat. Uradnica Slava Komelova s Teznega je v neki 'trgovini na Teznem dobila dobro ponarejen 10-dinarski kovanec.
$4ik?ayž daruje otrokom vozičke za lutke. Najnovejši modeli poceni pri
..Obnova**. Jurčičeva 6
m Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev ima v nedeljo, 4. t. m. ob 9. uri dop. važen sestanek v Delavski zbornici. Vabljeni člani in nečlani.
m Miklavž bo drevi obiskal tezenske Sokole. Drevi ob 20. uri bo Miklavž obiskal tudi Sokole na Teznu. V dvorani gostilne Pulko bo veselo sokolsko miklav-ževanje.
GRAJSKI KINO:
^ soboto, 3. decembra, ob 14. uri in v nedeljo, decembra, ob V, 11 • url pri znižanih cenah velika
SVLLI MIRKI SIMFONIJA
Y nedeljo, '1. dec.emtira, ob >/, 15. uri m ponedeljek 5., ob 16. uri poleg vel lce „Sylli Mikki s"nfon;je“ prihod s/. Miklavža za vel ke n male -----
Asa Baltic Radio
zanesljivi švedski radijski aparat
Samoprodaja za Maribor in okolico
Radio Godec
Kralja Petra trg 6
(PaViča Pokojninskega zavoda)
m Tečaj za rezervne oficirje. Kakor lansko leto sc bo vršil tudi letos v času od 5. decembra 1938. do 15. februarja 1. 1939. tečaj za rezervne oficirje v svrho priprave polaganja izpita za kapetanski čin. Da bi se pravočasno sestavil seznam udeležencev, se vabijo gg. rezervni častniki, ki nameravajo tečaj obiskovati, da se najpozneje do 5. decembra 1938 prijavijo v oddelku za rezervne oficirje mestnega vojaškega oddelka v Mariboru, Slomškov trg št. 11, med uradnimi urami osebno ali pa pošljejo pismeno izjavo. Tečaj se bo vršil v prostorih trgovske akademije v Mariboru.
m Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok vabi vse svoje člane, pomožno osebje in svoje prijatelje la nocojšnjo proslavo 50-letnice v Gambrinovi | dvorani. Po slavnostni skupščini bo v prostorih velike dvorane pri Gambrinu prijateljski večer.
dJ1*1? SJ' i tlel Te so prodajali po 12-14 m 20 amnestirancev. Danes dopoldne filogram, skombre po 12, kalamajpo.so is mariborske kaznilnice izpustili 20
"i Umrli so v Mariboru 82-letna Klara jviitej, 68-lettia zasebnica Magdalena •Lnrncr, 77-letna zasebn. Terezija Wolf, np°k. vlakovodja Maksimilijan Papst, *5-ictui čevljarski mojster Henrik Ko-•stainšek, 79-letna kuharica Julijana Jc-J1lsy, 77-letni upokojeni strojevodja Fr. Leskovar, 46-letna viničarka Ana Panič, -^-letiui viničarjeva žena Antonija Ferk, ' -letna železničarjeva žena Elizabeta loj. 42-lctni mesarski delovodja Feliks !’*arhold, in 23-letna učiteljeva žena Iv. Lorbek.
111 Jagode še vedno zorijo. Že drugič
Jmiu je gospa Marija Janžekovičeva iz '• Krekove ulice v Studencih prinesla zrelih jagod. Na njenem vrtu kljub
njo.
zimi jagode še vedno cvcto in zo-
ni Ribji trg. Včeraj je bilo na trgupre-
01 'ih morskih iu sladkovodnih Naivec 1(- bile din ki
r
KOŽA,
MEHKA KOT ŽAMET, TO BO VAŠE PLAČILO!
Če ji bosfe privoščili hranilno Solea-kremo.
I
i
krema
kaznjencev, ki so bili deležni prvodecem- j brske amnestije. Na policiji so amnesti- ( ranče daktiloskopirali in nato odpremili v domovinske občine.
m Aretacija dolgo zasledovanega vlomilca. Mariborska policija je danes dopoldne prijela 36-letnega hlapca Antona Muršiča iz Ključarovcev pri Ljutomeru,! ki ga žandarmerija že od julija zasleduje zaradi vlomov. Aretirani je 11. julija vlo-| mil v stanovanje posestnice Marije Ko- ( sijeve v Grabah na Murskem polju in od-nesel 1200 dinarjev gotovine. Mesec dni kasneje, ko je ta denar že zapravil, je | Muršič vlomil pri posestniku Josipu Slaviču v Bunčanih in ukradel 1500 dinarjev. Nato se je vlomilec klatil v okolici Ormoža in Ljutomera ter se preživljal z raznimi tatvinami. Muršiča, ki je vse priznal, so izročili sodišču.
* Starši, razvedrile svojo dceo! 4. decembra ob pol 1(3. uri bo v Sokolskem domu (Union) Miklavževa igra. Prednrof1n?a vsfonnic pri Putniku.
Ure in zlatnina tudi na odplačila brez povišanja cen pri M. Ilger-jev sin, Gosposka 15.
m Tatvina perila. Trgovec Ludvik Ul-ler z Aleksandrove ceste je prijavil policiji, da mu je nekdo z dvorišča v Cankarjevi ulici 32, ukradel perilo, ki se je sušilo.
m Dan kolesarskih tatov. Včeraj so bili kolesarski tatovi zopet na delu. Na po-! liciji so prijavljene kar tri kolesarske tatvine. Ob kolo je pekovski mojster Ludvik Genzker. Ukradeno kolo je znamke »Leon« z evidenčno številko 96565. Kolo je bilo uikradeno tudi železničarju Adamu Divjaku. Njegovo kolo je znamke »Standard« in je registrirano s številko 104125. Popolnoma novo kolo pa je neznanec odpeljal trgovcu koles Milanu Ozvatiču iz Cafove ulice. Ukradeno kolo je znamke m Pod vlak. Med Poljčanami in Pragerskim je lokomotiva tovornega vlaka sunila _24-Ietnega železniškega delavca Karla Štoka, ki je šel ob železniški progi, s tako silo v jarek, da je nezavesten obležal. Ima nevarne poškodbe na glavi in rokah. Poškodovanca so prepeljali* v mariborsko bolnišnico.
m Konj jo je brcnil. V Partinju je 16-letna posestniška hčerka Marija Šimet krmila konja, ki je mladenko nepričako-' vano brcnil v leva rebra. Težko poškodovano Marijo so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
m Z lestve je padel pri Devici Mariji i v Brezju 48-letni delavec Ivan Roh in si I zlomil levo nogo. Zdravi se v bolnišnici.’ m Planinsko kočo so razbili. V planinski koči na Kozjaku je popivala družba »boljših ljudi«, ki je pri razgrajanju raz-| bila okna na koči, 30 kozarcev, steklenice m opremo, Zadeva je prijavljena orožnikom.
m Nevarna igra. Uslužbenci falske elektrarne so ugotovili, da je v Bohovi kratek stik na daljnovodu. Preiskava je pokazala, da je neki pastirček med igro vrgel preko daljnovoda v Bohovi žico, ki je povzročila kratek stik. Ko se je zvečer vračal prevžitkar Štefan Toličič domov, je z'roko zadel ob žico. Struja je starčka vrgla več metrov stran in ga omamila. Na rokah je ves ožgan.
m Tatvina volov. Ivanu Lipniku s Tolstega vrha je bil pred dnevi ukraden par volov. Orožniki so ugotovili, da je vole ukradel neki Ferdinand K, ki so ga izro-~ili sodišču.
m Vlom v blagajno. V noči na 1. dec. so neznani storilci vlomili v pisarno lesnega trgovca Maksa Kende v Selnici ob Dravi. Vlomilci so iz blagajne, ki je stala v pisarni, ukradli 2516 din gotovine.
* Nanosov Miklavž obišče gostilno Grmek v Studencih v nedeljo, 4. t. m., zvečer. Darila sprejema gostilničar. — Odbor.
* Poroka. Prejšnji teden sta se v Beogradu poročila gospod Vilko Steinbach, dipl. strojni tehnik iz Šoštanja, in gdč. Pahor Dragica, uradnica iz Maribora. Obilo sreče!
15 Kino kavarna — kino bar. V ponedeljek zvečer veselo miklavževanje. Po varietejskem sporedu nastop sv. Miklavža. Prijazno vabljeni!
* Pripeljite svoje otročiče v nedeljo ob VA. uri popoldne v Sokolski dom na veliko Miklavževanje mladine.
* Obvestilo trgovstvu in prebivalstvu. Z izrecnim dovoljenjem Kr. banske uprave so trgovine v mestu Mariboru v nedeljo, dne 4. dec., predpoldne odprte. — Zdr. trg. za Maribor.
* Zakon o zavarovanju delavcev in drugi predpisi bodo izdani v obliki priročne zbirke. Prijavijo nj interesenti število brošur, katere si mislijo nabaviti. Cena bo odvisna od naklade. Prijave je poslati do 10. dec. na naslov Poslovalnica OUZJ ' v Mariboru
* V nedeljo koncert in miklavževanje. Domače kašnate klobase, dobra kapljica V gostilni Žižek, Aleksandrova 11, Krčevina.
Sveti Miklavž pride v restavracijo »Ljutomer« v nedeljo, 4. t. m. Darila se sprejemajo do 18. zvečer. Vabi gostilničar.
* Gostilna Krempl. Furež, divjačina, »kmečka pojedina« itd.
* Velika kavarna. V torek se boda sprejemala Miklavževa darila pri bla-eaini.
* Zarja na Pobrežju vabi na svoj Miklavžev večer v nedeljo, 4. dec., v gostilni Riedl. Miklavž bo letos bogat in dobre w»lje, zato pridite!
* Gruštvo gluhonemih poziva starše oskrbnike, da prijavijo svoje gluhonemo otroke v starosti od 7.—15. leta dne 4. in 18. decembra v svrho podpore pomožne akcije za božičnico v lokalu hotel »Zamorc«, Gosposka ulica, od 9. do 12. ure, kateri živijo v Mariboni in okolici. Božičnica dne 31. decembra ob 5. uri popoldne, »Narodni dom«.
* Halo! 4. decembra koncert, domače koline. Vabi gostilničar Lešnik v Novi vasi.
Kino
* Grajski kino. V nedeljo in ponedeljek Miklavžev večer.
* Esplanade kino. Danes slavnostna otvoritev ob 18.45 uri. Predvaja se prekrasni film »Ana Favetti« z Brigito Hor-ney m Mattias Wiemann-om.
f Zvočni kino Pobrežje 3. in 4. XII. »Port Artur«, nemški monumentalni film.
Mariborsko gledališče
Sobota, ob ‘20.: „Aida“. Premiera. Nedelja, ob 15.: „Pescm s ccste“. </)>
20. uri: „Kar hočete“. Znižane ccnt*.
Zadnjič.
Ponedeljek, ob 17.: „Gašper ia Huda-
mora‘\ Nastop Miklavža.
Torek, ob 20.: »Aida«. Red C.
Miklavževa darila, ki jih bo sam sv.
Miklavž pridnim otrokom delil v ponedeljek ob 17. uri po zabavni otroški predstavi »Gašper in Hudamora« v Narodnem gledališču, sprejema gledališka blagajna do ponedeljka opoldne. To prvo letošnjo tudi za odrasle zelo zabavno otroško oredstavo bo sv. Miklavž tudi odraslim olajšal z znižanimi cenami.
Opozarjamo na današnjo premier**
*4ide«. Po drugem in tretjem dejanju sta daljša odmora.
‘SOOff
V vrtincu borbe za točke
MARIBORSKI »DERBY« MARIBOR - RAPID. - ALI BO SLAVIJA REHABILITIRALA MARIBORSKI NOGOMET.
Kljub dovolj slabemu vremenu imamo jutri v Mariboru na sporedu tri prvenstvene tekme, med njimi dve prvorazredni. Ob 14. bo na igrišču Rapida mariborski derby« Maribor-Rapid, za katerega vlada med marib. športniki naj-večje zanimanje. Po zadnjih rezultatih je težko ugibati, kako bo, kajti doseženi rezultati so ponekod diametralno različni. Rapid je na pr. izgubil doma proti Muri, ki jo je Maribor porazil v Murski Soboti, zato pa je Maribor dvakrat remiziral s Slavijo, dočim je Rapid gladko zmagal. Izgleda pa, da je baš sedaj Rapid v formi nekoliko popustil, dočim da-
je tekma z Železničarjem za Mariborčane dovolj ugodno izpričevalo.
Na stadionu Železničarja čaka Slavijo v tekmi z Muro težka naloga, da po nedeljskem Rapidovem debaklu rehabilitira mariborski nogomet. Ali ji bo uspelo? Po igri, ki jo je predvedla proti favoriziranim lokalnim nasprotnikom, bi se dalo sklepati, da tudi to nikakor ni izključeno. Na vsak način bo tudi ta tekma nudila zanimivo borbo ter bo privabila občinstvo. Začetek je ob 14.
Prvenstvena tekma rezerv Maribor-Rapid se bo vršila že dopoldne ob 10. na igrišču Rapida.
Petorica najboljših lahkoatletskih juniorjev v Sloveniji
Ljubljanska lahkoatletska podzveza je izdala zanimivo listo petorice najboljših juniorjev Slovenije, med katerimi sta tudi Lončarič (Maraton) in Gregorovič (Železničar) iz Maribora. Prvaki posameznih disciplin so sledeči: 100 m: Račič (Ilirija) 11.2; 200 m: Račič (II.) 23.3; 300 m: Košir (Planina) 38.8; 1000 m: Košir (Plan.) 2:43.4; 1500 m: Košir (Plan.) 4:10.1: 60 m z zaprekami: Lončarič (Maraton) 9.1; 4X100 m: Ilirija 46.4; met krogle: Gregorovič (Železničar) 15.23: met diska: Merala (Plan.) 43.26; met kopja: Mausar (Plan.) 55.18; inet kladi-' n: Mausar (Plan.) 39.25.
Ali bo igrala Jugoslavija v Parizu ?
Norveška reprezentanca, ki je bila za 22. I. 1939 povabljena v Pariz, povabila ni sprejela, tako da obstaja možnost, da se bodo Francozi po odličnem nastopu beograjske reprezentance v Parizu vendarle odločili za jugosl. enajstorico. Doslej je bilo odigranih 5 meddržavnih tekem s Francijo, izmed teh so dobili Francozi 3, mi pa 2.
zanimiva predloga ZNP-a in ljublj. Primorja. Prvi predlaga, da naj se v bodoče ne pripuščajo več v upravni odbor tuji državljani, člani klubov iz Slovenije s Svobodo na čelu, ki zahtevajo prenos zveze v Ljubljano z motivacijo, da je v Sloveniji večina lahko-atletskili klubov. Primorje pa predlaga, da se brišejo vsi klubi, ki so člani cionistične organizacije.
KUKULJEVIČ NA JAPONSKEM.
Kukuljevič se že dalje časa mudi na Japonskem, kjer je z uspehom igral z mnogimi japonskimi teniškimi igralci ter si na mah osvojil simpatije občinstva. V zadnji igri se je srečal s prvakom Japonske Jiro Jamagišijem ter je podlegel v dveh setih 6:2, 7:5.
TEK ZEDINJENJA V LJUBLJANI.
Tudi v Ljubljani sc je vršil tradicionalni Tek zedinjenja, in sicer na dveh progah: na daljši, dolgi 5500 111, ter na krajši, doJgi 2700 m. Večina tekačev je na dolgi progi zašla ter je bil tek radi tega razveljavljen, tako da tudi rezultatov ne objavljamo. Na krajši progi pa je zmagal Ilirija« Bručan v času 9:56, »sledita mu Goršek (Primorje) in Vovk (Elan).
DVA ZANIMIVA PREDLOGA ZA OBČNI ZBOR JLAS
Za občni zbor JLAS-a so klubi vložili več predlogov, ki se nanašajo predvsem na izpremembe v pravilih. Najbolj pa sta
SUBOTIŠKI TABLE TENIS KLUB PRVAK DRŽAVE
Ljubljanski Hermes, večkratni državni prvak v namiznem tenisu, je moral naslov državnega prvaka odstopiti STTC iz Subotice, ki je s sedmimi zmagami brez izgubljene igre zasedel prvo mesto. Na drugem mestu je zagrebški TTC.
FRANCI JA: ANGLIJA 10:5
V	Torquayu se je vršil teniški dvoboj med Francozi in Angleži na pokritih igriščih, v katerem so zmagali Francozi v razmerju 10:5. Med drugim je Lee premagal Borotro 6:2, 2:6, 8:6, Boussuš pa je porazil Leea 6:1, 11:13, 10:8.
LIGAŠKI SPORED.
V	tekmovanju za državno prvenstvo sta na sporedu tekmi Jedinstvo-Slavija, Varaždin, in Jugoslavija-Sparta.
s Zaslužni športni delavec in popularni nogometni sodnik g. dr. Odon Planinšek, sodnik okr. sodišča v Murski Soboti, se bo danes ob pol 18. v frančiškanski cerkvi poročil z učiteljico gdč. Milko Senčar, hčerko uglednega ptujskega odvetnika.
s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru (službeno). K tekmam dne 4 t. m. so delegirani sledeči gg. sodniki: Maribor-Rapid, str. sodnika Nemec in Bergant. Mn-ribor-Rapid (rez.) Jančič. Slavija-Mura str. sodnika Bizjak in Peteln. V slučaju zadržanosti si je dolžan vsak delegiran sodnik sam dobiti namestnika.
s Jutrišnji prvorazredni prvenstveni tekmi Maribor-Rapid in Slavija-Mura bosta sodila po sporazumu klubov ss. gg. Konic in Hobacher (Celje).
s. SAŠK je z zmago nad Hajdukom v razmerju 3:0 (2:0) bostal jesenski prvak SNP-a.
s. Ligaško tekmo Slavija(S): Hajduk v
nedeljo v Sarajevu bo na zahtevo Hajduka sodi! dunajski sodnik g. Beranek.
s Gradjanski in BSK bosta odigrala jutri v Zagrebu prijateljsko tekmo.
s Bačka:Kiniszi 6:2 (0:2). V Subotici je gostoval Kiniszi proti tamošnji Bački ter izgubil v razmerju 6:2. Zanimivo je, da so gosti do odmora vodili z 2:0.
s. Romunsko jesensko prvenstvo je zaključeno. Prvak je Venus s 17 točkami iz 11 tekem, slede Ripensija (15), Karpati (13) itd.
s Madžarska B garnitura:Nizozeinska 5:2 (2:1). Po obojestransko slabi igri so v Rotterdamu zmagali Madžari.
s. Tekmo Nizozemska:Nemčija, ki bi se morala vršiti 11. dec. v Rotterdamu, so lokalne oblasti zabranile, ker se boje, da bi prišlo pri tej priliki do demonstracij.
s. Budge, ki je postal profesionalni teniški igralec, bo vendar obdržal še malo zveze z amaterskim teniškim športom na ta način, da bo treniral v USA amatersko moštvo za Davisov pokal.
s. Jens Peter Miiller umrl. Te dni je umrl znani športnik in teoretik za telesno kulturo, Danec Jens Peter Miiller. Doživel je 72 let. Njegova knjiga »Moj sistem« je prevedena na 26 jezikov in je dosegla naklado 4 milijonov. Bil -je v zgodnji mladosti precej šibek, s svojim načinom trai-ninga pa si je priboril nešteto pomembnih zmag v lahki atletiki in mnogih drugih športih ter postal svetovno znan.
s. Reprezentanci USA in Evrope v boksu se bosta srečali 10. maja v Chicagu.
s. Bjorn Borg, odlični švedski plavalec, je bil za najboljše uspehe v preteklem letu odlikovan z zato razpisano zlato medaljo.
s. Prvenstvo v hockeju na ledu bo od 3. do 12. januarja v Baslu in Curihu v Švici. Naslov prvaka sveta brani Kanada, ki jo bo zopet zastopal klub Smokc Caters.
FilateSiia
f. Nove češkoslovaške znamke po 50 H.
Dosedanje češkoslovaške znamke po 50 H s sliko bivšega predsednika Bcneša je poštna uprava zamenjala z znamkami s sliko generala Stefanika.
i. Alžirska spominska znamka. Ob priliki 20-letnice premirja ie alžirska poštna uprava izdala novo spominsko znamko. Hošedanjo znamko po 2.25 irankov iz Ista 1936-37 je opremila s pretiskom »1918
—	11. november — 193S«.
f. Zgodovinski poštni žig. Ob zavzetju Hankaua je japonska pošta uporabljala posebni poštni žig. Znamke s tem žigom bodo imele precejšnjo vrednost.
f. Znamke, posvečene najditelj« radia. Država Monaco je izdala serijo znamk, ki so posvečene iznajditeljema radia go* spodu in gospei Curie. Izkuniček ie namenjen mednarodnemu skladu za pobijanje raka.
f. Ob 200-Ietnici smrti prvega utreške-ga škofa sv. Willibroda je holandska poštna uprava izdala dve novi spominski znamki, ki sta zbudili med filatelisti precejšnje zanimanje.
f. Katalog jugoslovanskih znamk bo iz-dai poseben odbor naših znanih filateli-. stov. Katalog bo precej obsežen in bo iz* šel najbrže v več zvezkih.
Sah
Partije z „Avro" fernsrja
Indijska obramba.
(14. kolo v Amsterdamu 27. nov.) Beli: dr. Euwe	Črni:	Capablanca
1. d4, SfG 2. c4, e6 3. Sf3, b6 4. g3, Lb7 5. Lg2, Le7, 6. 0—0, 0—0 7. Sc3, d5 S. Sc5, Se4 9. cxd5, exd5 10. Sxe4 dxe4 Dc2. f5 12. Le3, Sa6 13. Taci, Dd5 14. Sc6, Lxc6 15. Dxc6, Dxc6 16. Txc6. Tf6 17. Tfcl, Txc6 18. Txc6, Ld6 19. a3, TeS 20. Lf4, Lxf4 21. gxf4, Ki7 22. e3, Te6 23. Tc4, b5 24. Tc3, c6 25. f3, g6 26. fxe4, fxc4 a4, bxa4, 28. Tc4, Kf6 29. Txa4, c5 30. Lfl, cxd4 31. Txa6, dxe3 32. Txe6+» Kxe6 33. Lh3+, Kd5 34. Kfl, Kc4 35. Kc2, Kb3 36. Le6+, Kxb2 37. Lg8 in črni pi'e' da.
Španska otvoritev.
14. kolo v Amsterdamu 27. nov.) Beli: Keres	Črni:	Fino
1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5. 0—0, Sxe4 6. d4, b5 7. Lb3, d5 8. dxe5, Le6 9. c3, Le7 10. Sbd2, 0—0 H-Sd4, Sxd4 12. cxd4, Sxd2 13. Lxd2, c5 14. dxc5, Lxc5 15. Taci, Tac8 16. Txc5, Txc5 17. Lb4. Dc7 18. Dd41, Tel 19. Lxi8, Kxf8 in oba mlada velemojstra sta se sporazumela na remis ter si tako raz-' delila prvo in drugo nagrado.
š Celjski šahovski klub je priredil v sredo prvenstveni brzoturnir, ki se je udeležilo 10 igralcev. Prvo mesto si je priboril g. Cijan z 9 točkami, drugo inž. Sajovic s 7'/a in tretje g. Grašcr s
5 K'
š V Pragi je v teku spominski turnir Kautskega, ki se ga udeležuje več najmočnejših češkoslovaških nacionalni mojstrov, med njimi dr. Skalička, Žita. Ader in drugi.
KRALJICA MARIJA ROMUNSKA:
90
°£§(idm mekpa
Nikoga ni, ki bi me branil, vsi tulite z volkovi. Domišljate si, da moram trpeti vse to ponižanje in vso krivico zato, ker sle mi izkazali čast, da sem postala zena bodočega kralja. Toda zapomnite si, da moja in vaša vrednost in čast vzdrži popolno ravnotežje. Od mene zahtevate, da upoštevam vaš glas, toda obstaja še neki glas, glas mojih prednikov. Ni mogoče upoštevati samo volje trenutnih, treba je računati tudi s krvavečim srcem žene, ki jo tako nesmiselno mučite.
Vem, da so med nami rasne razlike; jaz sem Angio-sasinja, vi pa ste Romani. Jaz sem verna; verujem v Boga, pravičnost, dobroto in sočutje; vi ste skeptiki, ciniki, vam ni nič sveto, smejite se vsemu, ne verujete v srčno čistost in zvestobo, povsod vidite samo grdobijo in izdajo. Vendar se morejo tudi Anglosasi in Romani razumeti, ako se ne vriva med nje hudobija in izdaja.
In sedaj še obdolžitev častne dame; To presega vso mojo potrpežljivost. Poklicala sem vas, gospod ministrski predsednik, da vam povem, da vsega tega ne trpim več in da sem vsega sita. Sklenila sem, zapustiti državo, ako hočete, da se tako nadaljuje. Sedaj občutim samo še eno samo, edino željo: biti prosta, prosta, prosta!
To, gospod Sturdza, je vse, kar sem vam hotjla /povedati. Danes mi je vseeno, ako vas ujezim in razžalim.«
Ubogi Sturdza jc bil presenečen. Majhen, siv in s tresočimi se kolcni ter drgetajočimi rokami ]e stal prod menoj in strmel vame čisto zmeden. Bil je brez moči Oa«fi»ti^hil4ourniku mojih besed, ki jiji ni mogel usta-
viti. Slišal je iz ust ženske besede, kakršnih še nikoli v življenju ni slišal, iz ust male, tuje princese, katero je hotel voditi s strogo roko.
Ne spominjam se več dobro njegovega odgovora. Trudil se je s svojimi uradno izbranimi besedami, da bi me pomiril in potolažil. Skušal mi je dopovedati, da se čutijo Romuni kmalu užaljeni in ostro občutijo napake ter da je dinastija še mlada in da se šele počasi zrašča z narodom. Govoril je še mnogo o kraljevi modrosti, moji mladosti, razločkih med angleško vzgojo in navadami ter navadami v Romuniji in potrdil, da je tu res žaljivo koga posaditi v voz tako, da gleda nazaj. In ko mi je vse to razložil in skušal doseči spravo, mi je zatrjeval, da je država na mene ponosna, da sem povso 1 priljubljena in da so vsi srečni nad lepimi otroki, ki sem jih rodila. Naj pa bom bolj potrpežljiva, preudarna, naj bolj brzdam svoj temperament in naj vsako dejanje bolje premislim, življenje, je dejal, ni igra, ampak umetnost in da moji predniki nimajo samo pravico, ampak tudi dolžnost voditi me, ker imajo bolj izkušeno presojo in	bolje poznajo	razmere, potrebe in dolžnosti.
Tedaj mu je	pritekla solza na lice, zgrabil	je	za
mojo roko in me	prosil, naj opustim misel na beg.	To
bi	bilo grešno in	mojega dostojanstva nevredno.	Pred-
vsem pa se moram pomiriti zaradi novega življenja, ki raste v meni.
V	tistem trenutku je vstopil Nando, malo potrt in zaskrbljen za moje zdravje. Obljubil mi je, da bo Sturdza govoril s kraljem in me prosil, naj se pomirim. Tako *se je pomiril vihar. Otrla sem si solze in obležala kakorbalon, ki so ga preluknjali. Vendar sem čutila notranje zadovoljstvo, ker sem se vsaj z besedami iznebila vse svoje dolgoletne notranjo teže.
Med neljube kraljeve glasnike je spadal tudi Jon
Calindaru. Kadar jc prišel, smo vedeli, da prinaša kako prepoved ali pa prihaja zato, da bo »držal pridigo«:. Ako kralj sam ni prišel s takimi nameni, je vedno posl3' njega. Kadar sc je prikazal, smo vedeli, da smo morah zopet nekaj zagrešiti. Nando se je bal Calindaruja sC bolj kakor jaz, ker je pojmoval njegovo naiogo ta''0 resno, dočim sem se jaz često muzala. Vendar je za'
služil Calindaru vse spoštovanje že zaradi svoje iskren0
nagnjenosti in vdanosti do kraljevske hiše. Ljubil jc 2c 11 tudi moje otroke.
Po tisti zgodbi z dvorno damo je prišel k mom mi po želji kralja predlagal, naj bi, da se pomirim, o ds za nekaj dni na eno izmed kraljevskih posestev na d-želo in tja bi prišla med drugimi tudi Demeter Stuid^ in Jon Bratianu. Ponudbo sem s veseljem sprejela in * odpeljala v Gherghitzo pri PIoestiju. Stanovala sem
v sobi, ki je bila vsa okrašena s slikami vladarske?, doma, še bolj pa s slikami Jon Calindaruja v vseh P°Z<1' in dogodivščinah.	,	ki
Jon Bratianu, edini moški v starosti izpod 40 v_ sem smela z njim priti skupaj, se ni ukvarjal s l"l0'Jt;.-.j vanjem, kakor Sturdza in Calindaru, ampak me je zabaval z anekdotami in šalami. Tako sem se P z njim globlje seznanila, čeprav jo stal še v senc ® .e svojega očeta, je vendar stopil že zgodaj v osp ^ kot važna osebnost in je zavzel pozneje ‘skora j ^ ^ pomemben položaj, kakor Bratianu I. Bratianu Je v meni bodočnost in me ni nikoli podccnjcva •	Ta^\0
mojemu možu je ugajal, vendar je gledal nanj z • bojaznijo; ni si še bil na jasnem, kakršnega č 0Vtsc[)i v njem pred seboj. V resnici je imel Bratianu ^ nekaj, kar je lahko vznemirjalo. »Prijemal je vse z m človek ni vedel, kaj se zn tom «km.-
tDalje sledi./
vicami«,
Gospodarstvo
—MB— ————
Gospodarstvo Jugoslavije
BEŽEN POGLED OB JUBILEJNI OBLETNICI. — VLOGA SLOVENIJE BI BILA LAHKO POMEMBNEJŠA.
Ko ob dvajsetletnici našega samostojnega državnega in narodnega življenja polagamo račune o delu, ki smo ga doslej izvršili, da pokažemo, ali smo vredni svobode in ali znamo sami urejevati svojo usodo, je prva naša dolžnost, da pogledamo, ali smo usmeriti temelj obstoja vsake državne tvorbe, gospodarstvo, v pravcu, ki smo si ga začrtali, ko smo Prevzeli dedščino razpadle dvojne monarhije in predvojne Srbije z malo Črno goro.
Zastavljajoč si to vprašanje, moramo ugotoviti, da v marsikaterem pogledu nismo bili popolnoma kos svoji nalogi in da smo zamudili več lepih prilik, da bi pospešili razvoj našega gospodarstva. Navzlic temu lahko mirno zremo v bodočnost, ker je pot, ki smo jo ubrali zadnja leta, čeprav zelo pozno, pravilna. Vzpon je zagotovljen, če bomo znali držati pravec, predvsem pa, če bomo znali izrabiti vsako priliko, da pospešimo tempo začetega dviga. Upajmo, da bomo ob zatonu tretjega desetletja lahko pokazali ugodnejše uspehe našega gospodarskega udejstvovanja!
Ob svoji ustanovitvi je naša država našla
gospodarstvo v popolnem razsulu.
Treba je bilo likvidirati razne centrale z nadomestki in surogati in pa aprovlza-cijske komisije, ki so v svetovni vojni skoro edine posredovale trgovino. Prva skrb mož, ki jim je bilo poverjeno vodstvo našega gospodarstva, je bila preskrbeli izstradano prebivalstvo z vsem potrebnim, ne glede na to, kje se dobi blago.
Vrata uvozu so bila na stežaj odprta,
trgovina je začela cveteti, dočim se domača produkcija, razen male obrti, skoraj ni mogla povzpeti. Šele ko je začel ponehavati glavni naval seganja po vsakovrstnem blagu, ie gospodarstvo moglo misliti na živahnejši dvig domače produkcije. Pričela se je
druga doba razvoja jugoslovanskega gospodarstva.
Naša država je stopila v vrsto producentov, dočim je bila v prvih povojnih letih le konzument. Ko je bila prehrana Prebivalstva in zalaganje s predmeti vsakdanje potrebe zagotovljeno, smo lahko začeli
misliti na izvoz,
Predvsem, da spravimo v denar presežek proizvodnje in pa da od prodaje dobimo kolikor mogoče mnogo sredstev za nakup inozemskega blaga.
2e v par letih je začela naša država v zunanji trgovini aktivna. V glavnem Rre ta
presežek izvoza nad uvozom
na račun poljskih pridelkov, lesa, živine in živalskih proizvodov, petrutnine in jajc, kasneje tudi rud in končno kovin. Dočim je bil izvoz v prvi dobi neznaten, je tekom let silno narastel in je dosegel lani rekordno vsoto 6272 milijonov dinarjev. Obratno je uvoz tekom let v primeri z izvozom zelo nazadoval, zadnje čase pa se je zopet močno dvignil. Jugoslavija je sklenila zadnja leta celo vrsto trgovinskih pogodb z inozemstvom, za nas večinoma ugodnih, ki ji nalagajo, da mora od soseda tudi kupiti, ako mu hoče blago prodati. Mnogo blaga moramo uvažati, čeprav ga doma proizvajamo, sicer presežka naše proizvodnje ne bi mogli v tujini spraviti v denar. Tujina je kupila od nas blaga za več kot 6 milijard in četrt, mi pa smo ga preteklo ’eto uvozili za 5234 milijonov dinarjev. Izvoz je tako močno narastel, da smo kljub znatno povečanemu uvozu dosegli rekordno aktivno bilanco za nad milijardo dinarjev.
Glavna naša odjemalca sta Nemčija ;n Italija, ki prevzemata nad polovico vsega našega izvoza. Seveda sta ti dve državi tudi med prvimi, pri katerih krijemo svoje potrebščine.
Ko smo vrgli bežen pogled na splošno gospodarstvo Jugoslavije, poglejmo, kakšna je
bilanca nas Slovencev
za 'pretekli dve desetletji. Tu se začenja
manj zadovoljivo poglavje, kot je ono, ki smo ga orisali. Pozna se, da smo periferna pokrajina, kjer so že ob prevratu vladale urejene razmere, kjer je gospodarstvo, prebrodivši prva povojna leta, zopet zaplulo v stare, preizkušene vode, kjer si je trgovina kmalu za silo opomogla in kjer je bila obrt že od nekdaj dobro razvita. V Beogradu še vedno, 20 let po osvobojenju, prevladuje
naziranje, da ima Slovenija vsega dovolj.
Naša banovina nosi sorazmerno naivec bremen, kar ima za posledico, da se gospodarstvo ne more tako razviti, kakor bi bilo želeti in kakor je bilo pričakovati. Nas je
gospodarska depresija udarila hujše
kot ostale dele države, ker je pri nas bilo gospodarstvo v prvem desetletju Jugoslavije bolje razvito in je bila zaposlenost večja.
Ob normalnih razmerah Slovenija ne potrebuje pomoči,
ker kot gospodarska celota nikakor ni pasivna pokrajina. Mi potrebujemo le enako tretiranje kot ostale banovine. Sredstva naj ostanejo doma, pa bo r.a«e gospodarstvo lahko zgledno za ostale pokrajine!
Navzlic vsem notranjim težavam se je Slovenija v preteklih 20 letih zelo no-vzpela i : se njeno sedanje gospodarsko življenje nikakor ne da primerjati z onim, ki smo ga našli ob prevratu.
Gospodarska kriza, ki je pred nekaj leti zajela ves svet, nas je silno udarila in nas vrgla za mnogo let nazaj. Zavladal je popoln zastoj, ki je začel šele pred dobrima dvetna letoma pojemati, vendar pa konjunktura pri nas še zdaleka ni na oni stopnji kot v ostalih pokrajinah države.
Tekstilne tvornice „Jugosvila in ,,Jugotekstil“
Maribor
Podjetja je ustanovil leta 1932 gospod Marko Rosner, prejšnji veletrgovec z manufakturo, ki se že nad 33 let udejstvuje v tej stroki v našem mestu. Tvornice so bile v letih 1933.—1934 znatno povečane in izgrajene v veliko moderno podjetje, ki zaposluje skupno okroglo 1000 delavcev. Delavstvo jo narodno zavedno. Tvornice so najmodernejše opremljene, posebno pažnjo pa zaslužijo higienske naprave, ki štejejo po mnenju oblasti in strokovnjakov med najpopolnejše v državi.
Proizvodni program podjetja je po mnogoštevilnosti artiklov nedvomno edinstven v vsej državi in obsega izdelavo tkanin iz čiste svile, umetne svile, bombaža in umetnih surovin, kakor tudi svileni tisk. Počenši od najcenejših vrst in to: oksford, cefir, flaneli, platna, moli-no, -nadalje fini popelini za srajce, hlače-vina in najfinejše vrste damsko modno blago in to gladke tkanine in komplicira-
na Jacauard-blaga, skratka vsakovrstne tkanine za vsak okus, v vseh stopnjah cen in za vse sloje prebivalstva. Prodaja je razpredena po vsej državi.
Lastnik podjetij, gospod Marko Rosner zasluži nedeljeno priznanje kot podpornik vseh narodnih, kulturnih in humanih društev. V časih velike stagnacije .ic bila njegova skrb, da brez prekinitve in v polnem obsegu zaposli svoje delavstvo in tako je slednje, često in vkljub velikim težkočam in denarnim žrtvam obvaroval pred brezposelnostjo.
Ob priliki svoje 50-letnice je ustanovil za svoje podjetje delavski fond in vanj prispeval začetno svoto 100.000 din. Ob 20-letnici Jugoslavije je pa poklonil Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani kot njen prvi mecen 100.000 din. Njegova dejanja zaslužijo popolno priznanje ter želimo njegovim podjetjem nadaljnji uspešni razvoj.
Posojilnica „Narodni dom“ v Mariboru
Dr. A. Dolar.
Za preteklost slovenskega Maribora m za osvobojenje s i.ie pridobila med denarnimi zavodi največ zaslug »Posojilnica« Narodni dom. Zasnovana je bila že 1868 kot otrok taborske dobe, prva pravila sta ji sestavila Josip Jurčič in Franc Rapoc, ustanovljena pa je bila 1. 1882., in to nekako v oporo Slovenskemu političnemu društvu, s katerim bi naj vzporedno delovala za gmotni in kulturni dvig našega naroda v Mariboru in njegovem okrožju. To svojo nalogo je vestno vršila do današnjega dne.
Nikdar ni stala na stališču, da je zgolj denarni zavod, ki z dobro kalkulacijo samo zbira kapital, da doseže čim večji dobiček, vedno se je zavedela, da je njena dolžnost, vršiti še posebne narodne m socialne naloge v prid obmejnemu slovenstvu v njegovem boju za obstanek in napredek, že pod prvim predsednikom dr. Jernejem Glančnikom, koroškim Slovencem iz Vovbcr nad Velikovcem, se je krepko razmahnila in postala čvrst steber slovenskemu življu v Podravju ter marsikoga rešila iz rok oderuhov ali narodnih nasprotnikov. Leta 1898 je postavila sebi in narodu reprezantativen Narodni dom, zbirališče vseh zavedenih narodnjakov, na veliko nejevoljo nestrpnih nasprotnikov, ki so mu često pobili šipe, kar pa so nemške zavarovalnice vedno kulantno poravnale.
Veliko zaupanje vseh slojev v domači zavod in skrajna previdnost v poslovanju ji je vedno bolj omogočala podpirati slivenske težnje, od začetnih sto goldinarjev, ki jih je dala mariborski Slovanski čitalnici, so . Zrasle podpore za splošno narodne, kulturne in dobrodelne namene v 56. letih obstoja na impozanten znesek v današnji vrednosti blizu pet milijonov dinarjev. Posebno pozornost je obračaia na inteligenčni naraščaj, ki nam je takrat povsod manjkal. Posojilnica je za mnoge manjše zavode centralna blagajna. Brez pretresov je prebredla razne splošne denarne krize, ob koncu svetovne vojne pa je ustvarila čudež, da ni imela niti vinarja avstrijskih vojnih posojil, tako da je lahko neobremenjena nadaljevala svoje delo s podvojeno močjo. Njeno največjo dejanje je bilo ob prevratu, ko je njen predsednik dr. Rosina na lastno odgovornost finansiral osvobodilno akcijo generala Maistra.
Uspešno se je izogibala vsake strankarske usmerjenost?, dobro se zavedajoč, da nam je v našem obmejnem kraju složno delo potrebno. Imela je doslej štiri predsednike: dr. Glančnika (1882-1905), dr. Rosino (do 1924), dr. Pipuša (do 1928) in sedaj dr. Kaca. Vsak je vtisnil svojemu delovanju osebno noto, ki je pomenila nov korak naprej.
•Mm lit m
Ivan Potrč.
Kadnjič sva šla z našim malim na pokopališče. Hodila sva med grobovi in mali K' Prebiral napise. Počasi, besedo za be-^°do, kakor jih zdaj poučujejo v šolah. Nič več ne smejo zlogovati, kakor smo v’casih mi zlogovali. Celo besedo morajo ^°jeti hkratu in jo potem povedati. Mali K' Prebiral v kamen vsekana ali na želelo ploščo napisana imena in bil vedno 'K'kam vesel, ko je lahko na glas povedal, u(o počiva v grobu - ali oče, ati mati, ai' vnuk. Kimal sem mu, se čudil njego-Ve,nu znanju in mu včasih kaj malega 'azložil. Mali je še mali in še ne ve vse-treba mu je marsikaj povedati. v Ko sva že skoraj odhajala s pokopali-je mali znenada zaostal za mano. Ntavil sem se in ga poiskal. Stal je ob vclikern kamnu, skoraj zidu tn prebiral Vehk napis. Ko ga je prebral, je povedal glas:
»Padli za svobodo.«
^ Dpazoval sem ga. Kar videlo se mu ie, 'po je obračal te besede po svojih majo Možganih in ni vedel, kam jih naj da,
1,1 bi dobile svojo težo.
3’adli .. je dejal še enkrat sam sebi in Po-dniai / glavo: to besedo je razumel.
'dlei pa se ie obrnil proti meni in vpra-'uJ°če povedal:	Za	svobodo?'
»Za svobodo so padli«, sem mu potrdil. »Za svobodo. Za svobodo so padli tvoj stari stric, tvoj dedek in še dosti drugih. Na svetu je že neizmerno mnogo ljudi padlo za svobodo. Za svobodo so padli na frontah, za svobodo so se dali obešati, za svobodo so stradali, za svobodo so umirali, za svobodo so trpeli pomanjkanje, za svobodo so se ubijali, se dali pobijati, so sami pobijali. Na tisoče spomenikov bi lahko postavili po širokem svetu, na milijone. Kaj, na tisoče, če bi jih hoteli postaviti vsem, ki so dali kdaj kapljo krvi za svobodo. Sploh bi lahko ves svet spremenili v en sam spomenik in na njega napisali tri besede:
PADLI ZA SVOBODO.
Saj niso samo posamezniki krvaveti za svobodo, kakor pravimo, krvavela so cela ljudstva. Nekateri narodi so sploh izkrvaveli. Vse velike stvari, ki se dogajajo na svetu, se dogajajo v imenu svobode.« Sinko je lepo poslušal in vprašal:
»A kaj je to svoboda? Zakaj so ljudje krvaveli za svobodo? Kdaj si ti zvedel za
i	svobodo? Glej, brati znam, pa še me nisi naučil, kaj je to svoboda.-
■Preveč vprašanj, sinko, počakaj! Bil sem tvojih let — niti še ne; kajti nisem še hodil v šolo , ko so nekega poznega jesenskega dne prebili na rotovžu streho in izobesili dolgo tribarvno zastavo. Domači so nas sklicali otročaje in nas peljali za hram, odkoder se je videlo v mesto in
nam pokazali, kako te zavihrala svoooda čez našo pokrajino. Gledali smo tisto zastavo, slišali starejše, kako se pomenkujejo o tej svobodi, a nas otrok ni upa! nihče vprašati, kaj pomeni ta velika beseda »svoboda«.
Takrat otroci nismo smeli toliko izpraševati. Za nas je bila svoboda velika tribarvna zastava, ki se je vila z rotovža. Leto za tem so me odpeljali v šolo, kjer so nant znova pripovedovali o svobodi. Naši starši niso živeli v svobodi, mi pa živimo v svobodi. Lahko se veselimo te svobode. Ob letu, ko je zavihrala tribarvna zastava čez pokrajino in naznanila svobodo, smo šli otroci v dolgi povorki skozi mesto, nosili majhne tribarvne zastavice, ki so vedno pomenile svobodo in nazdravljali svobodi. Spominjam se, da se je povorka končala na dvorišču velike kasarne, kjer smo dobili otroci vsak žemljo in eno hrenovko. Spominjam se nadalje, da se je takrat Vrečkov Pavlek, ki je bil vedno nakaza v razredu, postavil trikrat v vrsto in dobil tako tr! žemlje in tri hrenovke. To ie bilo vsekakor grdenje svobode in Vrečkov Pavlek je bil drugi dan v šoli tepen. Takrat sem prišel do prepričanja, da ni svoboda v nikaki zvezi s tem, če si sit. Svoboda je vedno nekaj več, kakor vsakdanja hrana. V šoli so me počasi le naučili, da je svoboda, če lahko govoriš govorico, katero me je mati naučila. Včasi so preganjali naše ljudi,
Če so govorili materinsko govorico. To sem dolgo verjel. Ko sem pa hodil še naprej v šole, sem zvedel za francosko revolucijo, za revolucijo v- Ameriki in za revolucijo v Rusiji, v Nemčiji in ne vem, kje še vse. Tudi tam so ljudje padali za svobodo. Ali ta svoboda je bila povsem drugačna od one, za katero sem vedel jaz. Vsi ti ljudje, ki so delali te revolucije, so smeli govoriti svoj materinski jezik, a vendar so padali za svobodo in krvaveli za njo. Zanimal sem se podrobneje za to svobodo, če sem spraševal po njej, so mi jo risali v takih barvah, da sem se vedno spomnil na Vrečkovcga Pavleka in na tiste grdo, kako je on pojmoval svobodo. šele počasi, počasi sem doumel, kaj je pomenila za revolucionarje svoboda, zakaj so padali in še padajo za svobodo. Ti, sinko, še tega danes ne razumeš, kajti boljše je, če človek ne razmišlja o svobodi in ne govori in ne piše dosti o njej. Lahko se potlej zgodi, kakor onemu ptiču, ki je vse svoje življenje hrepenel po svobodi iz kletke. Ko je pa nekoč le zletel iz nje, ni mogel poleteti v svobodo, ker so mu peroti okrnele v dolgem suženjstvu. Vrnil se je v kletko in porini! kljun pod perotnicc, da ne hi več videl svobode, ki jo je popreje gleda! iz kletke sleherni dan. Ta ptiček ni mogel več pasti za svobodo. Skoprnel je od hrepenenja po njej. Tega naju naj varuje dobri bog, sinko!
Zenski ko ti že k
Usoeh v družbi
Vsaka žena goji, če ne drugače, vsaj popolnoma na tihem željo, da bi ugajala v družbi, da bi imela v družbi uspeli, kakor pravimo. Mnogokrat se misli, da lahko doseže v družbi uspeh samo res lepa žena. To ni res. Prvi uspeh v družbi je neprisiljeno kretanje. To neprisilje-nost dobi žena s tem, če se zaveda, da je oblečena tako, kakor je njej najbolj všeč. Lahko je obleka za tuje oči še tako lepa, če se njena lastnica v njej neugodno počuti, če njej obleka ne ugaja, se bo io poznalo na njenem obrazu in njenem celotnem kretanju in razpoloženju. Družba pa bolj osvaja prijetno razpoloženje, nego neka hladna in neokretna parada.
Drugi pogoj za uspeh je smehljaj. Prijeten smehljaj dobiva simpatije. Nasmeh daje obrazu lepoto in veseli ljudje so povsod bolj priljubljeni kakor ljudje z mračnim licem. Posebno pa bo postala priljubljena ona žena, ki zna poleg govorjenja tudi poslušati pripovedovedovanje drugih. Mnoge ljudi namreč osrečimo, če jih z zanimanjem poslušamo. Kdor zna molčati o sebi, je vsakemu simpatičen in velja za modrega.
Predvsem pa inora biti žena naravna. Afektiranost je zelo odbijajoča. Razen tega se mora vedno oblačiti svoji starosti primerno.
Kakšen naj bo mož
Nam je znano, da Američani prav radi prirejajo najrazličnejše ankete. Pred kratkim so sprožili zopet eno: »Kako sl zamišlja žena idealnega moža.« Prišlo je seveda na tisoče odgovorov. V glavnem so zahtevale vse isto. Ker hrepene Američani po urejenem rodbinskem življenju, bi torej mož, ki ustreza nazorom Američank, zmagal tudi pri nas.
Vse žene se strinjajo v tem, da mora mož skrbeti za svojo rodbino in se zanjo zanimati. To mu naj bo nekaj samo po sebi razumljivega. Razen tega zahtevajo Američanke od moža, da bi vstajal zjutraj dobre volje, da bi ne bil siten in čemeren ter ne mučil rodbine s svojimi
muhami, čim odpre oči. K jedi naj prihaja v pravem času, nikar se pa naj ne vtika v reči, za katere skrbi žena. Naj nikar vedno ne hvali, kako dobro je znala kuhati njegova mati, ali kako dobro kuha ta ali ona žena iz poznanstva, temveč naj zna tudi povedati, da kuha njegova žena prav tako dobro ali še celo bolje. Dom naj mu bo ljubši kakor kavarna. Vpričo žene naj bo vedno takten.
To so torej glavne želje Američank glede moža. Priznati moramo, da so ze-
lo	skromne. Radovedni pa bi bili, kaj bi napisali možje, če bi se jim dala prilika, da tudi oni izrazijo svoja mnenja in želje glede idealne žene.
Dobri nasveti za nego lica
Mozolji na obrazu. Včasih vidimo kako dekle ali ženo, ki ima vse polno mozoljev na obrazu: znak, da ni zdrava. Mozolje odpraviš s tem, da paziš na redno prebavo. Največkrat so mozolji posledica prepočasne prebave. Ostanki presnavljanja izločajo škodljive sokove, ki jih črevesje vsrkava. Prav ti škodljivi sokovi pa potem povzročajo mozolje. Zato skrbi, da uživaš lahko prebavljivo in ne premastno hrano. Prikuhe in sadje so redilne, mimo tega pa še lahko prebavljive. Ako si tudi s sadjem ne urediš prebave, pij mineralno vodo ali pa zaužij vsak drugi dan kako lahko odvajalno sredstvo. Važno je tudi, da se dovolj giblješ Tudi redna telovadba in gimnastične vaje po-
spešujejo prebavo. Občutljivejšim osebam zadostuje, da na tešče popijejo kozarec navadne mrzle vode.
Nos se preveč sveti. Dostikrat je nos tisto, kar nam kvari obraz. Marsikaj se da popraviti, vsega pa ne. Rdečilo na nosu lahko odpravimo. Tudi ta lesk ni trajen. S potrpljenjem pa lahko za vedno odpravite ta nedostatek. čudno se sliši, a vendar je res, da vam tu pomaga le maščoba. Zlo je treba ozdraviti z zlom. Namažite si dvakrat na dan nos s kako mastno kremo ali pa z vazelino in počakajte, da koža maščobo vpije, nato nos nekaj časa masirajte in obrišite maščobo s čisto rutico. Naposled nos še popudraj-te! če boste vsaj štiri tedne tako ravnali,
MKS	>	ij
^ -	mm
CONSTANCE BENNETT (MGM)
vam je uspeh zagotovljen.
Ali hočeš preprečiti rast podbradka?
Podbradek kazi vsak obraz in napravi žensko na videz debelejšo in starejšo. Važno je, da nosimo zmerom glavo pokonci. če hodi ženska s sklonjeno glavo,
ji ohlapnejo mišice na vratu in pod brado. Koža se začne povešati, maščoba se nabira v nji in podbradek se že kaže! Dobro je tudi, če spiš brez blazin, čim nižja je lega glave, tem težje se bo napravil podbradek. Morda boš prvo noč brez blazin malo težje spala, a telo se kaj kmalu privadi na novo lego. če se ti že dela podbradek, si napravi po dvakrat a!i trikrat na teden mrzel ovitek čez noč in si ga priveži tako, kakor kadar te zob boli. Tudi masaža včasih pomaga. Podbradek dobro namaži s kako mastno kremo, z vazelino ali pa z lanolinom, potem pa gladi s palcem podbradek navzgor, proti licu. A vsa masaža in vsi obkladki ti ne bodo nič pomagali, če se ne boš navadila hoditi z vzravnano glavo.
Kuhinja
Krakovska krompirjeva jed. Tri četrt kilograma krompirja skuhamo, narežemo na večje kocke in primešamo 10 dkg na drobne kocke zrezanega navadnega sira ali pa 15 dkg pretlačenega sira, enega osnaženega in na drobne koščke zrezanega slanika, 5 dkg na drobne kocke zrezane prekajene slanine (mesnate) ter nekoliko soli, črnega popra in sesekljanega peteršilja. To zmes denemo v kozico, s presnim maslom pomazano in z drobtinami potreseno, da sega dobra dva prsta visoko. Nato razžvrkljamo tri osminke litra goste smetane, nekoliko soli, nastrganega muškato-vega oreška in 2 jajci, polijemo to zmes čez krompir in postavimo kozico v vročo pečico
(približno 35—40 minut), da se smetana s di. Ko je Krompirjeva jed pečena, jo stresemo na krožnik in serviramo s solato.
Možganske ploščice. Vmešamo 3 dkg presnega masla. 2 rumenjaka ter razmočeno i pretlačeno žemljo. Na masti pa °Pra?irH malo sesekljane čebule, nekoliko poparjenih sesekljanih gob ter 10 dkg osnaženih in sesekljanih možganov. Ko se to ohladi, oboj zmešamo, primešamo še 3 dkg drobtin, nekoliko popra, sesekljanega peteršilja in sneg iz 2 beljakov. To zmes spečemo potem v namazani in z drobtinami potreseni pekači m jo. ko je pečena, razrežemo na ploščice, ki ji« serviramo k juhi.
Praktični nasveti
Moko, ki jo potrebujemo za potice, b:
morali poprej zmerom segreti. Segreta moka jc izdatnejša in mehkejša.
Potico, ki naj bi ostala dalje časa sveža, smemo hraniti samo v porcelanastih ali pa pločevinastih posodah.
Madeže s pohištva osnažimo s zmesjo špirita in petroleja, včasih pa tudi s ci-gamim pepelom.	_______
Križanka št. 10
1	2	3	4	5	6	/3
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
							
						■	
					■		8
	B						
	H			■			
		m					
			D				
		s	1				1
			1			l	
m			I 1		m		
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. cvetica; II. ameriška država; III. kamen; oblika pomožnega glagola; IV. turško mesto; V. kVar-taški izraz; francoski prijatelj; VI. veznik; utrdba iz svetovne vojne; VII. Pf®" šernov prijatelj; del Carigrada; Vlil' kvarta; severno italijansko letovišče; !*• zver; hrv. zaimek; X. franc, pisatelj; ameriška žitnica.
Navpično: 1. človek, ki nobenega dela ne opravi dobro; 2. doba; bolnišK3 priprava; 3. star denar; angleški sin; 4-prijeten; zaimek; 5. Ibsenova drania. tek; 6. veznik; naklep; 7. japonski p!e' mič; 8. finsko pristanišče; Perzija; veznik.
Petja Rabotkin.
Svet je prav za prav prijetno urejen. Povsod vladata materinska skrb in pra. vičnost, skoraj kot v srednjeveških viteških časih. Nekateri ljudje so sicer drugačnega mnenja, pa temu se ni mogoče Izogniti, če bi imeli vsi milijoni eno samo glavo, bi bilo končno le predolgočasno. Sicer so pa takih misli le posamezniki, manjšina, opozicija, že zato torej morajo biti take misli brez vsake podlage in manj vredne. Velja torej, da jo na svetu prijetno. Zlasti malim narodom. Veliki gosposki narodi skrbe zanje, božajo jih, če so pridni, bičajo, če so razposajeni, včasih jih tudi zapodijo spat. Včasih po. stane kak mali narod tudi vzorec brez vrednosti. Trije, štirje visoki gospodje vržejo pri črni kavi dvakrat karte in si ga razdelijo. To so nekake drobtinice kot za nas kak petindvajsetparski drobiž. Seveda, zaradi tega še ne bo konec sveta. Življenje se ne bo ustavilo, zlasti življenje pri malih narodih ne. Stranke še zmeraj obstajajo. Ljudje ne verujejo v narod, verujejo v stranko. Tudi v cerkev ne verujejo, verujejo v stranko. To pa vse zaradi tega, da je r.a svetu bolj prijetno. Ljudje morajo govoriti o nečem, morajo se prepirati zaradi nečesa, jeziti se in pravdati, zato jim ne ostane drugega kot da se igrajo politiko. Seveda, to so že davno prepričani, da oni sami nimajo pri tem nikakc besedo, da jc vse visoko nad njimi, pa prišel je bil nekoč hudič in jih navdahni!, srečni so, kadar sanjajo o svoji moči, bolijo jih porazi, veselijo sc zmag.
Da, tisti hudič je bil modre .dave in menda ciganskega rodu, zakaj navaden človek ne bi prišel na tako veliko in čudovito misel. Prišel je gospa.-ki in raz-
posajen v slovensko deželo, v svet, kjer je vsak tujec sprejet kot rodni brat in rodni brat preganjan kot hudobni tujec. Ustavil se je pri najbogatejšem županu, počastil ga je z lepim naslovom in kmalu sta bila v pogovoru, nekoliko p:> kranjsko, nekoliko po nemško, vmes sta vple-la še kako laško in madžarsko kletvico. Dopadel se je županu junaški tujec in tujcu tudi župan, udarila sta v roke in prijateljstvo je bilo sklenjeno. Hudič je dobil domovinsko pravico, lahko se je brezskrbno sprehajal iz kraja v kraj. Videl ie čudovite stvari, predvsem pa mirno. tiho življenje, kakor ga ni zunaj v svetu. Nekaj časa se je radoval miru. Poleeal ie v travi za vasjo, kad;l cigarete in gledal za oblaki. Dan so je umikal dnevu in nič sc ni zgodilo. Potem se jc začel dolgočasiti. Rad bi se rešil čudovitega mira in razburil ljudi. Premišljeval je nekaj dni, nato- se je odpravil čez hribe in doline in se vrnil čez teden dni. Poiskal je radovednega župana, lepo ga je pozdravil in mu izročil svoj dar. Župan se je milo zahvalil, da, pozna sc hudiču, da je iz žlahtne rodbine, nato je pričel odpirati veliko škatlo. Odvil je svileni papir in postavil na mizo svetel cilinder.
»Kaj pa naj s tem!« jc ostrmel in zmajal z glavo.
Hudič se je pa prekanjeno nasmehnil in dejal:
»To je cilinder, gosposko pokrivalo. Najbogatejši župan bo vendar nekoliko bolj gosposki kot drugi ljudje.«
Župan je prikimal. To se mu je dopadlo.
Pospravil je cilinder in že prihodnjo nedeljo ga je posadil na glavo. Ponosno in počasi je koračil proti ccrkvi. Ljudje so ostrmeli. Sprva so mislii:, da sc mu je zmešalo, pozneje so začel; godrnjati. Toda nc vsi. Nekateri županovi prijatelji ’ so začeli premišljevati, kako bi tudi sami prišli do cilindrov. Hodili so koli hudiča
in se mu prilizovali, dokler jim ni za bogato nagrado preskrbel cilindrov. Sicer niso bili tako bleščeči kot županov, tudi tako veliki ne, no, saj se bi pa tudi ne spodobilo, župan je prva oseba in mora imeti najlepši cilinder. Tako se je počasi zbrala precejšnja družba, ki je nosila cilindre. Na drugi strani je pa raslo ogorčenje. Od samotnih opazk je prišlo do godrnjanja, nato so začeli ljudje pijuvati, kjer koli se je pokazal cilinder, naposled so nekega večera nezadovoljni fantiči pobili šipe na županovi hiši.
Hudič si je mel roke in skakal od veselja. Končno se je vednar pričelo življenje. Hodil je iz vasi v vas in podpihoval ljudi, zdaj jc govoril za cilinder, zdaj proti njemu, kakor so pač bili ljudje. Razburjenje je raslo. Od vsepovsod so prihajale novice o spopadih in pobojih Tudi nekaj hiš so zažgali. Ves narod se je razdelil v dve stranki, ki sta druga drugo napljuvali, obrekovali se iti napadali. Ža kako resno delo ljudje niso bili več, delali so toliko, da so pač lahko živeli, pol sveta je bilo neobdelanega, ceste razrile, mostovi podrti. Glavno gibaio je bil cilinder. Tisti, ki so bili zanj, so ga proslavljali, postavljali so mu spomenike, drugi so jih rušili in žvižgali.
Naposled je prišlo nekaj starih mož k hudiču, naj bi posredoval. Tako ne more iti več dalje, treba jc najti kako rešitev.
Hudič se je zasmejal. Da, rešitev je pač mogoča. Začel je razmišljati in ko so vsi ljudje izjavili, da so pripravljeni, pokoriti se njegovim ukazom, ie začel delati.
Poiskal je sredi dobrave mogočen hrast. Hudiču jc vse mogoče. Kakor bi mignil, je zgradil gugalnico, veliko gugalnico, kakor je še ni videl svet. KaJat se je ena stran dotaknila zemlje, jc bila druga visoko pod nebom, malo, da se ni videlo čez hribe v tuji svet.
Na to gugalnico je hudič nagnal ljudi.
Spočetka so nezaupno ogledovali tni;clie verige, ko so pa videli, kaka moč 'fi ^ njih, so lezli drug čez drugega in nap*1' nili prostore. Neverjetno, koliko ljudi se je nagnetlo v gugalnico. Iz vse dožele so sc zbrali. Na eno stran so zlezli tisti. * so se ogrevali za cilindre, na drugo stra* so šli nasprotniki cilindrov. Bil ie siD živžav in hudiču je tekel pot s čela, liko je imel dela. Naposled je bilo v redu. Stopil je na sredo polja, pri*1 nil se je in rekel:	(
»Slavna gospoda, zdaj pa začnemo-'1 Zapiskal je na piščalko in ena S‘r.a gugalnice je zletela v zrak. Tisti s cin* dri so bili v trenutku visoko pod nebo • Niihovi nasprotniki so se dotaknili * • Obšla jih je jeza, zavihteli so PestI.,-Q. začeli kričati in groziti cilindrovcem. da že v naslednjem trenutku so se j--T zamenjale. Cilindrovci so pali do zeffj “j njihovi nasprotniki so zleteli k nebu. so se jezili cilindrovci.	jc3
To se je ves čas ponavljalo. Gugau1 se ie premikala enakomerno, nekaj c . so bili zgoraj cilindrovci, nekaj časa< liovi nasprotniki. Nihče ni hotel odne* Prevzela jih je slepa strast. Kričali -zmerjali, grozili s pestmi, pljuvali, na drugo so pa pozabili. Minija je ura. P, šla druga, nastopila je noč in tud1 ' se niso ustavili. Gugalnica je de vso noč in še naprej in naprej. ^ stran si je krčevito prizadevala. ,?1 ostala na vrhu, napenjala je vse m . ^ znova padala do tal. Na vse so P na delo, na polja, na domačije, niso ne lakote ne žeje.	. „
Hudič se je pa smejal. Nekaj c - ^ gledal gunaioči sc svet, nato jc -hiše do hiše, pobral bogastvo, ‘ ie še ostalo in ga nesel v tujino.
Gugalnica sc pa še zmeraj zll"J ’straJ* ustaviti se nc more. zdaj je en* zgoraj, zdaj druga.
Le revščina raste, raste..-
!>* eroKbe o leiu 1
Kakšna usoda čaka evropske države v prihodnjem Setu ? — Splošna označba ieta 1939
Celoten značaj leta 1939 bo zelo negotov. Posledice letošnjih jesenskih dogodkov in iz njih sledečih sprememb na evropskem zemljevidu bodo najmanj eno leto še vplivale na gospodarsko in politično življenje Evrope. Socialni nemiri bodo dosegli v Evropi vrhunec. V zapadnih državah se te izpremembe ne bodo izvršile brez znatnih pretresov. Komunizem se bo spremenil v novo politično gibanje. Politika bo zopet na višini, toda poenostavljena. Zanimiva bo zakonodaja o zaščiti družine. Občutek pravičnosti bo sicer ohromljen, toda pravičnost sama se bo v velikih primerih bolj zavedala svoje odgovornosti. Zakoni, sklenjeni to leto, ne bodo posebno srečni in ljubezen ne bo v njih na prvem mestu. Zato pa bosta trgovina in industrija v splošnem šli zlati dobi in veliki prosperiteti nasproti. Marsikje bo treba za prvo in drugo šele ustvariti nove pogoje. Svet ne bo prihranjen niti pred velikimi epidemijami. Zlasti gripa se bo pojavila na zahodu Evrope v novi, doslej neznani obliki. Prevladovala bodo obolenja glave in živcev. Nad Evropo se začne polagoma valiti val draginje, ki jo bo treba odločno zatirati.
Iznajdbe, likovna umetnost, arheološka odkritja in tehnični napredek so v znamenju dobre zvezde. To bo zlasti v letalstvu, ki bo leta 1939. doseglo pomembne uspehe in napredek, četudi za ceno težkih izgub na življenjih najboljših ljudi, množini uničenega materiala in velikih denarnih žrtvah. Pomorske katastrofe bodo vzbudile grozo civiliziranega sveta, prav tako potresi, od katerih bosta dva velika v Evropi. Tudi astronomija obrne nase zasluženo pozornost. Kirurgija bo imela manj Uspehov in operacije se ne bodo končale vedno dobro. Požari in naravne nezgode se bodo vrstile z nenavadno neprizanesljivostjo. Vendar pa bo letina v večini držav odlična. Nevarni oblaki bodo viseli nad vso zapadno Evropo, toda vojna neposredno ne grozi.
ROMUNIJA.
Najsrečnejša zvezda leta bo svetila nad Romunijo. Malokatera država ima tako ugodne perspektive pred seboj kakor ta. Stala bo v znamenju gospodarskih in finančnih uspehov, ki sicer ne pridejo brez ostrih napadov na kraljevo osebo in njegovo politiko, predvsem zunanjo, ki pa bodo pomenili za Romunijo vsestransko utrditev. Bogastvo zemlje v petrolejskih vrelcih in žitnem pridelku bo na višku. Manj pa se bo veselila miru Tn uspehov ITALIJA.
Tudi ta država pojde letos skozi številne krize. Spori z Vatikanom se bodo poostrili, tako da ni izključena niti papeževa izselitev iz Rima. Mednarodne pogodbe prinesejo le navidezen mir in korist. Ozračje nezaupanja v Sredozemskem morju ostane. Sporazum s Francijo bo imel občutljiva in lahko ranljiva mesta, še bolj pa sporazum z Anglijo. Kritični dnevi za Italijo so 20. maj in 17. junij. Eden od teh dveh dnevov bo rešen z diplomatsko potezo ministrskega predsednika, toda z velikim samopremagovanjem. Skrbi s Španijo še ne bodo končane. Kraljeva avtoriteta zelo poraste. Ducejevo zdravje bo leta 1939. zelo ogroženo, in sicer takoj v začetku aprila, v začetku maja in v septembru. Okoli 10. decembra 1939 grozi Italiji velika kriza. Jesen bo v Italiji sploh zelo burna.
FRANCIJA
se bo celo leto trla z različnimi krizami in se opletala z reševanjem socialnih in finančnih problemov. Spomladansko optimistično razpoloženje se bo že v maju umaknilo novim finančnim skrbem, ki se bodo ponovile tudi v juniju, avgustu in septembru. Edino julij je za francoske finance ugoden.- Socialnega miru pa med delovnimi sloji ne bo. Notranje težkoče bo imela francoska vlada s komunizmom. Kritični dnevi za notranje francoske raz-j mere so v prvi polovici junija tn julija. Nekoliko pomorskih katastrof bo razbu-
rilo vso Evropo. Stabilnost francoske vla-' de nikakor ni zagotovljena. Druga polovica leta bo prav neprijetna. V drugi polovici novembra nastopi za Francijo naj-kritičnejše razdobje, čigar konec in vr~ hunjenje je mogoče pričakovati koncem februarja 1940 s katastrofo, katere posledice začuti vsa Evropa. Pomembno bo leto 1939. za francosko letalstvo kljub velikim izgubam. Prezident Lebrun ne' bo več ponovno izvoljen.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Takoj v začetku leta bo preživljala CSR velike težkoče., Novo politično življenje se bo le s težavo vključilo in uveljavilo v novih razmerah. Graditi novo državo je mnogo težavnejše kakor se zdi. češkoslovaška bo potrebovala ogromnih sil in razuma vodilnih mož. Zlasti bo kočljivo in zamotano vprašanje Karpatske Ukrajine. Že v prvi polovici leta se pojavijo težko-’če z narodnostnim vprašanjem. Zlasri av-j tonomistična stranka bo važna v zvezi s konsolidacijo nove češkoslovaške. Maja j bo doživela država zopet težkih štirinajst j dni negotovosti in velikih skrbi, šele po-j zneje bo mogoče spoznati vzroke tega,
, toda v zadnjem trenutku po uspelo odstraniti nevarnost. Leto bo izpolnjeno z vnetimi diplomatskimi pogajanji, v katera pa se bodo mešale tudi denarne skrbi.
V	prvi polovici avgusta pride spet nekaj kritičnih dni. Najtrdnejša opora države bo hladnokrvna in disciplinirana 'armada. Med letom umre nekaj vodilnih mož, toda večina že minulega pomena. Iskanje novih močnih ljudi bo zelo težavno. Bodoči prezident ne bo mož svetovnega pomena.
NEMČIJA.
Usoda našega soseda se skoraj popolnoma krije z usodo njegovih treh najvišjih predstavnikov. Zasedba novih ozemelj prinese vsem sosedom velike socialne hi gospodarske skrbi, na vzhodu in jugu tudi politične. Diplomatska aktivnost na osi se bo nadaljevala, to pot v zapadni smeri in uspešno, čeprav ne bo povsem reše-
Bit	setu tajnik
T. C.
Ljudje se na razne viže prebijamo skozi stiske in se v ta namen polotimo najrazličnejših poslov. Mene je vrglo življenje že marsikam, največ krat sem obtičal čisto na dnu. Kljub temu se poznam z ljudmi, ki niso čisto z dna in nekoč me je povedla usoda med ustanovitelje delniške družbe. Postal sem tako rekoč družabnik, prvi delničar in tudi prvi tajnik. Moji tovariši pa niso bili navadni kramar-j*> temveč profesorji, torej tisti stan, ki Prideluje našemu milemu narodu njegovo duševno sol, da se izrazim v jeziku na-s>h kulturnikov. Ta stan ima velike kulturne potrebe in majhne plače, zatorej nič čudnega, če se je nekaterim zahotelo po-*eg državnih še privatnih dohodkov. Trgovski profesorji uče, kako pride pridobitnik do visoke aktivne bilance, sami so Pa večkrat nizko pasivni. Znano jim je, ?a bančni ravnatelji radi obesijo slabe sPakulacije banki na vrat, dobre pa špranjo zase in jih je zasrbelo, da bi svojo učenost sami preizkusili v življenju. Ho-Joti so vbijati svoje znanje v glave tistih, | jih zaradi pomanjkanja šolskih klopi ui-o sprejeli pod državno šolsko streho !n so jim moji tovariši nudili privatni krov.
Od tega je že pičlo desetletje. Tudi te-dai so bile nekakšne volitve, zmagala je yjada in potem smo iz meseca v mesec ZlVeIi bolj srečno. Tako na pomlad, ko se y®c preraja, smo šli na delo za veliko ! ei° prijatelja Molislava, ki je imel po ,fstu pjcer čisto kranjsko ime, toda ugled Gniške družbe za razširjanje trgovskemu znanja je zahteval nove vizitke. S ',°jim profesorskim tovarišem, mladini °žem krščanskega obzorja, je iskal dežnikov, ki bi založili tisočake. Pri tem ** uisem mogel pomagati, pač pa sem , I(.u° iskal lokal, tipkal vloge, letal po k a '1 °pravkih in dal prve kovače za kol-v \ sta vložila prošnjo za koncesijo. ' eti bi morali v jeseni in je bilo treba lav11''1*' r0kaVa> Pridobivala sta sode-Ce> kajti tudi teh je bilo treba razen
denarja in koncesije. Ustanovitelja sta mogla dati samo idejo in svoje vizitke, zavzela sta pa visoka ravnateljska mesta. Po začetnih pripravah smo čakali na dovoljenje.
Pomlad je bila zmeraj lepša. Neko nedeljo pred koncem šolskega leta sem že dopoldan dobil prijatelja Molislava, ko je šel v šolo po pošto in novice. Od ravnatelja se je vrnil zelo vznemirjen. Pokazal mu je bil brzojavko, s katero je ministrstvo odpustilo najinega kompanjona. Moral sem ponj, a mu nisem smel povedati, zakaj. Stanoval je daleč zunaj mesta, zelo sem hitel, da ga še ujamem. Težka je bila ta pot. A nekdo je moral ponj! Še krvnik mora biti na svetu, da dobe zakoni človeške družbe svojo veljavo. Naposled mu nisem jaz brzojavil. A žal mi je bilo mladega profesorja. V svojih spisih se je zavzemal za trpeče in ponižane, po mojem je torej kazal pravo razumevanje krščanske ljubezni in je bil potreben v sodobnem nekrščanskem svetu. Imel je mlado ženo in še mlajše otroke. Ko sem stal pred stanovanjem, nisem vedel, ali naj pozvonim ali ne. Raci bi mu podaljšal pomladansko veselje čez nedeljo, a sem moral izpolniti naročilo kompanjona Molislava. Zato sem se oglasil, mu povedal, da ga nujno potrebuje šolski ravnatelj in sva šla. Spraševal je, zakaj mora v šolo, pa sem trdovratno molčal, četudi mi je bilo hudo. Zdelo se mi je, kakor da ga peljem na morišče, a bi mu lahko pomagal, da uide. Uteči pa ni mogel. Brzojavke in dekreti sežejo delj kakor puške in sekira. Spremil sem ga do ravnateljeve sobe. Zaprto. Potem je skočil v drugo nadstropje. Zunaj je bilo tako sončno lepo in v parku je igrala godba overturo
v	tragedijo. Ko se je vrnil z ravnateljem, veselega obraza in lahkih korakov, je še rahlo požvižgaval. Saj ne boš dolgo, sem si mislil in sem izginil ven, na ulico, čakal sem in najprvo pričakal Molislava, potem se je pa tudi odpuščeni prikazal. Dobro se je držal, le rahel dreget je pričal, da ni čisto miren.
»Zakaj mi nisi povedal?« je dejal in brž. dostavil: »Prav si naredil, bolje je bilo tako.«
Mož ni obupal. Imel je bolj pasje po-
no vprašanje kolonij. Iz Berchtesgadna bomo slišali nove besede. 23. februarja,
11.	junija in 11. ter 22. oktobra lahko pričakujemo pomembne izjave ali pa tudi odločna dejanja, ki se pa to pot ne bodo nanašala na češkoslovaško. MrK meseca v maju in oktobru bo uprl oči sveta na veliko nemško državo. Drugače je celo leto 1939. za Nemčijo in njenega voditelja v znamenju velikega uspeha. — Nasprotno pa koraka v težke trenutke in pomembne notranje težkoče.
ANGLIJA
bo živela v znamenju strahu za življenje svojega kralja. Po nasvetu zdravnikov podvzame veliko potovanje po morju, toda brez posledic za svoje zdravje. V ozadju še začenja pojavljati oseba vojvode Windsorskega. Kritičen dan bo 3. julij. Tudi parlament ne bo imel mirnega življenja. Javnost bo silno vznemirjena zaradi ponavljajočih se velikih letalskih nesreč. Mednarodna politika za Anglijo ne bo najuspešnejša: Stiki z Nemčijo in Italijo ne bodo tako gladki, kakor se bo na začetku zdelo. Kolonialno vprašanje ne bo rešeno s končno veljavnostjo.
RUSIJA
preseneti svet s počasno politično spremembo. Stalin se bo moral dati operirati, toda ostal bo na čelu države in izvedel povratek k parlamentarizmu. Tudi verska sprememba bo presenečajoča. Neka negotovost bo značilna za rusko zunanjo politiko, zlasti proti Kitajski in Japonski. Ti dve državi bo6ta nadaljevali z boji, kajti najprimernejši čas za sklenitev miru je bil zamujen. Japonsko ljudstvo je že sito vojne in bo povzročalo vladi neprilike. Koncem julija bo doživela Japonska močan potres.
ŠVICA
ima pred seboj leto dni težke negotovosti z neposredno vojno nevarnostjo ali pa nevarnostjo zasedbe. Tudi finančno ne bo več varna blagajna evropskega denarja.
VATIKAN.
Nad Vatikanom visi oblak žalosti. Na papeški prestol stopi mlad in spreten diplomat, čigar doba papeževanja pa po-
i	meni dobo napetega razmerja z Italijo. — Tudi
čitnice, jeseni smo pa začeli z našim podjetjem. Kompanjona sta dobila denar, koncesijo, sodelavce in imeniten lokal sredi mesta. Jaz sem vložil »Eriko«, mojo zvesto spremljevalko in že pred začetkom šolskega leta smo se utaborili, jaz v prvi, gospoda ravnatelja pa v drugi sobi. Molislav je bil nekak idejni ravnatelj, imel je čez sodelavce, učno snov itd., njegov tovariš pa je bil tehnični ravnatelj in njemu sem bil podrejen. Dela ni manjkalo. Dopisi, skripta, razmnoževanja, različna pota, prospekti, oglasi... Ljudje so se vpisovali, pošte je bilo zmeraj več, vsa reč je namreč obratovala z dopisovanjem. Iz trgovske učenosti sem si zapomnil, kako smo tolažili ljudi s prospekti, ki še niso bili natisnjeni, pa smo jim pisarili, da je prva zaloga že pošla. Stvar je uspevala in med mano se je svetila nova bodočnost v novem poklicu. Spočetka sem delal samo dopoldne in sem imel obljubljenih samo par sto dinarjev na mesec — a iz malega raste veliko!
V	tistih dneh sem bil spet enkrat čisto na dnu: brez pravega stanovanja in brez dohodkov. Podrlo se je tudi marsikaj drugega, kar človeku sicer ne da denarja in strehe, a mu daje korajžo in veselje do življenja. To so nerodni ljubezenski polomi, ki morajo priti, da človek pozneje tem bolj zares ljubi in zna ceniti pravo, iskreno tovarištvo. Vendar se je v tistih tednih nabralo preveč neprilik. Daleč nekje je visel med življenjem in smrtjo človek, potreben tolažbe. Do njegove usode nisem mogel ostati ravnodušen. Tako nisem vedel, na kaj naj mislim: na delniško družbo, na smrt, polomljeno tovarištvo ali nase. Sreča me pa ni čisto zapustila. Docela tuji ljudje, ki so sami živeli slabo, so mi dali streho, a moje tajništvo v delniški družbi je pomenilo tanko zeleno vejico, ki me odreši. Vsaj na zunaj, kajti notranjih polomov ne popra-
vi	hiti pravo tajništvo v največji delniški družbi.
Mislim, da je bilo dober teden potem, ko sem si začel služiti kruhek z novim poklicem, že je zajemala mesto tema, sam sem bil v sobi in mrak, samota je bila tudi v meni. Iz puščobne obupnosti me je zmotil ravnatelj Molislav z gospo
soprogo. Bil je sila resen in nisem slutil nič dobrega. Že dejstvo, da se je z ženo vred potrudil k meni, je vzbujalo samo zle misli. Sam se je na marsikaj brezbrižno požvižgal, mene je pa zdaj zaskrbljeno opozoril, naj se zberem, naj bom trden, da bom lažje prenesel. Povabil me je ven, da mi pove na cesti, jaz sem pa hotel zvedeti takoj, kaj ima.
V	nekaj sekundah sem doživel več smrti in se spoprijaznil z njimi. Saj je mogla biti samo smrt, prav navadno smrt vzrok prijateljevega obiska. Njemu so povedali, da me pripravi. Morda je doma kaj ali tam daleč. Bila je pa še tretja možnost, še preden so mi razvozljali skrivnost, sem videl na mrtvaškem odru dekle, s katero sva se skupaj veselila pomladi, poletja pa že ne več. Iz njenih poslednjih pisem je vel obup. Veselil sem se teh pisem! Človek je velik sebičnež; takoj sem namreč pomislil, da je tam zapisano, da ne bom ničesar kriv. In bi res ne bil, a moral sem biti krit tudi pred ljudmi.
Kako sem se uštel! Molislav mi je napovedal odpust. Zaradi piškavih par sto dinarjev mi je nakopal tako mučno doživetje. Zares sem bil jezen nanj. Pa spet vesel, da so vsi živi. Da ni žiloigre. Šli smo ven, v restavracijo in sem se čudil ljudem, da so tako mirni in vsakdanji. Da ne bo nesporazuma: Ravnatelj Moii-slav me ni sam odpustil, le v riprej me je opozoril, da mi gospod tehnični ravnatelj drugi dan odpove. Ni ga mogel pregovoriti, niti ne s tem, da mu je priklical v spomin oni težki dan, ko je sam frčal. Napoved se je obnesla in čez teden dni sem bil že tajnik na »razpoloženju«. Za vzroki nisem brskal. Volja tehničnih ravnateljev je povsod zelo sveta.
Gospod tehnični ravnatelj je tudi gospoda idejnega ravnatelja kmalu postavil pred vrata, še tisto leto. Podjetje je pa uspevalo brez naju, idejnega začetnika in prvega vlagatelja, življenje in čas gresta svojo pot. S časom se spremeni vreme in ko so pri nas zapihale nove sape, je moj nekdanji šef spet zlezel nazaj v službo in celo napredoval. Obdržal je tudi podjetje in je kar imeniten gospod. Všeč mu je, da se poznava in si štejem v veliko čast, da sem bil nekoč njegov tajnik.
KINO ESPLANADE
MARIBOR
Slovesna otvoritev
v soboto, dne 3.de€embra 1938
Cenjenemu občinstvu najvljudneje naznanjamo, da začne naše novo najmoderneje zgrajeno in opremljeno kinopodjetje v Mariboru, Grajska ulica 5, pod imenom
TELEFON 25-29
Pri tej priliki se najprisrčneje zahvaljujemo cenjenemu občinstvu za izkazano zaupanje in naklonjenost našemu dosedanjemu podjetju kinu »U n i o n«.
Obenem obveščamo cenjeno občinstvo, da bo tudi toliko priljubljeni
KINO
ESPLANADE
obratovati danes, v soboto. Prva redna predstava bo ob 18.45 uri. Predvajali bomo film velikega formata in prekrasne vsebine
Ang fovetti
ki je posnet po slovečem romanu Valterja Hollander-ja »Svetloba v temni hiši«.
Visoka ljubezen dveh plemenitih src. Prekrasni naravni posnetki zimskega športa v znamenitem zimskošportnem centru St. Moritzu v Švici.
KINO »UNION
fi
V	glavnih vlogah:
ikigUa Hotne}
obratoval nadalje — in sicer kot podružnica našega novega kina »ESPLANADE« — toda s to spremembo, da bomo v bodoče v kinu »UNION« prirejali ljudske predstave po najnižjih cenah, ker želimo, naj bo kino pristopen najširšim ljudskim slojem ter omogočen reden obisk kinopredstav tudi gmotno šibkejšemu občinstvu. Predvajali bomo samo prvovrstne filme ameriške, francoske, češke in deloma nemške produkcije
Predstave:
ob delavnikih ob 16, 18.45 in 20.45 uri, ob nedeljah in praznikih: ob 14.30, 16.30, 18.45 in 20.45 uri.
Predprodaja vstopnic dnevno: od 9.—12. in od 15. ure dalje.
•
Cenjeno občinstvo prosimo, da si nabavlja oziroma rezervira pravočasno vstopnice v predprodaji, a rezervirane vstopnice dvigne vsaj pol ure pred začetkom predstave.. Priporočamo se blagohotni naklonjenosti in prosimo za številen obisk.
Z odličnim spoštovanjem
Uprava kina ..ESPLANADE"
tim
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasHi tune vsaka beseda M par: oajmaolu oriMolbU« ta t« osrlase lo din 6.—. Dražbe orelllcl donlsovanla Is iMltsvaalskl oglasi dJo L— so bwdl. Nalaaalil znesek za te oglase le din 10.—. Debele tlskaee besede se ratunalo dvolao. Oglašal davek a enkratno oblavo mala din 2.— Znesek za tnale oglase s« »Mule takol ort naročilo oziroma n le vposlatl v pisma skopal z naročilom ali pa M ooStnl poloinlcl na čekovni račun it 11.40«. Za vse pismene odgovore gledo malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. ______________________________
Darila
ki razveselijo, kakor:
lepo namizno perilo dobro posteljnino (Schroio moderno blago za zavese volnene in Šivane odeje
prinaša
Mstilana Biidefeldl
Maribor, Gospodka ul. 14
Prodam
SMOKING za srednjo postavo prodam, din 600.—. Plahuta, Gosposka ulica 37.	3479
POCENI NA PRODAJ
2	pernici* 2 podglavnika, žen ski plašč, pomije. Mlekarna. Trz svobode 1.	3516
9 let stara
DIRKALNA KOBILA
na prodaj. Studenci. Aleksandrova 5.	3492
PISARNIŠKA OPREMA
na prodaj. Tattenbachova 34. 3482
KLAVIR,
dolg, črn, zelo dobro ohranjen, na prodaj. Na ogled med 14. in pol 15. uro na Tržaški cesti. Mestni vodovod, pritličje. Cena 4000 din.
3575
Prodam KUHINJSKO KREDENCO
25 kg-lonec za mast in razno. Delavska 73.	3481
D-K-VV-AUTO-CABRIOLET
v dobrem stanju poceni za prodati. Levstikova ulica 9, Buri£n.	3561
HIŠO
dobičkanosno s trgovskim lokalom. v predmestju Marl-hora takoj prodam. Potreben kapital din 70.000.	3486
Ugodno prodam avtomatsko
»CITO« TEHTNICO v dobrem stanju. Naslov v upravi. ______________ 3487
TRGOVSKA HliA
v sredini Maribora na prodaj. Posredovalci izključeni. Vprašati v pisarni dr. Fanin-ger. Maribor.	3529
MOŠKO KOLO
se proda za 180 din. Vrba-nova ulica 69-1.	3588
VEČSTANOVANJSKA1"HIŠA,
na lepi legi, blizu glavnega trga, ugodno na prodaj, netto donos 7 odstotkov, cena 220 tisoč din. Vprašati Aleksandrova cesta 16, pri krojaču-3580
DOBRO IDOČA GOSTILNA
v predmestju Maribora se poceni proda, naslov v upravi lista._______________3584
Enonadstropna
PETSTANOVANJSKA HIŠA,
nova, se poceni proda. Naslov v upravi lista.	3586
Kupim
KUPIM STAVBIŠČE
500 m!, sončna lega v Studen cih. Ponudbe pod »Parcela« na upravo. ____________ 3512
Kupimo
BUKOVE HLODE
sveže posekane, od 140 m dolžine naprej. Takojšnji prev zem in plačilo. Ponudbe z navedbo količine . in cene na Kmetijska družba, skladišče Maribot.	3528
Kupiva RABLJENO POHIŠTVO
za spalnico, najraje iz mehkega lesa ali zamena proti primerni odškodnini za šest mesecev na posojilo. Ponudbe pod »Takoj« na upravo lista.	3539
Razno
RADIO-APARATI
svetovnih znamk: Loewe, Minerva. Saba. Graetzor po najugodnejših pogojih pri Kleid-dlenst & Poscb. Maribor — Aleksandrova cesta 44. 1474
Nisem plačnik za sina Ha-rila.
Schwarz Anton. Pobrežje.
3534
ZA VAS! »DRUŽABNIK«, ki prinaša
dvakrat mesečno najlepše romane. novele, povesti, humor, ilustracije itd. je časopis za vas. Pišite še danes, da vam uprava pošlje en izvod ua vpogled. »Družabnik«, uprava Maribor, Maistrova 15.	3535
»EFKA« MIZARSTVO,
Frančiškanska 12. je dobavilo pohištvo mnogim gospodom inženirjem, doktorjem, profesorjem, tehnikom, učiteljstvu in trgovcem v najboljšo zadovoljnost. Vljudno se priporočam tudi za vaše zaupanje in naročilo. —- Sposobno OSEBO KOT POSLOVODJO za pohištveno trgovino sprejmem. — Lastnik KOROŠEC.
3565
POSTELJNE ODEJE.
posteljno perilo,
pernice.
zglavnike,
tnadrace,
koce,
posteljno perje.
puli,
inleti
najcenejše v specialni trgovini A. ŠTUHEC. - Stolna ulica &	1147
NAJBOLJŠI SLADKI MUŠKATNI SILVANEC in druga izborna vina dobjte v gostilni Mftscha, Stolna 8. 3460
LORENZ-RADIO
aparati pri Lorenz-zastopni-ku najcenejše! Bezenšek, ra-diotehnik, Vetrinjska ul. 17. 3495
Rabljene
RADIOAPARATE
ugodno kupite pri Bezenšku, radiotelinik. Vetrinjska ul. 17. 3494
BLIŽA SE ZIMA
zato ne odlašajte in prinesite galoše in snežke k Raček Viktor, čevljarska popravljal-nica, Maribor, Vetrinjska ul. 18. Popravila izvršuje hitro in pocenit	3511
VOLČJA PSICA UTEKLA!
Proti nagradi nal se odda v gostilni W eb e r. 3585
Sprejmem
2 GOSPODA takoj na stan in hrano. Aleksandrova 44/111.	3467
Sprejme se pospod na
dobro hrano
in stanovanje. Ruška c. 5/1., desno.	.3471
GOSPODIČNA se SPREJME
na stanovanje in hrano. Delavska 57.	3484
GOSPODIČNA se SPREJME
na stanovanje. Tattenbacova 18/111., desno.	3501
SPREJMEM ABONENTE
na dobro domačo hrano, kosilo 7. večerja 5 din. Se priporoča restavraoija »Narodni dom«.	3497
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje. Livada 5.	3506
GOSTILNA PRI LIPI
Zg. Radvanje, telefon 23-30 vabi za nedeljo na domače jetrnice. krvavice, pečenice in domače pecivo. Priporoča se gostilničar	3475
Danes v soboto in iutri v nedeljo POJEDINA domačih klobas — Gostilna Mras, Studenci. 3177	MLAD GOSPOD želi poznanstva z »la*5.0 preprosto gospodično. CenJ-dopise na upravo p. »Sreča«-3518 _
POZOR! V soboto in nedeljo domače koline, razna vina. Priporočata se Milka in Karl Kelc. 3488	
	DRAGICA! Saj si dekle in pol! Ljubinj Te! - T. B.
DOMAČE KOLINE divačina, jetrne in krvave klobase, srna itd. Gostilua Gajšek Tilka, Tezno. Tržaška c. 7. 3519	GOSPODIČNA z dedščino in svojim do®*“ želi poštenega, treznega žavnega nastavljenca od 50 let starosti. Cenj. dop* prosim na »Večernik* P°° S' fro »Značaj«.
KAM V NEDELJO? Vsi v gostilno Zupanič, Studenci, Obrežna c., na dobre domače klobase ter izvrstna domača vina. Se priporoča gostilničar. 3517	
	Darila ki razveselijo, kakor: tople flanele čedne barhenfe Heine zimske dečve prinaša Tehstiiana Biidefeldt 4. Maribor, Gosposka 1 Stanovani*^
POZOR! V soboto, 3. dec. otvoritev nove dvorane v gostilni Koželj. Tezno. Krvavice in vsa druga mrzla jedila ter dobra vina. Se priporoča gostilničar. 3441	
V nedeljo ob 18. uri MIKLAVŽEV VEČER. »Glasbenega društva Tezno« v Koželjevi dvorani. 3533	
Vabilo na MIKLAVŽEV VEČER! V nedeljo dne 4. dec. v gostilni Š i k e r Maks, Nova vas. — Za dobra jedila in pristno kapljico je preskrbljeno. Darila sprejema gostilničar. 3567 Dopisi	
	2 SOBI S KUHINJO in shrambo m 1 soba „ dilnikom se takoj odda. * { lja Matjaža ulica 47. Stua 3468 	—-
	SOBO IN KUHINJO oddam. 'Studenci. Stonog ulica 9. 			--r'
KATERA DAMA srednjih let bi hotela s skupnimi izletj tolažiti težko izkušenega moža. Ponudbe s sliko, ki se pod diskrecijo vrne, na upravo pod »Duševno trpljenje 1896«. 3401	
	4-SOBNO STANOVANJA sončno, ob parku. °“d 3450 koj. Naslov v upravi^—.—
	DVE SOBI . J s kuhinjo se oddata v ulici 9/11. -—-—r
STAREJŠA GOSPA želi znanja s starejšim gospodom s skupnim gospodinjstvom. Ponudbe pod šifro »Varčna gospodinja«. 3491	DVOSOBNO STANOVANJ in 1-sobno s'®”°v’a studenci januarjem za oddati. vi„a Kralja Petra c. 45. tre°3489 Kraser. 	-—
ŽELIM ZNANJA v svrho ženitve z gospodično staro do 28 let. Pogoji: veselje do obrti in nekaj gotovine. Dopise na upravo »Vc-černika« s sliko pod »V lepi harmoniji«. 3500	Odda se takoj mMIA SOBA IN KUHINJA ^ Primorska 10- 			"
	STANOVANJE oddam. Studenci. Dr. 3493 va fi.
zimo
smučarski	in lovski
in galoši	švedskih
T R E T O R N in VIKING
ni Mini a
OPREMLJENA SOBA
se odda s 15. decembrom. — Stritarjeva ulica 29, pritličje. ______________________ 3562
OPREMLJENA SOBA,
separirana, se odda eni ali dvema osebama. Glavni trg 4-1.	3582
Odda se lepo opremljena MALA SOBA gospodu. Prečna 6/1.	3503
trisobno stanovanje
£ vsemi pritiklinami v novejši zgradbi se takoj odda v najem. Naslov v upravi lista. 3510
STANOVANJE,
soba in kuhinja, se odda s L jan. mali družini. Smeta nova ul. 50.	3571
Odda se
STANOVANJE
v novo zgrajeni vili v Krčevini, 2 sobi, veranda in z nsem komfortom. Vprašati v Mariboru. Tattenbachova ul. 26, pritličje, leto.	3579
V najem
DRUŽINSKA HIŠA
3 sobe. kuhinja, velik vrt in sadonosnik se da v najem. Obrežna cesta 25, Studenci. 3470
Sobo odda
—————
Lepo. sončno, čisto OPREMLJENO SOBO °ddam. Medvedova 12, IV. ykraj._____________3499
SOBA, OPREMLJENA
5e takoj odda. Posebni vhod, c*cktr. luč. Langusova .5 3513
OPREMLJENO SOBO,
brez hrane, za dijaka I. trg. akademije iščem za takoj. — — Ponudbe pod »Dijak« na upravo.	3583
Sobo išle
Iščem
OPREMLJENO SOBO
in kuhinjo, eventualno samo sobo s posebnim vhodom v bližini Glavnega trga. Ponudbe na upravo pod »Cisto«. 3496
Službo dobi
Darila
ki razveselijo, kakor:
moško perilo moške pižame spodnje Iriko perilo nogavice naramnice
prinaša
Maribor, Gosposka 14
Sprejme se marljiv HIŠNIK
brez otrok. Dobri pogoji. — Aleksandrova 41. Krčevina, nova stavba, Brnderman.
3183
SPREJMEM VAJENCA ■
za ključavničarstvo. Trubarjeva 4.	3538
Rotne .or .ice
Koviege • Listnice Denarnice i. t, d.
PRIPOROČA
VAJENCA in POMOČNIKA
sprejme kolarstvo Slavko K t a b o n j a, Maribor, Aleksandrova cesta št 19.	3574
Službo išče
NATAKARICA
išče nameščenje s 1. januarjem. naraje v Mariboru. Naslov v upravi.	3504
PRAZNA SOBA
s Posebnim vhodom, sončna, 5e odda s 1. januarjem boljši **ebi. Praprotnikova 8. 3508
SOBA IN KUHINJA
odda s' 15. dec. ali 1. jan. vhrašati Krčevina, Prapromi-k'°va ul. 20.	3507
Dddani
SOBO S KUHINJO ** 170 din.
OROŽNIŠKI NAREDNIK
v pokoju, srednjih let, išče službo skladiščnika ali vratarja, kjer si bodi v Sloveniji, Naslov v upravi.	3515
Posest
■hb, .	-	jcasec	'
Posestva, hiše, gostilne od 35.000 naprej, hišo, petsobno, Gosposka ulica, 190.000; mline, trgovine prodaja Realitet-na pisarna Maribor, Aleksandrova 33.	•	3528
II.
Vsaka dama in vsaki kavalir kupi slaščice samo.- v novo otvorjeni specialni trgovini za slaščice
A M
99
Mor, Gosposka ulica 28
i V zvezi s prvovrstnimi do-bavljači se bodo vedno nudili le najboljši izdelki v tej stroki.	.3433
SONČNO SOBO
*a 130 din. Tržaška 5-1. najeto ti Primorske. 3537
. OPREMLJENA SOBA,
jOaciia in sve la se odda. — aslov v upravi.	3566
... . PRAZNO SOBO
K°i oddam; isto tam otoma-stenska ura. otroški vo-ii„ ' pos clji, štedilnik ce-r,, ,,za prodati. Ob Jarku Vrata 3.	3572
Skra n čas
je že, da se prijavite radi legalnega prenosa blokirane imovine (Sperrmark, delnic, rent itd.) iz Nemčijo vjugoslavijo!
EKONOMIST, ekonomsko-ko-mercialni biro, Aleksandrova 12. Telefon 25-34.
.3114
Novozgradha, soba, kuhinja, vrt, Tezno, 10.000 din. Gozdno posestvo, 70 oralov, smreke in jelke, 56,000 din izvanredna prilika. Vila, no-vozgradba, 8 stanovanj, vrt, 420.000 din. Trgovska hiša, centrum mesta, najboljša točka, se radi družinskih razmer poceni proda. — Posredovalnica »RAPID«, Maribor, Go sposka 28.	.3587
Po din 8*-
kg
Purani
očiščeni, prodaja dnevno do Božiča od 10. do 12. ure
And. Suppanz
Maribor
Cvetfltna ulica štev. SO
(na dvorišču)
King cevii
vodilna kvalitetna znamka
Elegantni čevelj, ki odgovarja okusu vsake dame.
Bogata moških, otroških in domačih čevljev
zaloga
od din 1950
z garancijo proda na mesečne obroke po
din 100*—
mehanik
Draksler
3570 Maribor
Vetrinjska ulica 11
Zgubheno
lokat
KROJAŠKI LOKAL
s celim inventarom se odda v najem. Naslov v upravi.   3498____________________
TRGOVINO S ŠPECERIJO ali lokal se kupi pri Mariboru. Dopisi pod »Prometna cesta« na upravo lista. 3509
Pouk
PROFESOR POUČUJE
slovenščino, nemščino, francoščino in italijanščino ter (nemško, slovensko in hrv.) stenografijo. Marijina ul. 25. 3520
Diplomirana učiteljica POUČUJE NEMŠČINO.
Aleksandrova 19, I. nadstr.
3568
1. t. m. izgubil SIVO MATH-ROKAVICO
v Erjavčevi ali Meljski cesti. Najditelja prosim, da jo prinese na upravo proti primerni nagradi.	3560
Kapital
DIN 300.000.—
dam za prevzem donosnega, za razvoj sposobnega industrijskega podjetja. Podrobne ponudbe na upravo pod »Ugodna prilika«. Din 100.000 do 500.000 išče solidno in zelo donosno podjetje radi razširitve poslov. Ponudbe na upravo lista pod »Popolno jamstvo«.	3415
ki razveselijo, kakor:
blago za plašče volneno blago za obleke svilo za plesne in večerne obleke
prinaša
3458
Teksfllana
Biidefeldf
Maribor, Gosposka 14
Manufaktura
3522
99
ii
Velika zaloga manufakture in konlektiie
Maribor. Koroška c. 9
Mehanična delavnica
2720
Maliia fkati&ot, Hofudiška
Specialist za motorna kolesa, vam sedaj nudi najlepšo priliko za ceneno popravilo In generalni pregled vaših motor/ev	3521
v vsaka
MtMtodUa!
Baš pri vlažnem in hladnem vremenu je potrebno, da imate pri sebi Ni ve a, da si lahko vsak trenutek utrete obraz in roke z Nivea. S tem zagotovite koži trajno zaščito proti vplivu slabega vremena in obdržite mladostno, svežo in zdravo polt.	.
HARMONIKE
ELFIDAR
Posoiilo
S57C
URADNIŠKA POSOJILA
na večletne ugodne mesečne obroke z vezano štednjo v zvezi brezplačnega zavarova nja dobijo vsi državni-samo-upravni nameščenci in upokojenci. oženjeni brez porokov. Informacije brezplačno:	Alojz	Leskošek,	bančni
zastopnik, Maribor, Državna j cesta 2 (Marib. dvor) 34661
SINOVA MARIBOR
Naznalavn cenjenemu občinstvu, da sem na novo odprl
klučavničarsko delavnico
s specalnim avtogen čn m vareniem
za polomljene avtomobilske kartarje, bloke, ciiindrskc glave in dele vsakovrstnih strojev. Varim vse kovine in litine brez razlike. Razen tega izvršujem vsa dela, ki spadajo v to stroko. Izvršujem vse strokovno, hitro in poceni za vsako delo jamčim. — Priporoča se
Mernik Jože
prej v tovarni za dušik Ruše — sedaj samostojno
Maribor — Trubarjeva ulica 4
Kupite
99
WEKA“
darila za
stanovanje
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane. oolitirane pleskane ter kuhiniske. najmodernejše opreme do nainižjih cenah Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara Aleksandrova 48
2500 DIN potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova.   91 ________________________
IZ LASTNE PLETARNE
»Mako« perilo, najhigieničnej-Se za otroke, dame in gospode, izdeluje po meri tekom 6 ur, tudi v veliki izbiri: »Luna«, samo Glavni trg TA, 3028
POZOR!
Šivane odeje, ročno delo. z lepo vato polnjene, od 68 din naprej. Klot-odeie. dobre kvalitete, nd 79 din naprej. Hubertus-plašče, impregnirane. pre) 300 din, sedaj 339 din. Flanel. dobre kvalitete. 4.50 din. kakor tudi vsakovrstne štofe, volne, platna ter različno manufakturno blago dobite najceneje le pri Mira Penič, Maribor. Vetrinjska^__________________2294
SAMO EN POIZKUS in prepričali se boste, da je »suhor« v pekarni Čebokli boljši in cenejši.	2687
KOLESARJI POZOR!
Sedaj je čas in se vam nudi priložnost, da pustite svoja kolesa dobro popraviti, emajlirati. poniklati ali pokromati, kar izvršuje zelo dobro in po ugodnih cenah vam dobro poznana tvrdka, ki sprejema tudi kolesa čez zimo v shrambo. Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14.	3376
FOX-
voščeno parketno ličiio. krema in mast za čevlje, nadkriliu-jejo tuje proizvode. Uporabljamo jih zato, da štedimo in koristimo sami sebi. 3112
ZASTONJ DOBITE.
zanimivo ilustrirano knji£° »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah. Žalec.
_ 3143	___________
66;W'terPentinska, krema* parketno ličilo ii> mast za čevlje spadajo v vsako domačijo, če jih uporabljaš — štediš.	3177
ožarite se
da ne bo prepozno *
vprašanjem radi prodaja ali zamenjave nepremičnin v N e m č i j 1 • TRIGLAV, realitetni _ biro. Aleksandrova 12. leteton št. 25-34.	34U
razveselite celo družino, mn
avl
_ Tople morearsHe platte _ Volnene telovnike in poMke . Triko spodnje perilo . Oblekce in predpasnike
nogavice In rokavice
in mnogo lepili drngiti stvari, t katerimi se malike razveseli
3229
LBiUkfddl-ikavtot
II!	Cn&ššAskn	ufitc
^
Nudimo vam kot vodji podružnice, ki jih na meravamo ustanoviti v vseh krajih, oz roma samoprodaje pomembnega svetovnega predmeta
možnost mesečnega zaslužka
2.500’- do 3.000'- Frc.
Lokal in kapital nepotiebna. Poklic lahko vršite dalje. Ponudbe prosimo na tv. Chemo-Export,
Valkenburg-L. (Holandska. Poštnina za tujino)
314
Potrt od neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tuino vest,'da
je moja iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, stara mama, teta, tašča, gospa
fteranič Frančiška, mi. Prah
bivša gostilničarka in posestnica, žena žel. uradnika v p,
dne 2. decembra, ob 22. uri po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 51. letu starosti izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb blagopokojne bo v nedeljo, dne 4. decembra 1938., ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 5. decembra, ob pol 9. uri v frančiškanski baziliki.	*
Krčevina, Maribor, Zemun dne 3. XII. 1938.
Beranič Franc, soprog Ivan, Frančiška, otroka Ivan člč, zet	Ivanček	In Robert, vnuka
ter ostalo sorodstvo.
BOffOI Preizkušeno sredstvo za nego vaših as! in zob
Po vsem svetu priznana B O T O T voda za usta preprečuje gubanje dlesni
za
naznanili smo, da šalimo prodati
1 milijon
razne konfekcije, plaščev, obleke Itd., kakor tudi različnega blaga po čudovito nizki ceni. Medtem so tudi nemoderni predmeti iz prejšnje težile (p/as?i> obleke, za polovično ten o), katere likvidiramo■
tmvski im, Huuitot
3S#5
Aleksandrova cesta 25
Davna zahvala
za našim milim in dragim v izvrševanju svoje vestne službe, tragično preminulim
Pantelid S. Čedomirom
graničarskim poročnikom-vodnikom
kateremu je bilo zahrbtno uničeno njegovo mlado in plemenito življenje ter ga iztrgalo nenadoma iz našega objema.
Zahvaljujemo se predvsem g, komandirju viničarske 65. čete kapetanu Todoroviču, podporočniku Mršulji in njihovim podoficirjem in vojakom, ki so uredili prevoz pokojnega z meje v Maribor, dalje komandantu	mesta generalu	g. Stanojloviču ter	častniškemu	zboru	45.	pešpolka	in 32.
art. polka ter njihovim	podoficirjem in	vojakom, kakor tudi g. komandantu	odseka, pododseka,
ostalim podoficirjem in vojakom graničarskega oddelenja, zastopnikom žandarmerije, finance, paznikov kaznilnice in vsem	ostalim predstavnikom oblasti.
Posebno zahvalo	pa izrekamo g.	proti Ivoševiču za	njegove lepe	in v	srce	segajoče	poslo-
vilne besede, kakor tudi gg. kapetanu Milovanoviču in njegovemu tovarišu, graničarskemu poročniku Mršulji, ki sta kot prijatelja tovariša in druga v nad vse lepem in ganljivem govoru objokovala njegovo prerano smrt. Za tem lepa hvala Sokolu Pobrežje, pevskima društvoma »Zarja« in »Jadran« za poslovilne pesmi ter vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje in sploh vsem, ki so z nami objokovali in nas tolažili ob naši veliki in žalostni izgubi. Vsem za Vaše plemenito sočustvovanje ponovna zahvala!
Maribor, Pobrežje, Tetovo, Bistrica, Petrovac na Mlavi, dne 3, decembra 1938.
V	žalosti: žena Zorka in rodbine:
Renčelj, Pureber, Pantelič In ostalo sorodstvo.
v lati m novi
Centrala: MARIBOR Gosposke -
m.
DRAVSKE BANOVINE MARiEOH
najbolj varna
nalotba omnmrjm. ker Iamil ma vtotm P*• M hranilnici Dravska banovina s telim svopm oremoienjem m
M t • n 11 n 11 m Izvršni e vam v demarno stroko spadajoče posle točno
in ku * a m t no
svojo davrino moffo —_______
s„foh
Sprejema	Podružnica:	CELJE
Milili,. ...
D«ik dan ob H ur*