PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE »to VI . Štev. 105 (1496) TRST. petek 19. moja 1950___________________________ Cena 15 lir POZDRAVI ZA NAŠ JUBILEJ ZA PRAVICE delovnega Sforzova obupanost" in •maščevanje" Stari italijanski zunanji mi-Tfj r.0)'o/ Carlo Sforza je to-J VCeraj' popoldne ponovno L *o Tržaškem ozem-iinUs otv°ritvi italijanskega IftiČ5 ?a kulturo v. Londonu. A ^nalistiini grof je med dejal: fr„ .3a ie bila «ena» pred 'e rS° i7i Anglijo. Obstajala M^Jolna enotnost Italijanov Todn e polovice IB. stoletja. Jad tn°rBa veste, da je Italt-ton ? s l,zncmirjena in obu-'Kommcssa ed esaspera-občutkov maščevanja. Ip zaradi tega, ker čutijo | rJ.ani tako globoko pregu-V.e in težave nesrečnega f^aistiia, kj živi v. tistih »j J biserov italijanstva ki tjistra. Koper in Bujen. \Z~pani in maščevalni grof jmo nadaljeval; 4«e ijane tistih con ((Križariti Boga» sovražijo, HJočejo iz njihovih hiš e-zaradi tega. ker goril, italijanski, kar so govo-rBnshih časoo. Zn icl.jub temu odgovorni ele-Jk|n,ia;2 pruj med vsemi .ie-^ kompromis za vzpone ■ Pobrili odnosov z na-: «1Jugoslovanskimi sosedi. jo,®1 anio sa mir, je dejal od-%-h * e^ement Sforza, toda JrrJ?Jez »ranice ne bi bil mir, bedno premirje. Noče-tltf vsiljevati jugoslovan-do(i ^ ljudstvu, temveč le vla-w, ltalijanskemu. Hočemo tel h?°St"0 tnejo. Ne bi mote bi bo!i pomirljiv. Zame biti laže prijatelj bsta„ Islandcu ali nekemu boj. ncu kot ne more biti za p* »osede*. Hijjra!J zares, a® ni potrebna »Or*i,*sedica komentarja k te«,L.« besedam starega hi-hooor?a lisiaka> ki bi hotel % ‘“banske narode na tako Primitiven način po- khanl £ehariti' kot ilh Je °* tecab/ tridesetimi leti v 1| Jlji, ) ve, ali je kdaj ko-Wt0 • n- P1-- narodnostno foi.v,„ l,n narodnostno mejo Benečije? K d 6m° na’ ob tei vrilikt Magel dvig: v rudnikih proizvodnje premoga Bosne in Hercegovine Letos bo proizvodnja v tej republiki presegla skupno letno proizvodnjo premoga v predvojni Jugoslaviji - Predstavniki železničarjev pri maršalu Titu - Resolucija skupščine (davne zadružne zveze LLHJ o nalogah zadružnih organizacij (Od1 našega poročevalca) BEOGRAD, 18. — Proizvodnja premoga v Bosni in Hercegovini bo še letos dosegla skupno letno proizvodnjo premoga v predvojni Jugoslaviji. Sedem sto raznih rudniških objektov, ki bodo dokončani do konca le. ta, bo spopolnilo mehanizacijo bosanskih rudnikov in omogočilo povečanje proizvodnje. Iz novih električnih central, ki so v gradnji, in iz starih, bodo bosanski rudniki dobivali trideset tisoč kilovatov električne energije več nego lansko leto. Med drugimi se gradi velika kalorična centrala v sredi, šču enega največjih premogovnih bazenov v državi. Vzporedno se gradi 197 kilometrov novih daljnovodov. Skoraj v vseh rudnikih Bosne in Hercegovine se gradijo velike moderne separacije premoga. Separacije v krajih Lu-kavec, Kreka, v velikem rudniku Kakanj bodo med najboljšimi v Jugoslaviji , Ravnotako bodo spravili v promet 150 kilometrov novih rudniških prog. Spopolnitvena dela bodo na primer omogočila rudniku v Kreki, da do konca leta. doseže proizvodnjo pet milijonov ton premoga. V rudniku Kakanj bo proizvodnja kmalu štiri in polkrat večja kakor lansko leto. Ta dva rudnika bosta postala zbirna baza za prvi dve koksarni v državi, ki se sedaj gradita. Ena od teh bo dograje. na letos, druga pa prihodnja leto. . V republiki Bosna in Hercegovina je v letošnjem «Tednu cestnega prometa« delalo prostovoljno na popravilih cest preko 180.000 članov Ljudske fronte in drugih množičnih organizacij: Skupno so napravili 900.000 delovnih ur. Vrednost pZ.r.ve stvari: -’ina j ^ov- -Kardelj je pred V i. dnevi med drugim de- ip nni>rvril n ritl-nntsih K govoril o odnosih tfJuoaslavijo in Italijo: tat (prijateljske politi-H^d FLRJ in Italijo, op. m je odvisen od mere, v ka-. j bodo odgovorni ljudje ita-Ej e politike sposobni spre- ......... »ieT} medsebojnem spošto-Pa <° h narodov. “Z/ 7’«r!a žalost ni edini do-. *n ob * • dokazov kar mrgoli nito ■ticer oe. da je to laž d. ,com*0f/a pa je grof S/or. L ten*:., is° ed esasperato ?QtJe snn,ienti di vendetta...« • ti,. o on, ampak — tako .vsa Italija! In tudi jevanjem grof prav ern? se ie sredi Lon-ai zlagal, Zavestno, C>n z„r.v*a Ital i tČr’ dela je petkrat večja od dela, ki je bilo v tej republiki napravljeno v lanskem tednu cestnega prometa. V Beogradu je maršal Tito dal priznanje predstavnikom železničarjev, ki so z začetkom tekmovanja za racionalnejše izkoriščanje lokomotiv in za večjo obremenitev tovornih vozov pokazali metodo, kako se lahko rešijo najtežji problemi pri pr c vozu, ki nastajajo iz pomanjkanja lokomotiv in tovornih vozov. Maršal Tito se je predstavnikom borcev za večjo pr« duktivnost dela v železniškem prometu, ki so imeli v Beogradu svoje prvo posvetovanje zahvalil v imenu zvezne vlade ter izrazil prepričanje, da bodo železničarji izpolnili obljube, da bodo petletni načrt za prevozništvo izvršili v štirih letih. razgovoru obrazložili maršalu Titu podrobnosti o poteku gibanja za večio obremenitev lokomotiv, ki se je začelo pred tremi tedni, ko je neki vlakovodja zemunske postaje pri Beogradu dosegel prvi visoki rezultat v državi. Minister za železnice Todor Vujasinovič in neki načelnik ministrstva za železnice, ki je spremljal delčgacijo železničarjev. sta obrazložila pomen novega gibanja železničarjev za večjo produktivnost dela. Minister Vujasinovič ie naglasil, da značaj gibanja ni v rekorder-stvu. Na podlagi dosedanjih izkustev se bo določilo, do kakšnega odstotka in na katerih progah se lahko dovoli za določene lokomotive maksimalna obremenitev. Skupščina glavne zadruzne dala v Beogradu, je »prejela resolucijo o nalogah zadružnih organizacij. Resolucija - poudarja, da morajo kmečke delovne zadruge splošnega tipa v najbolj primernih oblikah delati na mobilizaciji delovnih kmetov, da bi se aktivno udeleževali pri reševanju vseh problemov vasi. Razvijati in pospeševati morajo tudi smisel za zadružno varčevanje in kredit, da bi tako široke delovne množice na vasi pripomogle k hitri zgraditvi šol, prav tako pa omogo; čile pospeševanje svojih gospodarstev m zadostile tudi drugim potrebam na temelju samopomoči. Resolucija tudi poudarja, da morajo kmečke delovne zadruge splošnega tipa posvetiti vso Člani delegacije so v dolgem I zveze FLRJ, ki je te dni zase-1 pozornost razvijanju socialistič: ne demokracije ter se boriti proti vsem pojavom, ki bi rušili ta načela s katere koli strani. Zlasti je potrebno izvesti tesno sodelovanje med kmečkimi delovnimi zadrugami in kmečkimi zadrugami -splošnega tipa pri tistih vprašanjih, ki zao'e-vajo vas kot celoto. Kmečki delovne zadruge bodo postale močna socialistična gospodarstva s tem, da bodo razširile in dvignile kmetijsko proizvodnjo oziroma nadalje razvijale poljedelstvo, živinorejo, perutninarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, vrtnarstvo, čebelarstvo itd1. Sleherni zadružnik mora poznati pomen tega vprašanja ter biti prežet z zavestjo o svojih obveznostih do svoje socialistične domovine. I R. STANISAVLJEVIC Vedno večji ameriški pritisk na države atlantskega pakta V novo nstanovljonem stalnem glavnem odboru bo izvršilna oblast v ameriških rokah - Marshallov načrt se bo raztegnil še na Kanado in Združene države Amerike LONDON 18. — Ob zaključ-l listično vojno. Nato omenja po ku konference tako imenovane; ročilo, da so sklenili^imenovati Višinski ponovno spi Tiyp Liea MOSKVA, 18. — Lanes je Višinski spel sprejel glavnega tajnika OZN Trygve Liea, v tem tednu, odkar ie Lie v Moskvi, je imel že 4 razgovore s sovjetskim zunanjim ministrom. Poleg dveh razgovorov, ki sta jih imela Višinski in Lie na ministrstvu za zunanje zadeve, je Višinski priredil kosilo na čast Liea in, prisostvoval razgovorom, ki jih ie imel Lie s Stalinom. Sinoči je Trygve Lie odklonil podrobne izjave o sovjetskem stališču do vprašanj, o katerih se je razgovarjal v Moskvi. Zahodni novinarji v Moskvi mislijo predvsem, da bo Lie predložil voditeljem zahodnih držav konkretne predloge sovjetskih voditeljev. Glavni tajnik OZN je razen tega izrazil upanje, da bo kriza med Vzhodom in Zahodom v OZN lahko rešena še pred septembrskim zasedanjem glavne skupščine OZN. Lie je namreč izjavil, da je pri vseh državnikih. s katerimi je imel razgovore, »opazil dobro voljo in splošno željo za mir«. Zahodni krogi v Moskvi opozarjajo predvsem na obisk kitajskega poslanika Vančahsjanga, člana CK kitajske KP pri Trygve Lieu. Mislijo, da je ta obisk v zvezi z vprašanjem kitajskega predstavništva v OZN. Eo tiskovni konferenci je Lie odšel na norveško poslaništvo, kjer je upravnik poslov priredil sprejem. Potrjujejo, da bo jutri ob 3.30 zjutraj pp krajevnem času Lie letalom odpotoval v Pariz. Informacijski urad OZN poroča. da je sestanek med Try-gvp Lieom in Višinskim trajal pol ure Vendar niso v tej zvezi izdali nobenega drugega poročila. ga atlantskega sveta so izdali poročilo, iz katerega je razvidno da se države atlantskega pakta odrekajo svoji suvereno-sti tako na vojaškem področju kakor tudi glede gospodarske in finančne politike. Poročilo pravi, da je bila na vojaškem področju sprejeta strateška zamisel pakta jn da je bil določen ((obrambni načrt« ter da se pripravila odgovarjajoči proračun za potrebne vojaške sile. Bodoča naloga pa je te načrte izvesti z novimi ukrepj «za skupno uspešno obrambo, za razdelitev linančilin bremen ter za prilagoditev in razvoj potrebnih sil«. Svet bo zato moral: a) preučiti povezanost posameznih pripravljenih programov za pripravo ob. rambnega načrta v atlantski coni ter zajamčiti koordinacijo dela obrambnega, gospodarskega in finančnega odbora ter vseh organizmov atlantskega pakta; b) priporočati vsem vladam potrebne ukrepe, da se zajamči uveljavitev teh načrtov; c) posvetovati se o političnih zadevah skupnega interesa v okviru pakta; d) preučiti morebitne nove ukrepe' upoštevajoč delo obstoječih organizmov. Za uspešnejše delovanje sveta bo vsaka vlada imenovala svojega namestnika. Ti namestniki bodo izbral; stalnega predsednika Namestniki bodo sestavljali stalni organizem, ki bo sestavljen iz osebnosti, ki jih bodo določile prizadete vlade. Predsednik bo imel med drugim tudi nalogo voditi delo tega organizma V končnem poročilu pa zatrjujejo, da ostanejo vlade dvanajstih atlantskih držav zveste načelom listine Združenih na-rodov in da je njihova akcija sestavni del naporov za ohranitev miru. Nato ponavljajo trditev, da je za ohranitev miru potrebna »primerna vojaška obramba«. Nato prav; poročilo, da so sklenili ustanoviti s skupnimi silami «obrambni sistem z najmodernejšim orožjem, ki naj bj jih obvaroval pred vsakršnim napadom«. Običajne fraze, ki skušajo z njimi prevarati javnost in opravičiti svoje priprave za napadalno imperia- namestnike in se zedinili o nji. hovem delu ter da so odobrili navodila obrambnemu gospodarskemu in finančnemu odboru za njihovo bodoče delo. Vprašanje vojaških sil in vprašanje potrebnih finančnih kreditov se morata preučiti kot en sam problem. Svet je tudi ugotovil, »da so skupni viri držav atlantskega pakta _ zadostni in da s tem ne bo oškodovan gospodarski in socialni napredek teh držav«. Glede tega Pa je znano, da obstajajo precejšnja nasprostva. ker So posamezne države vztrajale na tem, nai se da predvsem prednost njihovi gospodarski obnovi, ki bo sedaj še bolj ogrožena. Svet priporoča dalje, naj posamezne države daio svoi do; prinos «za medsebojno pomoč pri razvoju potrebnih sil«, ter ugotavlja, da je treba »na čim bolj ekonomičen in uspešen način izkoristiti sile in material, s katerim razpolagajo države atlantskega pakta« ter poziva vlade, naj mislijo na ustanovitev kolektivnih sil ter naj hkrati upoštevajo potrebo nacionalnih sil potrebnih za obveznosti izven področja Severnega Atlantika. Končno 3e atlantski svet ustanovil odbor Severne, ga Atlantika za trgovinsko mor-narico, v katerem bodo zastopane vse prizadete države. Veliko važnosti bo, kdo bo predsednik ’ novega organizma, ker bo ta imel praktično vso izvršilno oblast. Nobenega dvoma ni, da Američani ne bodo prepustili te vloge komu drugemu in do sedai se navajajo razne ameriške osebnosti za to mesto, kakor n. pr. Eisenhotver, Harriman in Lewis Douglas Amerika b0 s tem imela v svojih rokah izvršilno oblast v atlantskem paktu, tako da bo lahko še bolj avtoritativno da jala navodila in ukaze svoiim satelitom. Zato da b0 tudi vsp gospo-darstvo atlantskih držav čim tesneje povezano z ameriškim oborožitvenim načrtom, je na konferenci Acheson poudarjal «veliko važnost odnosov, ki >p" daj obstajajo med organizacijo za evropsko obnovo in ZDA«. Tako pravi nadaljnje poročilo, ki so ga nocoj objavili, Ache- son je izjavil, da v ZDA sedaj preučujejo vprašanje nadaljnjega zanimanja ZDA za Evropo, ko bo leta 1952 prenehal delovati Marshallov načrt. Kanadski zunanji minister je javil da ima tudi Kanada interes pri preučevanju tega vprašanja. Zunanji ministri Francije ln Velike Britanije so se izrazili, naj bi omenjena organizacija ((povabila Kanado in ZDA, naj bi uvedli praktične odnose s to organizacijo, tako da bi se ti dve državi vključili v Marshallov načrt«. V londonskih krogih smatrajo, da pomenijo te izjave, da bo Marshallov načrt ver-jelnu podaljšam preko leta 1952 in v tem primeru bo-to države atlantskega pakta in Marshallovega načrta neposredno povezane. Po končani konferenci ie Acheson govoril o sklepih kon. ference in dejal, da so ministri atlantskega pakta pripravljeni ((izrabiti v-sako priliko, da pride do trajnega pomlrjenja v mednarodnih odnosih; dokler pa ne bodo nekatere države pripravljene sodelovati v pogojih enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja, smatrajo, da je za ohranitev miru potrebna organizacija primerne vojaške obrambe«. Nato je naštel vse ukrepe, ki so jih' sprejeli za «obrambo miru«. Pač svojevrsten način naporov za ohranitev miru, Ki spominja na Mussolinijevo «pax romana«, v imenu katere so njegove fašistične horde pobijale in požigale po Balkanu in po Afriki in daleč po Ukrajini, Kakor Acheson, tako sta tudi Bevin in Schuman slovesno zatrjevala, da je bil edini namen konference ((ohranitev miru«. »New York Times« pa že ugotavlja velike težkoče. ki jih bo treba premostiti za izvedbo ameriškega načrta, ki so ga morale ostale države v Londonu sprejeti. List pravi, da zahteva ta načrt zelo velike žrtve glede suverenosti in tudi «veliko zaupanje in voljo atlantskih držav«. Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije so danes razpravljali tudi o vprašanju mirovne, pogodbe z Av- mogoče podpisati to pogodbo zaradi sovjetskega stališča«. Izjavljajo, da so pripravljeni napraviti »vse potrebne koncesije«. Ce Pa ((kljub njihovi želji ne bo podpis pogodbe mogoč, bodo tri zahodne države znatno znižale okupacijske stroške v Avstriji, ne da bi znižale svoje okupacijske sile«. Glede tega pa bodo objavili jutri P°' drobnejše poročilo. Sicer pa je že na podlagi dosedanjih navedb jasno, da tudi zahodne države nimajo nobene resne volje, da bi prišlo do sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo, ker jim je na tem, da tudi. v Avstriji ohranijo svoje vojaške baze. uersKa suobona 11 flrj BEOGRAD, 18. — Verska svoboda, katero, jamči jugoslovanska ustava, se dosledno izvaja, kljub nasprotnemu zatrjevanju reakcionarnega tiska in propagande o nekakšnem omejevanju verske svobode Točno kakor v ZDA in v večini evropskih držav tako je tudi v Jugoslaviji cerkev po ustavi ločena od države. Odnosi med cerkvijo in državo pa so urejeni. V okviru zvezne vlade in vlad ljudskih republik delujejo verske komisije, ki u-rejujejo odnose med državo ir> vsemi priznanimi cerkvami. V LR Sloveniji n. pr„ ki je kom-patno naseljena s katoliškem Življem lahko škofje svobodno opravljajo svoja opravila; birmo, izdajajo pastirska pisma in nemoteno vzdržujejo zveze * podrejenimi duhovniki in. isto '.ako z Vatikanom preko njegovega diplomatskega zastopnika V Beogradu. Cerkve so stalno odprte, verski obredi v njih se pa nemoteno vršijo. Verouk v slovenskih šolah in v nižjih razredih gimnazije je fakultativen predmet, katerega poučujejo duhovniki. Poučevanje verouka v šolah je prepovedano samo onim duhovnikom, hi »o se kompromitirali s svojim sodelovanjem z okupatorjem in protiljudskim delom, V društvu katoliških duhovnikov LR Slovenije je včlanjenih preko 50 odst. slovenskega duhovništva. Katoliška cerkev pa izdaja svoje tri liste, od katerih se eden tiska v 30 tisoč izvodih. Na teološki fakulteti ljubljanske univerze/kakor tu. di na ostalih fakultetah in visokih šolah države, se predavanja vršijo popolnoma svobodno. država pa plačuje njihove profesorje, V organih oblastj pa slovenski narod izbira patriotske duhovnike. Eden od teh Jože Lampret je bil na zadnjih volitvah izvoljen na Usti Ljudske fronte za poslanca ljudske skupščine FLRJ. Varnostni svet OZN se sestane 24. t. m. LAKE SUCCESS, 18. — Varnostni svet se bo sestal 24. maja pod predsedstvom stalnega francoskega delegata pri OZN Jean Chauvela. Svet bo preučil priporočilo glavne skupščine za imenovanje nekega posrednika pri zadevah, ki jih obravnava svet. BAGDAD, 18. — Iraške oblasti so odredile, naj porušijo jez v Daudiahu, 23 milj severno od Bagdada, da bi tako rešili prestolnico pred nevarnostjo poplav. Reka Tigris je namreč zelo narastla. G SARAJEVO, 18. — V bližini Sarajeva so arheologi izkopali velik mozaik iz prvega stoletja našega štetja. Površina mozaika znaša 50 kv. metrov. mol BEOGRAD, 18. — Stojan Deti is, ravnatelj radiološkega inštituta V Beogradu je ha znanstveni konferenci jugoslovanskih radiologov imel predavanje o pouku radiologije na jugoslovanskih univerzah. Govoril je tudi ravnatelj radiološkega inštituta v Zagrebu Milan Smokvina, ki je poudaril zasluge radiologije in njene uspehe v Jugoslaviii. BEOGRAD, 18. — Narodno gledališče v Sarajevu je z uspehom predvajalo premiero nove drame jugoslovanskega književnika Branka Čopiča -((Major Fajk«. Sedaj tu-di filmajo to dramo. Društvo novinarjev Hrvatske: ZAC-REB. — Ob S. obletnici izhajanja vašega lista, ki se odločno bori za pravilno rešitev tržaškega vprašanja in boljše življenje delavcev Tria-škega ozemlja, novinarji Ljudske republike Hrvatske združeni v svojem društvu, pošiljajo vsem članom uredništva «primorskega dnevnika» najtoplejše čestitke izražajoč jim svojo solidarnost z njihovo borbo in želeč jim čim več Uspehov DRUŠTVO NOVINARJEV HRVATSKE «Nova Gorica»: POSTOJNA. — Ob 5. obletnici izida prve številke vašega dnevnika vam želimo obilo uspeha, da bi se še nadalje, kakor doslej, vztrajno borili za zmago resnice nad komin-formističnimi in imperialističnimi lažmi, za nadaljnje poglabljanje bratskih vezi med Italijanskim in slovenskim ljudstvom na Tržaškem ozemlju. Kličemo vam: borite se vztrajno, ker resnica je ucl na~ ši strani in bo zmagala! UREDNIŠTVO «NOVE GORICE« Izvršilni odbor ASIŽZ: Izvršilni odbor ASI2Z pošilja s svoja prve seje v imenu vseh antifašističnih žena Tržaškega ozemlja tople in borbene pozdrave dragemu »Primorskemu dnevniku# ter mu ob njegovem petletnem jubileju iskreno čestita, »Primorski dnevnik# je veren glasnik naše borbe in slo-vansko-italijanskega bratstva, ki je osnovno politično in organizacijsko načelo tudi naše vseskozi napredne ženske organizacije, ki se v svojih vrstah neumorno bori za zmago resnice, ki mora zopet postati svojina celotnega demokratičnega gibanja pri nas in v svetu, ker je od nje odvisen napredek in mir človeštva. V svoji trdi borbi proti kle-rofašistični reakciji in komin-formističnemu izdaja'stvu ter v svoji težki nalogi vzgajanja vaših žena v politični razgledanosti in prosvetljenosU, ima ASIZZ v «Primorskem dnevniku# najboljšega pomočnika in tolmača svojih teženj. Globoko je prepričana, da jo bo kot tak vedno spremljal. IZVRŠILNI ODBOR ASIZZ t- * * Gornji pozdrav nam je s šopkom krasnih rdečih vrtnic pri- nesla posebna delegacija izvršilnega odbora ASIZZ včeraj popoldne v naše uredništvo ter našemu uredniškemu kolektivu izrazila tudi ustno svoje čestitke in želje za uspešno delo v bodočnosti. Zveza partizanov: Ob 5. obletnici vašega lista pošilja glavni odbor ZVEZE PARTIZANOV STO-ja svoje borbene pozdrave. »Primorski dnevnik# je bil od prvega dne svojega izhajanja dosleden branitelj pridobi. tey narodno-osvobodilne borbe ter pravic demokratičnega gibanja na našem ozemlju. Dosledna in neomajna borba »Primorskega dnevnika# v obrambi interesov slovenskega življa in vsega delovnega ljudstva, je najboljše jamstvo za nadaljnji uspešni razvoj demokratičnega gibanja ter za borbo zoper laži in klevete reakcionarnega in kominformistič-nega časopisja. Ob tej priliki glavni odbor ZVEZE PARTIZANOV STO-ja obljublja vso svojo moralno pomoč v borbi za zmago resnice, za katero se tako dosledno bori »Primorski dnevnik# GLAVNI ODBOR ZVEZE PARTIZANOV STO «Istrski tednik »: Ob 5. obletnici vašega vztrajnega in plodnega dela vam pošiljajo uredniki in sotrudniki ((ISTRSKEGA TEDNIKA» v Kopru iskrene čestitke in bor. bene pozdravel Prepričani smo, da bo ePri-morski dnevnik» tudi v bodoče z uspehom vodil slovensko delovno ljudstvo na Tržaškem ozemlju, branil njegove pravice in obenem tudi pravice tržaškega demokratičnega prebivalstva na splošno. Želimo, da bi tudi vaša bodoča delavnost dala prav tako obilne plodove, kakor vaša borba V preteklosti. UREDNIŠTVO »ISTRSKEGA TEDNIKA# IV. okraj OF: Odbor OF IV. okraja pošilja v imenu vsega svojega članstva svojemu časopisu iskrene Čestitke ob jubileju 5. obletnice njegove ustanovitve. Istočasno izraža Željo, da se ta naš edini slovenski napredni dnevnik v coni A Tržaškega ozemlja vztrajno bori za pridobitve narodno-osvobodilne borbe, to je za pravice vsega delovnega ljudstva in demokracije sploh, kakor se je boril do sedaj! ODBOR OF IV. OKRAJA Izjave predsednika Zveze Madžarov v LR Hrvatski Madžari v Jugoslaviji uživajo vse narodnostne in druge pravice Letalska nesreča na Azorih LOUSIANA, 18. — Po nepotrjenih poročilih o letalski nesreči, ki se je pripetila prejšnjo noč na Azorskih otokih, je izgubilo življenje 16 ljudi. Treščil je bombnik «B 29» z letalske baze v Bargsdale v Louisiani v ZDA. Letalo je trečilo, ....______ - ____ - ko je hotelo zasilno pristati v strijo ter so izjavili, 1 z£' 1B' - Tržaški S>jo i' kl, ie odpotoval 2* kMVa na?j?, JuR<>slaviji, je Hch ?r‘h , 0Pa v Zagrebu, kpdiM doživel velik javnosti, Zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj je v svojem govoru pred odborom za zunanje zadeve Ljudske skupščine’ FLRJ govoril o trpinčenju in poniževanju diplomatskir,-predstavnikov FLRJ v deželah Vzhodne Evrope In med drugim dejal: Vlada FLRJ je vztmjno opozarjala vlade vzhodnoevropski n držav na nedostojne diskriminacijske ukrepe proti našim pr a-stavnikom, vztrajno je protestirala prot i tem in podobnim ukrepom in zahtevala nai Wi-valrui in žaljiva praksa pre- ” Toda vlade vzhodnoevropskih držav ne le da niso opustile podobnih ukrepov, marveč so še naprej poslabševale diskriminacijski režim .Proti diplomatskim predsUi L. i„ našim predstavnikom r° sebno. V Albaniji Albanska vlada je zadnje ča sc preko svoj ih organov s posebno grobimi, žaljivimi in P niževalnimi ukrepi do skru no-sti zaostrila že tako nedopusten režim pritiska, terorja in diskriminacije nasproti poslaništvu FLRJ v Tirani. AV an-ska vlada je malone dve let da skrajnosti otetk-čala prepuč--vala in onemogoč ili delo jugoslovanskega predstavništva u Albaniji. Tako so na primer naše predstavnike javno jn ne-p/rikrito kontrolirali in spi'em Ijall policijski organi, ki 50 jim grozili, jih vsak dan tudi po večkrat legitimirali, izzivali in zasmehovali na ulici. Poslaništvo FLRJ v Tirani noč in dan blokira policija, ki ie. postavila stalno opazovalnico ngsproti sa- lz govora Edvarda Kardelja v odboru za zunanje zadeve Ljudske skupščine FLRJ Trpinčenje diplomatov FLRJ v državah Vzhodne Evrope Vlada FLRJ bo proučila nove ukrepe za zaščito svojih predstavnikov pred trpinčenjem in poniževanjem mega poslaništva. Policijski organi so vdirali v stanovanja naših uslužbencev, na nekatere pa so celo merili z orožjem. S povsem izmišljenimi in lažnimi obtožbami je albanska vlada zahtevala, naj vrsto naših pred stavnikov in uslužbencev odpokličemo iz Albanije. Zadnje dni je šikaniranje in maltretiranje naših, diplomatskih predstavnikov {n uslužbencem v Tirani doseglo višek. Tako je letos U- maja skupina 10 policajev in višjega agenta v 10 minutah večkrat l-gltimira-la odpraunika poslom FLRJ in nekega diplomatskrg 1 uslužbenci od katerih ie zahtevala, naj pojasnita, zakaj se mudita v mestu in kam sta namenjena. Višek teh ukrepov, kakor je bilo ie objamlj-no v noti zunanjega ministrstva FLRJ z dne 13. mad, je nema dra-tična omejitev svobode gibanja ugo-slovanskih predstavnikov in uslužbencev v Albaniji 7. novo omejitvijo je bimanje ju-goslovmskrga dipl matskega o-sebja praktično omejeno na mesto Tirano. Albanska vlada je 13. maja t l brez utemeljitve zahtevala, naj odpokličemo še drna naša uslužbencu poslaništva FLRJ v Tirani. Vsa ta in prej omenjena dej-stma o nedostojnih diskriminacijskih ukrepih in korakih albanske vlade proti poslan-šivu FLRJ v Tiram še enkrat d:ka-zujejo. da, je njihov cilj, razen namernega poslabšanja odnosom in napetosti med obema državama, v tem. da bj poms-m onemogočili sleherno delo in poslovanje našega predstavništva m Tirani in da bi praktično onemogočili, bivanje predstavnikov v Albaniji. V Bolgariji Tudi -■ drugih državah Vzhodne Evrope ukrep< protj jugoslovanskim predstavništvom niso bistveno drugačni, Tudi i-Bolgariji so umedli pos -bcn diskriminacijski režim proti jugoslovanskemu predstavništvu. Clans jugoslovanskega veleposlaništva javno spremljajo, izzivajo in jim aroze z besedami m orožjem policijski organi, •> njihovi navzočnosti in ob blagohotni asistenci pa klavrnP pe ščice dezerterjev iz naš- države naše predstamnike izzivijo in napadaj o. Veleposlaništvo FLRJ v Sojiji bolgarske oblash periodično na najbolj grob način policijsko blokirajo. Bolgarska vlada je na diskrimina- cijski način omejila bivanje naših predstavnikov in uslužbencev. Posebno grobo so bolgarske policijske, oblasti nastopile proti vsem tistim, ki so na dan volitev poslancev Ljudske skupščine FLRJ prišli na veleposlaništvo izpolnit državljansko in pratriptično dolžnost. V ČSR Diskriminacijski režim, ki so mu podvržena predstavništva FLRJ na Češkoslovaškem, sc je zlasti poslabšal zadnje čase. Ri-zen nenehne, neprikrite policijske spremljave in terorja nad našimi predstavniki in uslužbenci veleposlaništva ter st n> vanj naših predstavnikov v Pragi jn konzulata v Bratislavi. legitimiranja in celo telesnih preiskav obiskovalcev naših predstavništev, preprečena-nja sprejemanja jugoslcm inskega tiska za sama predstavništva itd. so začeli češkoslovaški varnostni organi aretirali naše diplomatske, konzul irne in druge uslužbence. Tako so češkoslovaške oblasti 26 ncvem'ra 1949 brez utsmeljitm? aretirale delegata Trans juga Zvonimiia 7'omiča, pozneje pa še nekaj jugoslovanskih predstavnik'..-' in uslužbencev. Posebno huda kršitev vseh običajev in prakse je, da češkoslovaške, oblasti našim diplomatskim, konzularnim in drugim uslužbencem nočejo dati vizumov Vizume odklanjajo Za diplomatske in uradne . potne liste. Češkoslovaške oblasti so šle tako daleč, da so m sem tistim, ki so čakali, na vizume odrekle živilske nakaznice, čeprav so jih nasilno zadrževali na Češkoslovaškem s tem, da jim niso dali vizumov. Razen tega so češkoslovaške oblasti zahtevale, naj zaprosijo za wi-zume za diplomatske in uradne potne liste preko notranjega ministrstva, čeprav melja za msa druga predstavništva praksa, da jim izdaja takšne vizume Zunanje ministrstvo. V drugih državah Vzhodne Evrope Tudi m drugih državah Vzhodne Evrope se položaj naših predstavništev ne razlikuje od položaja v Bolgariji. Romuniji, Albaniji m CSR. Navedel sem primere samo za te tri države kratko in malo zato, ker je trenutno stanje v teh državah najbolj žalostno. Drugače Pa se vloge tudi p tem oziru menja- jo, kakor se menjajo v vsej protijugoslovanski politiki vzhodnoevropskih držav. Zdaj e-na, zdaj druga izmed teh držav ima «vodilno mlogo» oziroma »tekočo nalogo« p provokacij-ski akciji proti Jugoslaviji. — Maltretiranje naših diplomatov je seveda samo element v takšnih agresivnih ((kombiniranih akcijah#. Pri tem je treba poudariti, da organizirajo takšne ukrepe ljudje, ki imajo hkrati polna usta miroljubnosti in obtoževanja vojnih, hujskačev. Vsakemu poštenemu človeku pa je že zdavnaj očitno, da bi morali predvsem komtnformov-ski organizatorji razrAih mirovnih akcij napraviti izpit iz miroljubnosti na vprašanju odnosov vzhodnevropski vlad nasmoli Jugoslaviji ali vsaj na vprašanju količkaj omembe vrednega spoštovanja najosnovnejših diplomatskih oblik, če že volja jugoslovanskih narodov zanje nič ne pomeni. Sedanjih njihovih ukrepov v tem o-ziru pa ne moremo označiti drugače kakor ukrepe, ki ne koristijo miru, marveč sodijo V arzenal vojnih hujskačev. Dovolite mi. da v.am v tej zvezi prikličem v spomin besede tovariša Tita, ki jih je ne- davno izrekel na zasedanju niževanjem#. Ljudske skupščine: »Vlada FLRJ z obžalovanjem ugotavlja, da zaradi vztrajnega sovražnega stališča ZSSR jn dežel ljudske demokracije nasproti FLR Jugoslaviji sploh ne more vplivati na zboljšanje odnosov s temi državami». To obžalovanje je tem večje, ker vlada in narodi naše nove Jugoslavije še vedno goje simpatije do narodov teh držav in neupogljivo žele. da bi imeli s temi državami vsaj kolikor toliko znosne normalne odnose. S tega me.sta lah^o rečem v imenu vlade in v imenu narodov FLRJ, da niti vlada, niti narodi Jugoslavije ne goje nobenih sovražnih čustev nasproti tem državam, da. niti vlada, niti narodi Jugoslavije ne v minulosti ne zdaj niso storili proti tem državam ničesar, kar bi moglo oskruniti ime naše socialistične domovine. Vse, kar so nam doslej v tei smeri očitali in trdili na razne načine voditelji teh držav, ie popolnoma neresnično in izmišljeno. to je zgodovinska sramota, ki bo padla na tiste ki so nas hoteli na razne načine očrniti. To je, tovariši in tovarišice ljudski poslanci, bistvo politike, ki jo vlada FLR Jugoslavije še nadalje uveljavlja nasproti vzhodnoevropskim državam, in v tem smislu se bo borila za normalne diplomatske odnose s temi državami. Hkrati pa je treba poudariti, da ni voljna brez konca in kraja prenašati maltretiranja naših diplomatskih uslužbencev v teh državah in da bo primorana proučiti tudi nekatere nove ukrepe, da bi zaščitila predstavnike pred takšnim maltretiranjem in po- Beli Manastir in v Zagrebškem okrožju imamo tudi prvo našo scdemletko. Danes ima 80 tisoč Madžarov, ki živi na Hrvat-skem, in sicer okrog Bjelovara, v Baranji, v okrožju Beli Manastir, najširše možnosti raz-vojas- «Kot dokaz svobodnega življenja Madžarov v LR Hrvatski in pravic, ki so jih pridobili v naši novi socialistični domovini, je dejstvo, da je veliko Madžarov članov raznih organov ljudske oblasti in množičnih organizacij. Dejansko sodelujejo voditelji ngše narodne manjšine V Ljudski fronti, na sodiščih, v krajevnih in okrajnih ljudskih odborih in celo v Saboru LR Hrvatske ter v Zvezni skupščini FLRJ. To dokazuje, da imajo v novi socialistični domovini vse narodne manjšine socialne, politične in kulturne pr.avice». «Zveza Madžarov v Vojvodini, kjer je tudi še močnejša madžarska narodna manjšina, pa n.am nudi številne knjige v madžarskem jeziku, katere izdaja madžarska književna založba v Subotici«. Tako življenje torej nudi Titova Jugoslavija svojim narodnim manjšinam. S svojo narodnoosvobodilno borbo so jugoslovanski narodi priborili svobodo tudi drugim narodom, ki žive v mejah socialistične Jugoslavije. lllediunodni Spoti Drugo kolo lekem za Davisov pokal se je pričelo DUBLIN, 18. — Danes se je Pričelo tekmovanje v drugem kolu med Irsko in kneževino Monaco. Irska je prt)i dve Igri dobila in tako vodi z 2:0. Skoraj gotovo si bo priborila v dvoboju zmago in se plasirala za tekmovanje s Poljsko v tretjem kolu. >» * * PARIZ, 18. — Zaradi hudega naliva so preložili na jutri pričet ek teniškega dvoboja Za Davisov pokal med Francijo in Švico. $ $ * LUGANO, 18. — sAtalantas iz Bergama je odigrala nogometno tekmo z Luganom neodločeno 1:1. Prva seja novoizvoljenega izvršilnega odbora ASIŽZ PREMIERA „TARTUFFA" V ŠKEDNJU PRAVILNA POT N Naše žene odločno zavračajo pajettovsko politiko komintbrmistov kakor tudi potuhnjenost ,.Demokracije”, ki soglaša s pošiljanjem slovenskih otrok v italijanske kolonije Včeraj ob 9 dopoldne se le sestal novoizvoljeni izvršilni odbor ASIZZ k svoji prvi seji. Izičrtpno analizo o politični situaciji je podala predsednica tov. Alma Reschitzova. Prikazal^ je, kako je govor poslanca Fajette razkrinkal do zadnjega pravo bistvo vidalijevstva. «Na. ša politična linija je bila popolnoma pravilna«, je rekla, «in naše delo je našlo svoje potrdilo. Največji eksponent lokalnega korninformizma Vi-dali kroži sedaj po Italiji in išče podpore. Ni dobro poznano razdiralno delo, ki ga je opravil v tržaškem demokratičnem gibanju. Značilno je pismo Enotnih sindikatov Delav ski zbornici, da bi skupaj protestirali zaradi jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja. Onj seveda ne morejo razumeti, da je tam oblast v rokah ljudstva, da se je ljudstvo za to ciblast borilo in da je ne bo nikoli izpustilo iz rok. Hočejo prikazati, da je ljudstvo na jugoslovanskem področju Tržaškega ozemlja pod fizičnim in moralnim pritiskom, toda me, ki sodelujemo s tovarišicami jz jugoslovanske cone, dobro poznamo tamkajšnje dejansko stanje.« Ko je omenila provokacije na bloku, je rekla, da bo ljudistvo iz Istrskega okrožja na vsako provokacijo odgovorilo tako, kakor je treba. Kominformistižna frakcija A SI2Z je smatrala za umestno, da po dveh letih apelira na žene z jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja. Njen apel je seveda padel v prazno, ker so žene že izbrale svojo pot, od katere jih ne bo mogel nihče odvrniti. Najboljši odgovor na vse to je naš prvi maj. Tam smo srečali ljudi, ki jih že dve leti nismo videli, kar je znak, II. kongres ZAM bo 25. junija 25. junija bo kongres Zveze antifašistične mladine, na katerega se mladina Tržaškega ozemlja z vsem navdušenjem pripravlja. V četrtek H- *■ m. so imeli predstavniki mladine iz Trsta in jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja svojo sejo, na kateri so razpravljali o sedanjem položaju na našem ozemlju, o nalogah, ki jih mora izvršiti antifašistična mladina in seveda tudi o pripravah Za kongres, do katerega nas loči le še malo časa. Antifašistična mladina Tržaškega ozemlja hoče na svojem kongresu pokazati svoje uspehe, ki jih je z marljivim delom dosegla v času po objavi zloglasne resolucije ln-formbiroja. Dokazati hoče, da jo razbijaške metode kom-informistične mladine niso mogle odvrniti od resnične da ljudstvo spregleduje in da se v vse večjem številu odvrača od lažnive in izdajalske kom-informistične politike. Naša organizacija je prav na prvi maj dobila prehodno zastavico, ki nam mora biti spodbuda za naše nadaljnje delo. Kominforjnisti se nad vSl- radi zaganjajo prav v nafto organizacijo. Danes so sklicali sestanek, na katerem bodo razpravljali o delu komunistk v masovnih organizacijah, kar nazorno kaže na njihove organizacijske slabosti, ki jih skušajo na ta način premagovati. Tovariši iz Piemonta so nam pripovedovali o delu UDI-ja in njegovih pomanjkljivostih. Komunistična partija Italije je pač v pogledu tržaškega vprašanja prežeta z nacionalizmom in visoko, dviga zastavo italijanskega šovinizma in imperializma.,. . Govoru tov. ■ Reschitzova je sledila zanimiva diskusija. O-glasila se je najprej podpredsednica tov. Metlika iz Novega grada. Povedala je o-pismu, ki ga je Vidalijeva frakcija naslovila na neko družino, naj se ne udeleži volitev, in če s;e jih udeleži, naj pusti prazno glasovnico. V tej družini so se vidalijevci temeljito zmotili in tako je prišlo pismo tudi v njene roke. 2ene Istrskega okrožja so take provokacije zavrnile z udeležbo na volitvah, ker znajo ločiti dejstva od praznih besed. Tovarišica Crollini je v svojih besedah podčrtala, da je štirideset do petdeset tisoč ljudi mesečno potovalo z jugoslovanskega ozemlja v Trst. Vsi ti ljudje predstavljajo delovno silo, ki je za ljudsko oblast izgubljena. Ljudska oblast ni mogla dopuščati, da se to dalje dogaja, ker delovno silo potrebuje doma in od tu izvirajo opravičene omejitve pri prehodu preko bloka. Tovarišica Slugova je povedala, da je glavna parola Vidalijevih celic «1-talija«, »Združimo se s Komunistično partijo Italije«, pravijo, #in z njo vred pričakujmo pomoči Rdeče armade«. Trva-rišica Prosenov?, iz tvornice Ilva je pripovedovala, kako se delavci vse bolj zavedajo, da so Enotn; sindikati zvodeneli in kako ugotavljajo, da .'.o «babi-ciani« edini, ki še vodijo resno borbo za interese delavstva. Obširnejše poročilo organizacijske strukture ASIZZ je podala tovarišica Marica Škabar jeva za anglo-ameriško področje Tržaškega ozemlja, Za jugoslovansko pa tovarišica Milka Cebronova. Vse tovarišice so izrazile potrebo po čim tesnejših in večkratnih stikih s DELAVCI ! Danes ob 19.43 bo oddajal radio jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 m «Izkazničarski sindikalizem v Trstu: Pogovor z delavci iz velikih tovarn« tov. B. Petronia. tovarišicami jugoslovanskega področja Tržaškega ozemlja. Poročilo o počitniških kolonijah je podala tovarišica Groz-dana, nakar je tovarišica Kosovelova poudarila, da list »Demokracija« ni našel niti ene besede, s katero bi obscdil raznarodovalne namene s sloven- skimi otroki v kolonijah, ki jih pripravljajo leto s v Italiji. O kolonijah, ki jih pripravljajo na jugoslovanskem področju Tržaškega .ozemlja, je govorila tov. 2iva. Tudi letos bodo poslali veliko število otrok v Slovenijo, v Istrskem okrožju pa so pripravili letovanje otrokom jz jugoslovanskih republik, j Tovarišica Ema Starčeva se je v diskusiji dotaknila problemov slovenskega gledališča, ki si je utrlo pot tudi v italijansko javnost v istrskih obalnih mestih. Vse tovarišice so sogiasno in z velikim navdušenjem sprejele predlog tovarišice Spele, naj se »Primorskemu dnevniku« čestita k njegovemu jubileju in pokloni šopek cvetja v imenu izvršilnega odbora ASIZZ. V zaključni besedi je tovarišica Marica Skabarjeva poudarila, da se bodo žene z vnemo .lotile vseh nalog, ki jih terja od njih naša borba. . Doklej samo predmestne dvorane za Letos bomo »slabili« tridesetletnico požiga slovenskega narodnega doma v Trstu. (Tistih, ki pa bodo to obletnico zares slavili, pa v Trstu ne manjka. Nekateri si upajo to javno priznati, nekateri pa se razglašajo za protifašiste, a v srcu si mislijo: «Prav so stori-li». Lahko bi. pričeli take imenoma naštevati in lahko tudi rečemo, da so v Trstu ti seda j važne osebe). Pred tridesetimi leti smo torej Slovenci imeli sredi Trsta svoj narodni dom 2 gledališko dvorano in z vsem, kar nam je bilo potrebno za naše kulturno življenje. Vse to nam je fašizem uničil. Danes je oblast v rokah ljudi, ki trde, da niso fašisti. Toda mi Slovenci v ničemer ne opazimo, da bi ti ljudje storili karkoli, da bi nam poravnali škodo, ki nam jo je napravil fašizem. Kot smo že omenili, je tem ljudem vse to, kar je storil fašizem nad/Slovenci, zelo. všeč. Če bi namreč tako ne bilo. bi bilo, že davno rešeno vprašanje gledališke dvorane za naše gle- ..sin isti .k Čeprav so se izkazali kot zvesti hlapci reakcije, jih ta vendarle ne mara v svojo sredo No. takšne brce si res niso pričakovali... Včeraj smo v našem časopisu poročali, da so poslali Enotni sindikati Delavski zbornici pismo, v katerem jo vabijo, da bi pristala na splošno stavko v protest zaradi «terorja» in «nasilja», ki naj bi vladala v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Kot verni hlapci najhujših reakcionarjev, so ti kominformistični izdajalci pričakovali kaj drugačen odgovor na svojo tako »laskavo« ponudbo. Pa kaj bi govorili — naj navedemo samo nekaj odstavkov iz odgovora, ki ga je priobčil včerajšnji «11 Giornale di Trier ste« pod naslovom: «La C.d.L. ha respinto la nuova specula. zione«. Voditelji Delavske zbornice, katerih najzvestejši hlapci Tržaškega ozemlja k Italiji. Vaša konfederacija pa je danes kot v preteklosti naredila ta korak samo na osnovi direktiv Kominforma in po njem po direktivah komunistične partije, ne ozirajoč se na resnične interese ljudstva... Nikomur pa ni nepoznano, da so sedanji voditelji Enotnih sindikatov prav tisti, ki so pred časom z vso odločnostjo in vsemi sredstvi napadali našo organizacijo samo zaradi tega. ker je odkrito protestirala proti «terorju», ki je vladal tedaj kot tudi danes v tisti coni. ...Opirajoč se na ta dejstva ne namerava Delavska zbornica pristati na vaše manevre ter odklanja skupno akcijo, ki jo vi predlagate . . .» Kaj pravijo na ta odgovpr bi želeli postati kominformistič- ■, kominformistični »sindikalisti«? ni «sindikalisti'», rtied' drugim takole odgovarjajo svojim »prijateljem«: « ... Delavska zbornica je vedno podpirala načrt o čimprejšnji in popolni rešitvi problema Trsta ter o povrnitvi celotnega tako imenovanega Ali so pričakovali, da, bo Delavska zbornica drugače spre- Kamnoseški delavci stopili v protestno stavko Lastnik kamnoloma dolžan svojim uslužbencem precejšnje vsote denarja 53 delavcev, uslužbenih v na-brežinskem kamnolomu, je stopilo včeraj v protestno stavko. Kamnoseški delavci iz Nabrežine so sklenili, da bodo s stavko nadaljevali, dokler ne bo borbe za pravice demokratič- delodajalec ugodil njihovim nega ljudstva Tržaškega o- upravičenim zahtevam, zaradi zemlja, temveč da jo njihove podlosti in laži vzpodbujajo k še uspešnejšemu delu p korist borbe za mir in svobodo v svetu, ki jo vodijo vsi miroljubni narodi. čeprav Zveza antifašistične mladine ni mogla vključiti v svoje vrste še vse tiste mladine, ki so jo kominfor-misti s svojimi lažmi in podlostmi odtujili od dela v mladinski organizaciji, ji je vendarle uspelo pritegniti dobršen del te mladine ter jo ponovno vključiti v borbo za najosnovnejše pravice demokratičnega ljudstva našega ozemlja. Mladinci in mladinke, ki se bodo kot delegati udeležili tega kongresa, bodo imeli nalogo začrtati pot, Po kateri bodo čim uspešneje reševali vse pereče probleme ter pomagali voditi borbo za mir in svobodo v svetu. katerih so bili prisiljeni že večkrat stopiti v protestno stavko. Polcžaj kamnoseških delavci jo že precej časa zelo teža . Naši čitatelji se bodo prav gotovo spomnili, da smo že pred častim pisali o njihovih protestnih stavkah, s katerimi so zahtevali od delodajalca, da jim pravočasno- izplača njihove .tedenske prejemke. Namesto da bi se položaj po teh stavkah izboljšal ter bi delodajalec res pričel točn0 izplačevati svoje uslužbence, se je v teku mesecev bolj zaostril. Medtem ko je v začetku gospodar samo neredno izplačeval plače svojim uslužbencem, je pričel kasneje*z raznimi izgovori izplačevanja zavlačevati. Prišlo je do te§a, da so prejemali delavci le nekake pre^-dujme, nikakor pa ne več svojih plač. Delodajalec, ki je ostai svojim uslužbencejn dolžan več milijonov lir, jim se- daj zaostankov noče izplačati, češ da kamnolom ne daje toliko dobička. Tako dolguje marsikateremu delavcu še po več tisoč lir. nekaterim celo do 50-60 tisoč lir. Delavci «o najprej poizkusih s pogajanji, da bi na miren način rešjli to vprašanje. Ko pa so videli, da vztraja lastnik kamnoloma kljub upravičenim zahtevam na svojem prvotnem stališču, so sklenil; stopiti v splošno stavko, ki jo bodo nadaljevali, dokler jim ne bo izplačal vseh zaostankov ter obljubil, da bodo tudi v bodoče premajeli redno svoje plače. Stavka kamnoseških delavcev je vzbudila velik odziv med ostalimi kategorijami tržaških delavcev, ki vedo, v kakšnih delovnih pogojih delajo ti delavci in kakšne so njihove plače. Zato so tejnbolj ogorčeni nad postopanjem lastnika kamnoloma, k, ne izplačuje svojim uslužbencem niti tiste skromne plače, katera bi jim po vseh pravicah pripadala. Sindikalni predstavniki so stopili v pogajanja z lastnikom kamnoloma. Do sedaj pa še nič ne kaže, da bi se stavka v kratkem zaključila. Kdo bo povrnil škodo ki jo lonjerskim in drugim kmetom povzroča vojska Skoraj v vsaki vasi naše okolice se kmetje pritožujejo zaradi velike škode, ki jim jo povzročajo okupacijske čete z vojaškimi vajami. Ni je vaši, ki ne bi v teh petih letih utrpela škode na njivah, travnikih in pašnikih. Niso dovolj opustošenja med vojno, slaba letina, suša in toča, ki vsako leto prizadene er.o ali drugo vas ter gradnja strateških cest, ki odvzame in oškoduje najlepše njive in vinograde. Se vojska pomaga od svoje strani, da ima naš kmet vedno več škode. In to se ponavlja vsako leto. Pretekli teden so lonjerski kmetje z grozo zagledali opustošenje na Hudoletu, kjer ima. jo svoje najlepše pašnike in travnike. Vojaki so imeli svoje vaje, s tanki in konji so vozili vse vprek. Prizadetih je 75 kmetov, škoda pa znaša več mi. lijonov. Veliko škodo so Lonjercem napravile okupacijske vojaške edinice tudi leta 1946., toda do sedaj so le nekateri kmetje prejeli malenkostno odškodnino. Na mestu ni bilo do' sedaj še nobene komisije, da bi ugotovila škodo. Lonjerski kmetje so se obrnili na Kmečko zvezo, ki je napravila že potrebne korake pri merodajnih oblasteh, da zaščiti prizadete kmete. Nujno je. da komisija ugotovi škodo in da se kmetom čim prej izplača primerna odškodnina tudi za škodo prejšnjih let. jela njihovo «hvale vredno ponudbo«? Pa saj jim je vodstvo Delavske zbornice tudi na pretekle ponudbe o skupnih »akcijah« prav tako odgovorilo z odločnim — nel Zastonj je bilo torej vse njihovo kontrarevolucionarno ro-botanie. zastonj zatrjevanje, češ saj smo si sedaj enaki. Zastonj se kominformisti danes trudijo dokazati reakciji, da niso to. za kar jih je ta smatrala, temveč, da so že prav dobri šovinisti ter pripravljeni, če je treba še kakih dokazov o njihovi zvestobi, zaklicati tudi: «Du-ce. tu sei tutti noi«, besede, ki jih je v sto variantah ponavljal njihov Goebbels — Ulisse Lajalo. . Pat,jirpiJcljub vsem tem zatrjevanjem reakcionarni krogi vendarle nočejo odpreti vrat ter jih' sprejeti v svojo sredo, kaj še, da bi jim prepustili glavno vlogo v gonji prot; ljud. ski oblasti v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Niti na um jim ne pade, da, bi sedaj pristali na predlog tistih »sindikalnih voditeljev«, ki so pred Jeti bili polni hvale prav, o razmerah v tistem delu Tržaškega ozemlja, ki je pod jugoslovansko vojaško upravo. Podlež podležu ne verjarne. Kako bodo opravičili kominformistični « sindikalisti « ta svoj «uspeh» pred tistimi maloštevilnimi, ki jim še sledijo? Bo treba že še drugih dokazov, da prepričajo voditelj^ Delavske zbornice o svojih »poštenih« namenih. Kaj če bi spregovorili tako odkrito, kot je spregovoril v italijanskem parlamentu poslanec Pajetta ter bi prenehali skrivati se za frazo o «boljši rešitvi« Tržaškega vprašanja. Morda bi pa ta dokaz le kaj veljal ter b; bili voditelji Deiavske zbornice pripravljeni vsaj na pogajanja. Naj poizkusijo — toda če bodo na tej poti ostali sami. brez delavstva, naj se ne čudijo. Italije in svobode, ki jo njena sedanja vlada obljublja, sj nihče izmed poštenih Tržačanov ne želi. Tega se prav dobro zaveda tudi som Vidali. ki že nekaj dni roma Po Italiji, da bi vcepil v duše italijanskega ljudstva šovinizem in nacionalno mržnjo. Kaže, da je komun i-stičhi partiji prav potrebno, da pošilja v tein trenutku tržaškega šovinista učit italijansko ljudstvo, kaj je po njenem mnenju prava demokracija in svoboda. Tisti, ki so do danes še slepo zaupali podlim besedam ko-minformistov, lahko vidijo, kakšni so pravi nameni teh »revolucionarjev«, dol išče V središču mesta. Tukaj ne more biti nikakega pojasnjevanja in ne opravičevanja — tako je in nič drugače! Velikemu Molieru gotovo ne more biti nevšeeno, ako se duhovitosti njegovih komedij, slišijo tudi z manjših odrov, ki so tudi oddaljeni od velikih centrov. Teda da se to godi, ker nočejo dati dvorane gledališču, ki igra za slovensko prebivalstvo Trsta, je velika sramota, ki pada na ljudi, ki umetnosti ne znajo ceniti, ker jim je šovinizem in narodno zatiranje — najvišja umetnost. Tudi včerajšnja premiera Molie’rovega «Tartuffa», ki je bila seveda zopet v Skednju, je žela kar največji uspeh. Slovensko prebivalstvo Trsta, ki je z vseh strani mesta prihitelo na predstavo, je do zadnjega kotička napolnilo dvorana ter z vel, - im zanimanjem sledilo duhoviti komediji, katero so tako živo in prepričevalno prikazali na odru igralci Slovenskega- narodnega, gledališča. S svojim včerajšnjim nastopom so igralci tega gledališča ponovno potrdili sloves, ki ga u-živajo med slovenskim prebivalstvom Tržaškega ozemlja, katero jih z zanimajemspremlja na vsej njihovi poti umetniškega ustvarjanja. Občinstvo ni štedilo s priznanjem ter je po vsakem prizoru nagradilo igralce z burnim ploskanjem. Ko je bilo igre konec, je bilo,, vsem zal, da nt še dalj trajala tako jim jg ugajala ter jih navdušila. Stara mamica, ki je za nami odhajala iz dvorane, je glasno dejala: Mn takim pridnim igralcem ne dajo dvorane v Trstu? Saj bi jih človek gledal in poslušal kar noč in dan«. Danes bo v. isti dvorani v Skednju ponovitev «Tartuffa» in sicer v spremenjeni zasedbi. Kct Orgon bo nastopil Jože Fišer, kot Dorina Zlata Rodoško-va in kot Loyal Ernest Zega, Elza Barbičeva in Tea Starčeva pa bosta zamenjali svoji vlogi. (Strokovno poročilo o predstavi bo naš list že prinesel). KOLEDAR (^leciaii&če - - 'Jladlo- PETEK 19. maja Celestin, Vitoslava Sonce vzide ob 4.31. zatone ob 19.33. Dolžina dneva 15.01. Luna vzide ob 5.28, zatone ob 122.31. Jutri sobota 20. maja Bernardin, Mildar SPOMINSKI DNEVI 1S69 se je rodil, pesnik in dramatik Anton j Medved. Umrl -ie 12 - marca 1910. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «Ivan Cankar« sklicuje moško pevsko vajo, ki bo danes 19. t. m. ob 20.30 v običajnih prostorih. Prosvetno društvo «S. Kosovel« priredi skupno z OF v soboto 20. t. m. kratko kulturno prireditev. Sporedu sledi zabavni večer. Vabljeni vsi! Odbor prosvetnega društva v Barkcvljah bo imel jutri, v soboto ob 20.30 važno odborovo sejo. Naj nihče odbornikov ne manjka, ker so na dnevnem redu zelo važna vprašanja. DRUŠTVENI SESTANEK PDT Danes 19. t. m. ob 20. uri bo na stadionu »Prvi maj« važen društveni sestanek vseh Članov Planinskega društva v Trstu. Obravnavala se bo bodoča delavnost društva v letošnji pomladno-letni seziji in kasneje. Dobrodošli tudi drugi prijatelji planinstva. Odbor. Za slarše otrok, ki so določeni za okrevališče v Gozdu-Martuljku Starši otrok, ki so določeni za odhod v mladinsko okrevališče v Gozdu-Martulj-ku v Sloveniji, naj pridejo danes 19. t. m. od 9. do 12. ure na sedež ASIŽZ v Ul. R. Manna 29, kjer bodo prejeli točna navodila zaradi odhoda otrok, ki bo v soboto 20. t. m. PODPORNO DRUŠTVO ZA STO Razpis službenih mest ZA UČNO IN UPRAVNO OSEBJE NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Prosvetni urad Zavezniške vojaške uprave razpisuje službena mesta na srednjih in strokovnih šolah s slovenskim uč nim jezikom za učno in upravno osebje. Prošnje je vlagati do vštetega 20. maja t- 1. pri višji šolski upravi v Trstu. Tam se dobijo tudi predpisane tisko vine, v katerih so navedene vse potrebne priloge. PARTIZANI IV. OKRAJA imajo danes v petek 19. t. m., plenarno sejo na sedežu OF v Skednju. Vabljeni vsi člani. Dnevni red je na vabilih. SINDIKALNE VESTI Akcijski- sindikalni odbor in glavni odbor sindikata pekovskih nameščencev imata danes, v petek 19. t. m. ob 18 sejo. IZPITI na slovenskih višjih srednjih šolah Na slovenski trgovski akademiji, učiteljišču in na višji realni gimnaziji s klasičnima vzporednicama bodo privatni izpiti v drugi polovici junija, zrelostni - izpiti pa od tretjega- julija dalje.' Prošnje za vse vrste izpitov za poletni in jesenski rok morajo vložiti privatisti pri ravnateljstvu šole najkasneje do 31.. maja. Pojasnila o prilogah in taksah dobite V tajništvu šole. (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) PETEK 19. 5. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Godba na pihala; 12.30: Wagner: Uvertura k operi «Par-sifal«; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Poje mezosopranistka Sonja Draksler _ nato lahka glasba; 13.45: Ljudska univerza (slov.); 14.00: Igra vaški kvintet; 14.30: Pregled tiska. v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnosti (ital); 17.45: Plesna glasba; 18.00: Športni pregled (ital.); 18.15: Brahmsove komorne skladbe; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Poročila v slov.; 19.45: Sindikalna vprašanja (ital.); 20.00: Uganite kaj igramo (ital.); 20.00: Slušna igra (ital.); 21.30: Lahka orkestralna glasba; 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (slov.); 22.20: Igra študentovski plesni orkester; 22.45: Rossini: Kvartet za flavto, klarinet, rog in fagot; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Ritmična glasba. V časopis zavito mrtvo dete Mlada mati se v 8 mesecih ni zavedla nosečnosti Včeraj ob 18.30 so telefonirali na Rdeči križ, cd keder. so poslali rešilni avto v Ut. Gian Battista Vico. Tam so našli na klopi 28-letno Evfrido D’Aronco iz Ul. Fascoli 16, po’eg nje pa v časopis ovito otroško trupelce, Kasneje je bilo ugotovljeno, da je bil otrok ženskega spola in rojen v 8 mesecu nosečnosti. D’Aronco je bila odvedena v bolnico in pri zaslišanju izpovedala, da je ob 15. uri bila v okolici Sv. Alojzija, kjer so jo popadle poredne bolečine. Kakor je nadalje pri-povedala, je odšla na bližnji travnik in tam rodila mrtvo dete. Zavila ga je v časopis in potem prišla z njim v Ul. Gianbattista Vico. kjer so jo našli uslužbenci Rdečega križa. P’Aroneovo so obdržali v bolnici zaradi nevarnosti izkrvavitve. trupelce pa je bilo predano v preiskavo zdravniški komisiji. Vsekakor pa bo ostala D’Aroncova tudi v bolnici pod policijskim nadzorstvom zaradi dvomljivih izpovedi. med katerimi je bržkone najbolj naivna ta, da se v 8 mesecih sploh ni zavedla svoje nosečnosti. Grda ženska nehvaležnost Včeraj, okrog dveh ponoči so se agenti civilne policije vmešali v prepir 45-Ietnega Cesare Gaia, stanujočega v Ul. Del Pešce 1, ki je v Ul. Annunziata z glasno besedo ošteval 43-letno Marijo Cressevich. Cim so se policisti podrobneje informirali o vzroku glasnega spora, so izvedeli zanimive podrobnosti zaradi katerih se je Gaia po- Tržič je bil včeraj dopoldne v slavnostnem razpoloženju. V tamkajšnjih ladjedelnicah so namreč slavili veliko delovno zmago, ki so jo izbojevali vrli ladjedelniški delavci in strokovnjaki. Zgradili so krasno prekooceansko ladjo, ki je včeraj čakala slovesnosti splovitve. Splovitev je v ladjedelnicah vedno praznik, ko 50 delavci kljub vsemu razvesele uspelega dela. Tako se je tudi včeraj zbralo v ladjedelnicah na tisoče in tisoče delavcev in drugega ljudstva. Ob ladji pa so bile zgrajene še posebne visoke tribune za predstavnike oblasti in za goste, ki jih je povabilo vodstvo Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA). Vse tribu. ne so bile že davno pred 10. uro napolnjene. Prišla je tudi Žena predsednika italijanske republike Ida Einaudi, ki je kumovala novi ladji. Delavci so že imeli opravka okrog ladje. Bilo je že 10.20 — torej 20 minut zamude — ko smo opazili, da se kolos, ki je segal še visoko nad nas, ki smo že itak bili na visokem, premika. O- V TRŽIČU SO VČERAJ SPLOVILI NOVO PREKOOCEANSKO LADJO gromna ladja je zdrsela v morje. Vsa množica je vzdrhtela v navdušenju. V ton se je ladja že ustavila v morju. Slovesnosti je bilo s tem konec. O # # Nova ladja je zgrajena v okviru načrta za brodogradnje po zakonu »Saragat« iz marca lanskega leta. Načrte zanjo so izdelali tehnični uradi ZJL (CRDA). Glavne značilnosti: dolžina m, širina 26,6 metrov, višina krova 15 m, polno natovorjena ima gaz 8,48 m v globino morja, največja hitrost v redni plovbi, polno natovorjena, 21 vozlov na uro. Grajena je Po bpu popolne nadstavbe s 4 celotnimi mostovi, 4 delnimi nad krovom in 2 delnimi pod krovom (seveda je treba opraviti na ladji ;e mno. go del). Razdeljena je v 12 stalnih oddelkov. Ladijski kljun je posnet po kljunu križarke, tri- K*. delni jambor je edini, ima pa še šest pomožnih dviga! za tovore. Brutto nosilnost, pri po-greznitvi 8,48 m znaša 8000 ton. Dva motorja po 12 cilindrov sta grajena v tvornici FIAT, vsak more razvijati moč 12.500 Ks. Pri poskusni vožnji, pol nato- vorjena mora doseči ladja hitrost 23,1 milj na uro. Električno energijo daje motodinamo centrala Ladja bo urejena zg prevoz: 124 potnikov I- razr., 196 II. razr., 761 III. razr., 318 emigrantov, 70 otrok in 520 mož posadke, med njimi 44 častnikov, vsega skupaj 1989 oseb. Naprave za umetno zračenje bodo urejene povsod, z izjemo prostora za izseljence. Na ladji bodo poleg drugega urejene 4 bolnice, za navadne in infekcijske bolezni, ločene za moške in ženske, majhna tiskarna in javna pralnica opremi jena s potrebnimi stroji. Za nekatere lokale bo urejena telefonska povezava z avtomatsko centralo. Uredil; bodo 4 kinematografe v zaprtem in enega na prostem. * o * Ko smo se vozili skozi Tržič, vsem upravičeno razburjal. Nekaj ur prej ga je namreč Marija Cressevich ustavila na cesti in ga poprosila za cigareto. Z vso vljudnostjo ji je Gaia ponudil svojo dozo in potem ko ga je prijazna ženska nagovarjala še, naj jo pelje na vrček piva, se ie odzval tudi temu vabilu. Vstopila sta v bar Polak in naročila dve pivi. Ko je bilo to opravljeno, je Gaia potegnil iz žepa 500 Ur, da bi z njimi plačal zapitek. Se pred-no pa je debil ostanek nazaj, je zagledal v lokalu starega znanca, oprostil se je pri svoji spremljevalki in stopil do prijatelja, s katerim je navezal razgovor. V tem času si je uslužbenec v baru seveda zaračunal potro-šek, ostalo vsoto okrog 350 lir pa je položil na mizo, pri kateri je 2e vedno čakala Gaieva znanka. Ta pa se ni kdo ve kaj pomišljala. Spravila je denar v žep in ne da bi se poslovila od radodarnega Gaia, odšla iz lokala. Kajpada je Cesare Gaia takoj nato seznal za njeno grdo nehvaležnost in brž skočil za njo, jo dohitel ter ji nametal kup očitkov. Čeprav se je ženska delala, kakor da ji o zadevi ni ničesar znanega, je morala s policisti, zlasti že zato, ker ni znala navesti točno, kje stanuje in ni imela pri sebi ni-kake legitimacije. Nesreča ne pozna praznikov smo bil; vendar nekoliko presenečeni, da y tem delavskem centru ob pomembni delovni zmag; v ladjedelnicah ni bilo videt; niti ene delavske zastave. Tudi v vsej ladjedelnici nismo nikjer opazili take zastave, razen na sami krmi nove ladje, in sicer ob strani držav ne zastave. Crn trak na rdeči zastavi je pričal, da je praznično razpoloženje delavstva vendar skaljeno zaradi žalostnih dogodkov v pokrajini Mantova, kjer je zo-pet tekla kri delavcev, od katerih je eden dal tudi življenje. Mar so tržiški delavci mislili, da bi bilo preveč poudarka na tem žalostnem dogodku, ako bi obesili več rdečih zastav, bj morale nujno imeti črn trak? Resnici na ljubo pa moramo po drugj strani priznati, da je ostal popolnoma brez odziva smešno neresen «protest» l ega Nazionale, ki je mogoče upala, da ji b0 uspelo pri tej priložnosti organizirati kako ((manifestacijo«. Toda v ladjedelnici vsaj in ob času splovitve ni bilo sledu v čem podobnem. 20-letni kolesar Franco Mo-desti iz Tržiča se je včeraj zjutraj udeležil kolesarske dirke za pokal »Canciani«. V bližini Boršta pa se je tako nesrečno prevrnil da se je resno pobil po kolenih in zapestjih ter si pri tem odrgnil tudi prsa. Računa se, da se bo pozdravil v petih dneh. II RADIO II JUGOSL. CONE TRSTA S LU l/EIMSKO narodno gledališče za Tržaško ozemlje Danes 19. t. m. ob 20. uri v dvorani kina v SKEDNJU PRVA PONOVlTEv Molierove komedij® • TARTUFFE44 V vlogi Orgona bo nastpP'1 Josip Fišer, v vlogi Mani Tea Starčeva, y vlogi Don«. Zlata Rodoškova, v \W r, Loyala Ernest Zega h 7 ■ -iOT vlogi Flipote Elza Barbi&[*| Ostala zasedba premier*'! Režiser: Jože Babic-Inscenator: arh. Dušan Vas obe LJUBLJANA, MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9: Prodaja vstopnic za predstavi danes od 8 d® ter od 16 do 18 pri «Adr‘ Express» Ul. F. Severo 5» pri blagajni kina v Skeča, od 9 do 12 ter eno uro P' predstavo. V nedeljo 21. t. m. ob 16- ur' gostovanje v dvorani Ki®* v NABREŽINI z Molierovo komedij0 99 TARTUFFE41 Prošnja občinstvu. uPra SNG priporoča staršem, .ne jemljejo s seboj v Žle lišče otrok pod desetim . tom, razen pri mladinsk« igrah, ker motijo in njajo razgled na oder s Pr°] stim premikanjem po dv0ra ni. Paziti moramo, da bo dališka vzgoja občinstva J* predovala. Uprava SNU NOČNA SLUŽBA lekabJ Davanzo, Ul. Bernini \. il, 94819; Millo, Ul. Buonarro1' tel. 90488; Minerva, Trg sv. ‘ o- x;?i,„ 1 ezoc-r. ~ rrftfriJE M 212,4; 282,1 m.) PETEK 19 3. 1930 6.15: Napoved časa, poFOčila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda;. 6.30: Veselo r.a delo: 7.00: Napoved časa, poročila. in radijski koledar. 11.30: Šolska ura ža višje razrede sedemletke in nižje razrede gimnazij; 12.00: Igra godba na pihala komande JA v Ljubljani: .12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Popularni opoldanski koncert: 13.00.. 13.10: Gospodarsko predavanje; 14.00: Poslušajmo vaški sekstet. pojeta Božo in Niško; 14.30: Jezikovni pogovori;' 14.40: Virtuozne skladbe za violino; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10 . 15.30: Koncert pianista Danila Švare 17.30:, SoisKa. ura za višje razrede sedemletke in nižje razrede gimnazij; 18.00: ((Koncert domače glasbe« - igra orkester Radia Ljub''ara: 18.30: Pesmi Dore Gru(T"ove; 18.50: Slovenske kla. virske skladbe: 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Želeli ste - poslušajte!; 20.00: Predavanje za izobraževalne tečaje; 20.20: Koncert violinista Uroša Prevor-ška, pri klavirju Marijan Lipovšek: 20.40: Glasbeno predavanie; 21.00: Pisan večerni spored. Sodelujejo: Helena Plevelova. Zlatko Šliškovič, Bojan Adamič, Avgust Stanko in Slovenski vokalni kvintet; 22.00: Prenos poroči' Zvezne postaje- Beograd; 22.15: Igra študentski plesni orkester; 22.45: Komorna ura. Dela Roberta Schumanna; 24.30: Najnovejša poročila. čiška 1. tel. 6862; Mizzan, TrlL-p nezia 2. tel. 4905; TamarojSis Ul. Dante 7, tel. 7623: HarajjMi y Barkovljah in Nicoli v S"*/ traata stalno nočno službi^ TRŽAŠKA BORZAfi. Zlati šterling 7000-7100,J,, pirnati šterling 1580-1600,, °L;. 632-635, dolar (telegrafski' .gv 639, 100 francoskih frankov .A: ,«■ 14B.3-1' 182, švicarski frank lf®4 avstrijski šiling 22-23.' = KINO Hossetti, 16.30: »Blesteča oel(j, vost«, C VVilde, M. O1" te-hnikolor. iif«1" Excelsior. 16.30: »Zlati konj« B. Grable, tehnikolor. J? l emcc. 16.30: »Ljubljenka O« la«, Larry Parhš, Margut ilh if p in ('Uaifo Ih itnoVilu dtipmik! del okrog polnoči v Ul. Udine in mu prizadejal nevarno rano r)a glavi. Ciini se je zatekel na Rdeč križ, kjer so mu rano obvezali. * * a Chapman. Filcdrammatico, E. Taylor. ♦ Alabarda. 16.00: «Pas nosti«, Nino Taranto. , 0jiE; Garibaldi. 15.00: «Gozdn' 16.00: ((Cž11 puh», Robert Mithum, voung. viK* Ideale. 16.00: «Cudežni « . D. Kaje, V. Mayo. M' Impero. 15.30: »Ponižana nr nja», Maria Felix, A. doba. , l(J Italia. 16.00: «Spominjaj * r noči«, Barbara Stan\vyc*' , Murray. . (> Viale. 15.30: «Rdeča zarja kanu«, G. Raimond, M. epe Vittorio Veneto. 16.00: ,„>• mož«, Alida Valli, J. L« Adua. Zaprto. Armonia. 15.30: Macario. «Adam 4 Azzurro. 16.00: »Mornar S1", j I fo' V > !. 15.30: »PokolJ », J. Ma.vne, S, ^ Najmanj 20 dni pa se bo moral zdraviti 49-letni težak Romano Russian iz Ul. Molino a Vapore št. 5. Pri delu v pristanišču mu je namreč tovor lesa, ki se je prevrnil nanj, nevarno poškodoval desno stopalo, pri čemer ni izključeno, da ima polomljeno tudi kost. Včeraj dopoldan se je avtobus proge «L» v Ul. Marcheset-ti na enem izmed postajališč podrsal na vlažni cesti proti pločniku. Pri tem je zadel 70-letno Pavlo Nova-k iz Ul. Ma-chlig 6, ki jg padla in si pri tem izvila roko. Zenico so prepeljali v glavno bolnico in ji nudili prvo pomoč. Eden izmed ameriških vojakov si je zopet privoščil civilista, tokrat 46-letnega mornarja Josipa Clinija, stanujočega v Ul. Friuli 23. Kakor je pripovedoval, ga je vojak napa- V rafineriji «Aquila» se je težko opekel z vročim asfaltom 40-letni delavec Guerrino So-lazzi, stanujoč v Ul. Costalun-ga 116. /. nevarnimi opeklinami na desni roki in podlahti je bil prepeljan v glavno bolnico, kjer se bo moral zdraviti okrog 15 dni. Posledice odredb D. Fairbanks. Belvedere. Apache«, Sv. Vid. 16.30: »Legija' nih«, D. Povvell. ■ Jš>'" l.umlerc. 16.30: «Otok s'r .., Grable. .J/lT »Ob mer ju». 16.00: #IZ° j, John Ford, Mr Langlen»« r Marconi. 16.00: »Prikaze0 ,, noči«. Bob Hope. ,adJe Massimo. 16.00: «Vedežty Ge mazonk«. Vera Rabsl011' ge Breit. Nevo Cine. 16.00: «ZadnJ' ApP* Odeon. 16.00: «Moraš biti • ,21 J. Fontaine. , mou Radio. 15.30: »Jutri bodo „. O’ Brien. , SP Savona 15.00: «Pilot J°e”' cer Tracy. gre Venezia. «Mister Wmk!f voino« In »Zadnja J* iAo" Vittcria. 16.00: »Strela Z J .j: Virginija Mayo. „ctprn. Ljudski vrt na Pr «Noč obuoa«, B. Be* Vsem sorodnikonL0ro(a,|il Ipm in -/ntjnrPtTl t ijem in znancem ?*~&9vŽ/r. st no vest rta nas J „«1 stanovanjskega urada Pred tukajšnjim sediščem za mladoletne Se je moral včeraj zagovarjali 17-letni Armando Gelletti, ki je 27. marca nasilno nastopil proti javnim funkcionarjem, ki so hoteli njega in starše po nalogu stanovanjskega urada nasilno izseliti iz stanovanja. Zaradi podrobnejše preiskave pa je bila razprava prenešena na kasnejši datum. | žalostno vest, da nas 7iu{nL,s-1 m .... n m", are 18. t. m. po dolgi. lezni v starosti 76 IM 11 cče In stari oče Franc Až»a Pogreb dragega p?LaSnIf danes ob 15.30 iz mrlv“ ,fVi, ralnlce pri Sv. Iva"0- DOid iAefK' Žalujoči: sinova LeoP nč a, žina, France In druzln (K11 Marija por. Brum-at ^ Fanica ter vnukinja Trst, Krani, Jesenlcf-19. V. 1°59. Po dolgi in mučni bolezni nas je zaPu stil Vl ob 10 zvečer naš nepozabni soprog, oče ’n Alojzij Furlan gostilničar in posestnik na Repentaboru. . . m. t. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto ^ ■ ob 17. liri iz hiše žalost; na domače pokopa Repentabor, 18. maja 1950. ge- Žalujoči: Ernesta, bra*a rica hči; Albin in JcZ ' Milka, sestra in ostalo PRIMORSKI DNEVNIK ~3-3 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - PL Silvio Pellico 1\1L nadst. - lelefon 11-32 POLOŽAJ MLAPISE \ 3TAŠIH VASEH Od 79 mladincKi/ in mladink v Jainljah zaposlenih samo 11 $ujuo je treba rešiti vprašanje zaposlitve mladine Italijansko delovno ljudstvo ‘ikor tudi Slovenci v Italiji so 'Pričo nenehnega kapitalistična izkoriščanja v izredno tekem gmotnem položaju in zaradi tega prisiljeni vsakodnevno se boriti za svoje naj-osnovnejše pravice do dela in «uha. Izkoriščanje pa se ne končuje P*i starejših družinskih članih, SI*®ak Se njegove posledice po-2naio 2lasti Pri mladih delav-Cl® in delavkah. Kapitalisti mislijo, 'da so mladi "ke!aVCi"in delavke najbolj priden objekt za izkoriščanje, * so pač mladi in se ne znajo odločno upreti njihovim teniškim ciljem ter jih prav tedi tega veliko bolj izkori-, jo kakor njihove starejše de-tee tovariše. 'te danes pregledamo gmotni Woiaj v katerem je brez razlite mladina v Italiji, moramo uino ugotoviti, da pade najeli odstotek brezposelnih jSVno na mtade delavce in de-‘aVke, Posledica izkoriščanja ",se. pri tem ne ustavlja, ker P°sta’ia italijansko gospodarno čedalje bolj odvisno od jtozemskega, in tako je popol-j”1114 naravno, da nima naro-l .in da zaradi tega ne potrebe delovne sile. Posledica te-5? 3^. da ogromno število mla-n delavcev in delavk ni ime. 1° Prilike, da bi se izučili ka-*f5nega koli poklica ter tako jtali specializirani delavci. , bi našle izhod iz tega *kega položaja, so oblasti tu-J v nekaterih krajih n4 Gori-j7em organizirale posebne So- ’ kipr se vajenci usposabljajo Svojih poklicih Ker pa je na-“Va oblasti taka, da neposred. •P. P°dpira izkoriščevalski raz-a"i_P°tem je popolnoma jasno njene strani ne bo mogla imeti niti delnega kaj še trajnejšega uspeha, kajti vajenci, ki bodo dokončali vajeniško dobo ter si v tem času pridobili potrebno znanje in spričevalo, zaradi tolikšnega števila brezposelnih ne bodo utegnili najti dela, ampak bodo samo še bolj razširili armado brezposelnih. Ze V začetku smo dejali, da se položaj drugih italijanskih pokrajin bistveno ne razlikuje od položaja v katerem je mladina naše pokrajine. Ce pa razlika obstaja, potem moramo pribiti, da je odstotek brezposelne mladine med slovensko mladino nujno več-ii kakoi med ostalo. Za primer nai vzamemo razmere. v katerih ■ živi mladina iz Jamelj. majhne vasice na spodnjem Krasu, ki šteje okoli 60 hišnih številk. Ker je kra-ška zemlja zelo skopa, ne nudi svojim prebivalcem zadostne količine živeža. Kmete kraških vasi: delimo v siromašne in srednje kmete. Imovitih kmetov je tako malo, da bi jih lahko na prste prešteli. V Jamljah je vsega skupaj 79 mladincev in mladink v starosti od 14. do 25. leta. Od celotnega števila je 54 sinov in hčera delavcev, 39 revnih kme. ,tov in 6 srednjih kmetov. Diia-kov, ki obiskujejo srednje šole, je v vsej vasi samo 5. in sicer trije fantje in dve dekleti. Od celotnega števila mladine v Jamljah je zaposlenih same 11 mladincev, medtem ko jih ie 63 brezposelnih ali brez pokii. ca. Tudi izredno majhno število dijakov je spričo slabih materialnih razmer, v katerih ie prebivalstvo, popolnoma opravičljivo, seveda v taki struktu. z » družbe, kot jo pozna svet Kamnolom v Dolu mm*#** a rAn/iMATnivrA at- DOLU, KJER SEKAJO M‘^MOr\Zm r ALT7VAZAJ0 PREDVSEM V MILANO, DE- hOMA Tnm v m GORICO MEDTEM KO JE BILO ^SStZ DANE^Vamo TOJE POSLEDICA POLITIČNE LTka^odomom kia^omnOALA zaledje in veliko število povprasevalce . imperializma. Takšno je torej stanje med mladino v Jamljah Visok odstotek brezposelnih in mladincev brez poklica je težko breme, ki ga vsa vas močno občuti Razmere v vasi so toliko boli vse graje vredne, ker jR vas v neposredni bližini močno razvitega industrijskega centra Tržiča. Dolžnost oblasti bi spričo izredno težkega stanja v tej kakor tudi v drugih vaseh bila da posveti vprašanju zaposlitve med mladino kakor tudi vprašanju strokovnega izobražanja več pažnje. Telovadna akademija počastitev rojstnega dne maršaia Tita V sredo 24. maja ob 21.30 uri bo v Kopru na Titovem trgu v počastitev rojstnega dne maršala Tita telovadna akademija naslednjim sporedom: 1. Nagovor. 2. Nastop pionirjev 6-10 let. 3. Nastop naraščajnic nadaljevalnega tečaja iz Kopra. 4. Nastop pionirjev 10-14 let. 5. Nastop članic na visoki gredi. 6. Nastop članov s prvomajskimi vajami. 7. Nastop članic s prvomajskimi vajami. 8. Prikaz boksa italijanskih gimnazijcev iz Kopra. 9. Nastop članov s preskoki čez konja. 10. Nastop naraščajnic nadaljevalnega tečaja iz Pirana. 11. Nastop članic na nizki gredi. 12. Vaje članic iz Portoroža. 13. Folklorni nastop članov in članic iz Trsta. 14. Vaje članov na bradlji. 15. Vaje članic na dvovišinski bradlji. 16. Vaje navtične šole iz Pirana. 17. Parterna telovadba članov in članic. 18. Balet. 19. Vaje z obroči članic iz Trsta. 20. Vaje na zaprekah članic iz Kopra. 21. Zaključna skupina. Krst troh novih iadrnic v Piranu V okviru proslav za rojstni dan maršala Tita smo imeli v Piranu svečan krst treh novih jadrnic, po starih pomorskih običajih. Po že od davna obstoječem ceremonielu je bila na jamboru najmanjšega čolna, to je na be-kačinu Ljudske tehnike privezana steklenica šampanjca. Tov. Grudnova, gojenka Pomorskega tehnikuma, je bila določena za kumieo. V modri mornarski obleki je stopila na krov najmanjšega čolna in u-darila s kladivom po stekleniči šampanjca ter izvršila krst z besedami: «Naji srečno plovejo Zmagovalec, Prvi maj in Bi-bo!» Krst se je končal s tem, da so kumica in lastniki čolnov izpili nekoliko morske vode rekoč: ((Mornar naj pije le morsko vodo»! Zabnice bi izgubile svojo grivlačnost Znano je, da gre svinčena ruda iz Rablja v topilnice v Podklošter v Avstriji. Sliši se zdaj od več strani, da namerava rudniška uprava prenesti podkloštrske topilnice v Zabnice. Postavila naj bi jih tam, kjer so bila svoj čas vojaška skladišča in med vojno tovarna za popravo avtomobilov. Zdi se, da bi bilo to v veliko korist rabeljske rudniške uprave, a vprašanje je, če bi bilo to v Pr'd Zajbnicam, kjer poleti kar mrgoli letoviščarjev in pozimi smučarjev. Z industrializacijo bi vas gotovo izgubila svojo privlačnost. Svinčeni hlapi bi pa najbrž kvarili tudi zrak bližnje trbiške okolice. (Iz «Soče») Seja za olepšanje mestnih javnih nasadov Pretekli torek se je v beli dvorani goričkega županstva sestala pod predsedstvom dr. Sandra Rizzatija posebna ko- misija, kateri je občinski u-prayni odbor poveril nalogo preučiti problem mestnih javnih nasadov. Dr. Rizzattj je na tej seji najprej komisiji poročal s tem, kako se je pozanimal pri mestni policiji ier poveljstvu orožnikov, da bi ti organi pazili na javne nasade in strogo kaznovali one brezvestneže, ki bi tigali zelenje ali cvetice. Nadalje je poročal tudi o pismu, ki ga je odposlal šolskemu skrbniku. da bi ta posredoval pri u-čiteljih, ki naj bi v šoli otroke pripravljali na to, da bi spoštovali cvetice in javne nasade. Komisija bo naprosila vse učitelje da bi v zvezi s to kampanjo pripravili več predavanj in dajali otrokom šolske in domače naloge, y katerih bi morali obravnavati lepoto narave in spoštovanje, ki ga je treba imeti do vsako rastline in cvetice. Ob zaključku seje je predsednik izjavil, ds bodo te dni povečali število čuvajev v mestnih in pri drugih pouličnih nasadih. Posvetovanje za prosto cono Predvčerajšnjim se je na Trgovski zbornici sestala pod predsedstvom dr. Poterzia posvetovalna komisija za prosto cono- Na tej seji so razpravljali o problemih navadnega upravnega značaja in so nato razdelili kontingente proste cone med posamezne industrije in trgovino. Potepuški pes mu ie skoraj odnesel uho Pred dnevi je šest let stari deček Alojz Paussa iz Dolenj sedel na pragu in jedel kos polente. K malčku je to privabilo velikega potepuškega psa, ki je šel mimo njega naravnost v kuhinjo. Gospodinja ga je takoj zapodila. To je psa razbesnilo in je mimogrede pregriznil malčku košček ušesa. Alojza, so domači takoj odnesli k občinskemu zdravniku, ki je izjavil, da bo ozdravel v petnajstih dneh. Obvestilo lovcem Pokrajinska sekcija lovcev sporoča vsem lovcem, ki bi svoje lovsko dovoljenje radi prenesli na druga lovišča gori-ške pokrajine, da morajo zadevne prošnje odposlati na Pokrajinsko lovsko sekcijo najkasneje do 20. t. m. Ravnatelji lovišč naj Pokrajinski sekciji lovcev čimprej javijo imer.a članov, ki so odpovedali lovsko dovoljenje. IZPITI na slovenskih srednjih šolah Na slovenskih srednjih šolah v Gorici bodo izpiti v poletnem roku v drugi polovici meseca junija. Dijaki si lahko ogledajo vsa navodila za predložitev prošnje ter podrobnosti glede izpitov na razglasni deski posameznih srednjih šol. Opozarjamo, da zapade zadnji rok za predložitev prošnje nepreklicno dne 31. maja. Po dolgem času so končno rešili vprašanje obstoja občinske menze. Kakor znano so gosti te menze iz svoje srede iz- j volili posebno komisijo,^ ki je pred časom' obrazložila županu dr. Bernardisu željo vseh gostov in uslužbencev občinske menze, da menza še naprej posluje. V tej zvezi je župan predlagal društvu ECA (Občinskemu podpornemu društvu) r.aj vzame v svoje roke upravo omenjene menze. Nekaj dni po tem predlogu je posebna komisija, ki jo je sestavil župan pod predsedstvom zdravnika Man-zina, pregledala prostore menze, če odgovarjajo svojemu namenu. Ker je komisija priznala, da so prostori higiensko in praktično dobro urejeni, je Občinsko podporno društvo sklenilo, da prevzame njeno upravo. V menzi bodo delali vedno isti nameščenci in tudi cene ostanejo nespremenjene. Komisija gostov se iskreno zahvaljuje vodstvu ECA. Izkaznico je izgubila tudi 60-letna Delac Margarita por. San iz Tržaške ulice 1. V našem mestu je včeraj prav tako izgubila osebno iz-, kazničo 55-letna Anastazija Rusija iz Koprive. NOV VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 14.07, 15.52, 16.40) ukinjen ob nedeljah), 19.30, 22.32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07, 5.45, 6.37, 8.11, 12.33, 13.48, 17.26, 18.54* 20.05. 22.50, 23.30. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, (ukinjen °b nedeljah), 12.31, 13.46 " 17.24, 18.49, 20.03, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. IZGUBLJENE IZKAZNICE Listnico in osebno izkaznico je včeraj izgubil 19-letni ton Pizzi iz Raštela št. gubo je prijavil policiji. An-. Iz- = KINO = VERDI. 17: «Zalna obleka pristaja Eletrii), R. Russel. VITTORIA. 17: «Norec gre v, vojno«, B. Hoppe. CENTRALE. 17: «Poslednji naskok«, F. Petror.e. MODERNO. 17: «V imenu zakona«, M. Girotti. EDEN. 17: «Plameni nad Mehiko«. R. Verria. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. Cesar e Battisti 2 - Jele fon 70 ZELENJAVE Dobro blago so so m o b v a 1 i Goriške češnje do ■ Londona dozorele so na Vipavskem, čez teden dni jih bodo sedaj zorijo na Goriškem, obirali po vsej Primorski te r ■ ~°nškem se je začela se- »4 y. er-j. Najprej so dozorele Vevškem, sedaj zorijo na ten5 aIn. čez teden dni pa jih sit, obirali že po vsej Primor- 3. maja je pripeljal totem avtcmobil na zbirališče te pdega podjetja v St. Rete«?.1'' Qorici prvo pošiljko tei J ®e isU dan so jih polil ha trg v 'te® Vrhniko. Dne 7 V^Uga pošiljka za Ljub- v Ilirsko Blstr.co Dne 7. maja je za tri vagone rezanega Seveda pa je potrebna organizacija, ročnost in nost pri pošiljanju K,8• maia za V ele Da šle Celje, dan e Pa so šle prve češnje V inozemstvo. Sedaj p> šil ja ° podietie dnevno en >f teženj na domači trg. * ri(1, Sez'ja na višku, to je X|S- teden, pa bo samo < di, v ®1- Petru odpravi- W‘tevno 10 N h Pa Petru vagonov, zbira-in v Prvačjni pa -u rc’8 B vagonov. Skopaj , ‘ŽRn '* /*D»slali po naših kra po naših otetJ Vai?0nov češenj, v mote- 130 W., 70 000 N« vagonov in razen ■ho zabojev z letali v ^ ^v*maStV° r4dec'lste smo jih has Mu pošiljamo češ-prav že dober te-pcslali v - J- Prit,Tenchpn in na Du rt*’ ?4Čp|C teden Pa jih bo-N, v h Pošiljati tudi v Lon-h* z8°dnje češnje se tm^teerv?^ uveljavljajo na >o» tudi nm?U’ kkr znaio ce‘ izn.tešer,- ov° kakovost. Iz. ,r, te, Se nam tudi zelo n tešerJ d°bimo za en va-1 tolik0 deviz kakor lesa. dobra spret-češenj na potroš‘na tržišča doma in v ino-zemstvu. «Cešnje niso hruške«, pravijo v odkupnem podjetju. Hruške lahko stojijo tudi mesec dni, prav tako se njihova pošiljka lahko vleče več tednov Pa h0-do prispele na trg še vedno sveže in sočne. Češnje pa začno ža v nekaj dneh gniti, zlasti, če so poškodovane. Zato bo marsikdo upravičeno vprašal, kako pa morejo priti češnje sveže in o pravem času v Muen-chen ali pa na Dunaj. Kd ,r je videl zbirališče češenj v St- Petru, kjer vsi hite z delom, odkupoval«. šoferji, sortirke in nakladalci, se temu ne bo več čudil Tu lahko izve,, da pridejo češnje tudi "a inozemska tržišča v pičlem dnevu. V?e delo pri češnjah ,od trgatve _Pa do prodaje na naših domači i trgih, traja približno 12 ur. Zjutraj ob 6. uri so prve češnje obrane, ob 7 uri i' Pre' vzame-jo odkupovalci, ob 8. ur, so že v St. Petru, k-jer jih v ne kaj urah sortirajo in takoj nato pošljejo na tržišča, kamor prispejo še isti večer, na tržišča v inozemstvu pa proti jutru. Prj sortiranju zberejo docela nepoškodovane češnje za izvoz v inozemstvo, ostale c.o-bre češnje za domača tržišča, nagnite ali poškodovane pa pošljejo v tovarno likerjev v Ajdovščini. Prihodnji teden bodo začeli pošiljati češnje tudi v London, Čeprav je London zelo daleč od nas. bodo prispele češnje na tamkajšnja tržišča še hitre, je kakor na domača, ali pa Muenchen in-na Dunaj, ker bo do vozili češnje v London z le tali. V St. Petru 'jih bodo naj prej sortirali in zložili v lične, 12 kg težke lesene ali pletene košarice, ki so dovolj zračne, nato jih bodo prepeljali čez mejo na letališče pri Gorici, tam pa jih bod0 že čakala le tala, ki bodo pošiljko v nekaj urah prenesla v London. Tako bodo zjutraj nabrane čsšije še isti dan lahko prodajali v Len donu. Največje težave lahko na vi, šku sezije nastopijo pri obira nju češenj. Lani se je rano-gokje zgodilo, da so češnje osta le neobrane na drevesih; samo v Brdih je ostalo neobranih okoh 8 vagonov češenj. Letos kaj takega ne bo več. Odkupno podjetje se je skupaj z množičnimi organizacijami dobro pripravilo na trgatev. Mladina fronta žena. Osvobodilna fron ta in tudi sindikati sestavljaj delovne brigade, ki bodo odšl pomagat zadrugam, državnim posestvom in kmetom prj obiranju češenj. Ob nedeljah bodo priškočili na pomoč še prostovoljni delavci. Vse češr.-je morajo biti letos obrane — tc je geslo nastopajoče seziie če-šenj na Goriškem, ki bo že 5ez teden na yišku. V torkovi številki našega lista smo objavili članek «Dobri in zbrani pridelki — višje cene in večji zaslužek«. V zvezi s tem smo se zglasili pri vodstvu «Fructusa», da bi videli kako poteka oddaja pri kmečkih zadrugah in če Se pojavljajo tež-koče in napake. Naš obisk ni bil zaman in v naslednjem objavljamo nekaj v premislek našim odkupnim zadrugam. Zelo dober nasvet so dali vodstvu «Fructusa» pridelovalci sami, ko so svetovali, naj bi uvedlo višje cene za češnje, ki b; jih oni oddajali prvovrstno _ortirane, in sicer: vse, enako debele, enake, barve -hi zrelosti. Vodstvo ((FruCtusa«' je’ ta nasvet sprejelo in tudi takoj spre-vedlo v prakso. Določilo je 5 in višjo ceno na kg za tako zbrano blago. Po nekaj dnevih pa je vodstvo ((Fructusa« z obžalovanjem ugotovilo, da se prav tisti, ki so ta nasvet dali, tega niso držali. Niti zabojčka tako zbranih češenj niso pripeljali. Kaj je temu vzrok? Zakaj se pridelovalci tega kar so svetovali, ne držijo? Debro bi bilo, če bi se kmečke zadruge o tem pogovorile na sestankih s svojimi člani. Vodstvo ((Fructusa« je nato znova uvedlo stari način ocenjevanja češenj to je prva, druga in tretja ali industrijska vrsta. Glede oddaje svetuje «Fruc-tus« naj pridelovalci pazijo, da bodo pri obiranju vse drobne, počene in objedene češnje polagali v posebne košare in jih oddajali kot industrijsko blago. Tako pokvarjene češnje so podvržene naglemu gnitju in če so mešane z zdravimi, okužijo še te. Pridelovalci, ki ne pazijo na take stvari, povzročajo sami sebi veliko škodo, ker odkupno podjetje tako mešanega blaga ne more sprejeti. Prav tako naj zadruge pazijo, da bodo člani oddajali primerno zrele češnje. Češnje, ki jih sprejemajo kot tretjo ali industrijsko vrsto se lahko osmukajo roko in jih ni potreba trgati peclji. Paziti pa je treba, da so te res dovolj zrele, ker šele takrat vsebujejo dovoljno količino sladkorja, ki se potem spremeni v alkohol. Posebno pažnjo naj kmetje posvečajo pri obiranju graha. Zelo ugodno vreme pospešuje zoritev in je nevarnost, da bi grah prezorel. Tako stročje pa nikakor ni več primerno za trg. Pri zgodnjem krompirju naj se droban krompir (patatine) loči od debelejšega. Tudi tu velja pravilo: Dobro blago samo hvali. Zgodni pridelki Istre so kot pozdrav vsem, ki delajo in se trudijo za izboljšanje življenja v tistih državah Evrope, ki te naše pridelke poznajo in jih zahtevajo. Da bomo v bodoče lahko pošiljali še več takih pozdravov, moramo gledati na to, da bodo res zadovoljili potrošnike. Odkupne zadruge naj svoje člane opozorijo na to, da bodo blago katerega nameravajo oddati še isti večer, dovolj do časa obrali. «Fructus», ki skrbi za izvoz, lahko le do določene ure prejema blago, ker ga mo ra sortirati prej kot ga natovori na prevozne avtomobile Zadruge po vaseh naj bi ure dile tako, da bi člani vse natrgano blago oddali najkasneje do 19. ure zvečer in ga nato 'takoj odpravile s kamioni Koper. Vse je namreč odvisno od pravočasne dostave blaga; da potem odpošiljanje ne trpi zamude. Kaj pomeni pri tako občutljivem sadju kot je češnja ena sama ura zainude, ve naj- bolje pridelovalec sam. Tega naj se vse zadruge in člani dobro zavedajo. Izvozno podjetje ima točno določene ure in prevozna sredstva, ki ne čakajo. Tu se sortiranje in nakladanje vrši zelo naglo. Odvoz blaga je potekal do sedaj kar dobro. Potrebno pa je, da zadruge že sedaj mislijo na čas, ko bo sezona dosegla vrhunec. Naj poskrbijo za pomožna prevozna sredstva, zadostno število zabojev in osebja. Ne sme se dogoditi, da bi popoldne, natrgano blago ostalo čez noč v skladišču, kar bi vplivalo na svežost. Ce Pa bi žt nastale take ovire, da bi nikakor ne bilo mogoče odposlati blaga v Koper, naj ga zadruge drugi dan zgodaj odpravljajo naprej pred vsem drugim. Tu moramo še povedati, da radio jugoslovanske cone dnevno obvešča vse odkupne zadruge o cenah. Ker imajo večinoma vse zadruge radio spre. jemnike, naj poslušajo zjutraj ob 6.45 v italijanščini ob 7. uri pa V slovenščini in zvečer ob 1945 v italijanščini in ob 19.30 v slovenščini vse vesti, ki se nanašajo na cene sadja in zelenjave. Trenutno so cene naslednje: češnje I.a 16 din, H.a 13 din in IH.a ali industrijska vrsta 6 din za kg. Vrtne jagode La 55 din, ILa 45 din, gozdne jagode 100 din za kg. Grah (ver-doni) 16 din, navadni 14 din za kg. Nastop folkloristov in harmonikarjev v Kopru, Izoli in Portorožu Spored nastopa Kakor smo že javili, bo SKUD — Slovensko kulturno umetniško društvo «Jo-že M°-škric« iz Ljubljane nastopilo v koprskem gledališču v so‘ boto 20. t. J11, ob 20. ter v nedeljo 21. t. m. ob 15. uri na vrtu «Arrigoni» v Izoli in isti dan ob 20. uri v Ljudskem domu v Portorožu. Spored' vseh teh treh prireditev je naslednji: A. Nastop 15 članov plesne skupine: 1 Po narodnih plesih: valček; 2. Rado Simoniti: ((Potrkan ples«; 3. Janko Gregorc* «Zidana marela«, 4. Lhotka Fran: ((Tatarski ples«; 5. Čajkovski: ((Kitajski ples«; 6. Brahjns: «Cardaš», ples št. 2 in 5. B. Nastop Piliha Rudija, solo — harmonika: 1. A. Adam: overtura; 2. R. Pilih: venček slovenskih narodnih; 3. Z. Fibic; «Bche-pie«; 4. A. Stanko: polka («Oj ti Polanca«). C. Nastop 17 članov harmonikarskega zbora: 1. Albert Papler; tri partizanske; 2. W. A. Mozart: Romanca; 3. Mascagni: »Viteštvo na kmetih — Interijiezzo; 4. Albert Papler; koračnica; 5. Winkler-Papler: . ((Neapeljska podoknica«; 6. Albsert Papler: «Na oddihu«. m PlinMbtu dnmnikl V eni naših zadnjih številk smo objavili seznam udarnikov, j ki so bili za prvi maj tega leta razglašeni bodisi y prvo, nekateri celo že drugič, tretjič in Četrtič za udarnike. V naslednjem priobčujemo jjnena še nekaterih tovarišev, ki so si priborili ta častni naslov. Vsi so zaposleni v opekarni Nardone pri Izoli, kar dokazuje, da si je ta. delovni kolektiv nadel za svojo glavno nalogo dvigniti Čimbolj produkcijo podjetja in na ta način doseči ter celo prekoračiti enoletni gospodarski načrt. Med novimi udarniki so: Fra-solini Giordano, star že 67 let, iz Vidma, po poklicu kurjač. Za njim pride Vescovo Vincenc. kmet iz Pomjana, dalje Božič Ivan, opekarski delavec iz Lanišč, Krevatin Silvan, težak iz. K°,rt, ,in Bologna Romano, težp.k iz Izole. Vsakdo od njih je s svojo vestnostjo in požrtvovalnostjo prekoračil normo za 30 odst., vrhu tega pa je Za isti odstotek, to ie 30 odst, s pravilnim varčevanjem pri-šte-dil različni material. V kolikor so imenovani vključeni v proizvodnjo opeke, so vsi prispevali tud; k izboljšanju izdelka. Kolesarska dirka „Plaketo 25. maj za Delovni uspehi mladinske brigade „Frenk“ v Sečjolah Tudi prebivalci v kraju bi morali pomagati s številnejšo udeležbo pri tako važnem delu, ker bodo imeli tudi oni neposredno korist, ko ne bo več poplav. bo v nedelj o 27. meja Prihodnjo nedeljo bo velika kolesarska tekma za ((Plaketo 25. maja«. Te tekme se b:do med drugimi udeležili že_ znani najboljši dirkači Tržaškega ozemlja. Tako so se do sedaj prijavili Colja, Kuret, lvonta-not, Sellier, Dellasanta, Javornik’ in drugi. Tekma bo za diletante ter prave dirkače. Tekmovalna proga bo dolga 105 km. Start bo v Izoli ob 9.30 uri pri Taverni, kjer se morajo vsi tekmovalci zbrati že ob 9 uri. Tekmovalna proga bo šla iz Izole skozi Koper, Šmarje - Križišče, Kaštel, Buje. Od tu poteka proga nazaj skozi Sečjole, Portorož, Strunjan, Izolo in še naprej v Koper, Šmarje - Križišče. Sečjole, Portorož, Piran. Beli Križ, Strunjan, nakar se konča tekmovanje zopet v Izoli. Predvidoma bodo prvi dirkači prispel; na cili okoli 14.35 ure. Isti dan pa b0 ob 13. uri kolesarska tekma za začetnike. Proga bo potekala iz Sv. Jerneja skozi Sečjole, Strunjan, Izolo, Koper, in nazaj v Izolo, kjer je končru cilj. Tudi ta tekma je važna za razvoj ko- lesarskega športa v našem okrožju, ker bodo začetn; kolesarji * dirkači premerili svri. je sile in istočasno spoznali moč svojih konkurentov. Spored kinopredstav KOPER - NOVO CINE 20. in 21. maja «Rim, svobodno mesto«. 26. in 27. maja ((Zavidljiv mož«. IZOLA - KINO ARRIGONI 20. in 21. maja ((Najeti vojak«. 26., 27. in 28. maja ((Gozdni potepuh«. IZOLA - KINO ODEON 19., 20. in 21. maja ((Triumf Zorra«. Mladi antifašisti sektorja Sv. Peter, ki so sestavili takoj po volitvah delovno brigado «Frenk», tekmujejo na čast 58. rojstnega dneva maršala Tita. •je sile in istočasno spoznali in širjenju kanala Sv. Odorik, ki bo ob času deževja sprejemal vodo narasle Rokave (Dragonje) in jo odvajal dalje proti morju. Mladi brigadniki delajo z velikim navdušenjem in med delom prepevajo borbene pesmi. Brigada ima štiri delovne skupine. ki tekmujejo med seboj. Delovno normo dnevno prekašajo. ,30.35 odst- Skupina, ki jo vodi tovariš G.ore\a Valeriji si je ie priborila prehodno b»-gadno- zastavico,,, - Do sedaj so se najbolj izkazali z delovnim elanom, disciplino in delovno zavestjo tovariši Grižon Emilij- iz Nove vasi, Bažec Roža iz Sv. Petra in Pucer Marija iz Nove vasi vsi trije udarniki iz brigade ((DRUGI KONGRES« Tudi kulturno delo v brigadi je zelo živo. Vsak dan imajo -kulturna, vzgojna in politična predavanja, katerim sledijo mladinci i velikim zanimanjem. Iz tistih brigadnikov. ki imajo dober posluh, so sestavili pevski zbor pod vodstvom tov. Mahniča Marijana, Zvečer Da imajo vedno manjše kulturne prireditve, katerih se udeleži tudi mladina iz kraja in bližnjih vasi. Mladinci brigade «Frenk» bodo razširili kanal za 8 metrov. Jezove bodo zvišali in utrdili v dolžini treh in pol Uro. Poleg tega bodo izkopali kanal za 2.5 globine. To delo bodo opravili z odgovarjajočimi stre ji. Dne 15, maja je brigada presegla normo celo za 70 odst.. Ko bo ta brigada ofšla, jo bedo nasledile druge mladinske in frontne brigade. Ker bodo imeli od vsega tega dela v prvi vrsti velike koristi vsi prebivalci te doline, katerim so vsakoletne poplave povzročale toliko škode m j^h spravljale tudi v nevarnost, bodo morali slediti zgledu teh mladincev. PIRAN 19., 20. in 21. maja «Kralj Afrike«. 22. in 23. maja «Rim svobodno mesto«. 26., 27. in 28. maja ((Najeti vojak«. 29 ;n 30. maja «Dama-Monte-cristo«. zam in davici za ves koprski okraj. Za otroke iz mest določijo dnevecepljenjia pristojni mestni zdravniki, o čemer bodo starši obveščeni pravočasno. K cepljenju morajo priti vsi otroci rojeni leta 1948 in vsi otroci prvega razreda osnovne šole, ki še niso bili cepljeni. Proti staršem, ki ne bi pripeljali svojih otrok k cepljenju, bodo postopale oblasti po obstoječih predpisih. RAZPORED CEPLJENJA: 19. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Truškah; 19. t. m. ob 15 v osnovni šoli v Babičih; 20. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Vanganelu; 20. t. m. 16 na sedežu KLO v Kampel - Salari; 22. t. m. ob 14 v osnovni Šoli y Borštu kjer sp pridruži tudi šola v Hervojih; 24. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Pučah; 24. t. m. v osnovni šoli v Kcštaboni; 25. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Pomjanu; 26. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Gažonu in Bare-dih; 22. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Sečjolah; 23. t. m. ob J 4 v osnovni šoli v Struhjanu; 24. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Sv. Jerneju; 25. t. m. cb 14 v osnovni šoli v Maliji; 26. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Krkavčah; 26^ t. m. ob 16 v osnovni šoli v Padni; 27. t. m. ob 14 v osnovni v Sv. Petru; 29. t. m. ob 14 v osnovni šoli v Kortah; 30. t. m. ob 14 v osnovni šoli y Portorožu; 31. t. m. ob 14 V osnovni v Sv. Luciji; 1 junija ob 14 v osnovni šoli v Marezigah: 2. junija cb 14 v osnovni šoli v Šmarjah; 3. junija cb 14 V osnovni šoli v Sv. Antonu; 5. junija ob 14 v osnovni šoli v Cezarjih; 5. junija ob 16 v osnovni šoli v Pradah; 6. junija ob 14 na sedežu KLO v Semedeli; 6. junija ob 14 v osnovni šoli v Dekanih; 6. junija ob 16 v osnovni šoli y Ankaranu; 7. j-unija ob 14 v osnovni šoli v Tinjanu; 7. junija ob 16 v osnovni šoli v Škofijah; 10. junija ob 14 v osnovni šoli v Ospu. V večjem številu bi se morali | jF|)jy za J|t0VO leklTlOV0nje udeleževati dela, posebno mladina in člani- Ljudske fronte. Ceolienie orali tam in davici Poverjeništvo za zdravstvo pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru razglaša, da bo v času od 19. maja do 10. junija t.l. po spodaj navedenem razporedu obvezno cepljenje oroti ko Po vsej Jugoslaviji se te dni zbirajo mladinske in frontov-ske brigade, da pomagajo s prostovoljnim delom domovini. Kakor so znali premagati jugoslovanski narodi vse težave v najtežjih trenutkih zgodovine. bodo zmagali tudi sedaj. Izjave številnih resnicoljubnih ljudi, ki so se v zadnjem času prepričali o pravem stanju v Jugoslaviji, so nov dokaz. da bo resnica končno zmagala. Evo kaj piše preprosta mladinka, ki se je vključila v mladinsko delovno brigado, katera dela na študentovskem naselju v Ljubljani* Med mladino tovarne Impol je konec aprila nekaj završalo. Mladina si ie začela nekaj prišepetavati in se pripravljati. «Micka, ali je govoril tudi s teboj sekretar Dušej?« «Govoril, govoril, toda y P1* sarni so gluhi. Pravijo, da je bolj važno delo v pisarni in da za enkrat ni mogoče, da bi vsi...«. «Kaj da ni mogoče, saji jih gre toliko iz vseh podjetij in celo Mladina Jugoslavije gre svojo pot iz vasi. Bodo pač druge malo bolj pritisnile za ta čas!« «Kaj pa Marica? Pravijo, da se je trdno odločila za brigado...«. »Res le. toda bojim se. da v resnici ne bom smela z vami...«. Ko sem tako prisluhnila pogovoru moiih sotovarišic. sem nehote postala ponosna, aa i-mamo tako mladino. Na *misel mi je prišla vsa nesramna gonja iz Moskve in Budimpešte kakor tudi razna namigavania z zapada, ki oporekajo ustvarjalno sposobnost našega delovnega ljudstva in s tem tudi ,sa-me" mladine. Pred. mojimi očmi so se pojavili stotisoči. padlih borcev, stotisoči umrlih v raznih taboriščih smrti. Da, slišala sem njihov zadnji klic: ((Maščujte nas ter bodite enotni«! Nisem si dala miru. dokler nisem dobila zagotovila, da sem res sprejeta v brigado, ki bo odpotovala iz Poličan 26. a- prila. Od tistega trenutka čutim. da sem postala sestavni del milijonov delovnih ljudi, ki imajo pred seboi en sam cilj, to je zgraditev boljšega in pravičnejšega življenja. Na izključitev LMJ iz svetovne mladinske federacije, na izključitev naših žena in sindikatov bomo odgovorili s predanim delom in z zaupanjem v našo Partijo in v naše državno vodstvo. Se v nočeh, po izvršeni dnevni akciji slišim besno lalanie.iz Budimpešte, toda ta krik zamira. Preglašajo ga naši krampi, naše lopate. Preglasila jih,bo zmagoslavna pesem naših mladinskih brigad, ki se bodo ’ vrnile. «Ei. Ada. Micka. Milica, ali se1 ne: boste pridružile našim legijam zmage?« «Ne moremo, ne smemo« 1 — So mi odgovarjale s solzami v očeh pred odhodom. »Kako sem srečna«! — mi je priznala mladinka Lojzka nekje s Primorskega, ko smo mešale prvi kup malte. «To bo še najboljši odgovor našim pobesnelim neofašistom in ko-minformistom v Trstu« —.ie ponosno dodala Loizka in še krepkeje zavihtela lopato Druga miadinka. kmečko dekle nekje s Koroškega, pa je pisala svojemu očetu, ki ni bil zadovoljen, da gre v brigado, sledeče: ((Nikoli se še nisem počutila tako srečno, kakor sedaj v brigadi, v kolektivnem življenju Kakor vidim, mi ne bo nikoli žal, ampak prva akcija me bo pridobila zopet za drugo. Sedaj se ie šele oglasila v meni prava mladinska zavest. zbudila se je ljubezen do mladinske organizacije in da ti po pravici povem, ponosna sem na sebe, da sem prišla do tega spoznanja, ne da bi me kdo prepričeval. Pozdravlja te...». Tako mladina Slovenije, tako mladina vse Jugoslavije pa če je'všeč to- raznim Pajettom. Vidalijem in drugim podrepnikom cunjastega imperializma ali ne. Šahovska sekcija Zveze društev za telesno vzgojo v Kopru je priredila zadnjo nedeljo šahovski turnir pionirjev, na katerem je bilo 21 udeležencev večinoma iz Kopra, Semedele in Skocijana pri Kopru. Od 21 igralcev so prišli v fir.ale še 4, od katerih so Favretto, Bibolo in Race zasedli vsakdo od njih prvo, drugo in tretje mesto s tem. da so dobili po 2 partiji in zgubili po eno partijo. Četrto mesto je zasedel Cerkvenič, ki ni dosegel nobene točke. Najmlajši med temi je bil Race, ki obiskuje osnovno šolo v Kopru, medtem ko sta Favretto in Bibolo dijaka kmetijske šole v Skocijat.u, Cerkvenič pa slovenske gimnazije v Kopru. Prihodnjo nedeljo, 21. maja ob 9. uri, pa priredi šahovska sekcija ZDTV v Kopru na terasi «Loggie» na 10 deskah šahovski turnir med reprezentancama Ljubljane in Kopra. Čeprav Ljubljana r.e bo postavila svojega prvega moštva, bo za Koprčane kljub temu trd oreh. ■S tem prvim nastopom ljubljanskih gostov se bodo hkrati povezali naši tovariški odnosi. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tovarišica Babič Ada iz Vam ganela je 17. maja izgubila v koprskem pristanišču listnico z osebno izkaznico in drugimi dokumenti. Pbštenega najditelja prosi,1 da najdeno izroči na naši podružnici. PRIMORSKI DNBVJSUK iP ____________ Boksit - aluminij in Jugoslavija V drugi petletki bo jugoslovanska industrija aluminija med najmočnejšimi v Evropi Aluminij je kovina bodočnosti. V preteklem stoletju je bogastvo neke države bilo odvis no od množine železa, premoga. volne in žita, ki ga je ta po. sedovala. V 20. stoletju se je z iznajdbo motorja navedenim temeljnim surovinam priključila še nafta. Z razvojem tehnike pa vedino bolj pridobiva na veljavi nova kovina-aluminij in njegove zlitine, ki počasi, a vztrajno izpodrivajo železo in ostale kovine. Zaradi tega lahko smatramo aluminij kot snov, ki je vsak dan večjega pomena. Danes sicer med kovinami šg ni na prvem mestu, vendar ta čas ni več daleč. Aluminij je srebrnobela, mehka, izredno lahka in tepiva kovina, ki se tali šele pri visoki temperaturi. Med vsemi ele menti na zemlji je najbolj razširjen in ga je toliko, da je na tretjem mestu kot sestavni element zemeljske skorje. Kljub tej obilici pa je aluminij dolgo časa ostal nepoznan in se je šele V zadnjem času pričel praktično izkoriščati. Vzrok zato le. ži predvsem v težavnosti odvajanja aluminija od drugih snovi, tako da je bila njegova proizvodnja v večjem obsegu omogočena šele z iznajdbo elektrike in njene uporabe v večjih množinah. Danes Pa je aluminij že nepogrešljiv V modemi industriji. Zaradi svoje lahkote se je uveljavil zlasti v letalstvu. lorda sam je premehak. Drugim kovinam lahko prispeva svojo lahkoto; trše in težje kovine pa mu dajejo trdnost. Popolnoma Čist aluminij tudi v sodobni tehnika prav malo uporabljajo. Ko pa ga spojijo z bakrom, magnezijem in cinkom, nastane duraluminij, izvrstna zlitina za motorje in stroje. Aluminij tehta le tretjino železa. Zato jje mogoče zlitine aluminija z drugimi kovinami s pridom u-porabljati v industriji letal, vagonov in lokomotiv. Zanimivo •je, da je mogoče Vlak ob enako močni lokomotivi podaljšati še za enkrat toliko vagonov, če so vagoni izdelani iz aluminijevih zlitin namesto iz železa. Zato bi nov« zlitine, ki jih je ono- Istre, Dalmacije, Hercegovine tja do Albanije. V preteklih desetletjih si strokovnjaki niso bili edini glede množine zalog boksita v Jugoslaviji ter so bili nekateri celo mnenja, da se njega pridobivanje sploh ne izplača. Vendar pa se je zadnja leta pred vojno pridobivanje boksita kljub temu precej povečalo. Razumljivo je, da so tudi prj tem imeli inozemski kapitalisti največji dobiček. Naloga Jugoslavije je bila le ta-da je Po nizki ceni dobavljala boksit inozemski industriji, ki je nato aluminij in njegove izdelke drago prodajala po svetu. Tudi inozemske investicije po jugoslovanskih rudnikih boksita so bile malenkostne in so se nanašale v glavnem le na najnujnejše vzdrževalne napra. ve. Kljub temu je bila predvojna Jugoslavija y pogledu pridobivanja boksita v Evropi na tretjem mestu, takoj za Francijo in Madžarsko. S priključitvijo Istre Pa zavzema Jugoslavija že drugo mesto v Evropi, tako da predstavlja boksit v njenem narodnem gospodarstvu pomembno postavko. To toliko večjo, ker so njegova nahajališča ravno y onih pokrajinah, ki so bile do sedaj pasivne in kjer nista v večjem obsegu možna niti poljedelstvo niti živinoreja. Z otvarjanjem novih rudnikov boksita in razvojem industrije aluminija pa se tudi tem, do sedaj pasivnim kraškim predelom, obeta gospodarski procvit. Seveda je za dosego gospodarskih koristi poleg bogatih nahajališč boksita potreb, na tudi dobro razvita industrija pridobivanja aluminija. Pridobivanje aluminija iz boksita pa ni enostavno, temveč precej dolgotrajno in zamotano. Se pred dobrimi 80 leti je bil aluminij v svetu tehnike le senzacija, redka, z največjimi težavami pridobljena kovina. Sele leta 1854 so odkrili industrijsko pridobivanje aluminija, ki se je s tem pocenil za več kot polovico. Na svetovni razstavi v Parizu je leta 1855 tak aluminij predstavljal pravo čudo sodobne tehnike. Aluminij so tedaj imenovali sre- rej cca 8 ton premoga! Razen tega je potrebna tona koksa ter precej lužnega kamna. Zato je tovarna aluminija pravi kemični kombinat, vrsta kemičnih tovarn, ki so med seboj povezane in druga drugo dopolnjujejo, Za tovarno aluminija proizvaja posebna kemična tovarna sodo. Druga kemična tovarna je plinarna, kajti tudi plin je potreben pri proizvodnji aluminija. Za proizvodnjo plina pa je potrebno dosti dobrega premoga. Končno je posebna tovarna, ki iz boksita pridobiva glinico, druga pa zopet izloča aluminij. Za pridobivanje glinice je potreben cel kompleks raznih kemičnih postopkov. Rudia je treba zmleti, za kar se v posebnih pečeh praži. Dobro prepražena pride v mline in slednjič v velike kotle, kjer ji dodajajo razne kemikalije, med njimi najvažnejšo sodo. Od teh kotlov prihaja boksit v Posebne naprave, kjer se iz raztopine izloča bela usedlina, ki pride še v čistilnike in peči, iz katerih končno prihaja bel prah-giinica. S tem je končana prva faza pridobivanja aluminija. Druga faza obstoji v pridobivanju aluminija iz glinice, ki se pod vplivom električne energije in Ro zamotanih kemičnih postopkih spreminja V svetlo kovino—aluminij. Tg> postopek, imenovan elektroliza glinice, se vrši V posebnih električnih pečeh. SPECIALIZIRAN DELAVEC ENE IZMED JUGOSLOVANSKIH TOVARN UMETNEM OBDELOVANJU KRISTALNIH IZDELKOV STEKLA PRI gospodarstvo f TRGOVlTTA • IjNDUSTRIJA • PROMET • FINANCE_j ALI BO PO LIKVIDACIJI F.LM. «F1NMARE» PRVI NA VRSTI7 Napadi genovskih brodarjev na državni plovni sektor Počasna likvidacija italijanske težke industrije, ki se zdi kombinatorjem ERP-a in atlantskega pakta skoraj odveč glej Schumannov predlog francoskc-nemški premogovno-jeklarski trust — se izvaja zadnje leto nekaj hitreje, vendar pa še y določeni «formi». Tako so bili svoj čas ustanovili F.I.M., toda raztrosili so 'njegov fond 35 milijard lir, tako neplodno, da so s tem povzročili neugoden vtis in ga prevalili na vso mehanično industrijo, ki jo IZLET V MRTVE RUTE ENA IZMED STANOVANJSKIH HIS ZA DELAVCE TOVARNE ALUMINIJA V STRNISCU. gočil ravno aluminij, smeli imenovati prometne, ker imajo za promet najvažnejši pomen. Zlitin aluminija pa je seveda cela vrsta in jih nestrokovnjaki ne poznajo niti po imenu. Med njimi so tudi take, ki niso samo lažje in trdnejše, temveč tudi odpornejše proti raznim kemičnim vplivom. Zato se aluminij s pridom uporablja tudi v kemični industriji. Aluminij pa je nepogrešljiv tudi v. elektrotehniki. Kbt temeljna surovina služi elektrotehniki predvsem baker. Toda zaloge bakra V svetu so premajhne. Ker je aluminij odličen prevodnik e-lektrične energije in ga je P? vsem svetu dovolj, lahko od-lično nadomešča baker V vsej elektrotehnični industriji. Zad- nji čas se s pridom uporabljajo TIPA 7» cUtlj" tudi aluminijaste žice za novode. Te žice so sicer znatno debelejše od bakrenih, so P3 zato za polovico lažje, tako da zanje niso potrebni tako močni daljnovodni stebri. Razen v elektrotehniki, letalski industriji, industriji motorjev, vagonov itd. pa se aluminij vedno bolj uporablja tudi v drugih industrijskih panogah. Aluminij pridobivamo danes v glavnem iz boksita. Poleg boksita prihaja v poštev za pridobivanje aluminija tudi krta-lit. Toda na svetu ga je premalo, da bi mogli iz njega pridobivati dovolj aluminija, Nasprotno pa je boksita dovolj, tako da prihaja predvsem ta element v poštev kot glavna snov za pridobivanje aluminija. Kaj pa je pravzaprav boksit? Boksit je mineral, ki je V naravi navadno prsten. Popolnoma čist je bele barve, navadno pa je zaradi raznih primesi različno pobarvan, največkrat rdeče — zaradi železa-Tako imenovana rdeča prst, ki je je obilo v Istri in vsej Dalmaciji, ni nič drugega kako' boksit kateremu je primešano železo. Boksit ni redek. Pn vsem svetu ga je obilo; v Združenih državah Amerike, v Franciji, Italiji, na Madžar skem, v Grčiji, Pa tudi v Ju-goslaviji, povsod ga najdemo obilo V Jugoslaviji najdemo mm ki bro iz gline. V tehniki, zlasti pa V industriji pa aluminij tedaj še ni imel posebnega pomena. Aluminij je nastopil svojo zrna. goslavno pot šele z elektriko, ko so odkrili, da je mogoče pridobivati aluminij z elektrolizo iz raztopljene surovine. Aluminijevo surovino-boksit je po-trebno najprej raztopiti, nato pa iz nje z elektrolizo izločiti aluminij. Da Ra to ni tako preprosto kot se prvi hip dozdeva, sprevidimo iz tega, da so šele konec preteklega stoletja zgradili prvo peč za industrijsko pridobivanje aluminija s polnočjo elektrolize. Sama električna peč pa je seveda premalo; industrija aluminija potrebuje ogromne količine električne energije. Zato Se je mogla razviti le tam, kjer je na razpolago dovolj elektrike. Za pridobitev ene tone aluminija, potrebujemo 22.000 kilovatnih ur električne energije. Za industrijo aluminija pa ie razen električne energije potreben tudi premog. Za eno tono aluminija potrebujemo dvakrat več premoga kakor boksita, to- Za razvoj industrije aluminija ima Jugoslavija danes vse pogoje. Predvsem je Jugoslavija postala sedaj gospodarsko neodvisna in lahko sama odloča o razvoju svoje industrije. Vsi rudniki so last države. Končno je najvažnejše to, da ima Jugoslavija obilo gline. Prav tako je dovolj električne energije in premoga. Zato nas ne preseneča, če predvideva petletni gospodarski načrt Jugoslavije ogromno povečanje industrije aluminija. Leta 1951 bo jproizvodnja glinice v Jugoslaviji že sedemkrat večja kot pred vojno. Aluminija bo Jugoslavija že V prvi petletki pridobivala 3000 ton, v drugi petletki pa bo proizvodnja tako narasla, da bo jugoslovanska industrija aluminija med najmočnejšimi v Evropi. Seveda bodo za tako veliko proizvodnjo aluminija potrebne velike tovarne. Pred vojno je Jugoslavija imela eno samo manjšo tovarno aluminija V Lozovcu v Dalmaciji. Sedaj pa se v Str-nišču pri Ptuju dokončuje gradnja ogromne tovarne glinice in aluminija. Tovarna predstavlja celo mestece raznih stavb, od katerih so nekatere ogromne, dolge več sto metrov in do petdeset metrov visoke. Tovarna bo imela dva docela ločena obrata za proizvodnjo aluminija in proizvodnjo glinice. Potrebovala bo veliko število najrazličnejših strokovnjakov, za katere raste v bližini tovarne novo naselje, bodoče mesto, ki bo štelo 10.000 prebivalcev! Ko kreneš z asfaltne ceste na desno, se spusti prašna pot strmo navzdol skozi stari Trbiž. V tem delu skoro ne opaziš onih sodobnih sprememb, ki jih je v teku 30 let južna civilizacija natrosila ob asfaltni cesti. Tu so ostale hišice in izpod obledele barve njih pročelij, še marsikje pronicajo prebeljeni nemški naslovi propadlih gostiln in trgovin nekdaj cvetočega trga. Kmalu so tudi te za nami. Popotnik, ki se nam bliža po visokem mostu Ziljice s težko bisago na plečih, gotovo ne ve, da koraka po zemljepisno zanimivem ozemlju. Smo na razvodnici Alp. Ako namreč spustiš ribo v kalne vode deroče Ziljice, ta lahko priplava daleč tja v Crno morje, dočim riba, ki plava v trbiški rečici Feli, lahko dospe samo v Jadransko morje. Onkraj mosta zavijemo po stezi v smrekov gozdič in ko j nato na pašnat breg. Preko njega se spušča žičnica rabeljskega rudnika, katere nerodno visoka lesena ogrodja strle neprijetno tuje v zeleno pokrajino. Četudi je še zgodaj, sonce ie pripeka skozi nenavadno čisti zrak. Srajca se malce lepi c.d potu, tcda pred nama je že rob rutske planote. Se park-rat glo- boko zajamemo sapo in pokaže se nam vsa nasmejana v pomladnem cvetju, čisto naša slovenska ravnica, posuta s kozolci na dolgih zelenečih njivah in s križi in kapelicami ob križpot-jih. Tam na nasprotnem koncu pa migotajo modro-sive lesene strehe. To so Rute. Nekdaj, še nedolgo tega, slovenska vas. Polagoma prečkamo ravnico omamljeni od obdajajoče nas naravne krasote. Naži pogledi se izgubljajo v višnjevo daljavo med strme stene slovenskih alp Gorenjske, kjer strle iznad obzorja znani prvaki gora. jagodna, mehka steza nas kmalu privede do prve kapelice. S tesnobnim občutkom spoštovanja kot pred mrtveci gledamo svete podobe in čitamo slovenske napise. Sami slovenski napisi! Mnoge so zaprašene, toda nekatere se zde še skoro nove, in sveže zelenje pred njimi priča o prisotnosti njih skrbnikov. Kdo neki so? Morda stara ženica, košari ca, ki hoče umreti na rodni grudi in je ni mogla zapeljati ona zlo,-glasna izseljevalna propaganda, hlepeča po naši zemlji. Morda pa je podobico našel kje pod streho med staro šaro novo priseljeni furlanski kmet. Nesel jo je pač tja, kjer je nekako pokopališče slovenskih podobic: v najbližjo kapelico. Pred vasjo je zopet križ. Na njem zopet sveži šopki. Zdi se, kot da so novi ljudje silno pobožni ali pa, da si hočejo omiliti jezo .božjo nad tem, da so prišli na tuja ognjišča. Čudno nam je pri duši, ko srečujemo pod. kapom damrvj*; srdi c nedomače obraze, ko se pred skednji in kozolci rišejo sence nižinskih ljudi. Oziraš se v mala okna tako domačih hišic, kot da gledaš v oči dobrodušni babici in čakaš, da se ti bo iz njih nasmejal znani svetal obraz. A iz njih te rad medno ogledujejo le temnooke ženske vranje črnih las. Tiho in spoštljivo korakamo skozi ms. Obzirno prestavljajo noge težko okovane čevije pre- SIMAMI K DOBU MO 00S10 Tovarna v Strnišču b0 edini industrijski objekt te vrste, zgrajen v prvi petletki. Kasneje pa ie predvidena izgradnja nove tovarne aluminija V bližini Mostarja v Hercegovini, kjer so v bližini nahajališča boksita, velika elektrarna Jablanica in tudi premogovniki. Razen tega se bo industrija a-luminija razvila tudi v Crni gori, ki ima enako bogata nahajališča boksita. Na ta način bo Jugoslavija tudi V tej industrijski panogi dosegla pomembno mesto med industrijskimi državami. Nje naravni zakladi pa bodo na ta način služili interesom države in ljudstva, ne Pa tujim kapitalistom, kakor se je to dogajalo pred vojno. ob kateri bodo lahko pristajale največje prekooceanske ladje Ob koncu vojne, ko so Nemci bežali, so še enkrat bombardirali Šibenik in do kraja porušili tudi obalo. Takoj po o-syoboditvi pa so marljivi prebivalci Šibenika zasukali rokave in začeli obnavljati mesto in obalo, ki je dobila ime po Ivanu Ribaru. Najprej so zgradili mestno obalo, da bi se lahko začel lokalni pomorski promet. Leta J947. je bila obala že obnovljena. Razen obale «Ivana Ribara« ima Šibenik še obalo «Dobrika», ki so jo tudi obnovili leta 1947. Najtežavnejša so bila dela V pristanišču «Vrulje», kjer so morali med drugim dvigniti z morskega dna 350 m dolg podmorski zid. Dvignili so 500 blokov po 35 do 40 ton in na dnu morja izkopali 50.000 kub. m. Ena najnujnejših nalog je bila zgraditev nove obale za izvoz gradbenega lesa- Stara obala ni zadostovala za naraščajoče potrebe pristanišča, in tako so za. čeli lani graditi novo. Največ je napore sta zahtevali zgraditev nasipa in zabijanje pilotov. Vliti je bilo treba tudi 18 betonskih blokov oziroma pilonov, katerih vsak tehta nad 268 ton. Na pilone so montirali armirane betonske grede, in sicer 36, ki so težke najmanj po 25 ton. Zdaj je vsa obala dolga 285 metrov in je najvišja na Jadra- nu. Gornji del je 5 m nad mor. sko gladino. Tu lahko pristajajo tudi največje prekomorske ladje. Kolektiv pomorskega gradbenega podjetja V Šibeniku, ki je prevzel obveznost, da bo dogradil obalo do J. majaj je svoje obljubo častno izpolnil. Ko so začeli graditi novo obalo, se je prijavilo gradbenemu podjetju 181etno kmečko dekle Štefanija Grgas. Kmalu se je priučila delu in postala brigadir. Njena brigada je vsak dan presegala normo za dobrih 120 odst. V nasip so vzidali nad 140.000 kub. metrov kamna, ki so ga nalomile V kamnolomu in pripeljale prostovoljne frontne brigade. Najboljša med njimi je bila brigada Štefanije Grgas. Nad 80 odst. vsega dela so opravile ženske roke. Takoj za ■ obalo «Dcbriko» grade obalo »Rogač«, ki bo zahtevala zelo obsežna dela. Tu grade tudi silose. To obalo bodo V glavnem uporabljali za u-voz in izvoz rud. Tu bo lahko pristajala tudi ena Izmed treh naših največjih prekooceanskih ladij. Ko bo dograjena tudi ta cbala, bo postal spodnji del mesta s pristanišči vred šibeni-ški prometni vozel. Tu j,e tudi železniška postaja. Iz sibeni-škega pristanišča grg v tujino mnogo gradbenega lesa. Ko bo. do končana dela na vzhodnem delu pristanišča, bo imel Šibenik moderno veliko pristanišče, kjer bo lahko hkrati pristalo najmanj II največjih čezoceanskih ladij. ZSbR poklanja italijanskim dninarjem izrabljene traktorje Vodstvo rimske direkcije Federacije poljedelskih delavcev je odpustilo in razrešilo vseh dolžnost; glavnega inženirja Zveze dninarskih zadrug Con-tija. Ccntijev prestopek je bil v tem, ker je na seji Federacije poročal, dg je Sovjetska zveza poslala italijanskim dninarjem pokvarjene traktorje. Zveza sovjetskih sindikatov ie namreč poslala italijanskim dninarjem kot «c!arilo» 35 prepleskanih traktorjev, ki pa so bili popolnoma izrabljeni in neuporabni. Poleg tega potrošijo tj traktorji dvakrat več bencina kakor trak terji italijanske proizvodnje. Zaradi »nehvaležnosti« in »svobodomiselnosti« sta bila inž. Conti in šef oddelka za tisk Carlo Belina, ki je podpiral Contijevo poročilo, takoj izključena iz Federacije. Poleg tega sta bila oba imenovana funkcionarja obtožena nemarksistič. nega odklona. ko izlizanih kamenitih pragov, ki silijo tu pa tam na površje zanemarjene poti, ket gol? kosti dragih mrtvecev. Da, tu v Rutah je fašizem temeljito počistil. In to samo zato, ker domačini niso imeli dovolj trdne slovenske zavesti ter so pod pritiskom fašistov izjavili, da so Nemci. Danes le-ti zaman jočejo v tujini v grenkem spoznanju, da je blagor• doma, kdor ga ima. Obljubljenih koroških in spodnje, štajerskih kmetij niso dobili v zameno, ker hitlerjancem ni uspel peklenski načrt, da bi preselili vse zavedne Slovence na Poljsko. Zanimivo je pri tem dejstvo, da so v Kanalski dolini izselitveni propagandi podlegli predvsem mali, nezavedni slovenski kmetje, medtem ko bo-gatci, kot na pr. Oitzinger iz Zabnic, ki je prisegal na Hitlerjevo zmago, še vedno gostilni-čari romarjem na Svetih Višar-jah in to, če treba tudi v začu-do dobri slovenščini... Dospeli smo na kraj vasi, kjer sili pot v gozdnat laz. Tam ob blatnem kalu stoji zadnja hiša, lesena koča. Skozi temino odprtih vrat uhaja dim. Nenadoma se v njih zasveti plavolasa glava deklice in spet izgine. Pri kaže se starka. Sama ruta je je in predpasnik. Toda obraz je domač in vabi k slovenskemu pozdravu. Pogleda nas začudeno, preplašeno. Ker ne odzdravi, jo nagovorimo nemški. Sele tedaj se iz nje plaho utrga: «Ve sle, pri nas govore Po domače le mrtvi, le oni. Ponoči hodijo okoli, pa kličejo svoje, ki jih ni. Oh skoro nobenega ne bo več tu». In iztegne roko, da nas potipa, da se prepriča, ali smo živi ljudje. Dekletce pa strmi in ne razume besedice. Zena jo poboža po pšeničnih laseh in bolno vzdihne. Razumemo jo. Ko bo ženica umrla, bodo tudi dokončno umrle Rute, one na še Rute, ki jih je ubil fašizem. je F.I.M. finančno povezoval. Vzrok za predloge o likvidaciji je bil na ta način spretr.o u-stvarjen. Vse te operacije so za spremljala «globoka» razpravljanja o krizi mehanične industrije in njenih vzrokih, ki so se vrstila tudi v inozemskih, zlasti francoskih gospodarskih listih. Po prečitanju članka A. Giordana v «24 ORE« z dne 14. t.m. pod naslovom ((Koliko stanejo državo družbe Finmare?«, se je težko ubraniti vtisa, da gre za začetne prjprave novega manevra, ki naj demontira, ((denacionalizira« nov velik sektor gospodarstva, ki je na poti bodisi domačim, bodisi inozemskim brodarjem-kapitalistom. Clan-kar zahteva, naj država preneha z intervencijo y plovbi, češ da zanjo zlahka skrbi svobodna zasebna plovba. Članek je datiran iz Genove, kjer se je po vojni koncentrirala organizacija lastnikov ladij, ki jo vodi brodar A. Costa, obenem predsednik Združenja industrijcev Italije. Giordano navaja, da so za družbe Finmare določene sledeče subvencije: 1948-49 2,500.000.000,— lir 1949-50 2,825.000.000.— >> 1950-51 4,072.000.000.— >> Med tekočim proračunskim letom in prihodnjim gre torej za povišek 1,2 milijarde lir pri subvencijah za redne plovne li-nije. Za proračun 1950-51 se računajo prispevki za družbe Finmare sledeče: letne subvencije, na podlagi veljavnih dogovorov: družbi Italia 15 milijonov lir » Tirrenia 83 » » » Adriatica 48 » » Tržaškemu Lloydiu 95 » » Momorii brez dimnikov V ZDA grade za družbo »America President Lines» tri prekooceanske ladje po 10.00U ton, s hitrostjo 18 vozlov na uro in zmogljivostjo 1200 potnikov v enotnem turističnem razredu. Te ladje so menao namenjene novi p kavni tim ji «Okrog sveta«. Njih arhitektov ska posebnost bo med drugim tudi ta, da ne bodo imele več dimnikov. Razen tega napovedujejo še razne druge gradbene novosti. vencij za družbe Finjnare bil skupno okrog 241 milijonov Razen tega daje država dopolnilno subvencijo (61. 7 kr. dekr. zak. z dne 7. 1.2.1936 št. 2081), tako da jamči vsem družbam povprečno dividendo na osnovno glavnico v višin; 4 odstotkov. Družbi «Itaiia», s sedežem v Genovi, ta dodatna subvencija ni bila potrebna, ker so njene proge izredno donosne. Drugače pa je Z drugimi družbami, ki imajo mnoge ((nujno potrebne in pasivne« proge. V smislu zak. predpisov računa člankar predujem te subvencije za 50-51 na 60 odst. one, ki ba vpisana v tekoči drž, račun, in sicer po primerjavi z 1948 takole: Italia — Tržaški Lloyd 733,836.529.— lir Adriatica 714,181.150.— » Tirrenia 963,406.608.— » skupno 2,431.000.000.— lir Tako b; celotni znesek sub- 2,672 'milijonov lir. Za «lok* ” proge« so drugi brodarji zah e-vali 1.400 milijonov lir. V razpravi o proračunu nu nistrstva trgovinske mornarl e pred senatom so ugotovi, ^ znašajo »spiošni upravni s ški« pri družbah Finmare 1 odstotkov. Pri nekaterih dru bah računajo število «upr®'v® ga osebja« 20 ljudi na la(4l°’ ? zasebnih brodarjih, ki ®P ..^ ljajo linijsko plovbo, pa da1 n; več kot 5 na ladjo. p1®, na r.ajvečji deficit pri meni člankar, da so U3}WJ pasivne sredozemske Pr0®!v zahteva naj se objavijo sta® ni podatki o prometu sameznih sektorjih in Prt\, Zaključuje s pozivom, & prepusti vloga družb Fin11*? privatni plovbi. 1 , Prav je, da pridejo PD® po Y°ini na dan vsaj SP10T, podatki o finančnem rar?0^ plovbe Finmare. Seveda Pa ^ gornjih podatkov še daleč . mogoče delati zaključkov, jih dela Giordano. Točno da je «administrativeev» •“ pomorščaki Finmare Prey. .(• so tedaj ti stroški vpraša smotrne reorganizacije Res pa je tudi, da razdeli prog, k;i sloni še vedno na ditvi iz 1936, ne ustreza * povojnemu razvoju kar člankar priznava. V 2* z novimi tekmeci, ki se V. javili zlasti y Sredozemlja. Egipt, Izrael — in argepto*7T ter brazilska plovba, Pa ^ TL. treba plovbo prilagoditi^ cialnim zahtevam in dod®8; družba.m Finmare tudi spe®*1 plovni park in ne le manj tabilne potniške proge. ® Tržaškega Lloyda n.pr. je ,,, no, da skoraj nima lastnih dij, osebja, ki ga ves čas vz®. je, pa ogromno. Med tffl® som pa so si bili zasebni j*' dar ji z državno pomočjo n*6 li do 70 odstotkov nekdanje naže in v glavnem izkoristili^ se povojno konjunkturo. je odpadlo na inozemske i ce. Prav počasna obnova ske plovbe je vzpodbodla . { konkurenco. Genovski dr. Costo na čelu, so torej ' čas sabotirali obnovo pl°vllj,, jeri«'! parka Finmare, sedaj pa da so te družbe pasivne- tem jim politika okosteneli"^, rokratov v vodstvu Finmart^. veda daje adute v rake. £ ^ škega stališča treba nene .l? pozivati, da se Lloyd upr* . osamosvoji in da obnavlja ^ je ladjevje po lastnem Gradi pa naj, razen po' in mešanih, tudi druge vrt' raž’1' ladje. Ni mogoče n. Pr- ' «(. meti, 'zakaj, so prvotni n*L( graditi zanj tud j ladje-cis*®^. za prevoz petroleja-izPr nili’ PODJETJA italijanske mehanične industrije tonejo Vladni svet republike je 1 ni tisk republike opozarja sklenil likvidirati F.I.M. (Fon- poslednje tedne na poskus*^ do per le Industrie meccani che), finančni zavod ustanovljen sredi 1947 za finansiranje mehanične industrije. Z infla-cionističnimi in deflacionistič-nimi prijemi so tedaj vladni krogi pričeli spravljati državni gospodarski sektor, t. j. podjetja, ki so bila ped kontrolo I.R I.-ja na pot počasne ((privatizacije« s pomočjo konverzij, poviševanja glavnic, razpisovanja obligacij itd- To je o-lajšalo zasebnim kapitalistom, med katerimi so bili močno zastopani slamnati možje ameriškega kapitala, da dobe v svoje roke večinske pakete delnic onih podjetij, s katerimi so imeli posebne načrte in da obenem spravljajo v težak položaj druga podjetja, ki so jih obso-Idili na likvidacijo. Demokratič- nih industrij. O vlogi F.I.M. Pr8 JC ORE», da bi bil moral FJjji vati kot banka za kratk^r in srednjeročne kredite y nični industriji in zlasthjf toviti izvršitev inozemski i1' to bel križ in prične ^ii® prt® krite likvidacije znanih * jj. mobilskih in koyinsko-?ne11* točil. (Znano je, da pra® manjkalo ovir). Finančn*aj|* stva da pa So v resnici ^ le za plače delavstva in ajjjjjrt nič namenili za povf* plačila. Na ta način so d; kmalu posušili. List čuje: «Cas je, da se Post^„o',s?'. SPISAL: Prošt Urh je pripomnil, da presvetli škof Joannes Fran-clscus ve o tem jezuitu. Imenoval je ime nekega nemškega grofa, ali to ime mi ni ostalo v spominu, zatorej ga tukaj ne morem zapisati. »Grof —?» Frueberger je kar vase lezel. »Nemški grof, pra- vite, gospod prošt? No, potem boksit v apnenastem pasu, ki je pa vse v redu, ničesar ne se vleče od Slovenije preko!bomo zapisali!« - Kar umiral Je od same ponižnosti, ker ta človek je kazal pogum samo na spodaj, na zgoraj pa je bil vse-kdar ponižna ovca! Poklicali so Marksa VVulffin-ga, da bi izpovedal. Občutili smo, da bo njegova izpoved pomembna in da bo morda odločevala o življenju in smrti. Hodil je ob palici in kazal je, kakor bi ga še vedno noga bolela. Pred sodniki je po svoji navadi pokleknil in z roko tolkel po prsih. Gospodu glavarju je bilo to všeč: bil je s pričo posebno prijazen. Opominjal ga Je, da naj vse pove in da se mu ni treba bati, ker ima sodišče že toliko moči, da vzame v svoje varstvo vsako pričo, če je izpovedala pravico in resnico-In res se je Marks VVulffing na vse spomnil. Prav natančno je razložil, da neko noč, ko Je luna sijala in ko Je ležal v hlevu, ni mogel zaspati, ker se mu je ves čas dozdevalo, da v zraku nekaj brenči, nekaj kruli. Vstal je in pri lini na svislih pogledal proti Jasnemu nebu. Kmalu je opazil tam gori štiri pike in da so te pike krulile, Potem so se spustile na visoško streho, potem so se ondi kakor lastovke igrale med sabo, nakar so tri odjezdile, ena pa se Je spustila na domače dvorišče. Tam Je skočila s praseta, ki je kar samo drlo v svinjak. Njo je natančno spoznal, bila Je prav gotovo Agata Schvvarzko- blerica — če bi je ne bil spoznal Po drugem, spoznal jo je zanesljivo po rumenih laseh. — Ko se je pri Debeljakovih preja razdirala, ga je udarila Aga. ta z roko. Pri tem udarcu je kar čutil, kako se mu je zanetil ogenj v levi nogi, in sicer v meči. Od tistikrat mu je tičala v tej nogi živa žerjavica in pretrpel je muke, kakor bi mu kdo preobračal razbeljeno železo okrog piščali. Peklo in žgalo ga je, otekala pa mu noga ni, kar se mu je videlo nekaj prav čudnega, ker je vendar nemogoče, da bi ne otekalo meso, če se bolečina pase v njem. O vsem tem ni pravil nikomur, ker bi mu nihče ne bil hotel verjeti, da ga kaj boli, ko se nič poznalo ni. Neko nedeljo v noči pa so bile bolečine pregro. zovite. Vstal je in z ostrim nožem zarezal globoko v mečo. Iz zareze pa so se zvalili robat kremen, dve igli in dva bodeča žeblja, kar je že itak gospodom predložil. Kri ni posebno tekla, kar se mu je spet zdelo I Ljubljane: «Ko bo že na grma- č.udno Ljubljanski asesor je vzel v roke majhno vrečico in Jemal iz nje košček za koščkom. Govoril je: «Tu Je kremen, tu sta igli, tu sta žeblja; vse je prepojeno s človeško krvjo, kar je gotovo dokaz, da je Marks VVulf fing govoril resnico.« Urša Prekova mu ni pritrdila. Obrnila se je k Neži Bergan. tovi ter jo glasno vprašala: *Neža, ali si že videla človeka, ki bi bil tako lagal, kot je lagal ta Jeremijev plašur?« Točno je Urša odgovorila: »Nikjer nikoli!« Marks se ni dal ugnati. Sklonil se je, odvezal je na levi nogi nogavico, odkril mečo in pokazal svetlo brazgotino, rekoč: «Tu je bila rana.« Na sodnike Je pogled na to rano močno vplival, zatorej so vprašan Agato, ali ima kaj pripomniti k Marksovi izpovedi. Pa Je le odgovorila, da ni res. Zjezil se je suhi človek iz di sedela, pa bo še govorila, da ni res!« Glavar Maendl pa je spregovoril: »Tako, s pričami smo pri kraju! Hitreje je šlo, nego sem mislil. Kaj pa sedaj?« Spet se Je moral prvi oglasiti stari Freuberger ki je silil v ospredje in se delal imenitnega, da se mi je studil kakor garjev pes, če skače v človeka. »Da pride sedaj izpraševanje s trpinčenjem, Je čisto gotovo, ker se drugače o pošteni sodbi govoriti ne bi moglo!« — tako je nergal ta Frueberger. — «Ce se malo podvizamo in če naš pomočnik tu za nami,« — tu se je starec ogledal po frajrna-nu — »svoje delo opravi, kakor se spodobi, še danes vse lahko končamo v božjem imenu.« «Ma!o slabotna se mi vidi,« se je oglasil v skrbeh črni iz Ljubljane, »mučnega izpraševanja bi ne mogla dolgo prenaša- ti. Pritrjujem pa, da brez takega izpraševanja sodbe ni. Morda bi le kazalo, da prenese, mo vse na jutri, da se grešnica čez noč nekoliko okrepča?« Silno je bil nezadovoljen gospod Frueberger. »Kaj, da bi izgubil celo današnje popoldne? To ne gre! Cernu smo asesorji? Ce že danes nočemo malo zakuriti pod obtoženko, da se Jt razgrejejo udje, imamo vendar druge pripomočke, katere bomo morali uporabljati. Slučaj je res težak — kakor vselej, če tiči hudič vmes. Naj se v božjem imenu preloži mučno Izpraševanje na jutri, ali danes popoldne ne smemo ostati brez dela, ker smo vendar vestni sodniki! Ce bi šlo po mojem, bi napravili kako poskušnjo, re. cimo s šivanko. Po mojem prepričanju ne pojde brez igle,« je meketal kot hripav oven. ».Nadelprob', .Nadelprob’!« je zatulil parkrat ta ostudni starec In oči so se mu napele pod čelom- Nadaljevanje sledi žavna ustanova za l'kVn>) 9' vojaškega materiala), hi -cfi' redi s tem položaj 41 in tfP, jetij, kjer je to mogoče jn>" sti utoniti one, ki hažeJ .#, P’ ktj kronične slabokrvno® ^ s« koncu še protestira, čes v jt»" glede državnih P°dJe .Ljarjf, liji vse ((ustanavlja« m Nato kritizira, da so lik*nni * F.I.M. poverili s kredi* (jr milijard vred A-R-A-R-h-ijcijl1 i ....t______________ iikvi°^. ti- ne «uničuje». Kakor da^ijO' ARAR ne pomeni l*14 Surovost brez primer® a: ja, naj kratko in mal°. fa C* zapro in pomedejo Uu .o n), sto. O možnosti (4vlft. jl^j- ja, naj kratko in proizvodnjo nočejo ni4i ker ne gre za — za®e4>n jetja. Letošnja letev v Na* dan 20. aprila osrednji statistični ura^atke nje predvidevane 70 letošnji letini: pšenice^ ^ i!)1' jonov 700.000 stotov, r jon 290.000 stotov, 2,742.000 stotov, oVSa , njCe . -UM. nov 575.000 stotov. - ^ ^ bilo tedaj 1,9 odst. vec ^ «1. r« o 20,9 odst. in ovsa •> ■ „ „„M.rIrr,rHI „ K ... _ Telefon štev. 93-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska št. 73-38 UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, 4L■*. 'H. nad.Q ™"onvsak mrn vi5lne v širini l stolpca: trgovski 60, flnančno-opravnl 100, osmrtnice 90 Ur. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 . Tel. 29-477 Cene oglasov Aa vsa« z, vse vrste og,„sov po 10 d|n. ce,.*« renKO. — TUki^Trialkl tiskarskl zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico MI.. Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 30la-I, Tel. 70. Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski esečoo NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, me - (|S)(a Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Inozemskega ^ fRfil Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska