Poštnina plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST glasilo sindikatov Slovenije • ST. 13. e 1. APRILA 1955 • LETO XIV O CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI Ob občnih zborih republiških odborov sindikatov Slovenije ENOTNOST GLEDIŠČ , Preteklo soboto in nedeljo se 16 zvrstilo kar 14 občnih zborov Republiških odborov sindikatov Slovenije. V Ljubljani so zboro-vali gradbinci, usnjarji, živilci, K°munalci, grafičarji, obrtni, pro-jPetni in trgovski delavci, v Ve-*ePju rudarji, v Mariboru želez-uicarji in delavci kemične indu-strije, v Celju tekstilci, v Kočevci1 kmetijski in gozdni delavci, v i~0Pru pa državni uslužbenci, petalurgi, kovinarji in delavci ^sne industrije so imeli svoje eučne zbore že prej, prav tako ‘'Rdi prosvetni delavci. Le gostin-Pl’ zdravstveni delavci in uslužbenci PTT bodo imeli občne zbo-re v aprilu. Če skušamo le bežno oceniti a°sedanje občne zbore, moramo ^sekakor reči, da so bili skrbno Pripravljeni in da so se v razpravi izluščila jasna stališča do ^Seh osnovnih sindikalnih in družbenih vprašanj. K temu so Nedvomno precej pripomogla Padvse bogata poročila, dosti °i,iša kot običajno in ki so dala delegatom obilo gradiva za razprave. Trdimo lahko, da so na seh občnih zborih razpravljali o Seh vprašanjih s stališča deiav-Ra Proizvajalca, zavedajoč se, da ]e taisti delavec obenem tudi poročnik, ki ga zanimajo ne le °zka proizvodna vprašanja, mar-^eč . le-ta ocenjuje tudi z vidikov v°jega gmotnega položaja. Razumljivo je, da je bila ta-rina politika povsod v središču Pozornosti in morda je na njen račun šepala razprava o drugih stvareh. Tega občnim zborom ne bt smeli šteti v zlo, saj so na ^eh govorili tudi o tem, kako jrii bi sindikat pomagal tistim, } ne bodo dosti zaslužili. Po-®*ejrno si le nekaj stališč, ki so izkristalizirala na teh občnih »borih! Smo za razpone v plačah . Vsak umen gospodar ve, da je reba tiste, na katerih sloni pro-Zvodnja, boljše nagraditi in pla-ati kot druge. Zato se sindikati ®vzemajo za boljše plače kvali- ylciranih in visokokvalificiranih slavcev ter organizatorjev pro-^podnje. V tovarni čevljev »Lju-pa znaša na primer razlika najnižjo in najvišjo tarifno j^stako delavcev le 2961 din. y 0<3ajmo k temu še to, da so eiavci po normah lahko zaslu-. 1 tudi več (v »Zvezdi« je prišla stavka na 20.000 din, mojster pa k te imel 12.500 din), potem je SJPak razumljivo, da delavcu ni ^ to dosti do tega, da bi se stro-^ Vno izpopolnil in »napredoval« b slabšo mojstrsko plačo, niti k*°.]ster ni imel dosti interesa, da uelo boljše, smotrnejše orga- ! prizadevanja ostro obsodili, saj to, da bi premirali za večjo molz-bi to le kvarno vplivalo na pro- nost krav (od litra namolženega izvodnjo. Sploh menijo, da bi plače uslužbencev podjetja ne smele biti višje kot na primer v ljudskih odborih. Merilo je proizvodnja Temeljno načelo letošnjega tarifnega sistema je: za boljše delo večje plačilo, medtem ko lanski mleka, tone suhega sena itd.). Večje znanje — večja proizvodnja — večja plača Ni bilo občnega zbora, kjer ne bi posebej opozorili na strokovno izobrazbo delavcev. Letoš- ' sistem plač tega načela ni dovolj \ nJt tarifni sistem posebej vzpod-; upošteval. Zato so v mnogih pod-! buja k temu, da bi delavci do-i jetjih norme opuščali, v gradbe- j segli višjo strokovno izobrazbo, ! ništvu so ostale od kolektivnih suj si vsak le od večjega znanja, akordov ponekod le še komisije.! ki 8a mora seveda s pridom upo-V tekstilni industriji so norme rabiti v proizvodnji, lahko obeta obdržali, zato pa so bile tarifne iudi . večji zaslužek. To so na postavke toliko nižje, da so si ■ občnih zborih zlasti položili na 1 iz obračunskega sklada plač pri- srca tistim, ki tako radi govore ! hranili nekaj še za plačevanje! o težavnem gmotnem položaju | dela po učinku. Letos bo delov- 1 nekvalificiranih delavcev. Res se ! nim kolektivom tekstilne indu- z majhno plačo zelo težko živi. j strije vsekakor laže. j Res je pa tudi, da bi morali vsa- I Že z uredbo je letos predpi- 1 komur omogočiti, da bi se stro- sano, da je treba delo normirati kovno usposobil in napredoval. : povsod, kjer se to da in kjer je j Občni zbori pa so opozorili, da j to gospodarsko smotrno. In de- : y vrsti gospodarskih dejavnosti ! lavci smo za to, saj ni nihče pri- še ni zgrajenega sistema stro-! pravi j en delati za drugega, ki bi1 kovnega šolstva, da še ni no-i lenaril, zaslužil pa prav toliko menkiature poklicev, še niso jas-kot priden delavec. Ko že govo- . no določena načela, kdo je kvali-rimo o normah, so občni zbori j ficiran in kdo polkvalificiran de-skoraj povsod opozorili na to, da ! lavec itd. Vse to kajpak otežkoča zahteva delo po normah in v j strokovno izobrazbo in si repub-akordu veliko boljšo organizacijo , liski odbori skupno z zbornicami dela, da bo imel delavec mate- j močno prizadevajo, da bi tudi ta rial pri roki, da mu ne bo treba pereča vprašanja uredili, tekati od enega do drugega, čakati na načrte itd. Delavci sami niziral. , Če k°ijše ■ neje začeli proučevati, kaj naj bi storili, da bi pomagali delavcem z nizko plačo. Od takrat so od-i prli v tovarnah vrsto obratnih ' kuhinj, kjer kuhajo enolončnice, ali pa tovarniških menz, kjer lahko dobi delavec hrano po nizki ceni. Seveda so se ponekod bolj znašli kot drugod. Zlasti pa je to pereče za gradbene delavce, ki delajo na oddaljenejših gradbiščih. Njihov Republiški odbor smatra, da je obratna menza sestavni del gradbišča in da bi moralo podjetje nositi stroške režije obratne kuhinje, istočasno pa omogočiti, da bi si delavci lahko tudi sami kuhali hrano, če to žele. Vzgojno delo , zanemarjajo ; Splošna ugotovitev občnih zborov je, da so sindikalni odborniki, odkar so ustanovljena delavska prosvetna društva »Svoboda«, močno zanemarili vzgojno delo. Zlasti je to opaziti sedaj ob razpravah o tarifnih pravilnikih, ko delavcem marsikje niso 1 raztolmačili, za kaj gre in so potem seveda ponekod nasedli tistim, ki jim naša politika ni (Nadaljevanje na 2. strani) Letos je bila prava »zidarska« zima. Delo na gradbiščih skoraj ni prenehalo. Vendar so gradbeni delavci v skrbeh, kako bo vnaprej, ker investitorji še nimajo kreditov, kar pa hudo moti organizacijo dela na gradbiščih. Združenja naj postanejo instrument delavskega upravljanja bodo to zahtevali od tehničnih vodij, saj se bo vsak trudil, da bi normo dosegel in presegel. V zvezi s tem je posebno vprašanje premiranj. Ze dosedanje izkušnje kažejo, kolikšne so prednosti premiranja. V steklarni v Rogaški Slatini je za celih 18 % i Doslej so le včasih v zbomi-porasla delovna storilnost, ko so cah prevladovala taka stališča, uvedli premiranje._ Tudi v tek- ^ bi se daio sklepati, da stilni industriji so ze uvedli pre- j ^ izključno neke vrste kon-miranje, le da so ga_ zavoljo ne- j junktume ustanove. Deloma so katerih še neproucenih stvari tudi objektivni razlogi za to, saj Ko smo že pri združenjih, povejmo še, kakšno stališče so do njih zavzeli na nedavnih občnih zborih. RAZGOVORI GRADBENIH DELAVCEV O POCENITVI GRADBENIH STORITEV LAHKO GRADIMO CENEJE? opustili, namesto da bi premijski sistem izpopolnili. Napačno pa je mnenje, da so premije le za tehnično vodstvo (drugod spet mislijo, da morajo premirati tudi administrativno osebje že za normalno delovno storitev). Pametno in smotrno je, če premiramo vsakogar, ki prihrani na gorivu, surovinah, materialu itd., in tudi za boljšo kvaliteto, saj s tem neposredno pocenjujemo proizvodnjo. Republiški odbor kmetijskih in gozdnih publiškega sveta sindikatov so v delavcev se n. pr. zavzema za1 delovnih kolektivih veliko res razpravljajo v glavnem o vprašanjih nabave surovin, cen itd. Sindikati menijo, da bi morale zbornice postati inštrument delavskega upravljanja, ki bi povezovali delavske svete po stroki in s teh stališč obravnavali posamezna proizvodna vprašanja in vprašanja gospodarjenja. Od besed k dejanjem Na pobudo Centralnega in Re- Pred dnevi se mi je ponudila priložnost, da sem prisluhnil raz-l govoru gradbenih delavcev. Kaj mislite, o čem so se pomenkovali? O cenah so govorili. Ne o cenah sladkorja, čevljev in oble-: ke, temveč o cenah kubičnega 1 metra betona in opečnega zidu, o tem, kako drag je kvadratni meter stanovanja, tovarne, hidro-centrale. Skratka pomenkovali so se o tem, kar nas vse že dolgo teži, namreč o pretirano visokih | gradbenih stroških. Priznati je treba, da so razgovor dobro izpeljali. Pošteno so pometli pred svojim pragom pa tudi drugim niso prizanesli. Gradbeni delavci priznajo, da organizacija dela in storilnost pri njih še nista takšni, kot bi morali biti. Te slabosti v določeni meri povišujejo proizvodne stroške. Pogostokrat se še ta ali oni gradbeni delavec opira na ročaj lopate, »išče« delo po gradbišču, potlej ob koncu meseca pa seveda hudo tarna, da je premalo zaslužil. Ti ljudje so ponavadi proti akordom in nasprotujejo normam. Trdijo, da so to le obli-| ke izkoriščanja, ne pa merila dela. Slabostim minulega plačnega sistema in nerganju nazadnjaško usmerjenih delavcev in uslužbencev gre hvala, da so lani akorde | in norme skoraj povsod opustili (razen v industriji gradbenega materiala in projektivnih podjetjih). Marsikje tudi ne izkoriščajo polno zmogljivost mehanizacije, gradivo po nepotrebnem prenašajo in prevažajo, skratka slabo imajo organizirano delo. In posledice vseh teh slabosti? Storilnost i je lani padala, ker sta bila mar-I ljiv in len delavec enako nagra-1 jena in ker marljiv delavec vča- ,^e bomo stebre proizvodnje beljSe naSrajevali, bodo bolj skr- '* Z-a or8anizacijo dela, za smo-itd š°. uP°rabo surovin, goriva kj v višja bo delovna storilnost, biiif VeRiti meri odvisna prav od be 1 s tem pa se bo popravil tj. ie^ njihov gmotni položaj, 2ar tudi tistih, ki danes malo jj; ‘Uzijo. Cim večja bo proizvod-več’ K6im viSia bo storilnost, tem (A. bo blaga na trgu in po nižji tjg,.1’ tem laže bodo živeli tudi ki;1,2 nizko plačo. Le v tem je j/. ?-a izboljšanje življenjske l;s>ni delavcev — takšno je sta-e vseh občnih zborov. litju0 stališče letošnje tarifne po-bipr ,so marsikje napak razu-(jg*.1 in so mislili, da je treba be 1 višje plače administrativen osebju. Občni zbori so taka 12 CELJSKIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC TEimoVILl BODO bbčastitev 10-letnice osvoboditve sjjjj.u občnem zboru Okrajnega l6g uinega sveta Celje so de-bjpn,1 enoglasno in z navdušenj.).01 sklenili, da bodo v poča-s'n v desetletnice osvoboditve fricj akle. podružnice tekmovale seboi. Tekmovanje, ki naj budi kar najboljše gospo- bied 1 . Podružnice tekmovale .^eboi. Tekmovanje, ki naj darikn. di kar najboljše gospo-Usnlu-v6, bodo ocenjevali po lovno , doseženih v dvigu de-Vodri;uSLOriinosti, znižanju proiz-kg b stroškov, skrbi za člove-tudi . cenjevali pa bodo seveda hoV7 ulturno-prosvetna in telesnih „',ria prizadevanja sindikal- ^ organizacij. Zarezal je prve pomladne brazde sih zaradi slabe organizacije dela ni naredil toliko kot bi lahko. Letos pravijo, da bo bolje. Obetajo si, da bo storilnost dela porasla. Povsod kjer je mogoče, bodo nagrajevali člane kolektiva po učinku. To pa bo kolikor toliko vplivalo na znižanje gradbenih stroškov. Tokrat, ko se je pomenek razpletel o delu po akordih, pa so gradbeni delavci pograjali vrsto nevšečnih stvari. Ce je organizacija dela ponekod slaba, tudi niso sami krivi. In pokazali so na vzroke. V gradbenih podjetjih so vsako leto tja do marca, aprila ali celo do junija v hudi zadregi. Vedo, da bodo morali graditi, toda kaj, koliko in kje, tega ne vedo. S Silvestrovim usahnejo krediti. Takrat ko opekarne, cementarne, železarne in druga podjetja zaključujejo pogodbe za svoje izdelke, so gradbinci v škripcih. Če sklenejo pogodbo za material, ki ga pozneje ne bodo potrebovali, jim bodo ležali milijoni zamrznjeni. In če ga naro-če, potlej se jim lahko dogodi tako, kakor se je primerilo tovarišu Baumanu iz Postojne. Lani v jeseni je obletel 54 opekarn. Povsod so mu zatrjevali, da nimajo več opeke, končno jo je staknil v Podravski Slatini. Opekarna jo je računala po 7,5 din za kos. Čez nekaj dni, ko je hotel skleniti pogodbo, pa so s ceno poskočili na 9 dinarjev. Da, tako je, če gradbena podjetja ne vedo takoj spočetka, koliko materiala bodo potrebovala. Sredi leta ali na jesen jih investitorji kar zasipljejo s ponudbami. V roke jim vsiljujejo napol izdelane projekte. In potlej se začne divja tekma za delavci, za opeko, cementom, železom, le-' som... Dela je toliko, da bi morali raztegniti delovni dan na 24 ur. In ko je objekt dograjen ali pa je znotraj že celo pobeljen, se spomni investitor, da je treba vgraditi naprave še za sirene in luči, podreti to steno in zgraditi drugo. Investitor v naglici ni dovolj stvari premislil ali pa je projektant v delovni gneči pozabil na to ali ono stvar. Delavec iz Kidričevega je potožil o neki stari stvari, ki pa vendarle še dandanašnji drži. Tožil je, da je njihov investitor pogostokrat spremenil načrte, ko so bila ta ali ona dela že gotova. In zato so morali gradbeni delavci podirati, znova zidati in ometavati. In nič čudnega potlej, če stane vratarnica, v kateri se komaj stiskajo štirje delavci, polnih 650.000 dinarjev. Gradbinci so grajali negospodarnost investitorjev. Ti dostikrat ne varčujejo z denarjem. Po- (Nadaljevanje na 4. strani) DROBNE IZ ORGANIZACIJ OB OBČNIH ZBORIH REPUBLIŠKIH ODBOROV SINDIKATOV SLOVENIJE Enotnost gledišč PRVA DRŽAVNA KONFERENCA SINDIKALNIH DELAVCEV KULTURNO-UMETNIŠKIH USTANOV JUGOSLAVIJE Kultura - last delovnih ljudi Nadaljevanje s I. strani všeč. Četudi sindikalni odbornik sam včasih česa ne razume, je dolžan kot odbornik delavske organizacije, da se trudi in ne-dobe delavci skodelico mleka s kru- ’ omajno bori za našo stvar in da hom za 2o dinarjev. | zaupa v pravilnost naše politike, TEKMOVANJE v pEšHOJI bodo prirc-! saj se je doslej še vedno izka-dili poštarji Slovenije ob deseti ob- zalo, da je bila prava in v Intc-letirici sindikatov in osvoboditve. LE 3000 DINARJEV na mesec stane hrana (zajtrk, kosilo in večerja) v obratni menzi tovarne »Lesonit« v Ilirski Bistrici. Menzo so šele pred kratkim odprli in s tem veliko pomagali delavcem. Za malico lahko Tekmovali bodo 17. aprila v Ljubljani na razdaljo 15 kilometrov za prvenstvo Slovenije. Junija pa bo na Dunaju zastopalo Jugoslavijo šest najboljših tekmovalcev iz vrst po- resu nas vseh, pa najsi bo to v mednarodni politiki ali gospodarstvu. In še nekaj so občni zbori štarjev in dostavijalcev telegramov.: posebej naglasili. Dostikrat govo- KMETIJSKI IN GOZDNI DELAVCI PTUJSKEGA OKRAJA SO ZBOROVALI Počasi napredujejo Delegati sindikalnih podružnic kmetijskih in gozdnih delavcev ptujskega okraja so na občnem zboru okrajnega odbora živahno razpravljali o nagrajevanju Povedali so, da sestavljanje tarifnih pravilnikov počasi napreduje. Grajali so sestav okrajne tarifne komisije, kjer je v tako izrazitem kmečkem okraju od 11 članov le eden kmetij ec. Tudi podkomisije ni dovolj čutiti. — Nova kmetijska posestva, ki letos prvič uveljavljajo nagrajevanje po učinku, naj bi dobila več pomoči. Občni zbor je pokazal, da je letošnji sistem nagrajevanja še vse premalo pojasnjen, ker številnim kolektivom niti osnovne stvari iz letošnjega plačnega sistema niso bile jasne. Razen ostalega so na občnem zboru grajali podjetje »Silva« (podjetje agronomske in gozdarske fakultete), ki ima svoj obrat odnosno gozdno upravo v Veliki Nedelji. To podjetje ima namreč zelo čudne odnose do potrošnikov drv. Kolektivi kmetijskih posestev in posamezni delavci iz tamkajšnjih industrijskih in kmetijskih podjetij ter šole so želeli, da bi jim prodali drva za kurjavo. Direktor podjetja pa je to željo odklonil, češ, kdor da več, jih bo dobil« in kakor izgleda, je mislilo podjetje »Silva« drva iz »ptujskega okraja« celo izvažati. Za potrebe šol in delavcev, ki so vedno kupovali drva v svojem kraju, pri tej gozdni upravi, pa se ni zmenil. Nič ni čudno, če so danes drva v tem kraju neverjetno draga in jih prodajajo kmetje tudi po 4000 din za m3, i Sodelovanje med socialističnimi 1 gospodarstvi, pa naj si bo to katerekoli stroke, in medsebojna pomoč, bi moralo biti eno osnovnih načel tudi v trgovanju, fm. j rimo o vzgojnem delu in o pri-! zadevanjih, da bi članom delov-! n ih kolektivov raztolmačili razna vprašanja. Le malokdaj pa se i spomnimo nase in na svojo izo-j brazbo. Če odbornik sam zaostane, če se nenehno ne izpopolnjuje in izobražuje, tudi njegov vrelec znanja presahne in delavcem ne \ ve kaj novega povedati. Zlasti je to važno danes, ko delavci sami | odločajo v skorajda vseh važnejših družbenih vprašanjih. Odbornik, če hoče biti dober sindikalni odbornik, potrebuje mnogo več raznih podatkov in analiz, da bi lahko njegova organizacija zavzela pravilno stališče do posameznih vprašanj in usmerjala člane delavskih in družbenih organov upravljanja. Prav poročila na letošnjih občnih zborih republiških odborov in večine sindikalnih svetov kažejo, da se odborniki teh sindikalnih vodstev zavedajo svojih nalog in le tako so se lahko izkristalizirala jasna stališča. Vsi občni zbori so zasedali z jasno izraženo težnjo, kaj naj store delovni kolektivi, da bi pocenili proizvodnjo in dali svoj prispevek k temu, da bi se uresničilo predvidevanje letošnjega družbenega plana, da bi se zvišala življenjska raven. Rudarji so odločno proti temu, da bi povi- Nemčiji nov traktor, in zaradi česar je obdelovanje s traktor-j jem dražje kot z vprego. Grad-! beni delavci so za zožitev fronte' gradenj in za smotrnejšo kreditno politiko. Tekstilci grajajo tiste delovne kolektive, ki bi radi več zaslužili s podražitvijo blaga { in tako dalje. O vseh teh in po-j dobnih stvareh so veliko razprav-j ljali na občnih zborih republi-1 ških odborov in upravičeno lahko1 upamo, da se bodo neumorno tru-; dili, da jih bodo tudi uveljavili. Letošnji občni zbori republiških | odborov so pokazali, da prevla- j dujejo v sindikatih enotna gle- j d.išča v vsem njihovem početju.1 V sejni dvorani Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani so delegati sindikata delavcev kulturnih ustanov v tridnevnem, zasedanju v minulem tednu razpravljali o najbolj perečih kulturnih vprašanjih. O delu je poročal predsednik centralnega odbora tega sindikata tovariš Afrič, njegovo poročilo pa so izpopolnili štirje koreferenti, ki so podrobneje obdelali: organizacijska vprašanja, družbeno upravljanje v radiofuziji, priprave pri izdelavi zakona o kinematografiji, družbeno upravljanje v gledališčih in v tej zvezi vprašanja dramskih in drugih umetniških delavcev. V zelo temeljiti razpravi so razčistili mnogo nejasnih vprašanj in sprejeli enotna gledišča, kar bo vsekakor pripomoglo k uspešnejšemu razvoju kulturnih ustanov in umetniškega udejstvovanja. Delegati so se izrekli proti združenju z drugimi sindikati, ker zahteva raznovrstnost in pestrost njihovega dela prav posebnega urejanja. Prav tako so bili mnenja, da kaže sistem upravljanja v kulturnih ustanovah zelo temeljito proučiti in najti način, ki jim bo zagotovil najprimernejšo rast. BESEDA BRALCEV dela in kako naj bi jo zvišali. Ponekod si obetajo dvigniti storilnost dela samo z uvajanjem delovnih norm. Marsikje ob teh razgovorih pozabijo na slabo or-šali cene premogu, delavci trgov- - ganizacijo dela, pozabijo na kon-skih podjetij so opozorili, da v, trolo. številu trgovin na prebivalstvo y ra?nih nc,dicthh ustanovah SSS TS& podjetij, ki dSa dreže, n« zu- P°t™tokr„t pr.puHeni sami sebi nan em trgu si pa konkurirajo. ™ delajo pac kakor se jim zdi. Kmetijski delavci opozarjajo med N? del° Pohajajo z zamudo., vca-drugim na visoke cene storitev «h zamudijo celo uro m vec. Med agroservisev, kjer stane general - delovnim časom zapuščajo delo m no popravilo traktorja 7 vagonov j oahajajo po svojih opravkih. Kdo krompirja, za kolikor dobiš v is kriv za to. Po mojem mišljenju RAZMISLIMO TUDI 0 TEM Zadnji čas precej govorimo o se za nobeno priganjaštvo, nika-novem plačnem sistemu, o na- kor ne. Vsak vodja ali upravitelj, grajevanju delavcev in uslužben- I ki nadzoruje določeno delo, mora cev, pomenkujemo^ se o storilnosti poznati svoje ljudi, vedeti mora Republiški odbor sindikata državnih sindikata prometnih delavcev tov. Kri- uslužbencev je imel svoj občni zbor dne j vokuča, predstavnik RS sindikata Slo- 26. in 27. marca v Kopru. Občnega zbora j venije tov. Bratina, zastopnik Prometne so se, razen 66 delegatov, udeležili še: zbornice LRS tov. Leder ter predstav- predsednik Centralnega odbora tov. Mar- nika Združenja šoferjev in avtomeh jan Vjvoda, član predsedstva Republiškega sveta sindikata Slovenije tov. Lojze Ocepek, zastopnik OSS Koper tov. Sokol in zastopnika republiškega odbora sindikata drž. uslužbencev Hrvatske in Bosne ter Hercegovine. Občni zbor Je sprejel enotne stališče glede vseh najvažnejših vprašanj. razpravljali predlani ih in strokovni nikov. Delegati vsem o tarifnih vprašanjih in strokovni vzgoji kadrov. Letnega občnega zbora Republiškega odbora sindikata rudarjev Slovenije, ki je bil 26. in 27. marca v čitalnici »Svobode« v Velenju, so se udeležili poleg 77 delegatov tudi predsednik CO sindikata rudarjev tov. Popovič, tajnik RSZSS tov. Bore, tajnik RO sindikata rudarjev Bosne in Hercegovine tov. Nef-tič in drugi. Na zboru so obravnavali uspehe in pomanjkljivosti delavskega Občni zbor Republiškega odbora sin-. dikata gradbenih delavcev je bil 27. marca v Ljubljani v mali dvorani Doma sindikatov. Poleg 108 delegatov so občni zbor obiskali še: zastopnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Jaka ' upravljanja v ruuarsivu m » pruuvuu-Kvas. zastopnika republiškega odtora *}ostl v rudnikih. Vsi so bili edini, sindikata gradbenih delavcev Hrvatske i da b° ,?°.v Placm xslst.em pnponiogel in Makedonije, dalje predsednik Zdru-! £ nadaljnjemu povečanju proizvodnje, ženja gradbenih podjetij Slovenije in 1 ^na‘en del razprave so posvetili vpra-predstavnik Društva inženirjev in teh- : aa»Ja socialnega zavarovanja, zlasti g e-nikov. Delegati so predvsem razpravljali, ! de,na. velik odstotek predčasno obolelih kako povečati storilnost dela, mižati | rudarjev, pa tudi o tem, kako zrnanj-cene gradbenih storitev, kako čim bolje ; sa*1 s*evilo nesreč. urediti tarifno politiko in racionalneje Republiški odbor sindikata tekstil-poslovati v podjetjih, ! «ih delavcev je imel svoj redni letni Republiški odbor sindikata grafične j °bč‘1Vb?r 2*-,ia 27. murea v prostorih in predelovalne industrije je imel svoj j ^eljc. • u eLe<5?eo" občni zbor 26. in 27. marca v Ljubljani zbor, obiskali še tajnik RSZSS ' Ljubljani vojih prostorih palače »Grafike«. Občni zbor so obiskali zastopnik Centralnega odbora sindikata grafičnih delavcev, zastopnik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana in predsednik ter tajnik Združenja grafičnih podjetij. Delegati so v svoji obravnavi posvetili največ pozornosti strokovnim vprašanjem, predvsem vzgoji novih kadrov. Občni zbor Republiškega odbora sindikata kemičnih delavcev je bil v To-mila »Zlatorog« v Mariboru, THp!p sicer 27. marca. Udeležilo se ga je 65 delegatov. Občnemu zboru so prisostvovali tudi: član predsedstva RSZSS tov. Roman Albreht, zastopnik RO sindikata kemičnih delavcev Hrvatske inž. A. Jegu, zvezni poslanec tov. Viktor Stopar in zastopnik OSS Maribor tov. France Zorko. Razen tarifni politiki je občni zbor posvetil večji del pozornosti vprašanjem splošne kulturne in strokovne vzgoje in skrbi delovnemu človeku. Občni zbor Republiškega odbora sindikata komunalcev je bil 27. marca v prostorih Mestne plinarne v Ljubljani. Občni zbor je obiskal član predsedstva Centralnega odbora si dni k ata in predsednik Republiškega odbora sindikata komunalcev Bosne in .Hercegovine ter zastopnik RSZSS tov. Jager. Na občnem zboru je bilo 43 delegatov. Delegati so predvsem razpravljali o delavskem gospodarjenju, strokovni vzgoji in skrbi za delovnega človeka. V Kočevju ic bil minulo soboto in nedeljo redni letni občni zbor Republiškega odbora sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev Slovenije. Razen delegatov so se občnega zbora udeležili tudi: član Izvršnega sveta T.RS tov. Franc Popit, predsednik RSZSS Janko Rudolf, predsednik Zbornice za kmetijstvo in gospodarstvo LRS tov. Petelin, član Centralnega odbora sindikata tov. Čoke. sekretar OKZKS za Kočevje tov. Klarič, predsednik OLO Kočevje tcv. Pirnat in drugi. Kmetijski delavci so predvsem razpravljali o povečanju kmetijske proizvodnje, storilnosti dela in nagrajevanja v kmetijskih in gozdnih gospodaistvih. Posebno skrb pa so posvetili razpravi o strokovni vzgoji delavcev. Občni zbor Republiškega odbora sindikata obrtnih delavcev je bil 27. marca v stranski dvorani hotela »Union« v ljubljeni. Na občni zbor je prišlo 81 delegatov. Obiskali pa so ga še: predsednik Republiške obrtne zbornice tov. Potočnik, zastopnik RO sindikata obrtnih delavcev Hrvatske in drugi. Delegati so veliko razora vi ja’i o vzgoji vajencev, tarifni politiki in o novih gospodarskih predpisih v letu 1955. Opo zorili so odborov, ki z nepravilnim odnosom do obrništva slabe obrtniško proizvodnjo. Republiški sindikat prometnih delavcev je imel «voi občni zbor 27, marca v sindikalni dvorani podjetja FCŽ v Ljubiiani. Razen 43 delegatov so nn občni zbor prišli še: predsednik CO tov. Bore, re.dstavnik OSS Celje in drugi. Delegati so ugotovili znaten napredek v delavskem upravljanju in posvetili dobršen del razprave tarifnim vprašanjem in dvigu storilnosti dela. Opozorili so še na škodo, ki nastaja zaradi prepočasnega prihanja surovin. Delegati so predlagali, da poseban komisija prouči strokovno šolstvo in opozorili, da bi se tudi v sedanjih pogojih lahko v kolektivih več storilo za zboljšanje življenja delovnega človeka. Zato je treba seveda več prizadevnosti. Dne 26. in 27. marca je bil v Ljubljani občni zbor Republiškega odbora sindikata usnjarskih delavcev. Na občni zbor je prišlo 52 delegatov, kot gostje pa so se ga udeležili: predsednik CO sindikata usnjarjev tov. Jeftič, predsednik Združenja usnjarske industrije FLRJ in prvi tajnik sindikata usnjarjev, ljudski poslanec LRS Andrej Stegnar, zastopnik RSZSS tov. Pepca Jež in drugi. Delegati so obravnavali predvsem tarifna vprašanja, to je normiranje in premiranje in obsodili linearno dviganje plačnega fonda. Največ so se zadržali na vprašanjih produktivnosti dela in vzgoje strokovnih kadrov. V veliki dvorani Doma sindikatov v Ljubljani je bil v soboto in Nedeljo občni zbor Republiškega odbora sindikata trgovskih delavcev. Poleg 119 delegatov sta na občni zbor še prišla pred sednik CO tov. Slobodan Čirič in predstavnik Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Roman Potočnik. Delegati so predvsem razpravljali o plačnem sistemu, in sicer, kako čimbolj pravično nagrajevati osebje v različnih strokah glede na težino dela, zdravju škodljivo delo itd Ugotovili so, da je načela plačnega sistema težko uveljaviti, ker še niso urejena določila glede strokovne izobrazbe. Dobršen del razprave pa so posvetili tudi zaščiti dela. Občni zbor Republiškega odbora sindikata železničarjev Slovenije je bil 27. marca v Mariboru, in sicer v prostorih delavskega prosvetnega društva »Svoboda« Tabor. Na občni zbor je prišel 101 delegat. V imenu Republiškega sveta sindikatov Slovenije je občni zbor obiskal član predsedstva tov. R. Albreht, prišli pa so še tajnik CO sindikata železničarjev tov. Milijevič, predsednik Pokrajinskega odbora sindikata železničarjev Vojvodine tov. Stanar. predsednik upravnega odbora železniške direkcije, tajnik OSS Maribor in drugi. Delegati so predvsem razpravljali o delavskem upravljanju na železnici, slabem stanju naših prog in vozil. Posebno skrb so posvetili kadrovskim vprašanjem, tehnično higienski zaščiti ter i.„i: i. „i,„ strokovnega združenja tov. Uratnik, tajnik strokovnega mlinskega združenja tov. Dolinšek in drugi. Občni zbor je posvetil posebno pozornost določanju meril dela, povečanju proizvodnosti in znižanju proizvodnih stroškov. Obravnavali so tudi vprašanje surovin, izvoza in uvoza in se pomenili o vzrokih, ki vznemirjajo naše notranje tržišče. odgovorni voditelji posameznih oddelkov, delavnic in pisarn. Ma-lokje se dogodi, da bi krivca pokarali. To ne store, ker tudi sami niso točni in dovolj strogi nasproti sami sebi. Mislim, da je malomarno upravljanje službe prav tolikšno zlo, kakor kraja in goljufija. Delavec ali uslužbenec, ki se je, ali bi se moral ob nastopu službe seznaniti z delovnimi pogoji je moralno vezan te pogoje tudi izpolnjevati. Seveda, da me ne bo kdo napačno razumel. Ne navdušujem S KONFERENCE KMETIJSKIH IN GOZDNIH DELAVCEV GORIŠKE kaj kdo zmore in česa je zmožen opraviti, zato mora po teh kriterijih tudi posameznike zaposliti si poizkušajo ustvariti priljubljenost pri podrejenih. Takšen fa-miljaren odnos v podjetju je lahko hudo škodljiv. Ne bo napak, če o teh stvareh razmislimo sedaj ob uveljavljanju plačnega sistema. Dobra, vestna in nepristranska kontrola bo lahko pospešila naše delo in nam samo koristila. Goljufije, poneverbe, malomarnost pri delu itd. in jih nadzorovati, če pravilno ' ?e tr®b“ kar 3 Početka odkrivati opravljajo svoje dolžnosti. Na žalost imamo še tudi odgovorne vodje obratov, ki hočejo biti napak demokratični, demokratični tako, da zamižijo pri napakah in in odstranjevati, zakaj škodo je pozneje, ko je dejanje že storjeno, le težko popraviti in povrniti. Lojze Zorc, Šmartno »Mojo mesto bi rad zasedel, zato kritizira« Približno nekako tako, kakor | svet v letu dni le trikrat zaseda, je povedano v naslovu, je dejal | je jasno, da z delavskim gospo-direktor podjetja Elektrokovina! darjenjem ni vse v najlepšem v Mariboru tamkajšnjemu pred- j redu. Namesto delavskega svetu sedniku okrajnega odbora sindi- odloča o marsikakšni stvari dikata kovinarjev. Zakaj? Predsed- ■ rektor podjetja ali upravni odbor, nik mariborskega sindikata kov i- j čeprav bi moral o tem odločati nar jev, je v svojem poročilu, na neposredno delavski svet sam. Ce občnem zboru opozoril na neka- delavski svet ni aktiven, se tudi tere nezdrave pojave v podjetju * kolektiv ne spoznava z gospodar-»Elektrokovina«. Med drugim sko problematiko. In dalje, če ti je dejal, da je delavsko upravlja- , predsednik delavskega sveta in nje v podjetju slabo, saj je de- I upravnega odbora prilaščat<* lavski svet v pretekli mandatni družbeno imovino, ki je kolektiv* dobi le trikrat zasedal. Povedal' zaupana v upravljanje mar fl«' je tudi, da sta si predsednik delavskega sveta in predsednik upravnega odbora podjetja prilaščala družbeno lastnino. ob tem zatisnemo oči. Sindikalni odborniki so te pojave upravičeno in dobronamerno grajali. Toda nekateri mislijo, da Direktor podjetja je grajo sindikat nima pravice grajati to> vodstva sindikatov kaj čudno j kar ie gvaje vredno in svetova sprejel. Dejal je, da »sindikati I kolektiva naj uberejo drugačno, nimajo pravice ICil 0 IZCl.IT^513 ? I nimajo pravice kritizirati« in kolektiva naj uberejo drugačno J J dalje »čutim, da bi se ti (predsed- holjšo pot. Ce sindikati, kot mno- tijskih in gozdnih delavcev v No-j tem ko v krajih, kjer koruze Sedaj se nam ponuja prilo<,- Mislim, da je vloga sindikatov vi Gorici so delegati — gozdni nič ne pridelajo, tudi zdroba niso, nost’ da se nekoliko pomenimo prav v tem< da opozarjajo na po-delavci iz Predmeje in Podkraja trgovine nič dobile. Tako sedaj 0 vlogi sindikatov in upravičeni c[0iJne nezdrave pojave in tako — med ostalim povedali, da v gozdni delavci iz Predmeje, Pod-1ter neupravičeni graji. pomagajo odpraviti napake, ki za- trgovinah v njihovem kraju ne kraja, Cola itd. hodijo po koruzni j Delovni kolektiv je nosilec de- j vi rajo delavsko upravljanje. Kdo dobijo koruznega zdroba, ki je za zdrob na Kras več ur daleč. Ka-; lavskega upravljanja. Kolektiv . je torej upravičeno in kdo negozdne delavce važen prehranbe- kor so povedali na občnem zboru, j uveljavlja svojo volja preko iz- ' upravičeno grajal pa presodil ni predmet. Po neki čudni razde- so o tem že obvestili nekatere; voljenih predstavnikov, to je čla- dragi bralci sami. litvi imajo trgovine na Krasu ko- predstavnike na okraju. fm. | nov delavskega sveta. Če delavski Drago Bratina OB ROBU DOGODKOV PO OBJAVI DOKUMENTOV JALTSKE KONFERENCE V SENCI JALTE slabosti nekaterih ljudskih holjši kakovosti dela. Občni zbor Republiškega odbora sindikata živilske in tobačne industrije je bil 27. marca v Tobačni tovarni v Ljubljani. Poleg delegatov so na občni zbor še prišli predstavnik RSZSS tov. Plazar. zastopnik CO sindikata živilske in tobačne industrije tov. Papič, predsednik Jalta, februar 1935. Trije (Stalin, Roosevelt, Churchill) delijo svet po tistem starem, znanem načelu: meni enega, tebi enega, njemu enega — in spet — meni enega ... Hitlerjeva Nemčija je na kolenih. Japonski so dnevi šteti. Gre torej za usodo povojnega sveta (Evrope, Azije), za usodo deset in deset držav in dežel, ki so se znašle v praznem prostoru med interesnimi sferami zmagovitih velesil in ki jih je treba —- po imperialističnem pojmovanju državnikov velesil — vključiti v obstoječe »skupnosti narodov« — vzhodne, zahodne; ruske, ameriške, angleške ... Vzdušje je zelo prisrčno. »Veliki« so ljubeznivi, venomer se smehljajo, in kosajo se, kdo bo bolj duhovit. Zdravice, filipinski kuharji, vodka, najboljša vina, anekdote, slavospevi... Pijejo, trijQ »veliki«, a nihče ni pijan. Vsak pazi nase, trenira možgane, da bi bil čimbolj trezen in buden in spreten, zvit. Zvit, to je najvažnejše. Kupčija terja veliko mero zvitosti. Včasih za hip zablisnejo izpod trepalnic mrki pogledi in včasih se zdi, da bi se najraje prav po domače stepli, a premagajo se, in kupčija je dostojna, od začetka do konca. O tem in še o marsičem drugem nam pripovedujejo dokumenti jaltske konference, ki so jih pred dnevi nenadno objavili v Washingtonu in ki so povzročili pravcat mednarodni potres. Pravzaprav to niti niso dokumenti, ampak le zapiski raznih udeležencev konference, tajnikov in tolmačev. In tudi ne odkrivajo kaj posebno novega. Po drugi svetovni vojni smo Čitali že lepo število knjig, v katerih so avtorji opisovali razne dogodke z jaltske konference. Spomnimo se knjig štirih ameriških zunanjih ministrov: Hen-ryja Stimsona, Edwarda Stetiniusa, Jamesa Bemsa in Crodera Halla. Pa tudi predsednik angleške vlade- Win-ston Churchill, je v svojih memoarih obširno pisal o nekaterih podrobnostih z jaltske konference. Vendar nam gradivo, ki so ga objavili v Washing- tonu, še bolj osvetljuje to konferenco, jasno prikaže vlogo posameznih državnikov in odnos vseh treh »velikih« do najvažnejših tedanjih mednarodnih problemov. Tri velesile, ki jih je povezal skupni boj proti nacistični Nemčiji, so prišle v Jalto, lepo letoviško mesto na sovjetskem polotoku Krimu, s kopico različnih in med seboj popolnoma nasprotujočih si načrtov, ki pa so vsi temeljili na enakem, podcenjevalnem, imperialističnem odnosu do malih narodov. Do malih, pa tudi do velikih narodov, do vseh, ki se ne pišejo Angleži, Rusi, Američani. Med te, majhne, so skupno z Albanci, nami, Korejci in drugimi uvrstili tudi Francoze in Kitajce. O Franciji so v Jalti veliko govorili. De Ganila, ki je bil tedaj predsednik francoske vlade, v Jalto niso povabili, da ne bi »nastale komplikacije«. S tem so se vsi strinjali. Razpravljali pa so o Churchillovem predlogu^ naj bi tudi Francija dobila del poražene Nemčije. Stalin se je upiral. Trdil je, da bi francoska okupacijska cona Nemčije vplivala na druge majhne države protihitlerjevske koalicije, da bi tudi te zahtevale svoj delež. Churchill pa ga je miril, češ, »nihče ne namerava podeliti nekega področja Belgijcem ali Holandcem«. Francija naj bi bila edina izjema, zakaj »francoskemu fantku je treba dati nekaj piškotkov«. Francija je namreč nemški sosed, čuva levi bok Nemčije, varuje Anglijo pred Nemčijo, zato je no kaže preveč zamotavati. Tako je govoril Churchill. Končno so sklenili, da bodo Rusi obdržali svoj prvotni del, Američani in Angleži pa bodo del svojega deleža prepustili »francoskemu fantku«. In tudi o Korejcih so govorili. V nekem dokumentu piše: »Kot kaže, Angleži žele, da bi videli v povojnem obdobju slabo in neenotno Kitajsko«. O Indokitajclh pa so rekli, da so majhni ljudje, in da zato niso nič kaj dobri vojščaki, (!) O Nemcih so menili, da so divjaki in da »sadistično sovražijo ustvarjalno delo ljudi«. Tako so govorili o Nemcih, o nemških delovnih ljudeh, ne o nacistih. Roosevelt je obljubil Churchillu in Stalinu, da Združene države nikdar več ne bodo denarno podprle nemške obnove. In tako dalje ... V boju za interesna področja niso bili prav nič sentimentalni. Krojili so usodo milijonov in pri tem pripovedovali cinične anekdote. Tu je na primer dokument, v katerem se John Wickerson, visok ameriški uradnik, zavzema, da bi Amerika priznala Sovjetski zvezi nadvlado v Letoniji, Litvi, Estoniji. »Nekatere stvari so mi v teh predlogih odvratne,« je pisal Wicker-son, »toda potrebne so, da bi dosegli sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Ce to napravimo, bodo morda Rusi pristali na naše zahteve v drugih delih sveta.« Na tak način so razpravljali tudi o Poljski, ki so jo prepustili Rusiji. Churchill je dejal: »Meni drugače ni do Poljske. Potrebujem pa možnost, tla bom lahko v parlamentu dejal, da bodo poljske volitve pravilne.« Roosevelt pa je rekel, da bi morale biti poljske volitve »čiste kot Cezarjeva žena« in dodal: »Nisem je intimno poznal, toda govore, da je bila čista«. In Stalin je pripomnil: »Tako govore o njej, res, toda tudi ona je imela napake.« Trije »veliki« so se smejali... Grčijo so poklonili Angležem. Churchill se je zahvalil Stalinu, ker ni pokazal veliko zanimanja za grško vprašanje. Angleži so grške partizane razorožili in spravili na oblast sile reakcije. Izbruhnilo je nekaj uporov, ki so jih v krvi zadušili. — Churchill je govoril: »Ne verjamem, da bi lahko sestavili vlado vseh strank, kajti Grki se preveč sovražijo.« Stalin pa je pripomnil, da se Grki med seboj ubijajo, ker »niso navajeni razpravljati«, in delal je, da sploh ni nameraval grajati angleške aktivnosti v Grčiji. Tudi na nas niso nozabili. Kako so razdelili vpliv v naši domovini, lepo in pošteno, 50 : 50, že vemo. Stalin pa je spočetka zahteval 60 °U. Tako je nastal problem desetih odstotkov, ® katerem so na dolgo in široko raZ' pravljali. Churchill se je zavzemal za vlad" s predsednikom dr. Subašičem. Stal^ pa je predlagal, naj zahodne sile spreJ mejo dva njegova spreminjevaldj predloga. Churchill mu je dejal, bi lepše gledali na njegova predlog5** če bi »spregovoril s Titom besedo a»J dve«, torej, če bi prisilil Tita, da sprejel njihove zahteve. Stalin pa Je Churchillu odgovoril, da je Tito »P"J nosen človek in popularni voditelj nekega režima«, da bi njemu (Stalina! lahko zameril zaradi takih »nasvetoVt<* Povsod drugod je šlo gladko, goslavija pa je že tedaj bila trd or6*1' Kako močna je bila naša domovin* že koj ob svojem nastanku, nam vomo priča dejstvo, da se Stalin .J* upal povedati nam, kaj so sklenil*' Niso se upali odkrito pritisniti na n*s’ da bi sprejeli njihove zahteve. In potem so še govorili o na^' mejah. Sklenili so, da bo Angli ja prc' vzela »odgovornost« za pokrajino 0» jugoslovansko-avstrijski meji ška) in ob jugoslovansko-i talija meji (Primorska, Goriška, Slovenj Benečija, Trst). Nekaj so sicer £°'. vorili o »kasnejši rešitvi« in prizna* del naših pravic na Primorskem. T**” Koroško in velik del slovenske?’ ozemlja, ki ga je pred xrojno im^* Italija, pa so vključili v svoje načrt6’ s katerimi se je strinjal tudi Stal**1' Tako so »veliki« barantali z usod nas, »malih«. Nikjer niso pomisl*1 j da v deželah, ki so jih poklan]?* drug drugemu, žive ljudje, živi Ijuc-J6’ ki hočejo živeti svobodno in neodvij' no, ki ljubijo svojo domovino, ki s si izbrali svojo obliko vladavine. Zarodi, ki so se junaško bojevali za svo.j svobodo, so bili za »velike« ie kmejj. na šahovskem polju, ki branijo krau in kraljico. V nekem dokumentu jaltske kohj ference piše: »Stalin je dejal, da D bilo smešno, če bi imela Albanija pravico kot tri velike sile, ki so bile vojno in so se zbrale na ten banketu. Dejal je, da nekatere osy" bojene dežele mislijo, da so velik sile morale prelivati kri za n jih" V osvoboditev, in da imajo te, sed»J svobodne dežele, pravico zameriti y lesilam, ker ne upoštevajo malih Q. žel. Stalin je pripravljen z Veliko DT tanijo in Združenimi državami vat, vati pravice malih narodov, toda koli ne bo dovolil, da bi male dež6*0 presojale postanke treh velesil-« MLADIM »LITOSTROJU« JE OBNOVILA SVOJO ORGANIZACIJO Ne bo malo dela! Star izrek pravi, da na mla- jnovila mladinska organizacija virih je po številu članov najmoč-dmi svet stoji. Mladi zamenjujejo Litostroju. 2e v začetku tega leta I nejši aktiv mehanske obdelave, stare. Kakšna bo ta »zamena« je so na sestanku mladih komuni-, a po delavnosti aktiv industrij -odvisno od tega, kako pomagamo s tov in bivših mladinskih odbor- j sko-kovinarske šole. njihovi rasti. To pa ni samo na- • nikov izvolili iniciativni odbor. V loga staršev, učiteljev in moj- ; njem so bili mladinci iz strov, temveč nas vseh in seveda I obratov. Ta iniciativni odbor je izvoljen 15 članski tovarniški tudi naloga mladinskih organiza- j pripravil ustanovno konferenco, -k01111*6- ki S-a . vodi Peclm Brane, cij- Mlademu človeku je treba kar pa je bila težka naloga, saj star mladinski odbornik. Upamo, odpirati pota, ga varno voditi in je med mladino Litostroja nastala da bo mladinska organizacija Li- ----— - - po 1953. letu dokajšnja mlačnost. tost,roia tkmalu spet lahko za Obnovljena mladinska organi-Ivzgled. ostahm mladinskim orga- Na obnovitveni konferenci je Usposabljati za življenje. Kajti Učiti se mora proizvodnih veščin tu gospodarjenja, saj bo prej ali slej stopil na mesto svojega starejšega tovariša in prevzel krmilo delavskega upravljanja v svoje roke. Rad bi vam povedal nekaj o uiladini, ki živi in dela v Titovih zavodih — Litostroj. — V tej tovarni dela okoli 800 mladincev, ali 40 % vseh delavcev te tovarne. Razumljivo, da se kolektiv Litostroja zanima za njihovo zdravo rast. O uspehih mladincev zacija Litostroja je kakor prej razdeljena na 9 aktivov, od kate- ! nizacijam. Mavil. BALO s: JE PRIPRAVLJALA Takim ni mesta v trgovini [ V tekstilni trgovini »Pri Ja- to je jemala po malem, v kosih nezu« v Ljubljani je zlasti ob od 2 do 8 metrov, da nihče ni T tržnih dneh veliko kupcev. Kmetje nič onazil nosehnn še ker ie stroja smo “že mnogo™slišali. Saj kuP>Jjejo blago za domače po- bila pri delu- pridna in uslužna.. so h graditvi tovarne prispevali *,rebe,.1” s£ s postrežbo kar za- Bda je tudi zelo velikodušna in j na tisoče prostovoljnih ur. Po- i./0- " Prodajalkam gre delo »tovariška«. Ko je nekega dne J znani so tudi uspehi mladinskih k,trv° ,lzpod rok ,ln tako pr,de P«šla neka njena prijateljica v Proizvodnih brigad, ki niso vsaK nitro na vrst0' trgovino kupovat blago za oble- štedile truda, da bi dvignile Med prikupnimi prodajalkami ko> ji je Marija poVrh dodala še je bila tudi Kalan Marija, Detajl z Jablaniške hidrocentrale storilnost in izpopolnile svoje ki je blago za bluzo, češ, to bo že ona Znanje. V ta namen je mladinska med navalom kupcev še posebno plačala. Seveda tega ni storila. 0r™anizacija prirejala predavanja ut razprave. Pa tudi vsestranski Prosvetni, kulturni in politični razgledanosti je posvetila vso pozornost. Vse do reorganizacije teta 1953, ko je organizacija mlačne prišla na teren, so se lito-strojski mladinci prizadevali dvigniti svoj ugled v tovarni in rzven nje. Od tedaj pa? Reorganizacija ni prinesla zaželjenih sadov. Nasprotno. Mladinci Litostroja, ki s° bili do leta 1953 do zadnjega NUŠI NAJVEČJI ELEKTRARNA JABLANICA JE PRIČELA OBRATOVATI Prva dva agregata svoje prijateljice. Začelo se je lani februarja, ko je ukradla 2,5 m tropicala za kostim. Tatvina se ji je posrečila in potem je šlo tako naprej ... Sprva je kradla le zase, nato pa je začela preskrbovati m, . . ----- -------v" še znance, ki so jo prosili za vJanjeni v mladinsko organiza- uslug0> da jim kupi blago. Tako cijo, niso našli poti v terenske je uktadla 7,5 m kotenine za organizacije. Komaj 15 odstotkov rjuhe in jo prodala R. E., ki za to seveda ni nič vedela. In tako je romala iz trgovine flanela za plenice, svilena ’’ hitro in spretno rezala blago Imela je smolo, da so tej veliko-tako, da je tu pa tam napravila dušnosti« prišli na sled kriminalni j tudi za sebe kak zavitek, kate- organi, preden si je pripravila j V nedeljo 27. marca so gradi- skupščine Moša Pijade, predsed-lne Jablanica dosegli tako velik rega seveda m plačala. Kradoma kompletno balo za ženitev. Pre- tel ji hidrocentrale Jablanica na nik Ljudske skupščine BiH Djuro j uspeh, je bilo potrebno nekaj let je to odnašala domov, včasih pa križali so ji vse račune in za Neretvi proslavili veliko zmago: Pucar, predsednik Izvršnega sve-1 hudega boja s trdim hercegov-je za to us ugo zaprosila tud; svojo »uslužnost m spretnost« se v pogon so spustili prva dva agre- ta BiH Avdo Humo in drugi, ki1 skim granitom, divjo Neretvo ^?„,mora^a zagovarjati pred so- gata. Svečanosti so se udeležili so tudi govorili več tisoč delav-diščem. ZV , tudi predsednik Zvezne ljudske cem in prebivalcem bližnje in daljne okolice. Predsednik Izvrš- se jih je vključilo v nove organizacije, ki niso znale ali mogle tozviti prave dejavnosti. V tovarni pa se je pojavljalo mnogo1 blago za rjuhe, kapne, 'damasK pa terenska organizacija ni mogla reševati. Tako so se plenice, svilena podloga vprašanj, ki šo zahtevala rešitve,, hlačevinl sSnenoblago itTvse materin pa terenska organizacija Pojavila razna socialna vprašanja mladih ljudi: še vedno je mnogo mladincev, ki stanujejo v nemogočih razmerah, ki se nezadostno (manijo itd. To seveda nevzpod-nndno vpliva nanje, na njihov ^tokovni napredek. Čutijo se v P&katerih primerih zapostavljeni. Pd njih se zahteva prav toliko, pa kor od odraslih, izkušenih delavcev, a pomoči ni prave, da bi r?. dosegli. To toliko bolj obču-njo mladinci, ki so prišli iz po- ZA 10-LETNICO OSVOBODITVE nove delovne zmage Pet novih velikih hidrocentral Jugoslavija bo izvažala električno energijo Odbor za električno energijo I Na nedavnem zasedanju Ev-omisiil I ropske gospodarske komisije so vsi delegati, razen sovjetskega, Kot vsi delovni ljudje se tudi Bela krajina pripravlja, da proslavi 10. obletnico osvoboditve j in_ to: Idrijce, Galke-Like, Tre-z novimi delovnimi zmagami. Ta- ‘ bišnjice, Cetine in Peručice z let- pri Evropski ekonomski komisiji I ropske gospodarske komisije so Združenih narodov je zelo ugodno ocenil idejni in perspektivni uresničenje naj bi omogočilo izvoz električne energije iz Jugoslavije v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Italijo in odpravilo naraščajoče pomanjkanje elektrike v teh državah. V ta namen načrt predvideva gradnjo petih velikih novih hidrocentral v Jugoslaviji, nega sveta BiH je ob tej priliki razdelil delavcem, inženirjem in tehnikom odlikovanja v znak priznanja za napore pri graditvi tega velikana. V graditev hidroelektrarne Jablanice je do sedaj bilo vloženo nad 13 in pol milijard dinarjev. Ta gigant, delo naših strokovnjakov in delavcev, spada med deset največjih hidroelektrarn v Evropi. Ko bodo vgradili še ostale štiri agregate, bo ta elektrarna sama dajala toliko električne ko bodo med drugim rudarji rudnika rjavega premoga v Kanižarici odprli nov vpadnik-jašek, ki deželja. In vendar je v interesu Pom?n!. vellko Pridobitev v pro-večje proizvodnosti potrebno, da ’.zYod"L1 Premoga Čmomeljska Nadira ljudem bolj pomagamo. : ^lezohvarna bo začela obratovati Taka vprašanja so se pojav- v novih delovnih prostorih, tovarna učil bo povečala proizvodnjo itd. Povsod bodo proslavili to pomembno zgodovinsko obletnico pred mladino Litostroja. ^■ato je bilo nujno, da se ta mla- sam0Z°dat bi°VuspešnetoS reševala z večiimi aIi manjšimi delovnimi Pereča vprašanja temveč tudi, da zmagami. Bela krajina, v stari bl se bolje spoznala med seboj, - Jugoslaviji najzaostalejsa pokradi doslej ni imela prilike. ' ; pna,v Sloveniji, se danes gospo-. Na pobudo mladine Litostroja , da^sko r.3™. 2 °stalln?1 kra]1 Pl Mestnega komiteja ljudske jnaše socialistične domovine. Puadine se je te dni ponovno ob- I -vd- no zmogljivostjo 7 milijard kWh. Graditev teh hidrocentral bi stala 334 milijonov dolarjev in bi trajala tri do šest let. Istočasno pa bi bila izdelana tudi mreža daljnovodov od hidrocentral v vse sosedne države. Prve pome turbine »Jugoturbiina« v Karlovcu bo letos izdelala vrsto novih proizvodov. Med drugim se pripravlja na izdelavo parnih turbin. Prvo bodo verjetno izdelali že maja, drugo pa v drugi polovici letošnjega leta. pozdravili idejo »Jugoeleksporta«, energije, kot so jo dajale vse ki je po besedah predsedujočega predvojne hidroelektrarne v Ju-zelo posrečen primer mednarod- I goslaviji. pega gospodarskega sodelovanja. I Da so graditelji hidroelektrarni. KONGRES ZVEZE BORCEV NOB JUGOSLAVIJE BO V LJUBLJANI TO BO VELIK PRAZNIK V dneh 27. in 28. aprila bo v veliki unionski dvorani v Ljubljani III. kongres Zveze borcev NOV Jugoslavije, ki se ga bo udeležilo 750 delegatov iz vse države. Zveza borcev je na kongres povabila predsednika Svetovne federacije bivših borcev Vincenta Avriola in še tri zastopnike te federacije ter zastopnike bivših partizanov Koroške, Trsta in Gorice. Na kongresu bodo razpravljali o organizaciji, otrokih padlih borcev, predvojaški vzgoji zgodo- sodelovanju z inozemstvom in statutu. Ljubljančani bodo radostno pozdravili in počastili kongres« Med drugim bo na predvečer, dne 26. aprila, slovesno odprt muzej NOV. pomanjkanjem izkušenj, strokovnih kadrov in mnogih sredstev, brez katerih si v tujini skoraj ni mogoče zamišljati graditve tako velikega objekta. Ko so začeli graditi hidroelektrarno, je zmanjkalo skoraj vsega, razen volje in poleta. Zdaj je to za nami in graditelji hidroelektrarne Jablanica so upravičeno ponosni, saj so z obratovanjem prvih dveh agregatov dosegli novo veliko delovno zmago. SOLIDARNOST Železarna Store je za poplav- Ijence v Srbiji prispevala 250 tisoč dinarjev Nedavna elementarna nesreča, ki je zadela ob veliki povodnji delovne ljudi Srbije, je vzpodbudila železarje iz Štor. Vsak član kolektiva železarne je prispeval 130 din, kar je skupno zneslo 200.000 din. K temu je dodal upravni odbor Železarne Štore še 50.000 din. Zbrano denarno pomoč, ki je lep primer delavske solidarnosti, je nakazala sindikalna podružnica metalurških delavcev v Štorah Republiškemu odboru RK Slovenije s prošnjo, da jo prerazdeli med najbolj prizadete ob poplavi. Mladina bo praznovala j> Razumljivo je, da sta Churchill in skih dokumentov, dokler ne bi tiae ,evelt Podprla ta imperialistična še poslednji preživeli udeležene =. ui umrl Sedaj se izgovarjajo. Pravijo, da predsednik sploh ni videl. Morda Ei-UačJf""c*1, i,uuPIla mipemuiantiia se pusieanji preživeli udeleženec te je washingtonski urednik »New York senhovver res ni videl jaltskih do- lju,ela- Roosevelt je dejal, da so ve- konference — Churchill. Timesa« dobil te dokumente od ne- kumentov in so republikanski desni- Ba i,?ato tu’ da ukazujejo, Churchill Majhni narodi in vsa napredna kega »zasebnika«. To je zvedela »Chi- čarji sami izposlovali njih objavo, •ihi nt-menil: ”°rel mora dovoliti ma- gibanja pa so z objavo jaltskih do- caS° Tribune«. Pritisnila je na držav- morda pa je Eisenhower, sit večnih •ttišli icam’ tla Jvrgole, ne da bi raz- kumentov dobili obilo gradiva, ki po- no tajništvo za zunanje zadeve, ki je sporov z republikansko desnico, na- ba, , sakaj žvrgole.« Mali narodi trjuje nujnost njihovega boja za ne- moralo dokumente objaviti. menoma preložil vso odgovornost na sVoi» '? »žvrgole«, naj zahtevajo odvisno jn svobodno življenje. Zgodba je dokaj smešna, iz trte ramena Dullesa, zunanjega ministra >-- Je Pravice, svobodo m nondvis- - - -- -■*- ■---“ -- - ---- zagovornika nazadnjaških repuhli- Jeseniška mladina se marljivo i dine v Kranju od 21. do 22. maja. . . . . . ... . . . „ pripravlja na prvi republiški po- To bo velika mladinska manife- vtnski m umetniški dejavnosti, j svet mladih metalurgov in kovi- stacija, katera bo po svojem ob- narjev, ki bo 8. maja na Jese- j segu, množičnosti in prireditvah nicah. Ta posvet je velikega po- presegla vse dosedanje, mena za nadaljnje delo mladih metalurških in kovinarskih delavcev, ki se s svojo prizadevnostjo in zrelostjo v vse večji meri | udejstvujejo v sindikalnih in dru- ; gih družbenih organizacijah. --Ule . . , . , odvisno in svobodno življenje. Zgodba je dokaj smešna, .« .... . - - EilPaiSi Efii™™ i ES™™ i ^..1 — nu.na in objavili jaltske dokumente. Morda pa Zelo zanimiva pa je izjava pred-' ’ so pomislili, za hip kolebali, toda cilj, stavnika Bele hiše, da predsednika dokončno -'d. Potr ^eZd. Potrebna je bila glede objave dokumentov in da jih moremo si misliti kaj bi bilo s 50 pomislili, za nip Koieoau, toaa cm, stavnma Bele mse, da pr 8aitom’ če se zmagovite velesile te- ki s0 Sa hoteli s to objavo doseči, jih Eisenhowerja niso vprašali za svet ®e hi sporazumele. Toda v Jalto 3e premamil. Rstič 6Sile priuesle tudi svoje imperia-Veliv?e tpžnje. v Jalti so kot na neki ib hI borzi barantali z milijoni ljudi s0 f bgromnimi pokrajinami, v Jalti ,vf„trtJe »veliki«, trije »orli. Vsi stavi,, tr,3e »veliki«, trije »orli«, pred-vSe kot gospodarji sveta, gospodarji sv,.,kar leze in hodi po tem ljubem botoTlin uveljavili so načelo; Mi trije, $ele m dolgo nič, in spet dolgo nič, botlLLlin uveljavili so načelo; Mi trije, * i.m dolgo nič. *- --------- —— -,x c Potem ostali! Vse t.A ctvoin vs ali J,86 ,te stvari pa so nam bile več Povzr3*! znane, vendar je njih objava tre$ rocila pravcat mednarodni po-’ kot sem že prej zapisal. »ore, kdrohill, ki je zadnji preživeli 3r\ei Jalte, je hudo užaljen. V Čenn ■ . sD0dnji zbornici je ogor-“anie i?i*avp’ da Je bila objavljena Vsei ,‘Ska verzija« dokumentov, ki sti, Y'e.1o »hude napake in netočno-hje’ ln da sploh ni bilo prav, da niso osebno prizadetega državnika, Vp0 j*'' za svet in mu poprej dali na Sovi _ dokumente, ki govore o nje-e °sebi. coz, a kuje pa je v Franciji. Fran-Sbfe.!®yeda niso mogli z navdušenjem s°kno ,\ Pmaiovažuiočih Izjav o spo-S|>svki Rraucozov in francoskem pri-tr8itpv nipd drugo svetovno vojno, tlj ]„• da Franclja ne zasluži repara-*itn.JChurchillovih besed o »eksklu-Lklubu treh velikih«, v kaki L? lahko vstopi le tista država. Mij oaimani 5 mililonov vojakov *o ti a , i enakovrednega«. Francoze Jlli * .°kumenti še prav posebno uža-«o s:"2,, ker so lih oblavili v dneh. Uvel, at]f'''a Presneto trudi, da hi •aini Vn« VI,a med zahodnimi velesi-V n,, Pr,ak7oravni partner. *!ke *'! Pa nodnirajo stališče Ve-Bieg dPa je tako majhen IV. tradicionalni mladmski festi- ‘ J;. val, katerega prirede mladinske vRntoš7m, Temnih mH°ig° • organizacije Jesenic vsako leto ^0,2^ h'22»i •'delovn+lml v počastitev rojstnega dne ljub- i k°lektlV1’ kl sodeluje-10 v tem 1 j enega predsednika Republike, maršala Tita. Višek mladinskih manifestacij počastitev 10. obletnice osvo- vsakoletnem tekmovanju. Naš prvi tanker Puljska ladjedelnica »Uljanik« boditve pa bo Zlet delavske mla- 'je splovila prvi tanker za rečno __________________________ i plovbo. To je prva petrolejska | ladja, ki je izdelana po naročilu i podjetja »Donavski Lovd« iz iz bele krajine | Siska. Za to podjetje bo ladje- Proizvodnjo bodo povečali delnica letos izdelala še 7 takšmh ladij. Po osvoboditvi je bila zgrajena v Kanižarici pri Črnomlju tovarna za predelavo sadja »Bel-sad«, ki izdeluje razne likerje, jnarmelado, džeme, sadne sokove in sirupe. V zadnjem času so začeli izdelovati tudi sadne bonbone. Po teh je veliko povpraševanje. Vodstvo tovarne, delavski svet in upravni odbor tovarne »Bel-sad« si resno prizadevajo čimbolj povečati proizvodnjo, da bo zadoščeno vsem potrebam. Delavcev je tu dovolj, primanjkuje pa stanovanj. V načrtu imajo zgraditev več stanovanj. NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji »Delavski enotnosti« prilagamo položnice. Upamo, da bodo naročniki, ki so v zaostanku z naročnino, to takoj poravnali. S tem bodo odpadli vsi nepotrebni stroški za neljube terjatve. Obenem pa želimo, da bi čim več naročnikov plačalo naročnino vsaj za tri mesece naprej. UPRAVA PRIPOMBE K ČLANKU »BODIMO DOSLEDNI« So pomisleki upravičeni? V Delavski enotnosti štev. 10 z dne 11. marca 1955 sem prebral kritiko osnutka pravilnika o normah podjetja »Litostroj« pod naslovom »Bodimo dosledni«. Zdi se mi potrebno, da se o delovnih normah, plačevanju po normah itd. še nekoliko porazgovorimo, sestavka naj bi torej delavec ne dobival plače dva in pol meseca (če bi pa moral vrniti vso materialno škodo, bi delavec delal 11 let brezplačno). Tako bi bilo, če bi bili dosledni. Po pravilniku o plačanju izmečkov livarskih del v Zahodni posebej z ozirom na praktično , Nemčiji iz leta 1954 je predvide- uresničevanje teh stvari v podjetju. V omenjenem kritičnem sestavku su mi posebno očita poglavje o »garantiranih zaslužkih delavcev«, ki delajo v normi, češ da sem preveč upošteval »socialni moment«. Garantirani zaslužek oziroma minimalni zaslužek je bil do sedaj v praksi pri vseh podjetjih, samo da se je ta stvar ponavadi skrivala v raznih oblikah (neopravičeno popravljanje norm, pritisk na normirce in podobno). Če se hočemo boriti proti raznim doplačilom, to je jalovim plačam, ki jih prejmejo delavci, čeprav niso ustvarili protivrednosti, moramo predvsem vedeti, kje . je izvor teh jalovih plač. Mislim predvsem na garantirane plače, ki naj bi predvidoma znašale okoli 60 %. Potegniti ravno črto z nekim odstotkom garantiranega zaslužka, pri tem pa ne analizirati in diferencirati vzroke stanja, pomeni vse delavce do te črte enako oceniti Na primer, če je neki delavec zaslužil po normi 30 %, drugi pa 60 % in bosta dobila oba isto garantirano plačo, to je minimalno plačo 60 %, če se je tako odločilo podjetje, pomeni, da sta oba delavca enakovredna. Kadar delavec ne dosega delovne norme, je vsaj polovico krivde na vodstvu podjetja, ki navadno ne preiskuje podrobno pravih vzrokov za takšno stanje (poučevanje delavcev, sredstva, organizacija itd.). Se bolj akutno je pa vprašanje izmečkov v kosovni izdelavi, predvsem takrat, ko je obdelava proizvodov dolgotrajna. Na primer v jeklolivami oblikuje delavec kalup za neki odlitek, ki je težak 12.000 kilogramov. Oblikuje ga okoli 500 ur. Kljub temu, da je imel delavec najboljši namen odlitek dobro izdelati in čeprav je tudi mojster soodgovoren za uspeh litja, se je šele po odlitju ugotovilo, da je delavec preslabo vložil jedro, tok jekla je jedro pri odlivanju spodnesel in zato je odlitek zanič. Kriv je vsekakor delavec, ki je storil to napako. Zdaj pa nastopita gospodarski in socialni moment. Po gospodarskem momentu bi moral delavec poravnati škodo — točno! — strinjamo se — vendar pa poglejmo račune! Odlitek stane v posamezni izdelavi: 10.000 kg po 400 din je 4 milijone dinarjev. Delavec bi pa dobil za to delo: 500 ur po 60 din je 30 000 dinarjev, torej plačo za dva in pol meseca dela. Po mišljenju pisca kritičnega no, da se pri izmečkih, kjer je sporno, ali je kriv delavec, plača le-temu 85 % predvidenega zaslužka v normi (akord). Pri kosih, ki jih izdelujejo nad 24 ur, pa plačajo stoodstotne minimalne plače. V mojem osnutku je predvideno doplačilo od 0 do 80 %. Večina podjetij Zahodne Nemčije kosovno in maloserijsko izdelavo, posebno še težka industrija, plačajo izmečke stoodstotno. »Litostroju« sorodno podjetje plača tudi stoodstotno izmečke, pa se vseeno ne bojijo, da se bodo delavci zaradi tega pokvarili. Seveda strogo raziskujejo vzroke izmečkov in jih odpravljajo. Razume se samo ob sebi, da bo treba odpustiti tiste delavce iz podjetja, ki bi izkoriščali ta doplačila in se kljub pomoči podjetja ne bi hoteli potruditi, da si pridobe večjo veščino ter da bi boljše delali. Če mislimo, da se bo produktivnost dvignila sarnp z uvedbo delovnih norm, smo ' stvar polovično rešili. V uvodu osnutka pravilnika o delovnih normah je napovedano, da se morajo tudi režijski delavci in uslužbenci premirati glede na uporabo normiranega izdelavnega materiala in normiranih režij. Mar naj vse breme dviga produktivnosti nosi delavec v produkciji, režijski delavci in uslužbenci pa naj z njim delijo samo dobiček? Pičakujem, da se bo k razpravi o plačevanju delavcev po učinku in o garantiranih zaslužkih še kdo pridružil, da bi na ta način razširili svoje znanje ln prakso. Rihard Žnidar Opomba uredništva: Najprej moramo pojasniti, da sestavek »Bodimo dosledni!«, ki smo ga objavili ni kritika pravilnika o normah podjetja »Litostroj«. Z omenjenim sestavkom smo hoteli le opozoriti na nekatere nelogičnosti v osnutku, ki bi lahko izmaličile načelo nagrajevanja v marsikakšnem podjetju, če bi ga uveljavili. Po spo- ročilu Republiškega odbora sindikata kovinarjev so namreč kopijo tega osnutka prejeli večinoma vsi kolektivi kovinsko-prede-lovalne industrije Slovenije, po posredovanju Trgovinske zbornice, in sicer na željo zastopnikov j kolektivov. Prav zavoljo tega je bilo to opozorilo potrebno. K današnjemu prispevku tovariša Riharda Žnidarja pa je mu, ki je izdelal kos v teži 10 kilogramov ali 10 ton. Pravičneje je torej, če se podjetje načelno odloči, da za vsak izmeček krivec materialno odgovarja. Pri razčlenjevanju materialne odgovornosti pa naj bi upoštevali upravičene izjeme, recimo primer, ki ga je opisal tovariš Rihard, in te upravičene izjeme posebej zapisali v pravilnik o normah. Prav pa je, da tudi tisti, ki je jedro slabo vložil, vsaj delno čuti pri zaslužku, kaj mu lahko povzroči površnost pri delu, da bo drugič bolj pazljiv in bo manj izmečkov. Še besedo o normah. Tovariš Pa Žnidar očitno napačno razume vprašanje norm. Norm ne uvajamo samo zaradi dviga storilnosti, temveč predvsem zato, da z njimi vendarle treba izreči nekaj (dobimo merila dela, po katerih opomb. Pisec govori nekajkrat v; lahko najbolj objektivno ocenimo svojem prispevku, kot tudi v! prispevek posameznika in zaslu- n&rnit.Tni n n t.iirorn h zasl n 7,- osnutku, o garantiranih zasluž kih. Kdorkoli je dobro prebral uredbe, ni nikjer našel določil, ki bi nekomu »garantirala« zaslužek. Zaslužek posameznika v kolektivu in zaslužek kolektiva kot celote je odvisen od dela kolektiva, od gospodarskega uspeha podjetja. Člen 52 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev je zapisano, da je ljudski odbor dolžan zagotoviti podjetju plače do višine 60 96, obračunanih po tarifnem pravilniku na podlagi delovnega časa in doseženega delovnega učinka, vendar je v členu 54 tudi zapisano, da mora gospodarska organizacija v naslednji obračunski dobi vrniti znesek, za katerega je bil porok ljudski odbor, in sicer v breme plač in iz svojega dela dobička. Člen 7 omenjene uredbe pa pravi: »Če doseženi dohodek ne zadošča, da bi se delavcem izplačale cele plače za opravljeno delo, se jim plače zmanjšajo v sorazmerju z doseženim dohodkom«. Iz teh določil lahko torej razberemo, da so zaslužki odvisni le od gospodarskega uspeha podjetja, torej niso za garantirani, ker mora podjetje izposojeni denar vrniti. Odveč je torej govoriti o nekih zagarantiranih zaslužkih. Tovariš Žnidar hoče s primerom in izračunom iz jekloli-vame še enkrat utemeljiti upravičenost doplačil pri izmečkih. To utemeljuje tudi s primeri iz drugih držav. Sam pa obenem s tem tudi priznava, da je za izmeček kriv delavec (ker je preslabo vložil jedro). S tem načelnim določilom o doplačilu za izmeček ne upošteva prav nobenih izjem v proizvodnji Vsaka tovarna, pa tudi če se zgledujemo po »Litostroju«, izdeluje vrsto proizvodov. Ne bi bilo prav, če bi določili za vse enak kriterij, to je, da priznaš doplačilo za izmeček tiste- žek, ki mu po tem prispevku, izračunanem na osnovi meril dela, tudi pritiče. Seveda je prav in tudi nujno je, da premiramo posameznike za prihranek materiala itd., skratka, da se vsi čimbolj drže normativov materiala, režije itd. Tudi premiranje je eno od meril dela oziroma delovnega uspeha posameznika. Pravilno nagrajevanje, nagrajevanje po prispevku posameznikov pa bo vsa-j kogar v podjetju vzpodbudilo, da bo izdelal še več proizvodov, izdelal proizvode boljše kakovosti in da bo varčeval kolikor največ mogoče. Prva mednarodna razstava učil Nedavno je bila v Kairu prirejena mednarodna razstava učil. Razstavljala so podjetja iz Jugoslavije, ZDA, Francije, Maroka, Anglije,' Danske, ZSSR, Japonske, Indije, Italije, Nemčije in Švedske. Po bogati izbiri in kakovosti razstavljenih učil, je Jugoslaviji pripadlo prvo mesto in so njeni razstavljale! takoj dobili polno naročil, posebno iz arabskih držav in Indije. Našo razstavo pa je v celoti odkupilo egiptovsko ministrstvo prosvete. Pojasnila o plačnem sistemu Dobiček so delili Člani delavskega sveta jeseniške železarne so na zadnjem zasedanju sklenili, da bodo iz dela dobička, ki je namenjen za plače porabili en del za kovinarska počitniška domova na Me-žaklji in Crikvenici. S to dotacijo hočejo omogočiti kovinarjem CENJENE ODJEMALCE, DOBAVITELJE IN VSE POSLOVNE USTANOVE TER PRIJATELJE OBVEŠČAMO, DA JE TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO »TEKSTIL-OBUTEV« PREIMENOVANO V TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO in njihovim svojcem udobne in cenene počitnice. Delavski svet je razen tega tudi sklenil porabiti del sredstev za izlete, ekskurzije in podobno. Jeseniški kovinarji namreč večkrat z lastnimi avtobusi odpotujejo na ekskurzije in študijska potovanja, obiščejo gospodarske in druge razstave ter kulturne prireditve. 750.000 dinarjev pa bodo podelili kot nagrade tistim obratom in članom kolektiva, ki bodo preprečili oziroma zmanjšali obratne nezgode. Te nezgode bodo razdeljevali po določbah posebnega pravilnika. -ž Ali naj za delovna mesta, kjer delavci zaradi značaja dela ne morejo delati po normah, določimo nekoliko višjo osnovno tarifno postavko, kakor pa za tista delovna mesta, kjer se lahko meri učinek dela? e e Taka določitev bi bila nepravilna. Negativno bi vplivala na učinek in storilnost dela. Zagovorniki teh teorij običajno trdijo, da ni delavec kriv, če ne more delati po normi in torej nima možnosti, da bi s preseganjem norm zviševal svoj zaslužek. Napačno je že njihovo izhodišče. Izhajajo namreč iz zmotne predpostavke, kot da so norme postavljene tako, da jih delavci lahko presegajo. Če bi postavili tarifne postavke tako, kot je omenjeno v vprašanju, bi bilo stimulirano delo oziroma nagrajevanje po času, čeprav je nagrajevanje po učinku za storilnost najbolj primerno. Posebno pa je treba ugotoviti, da bi tak način pomenil ekonomsko neenako vrednotiti delo, in sicer v škodo tistih, ki delajo po normi in se njihovo delo meri po učinku ter se tako tudi nagrajujejo. V svetu poznajo kvečjemu obratne sisteme, v katerih se obračunava zaslužek za delo po normi po višji obračunski postavki kot delo po času prav zato, ker je delo po učinku bolj ekonomično in racionalno. Tak sistem je bil deloma uveden tudi že pri nas z uredbami o plačali iz leta 1948 in 1949. Skupnost je lani podjetju povečala obračunski sklad plač samo za posamezne obrate (na primer konstrukcijski biro). V podjetju so lani ta dodatek porazdelili na vse obrate. Ali naj pri letošnjem določanju tarifnih postavk ostane v veljavi ista porazdelitev plačnega sklada? Lanskoletna uporaba na vse je bila izrazito »uravni-lovska«. Te ugodnosti so bile dane prav zato, da se omogoči sorazmerno boljše nagrajevanje strokovnjakov v takih obratih. Če so lani v podjetju uporabili dobljeno ugodnost v nasprotju z njeno namembnostjo, potem bi bilo seveda tudi letos napak storiti enako zgolj iz razloga, ker so lani tako storili. Smoter takih povišanj se ni spremenil. Omogoči naj boljše nagrajevanje tistih strokovnjakov, ki tako nagrajevanje zaslužijo glede na vrednost njihovega dela. Kako je z dobičkom tistih podjetij, kjer je dobiček pavšalno obdavčen? (Gre za podjetja, o katerih govori 36. in 38. člen uredbe, t. j. obrtna itd.) Ali lahko tam kolektiv prosto razpolaga z dobičkom, to je ali lahko vsega porazdeli za plače? Po uredbi o obrtnih podjetjih in delavnicah in uredbi o gostiščih in gostinskih podjetjih velja pravilo, da delavci obrtnih delavnic oziroma gostišč po 34. čl. prvocit. uredbe oziroma po 37. členu drugocit. uredbe razpolagajo po izpolnitvi obveznosti do družbene skupnosti, ki se določijo pavšalno, prosto s preostalim dohodkom in ga delijo po medsebojnem sporazumu. Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij je to pravilo dopolnila. Tudi ti kolektivi morajo deliti preostali dohodek po predpisih tarifnega pravilnika, ki se predpiše po 36. čl. cit. uredbe. Ta dopolnitev naj bi namreč zagotovila, da se tudi ta delitev vrši v sorazmerju s tarifnimi postavkami in delovnim uspehom. OB POJAVIH NEOPRAVIČENEGA ZVIŠEVANJA PLAČ USLUŽBENCEM V PODJETJIH USPEH PODJETJA je odločilen za raven prejemkov vseh članov Prav gotovo je, da so bili do sedaj marsikje razponi med tarifnimi postavkami neprimerni, neustrezni Tega nočejo priznati tisti, ki ne vidijo ali nočejo videti, da je življenjska raven odvisna od obsega proizvodnje, storilnosti ki jih dajejo letošnji predpisi letošnji plačni sistem. Žal so ponekod ta napotila narobe razumeli in jih uporabili kot povod za enostransko in nesorazmerno zviševanje tarifnih postavk za delovna mesta direktorja in drugih vedela, racionalne izrabe delovnega1 dilnih uslužbencev ter so hoteli , časa itd. Sicer je bilo že večkrat s tem doseči enostransko zviša-1 lavci, mojstri itd. Mnenje, naj po-ugotovljeno, da je pri nas pro- nje plač za vse uslužbence. Pri ] meni revizija tarifnih postavk za-blem življenjske ravni v bistvu tem so svoje stališče utemelje-! radi zboljšanja razponov samo problem storilnosti in organiza-j vali takole: delavci, ki delajo po | zvišanje plač direktorjev, vodil-cije dela. Prav s tega vidika pa normi in so plačani po učinku, I nih in s tem vseh ostalih usluž-marsikje doslej razponi niso bili bodo lahko dosegli višjo plačo s bencev, je enostransko, škodljivo ugodni za tiste, ki po svoji spo- preseganjem norm. Ni treba po- in bi resno omajalo uresničenje sobnosti, vestnosti, prizadevnosti drobnejše dokazovati, kako so načel tarifne politike, če bi revi-največ prispevajo in je od njih taki pojavi in razlogi nasprotni zii° tako uresničili. To potrjujejo odvisen nemoten, uspešen potek duhu in smotrom plačnega siste- težnje nekaterih podjetij po eno-proizvodnega procesa in poslova- ma> kot ga uveljavljata zlasti n ja podjetja. Tarifne postavke za j »uredba o delitvi celotnega dohodka gospodarske organizacije« in »Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij«. taka delovna mesta niso bile po- I vsod in vedno v sorazmerju nasproti ostalim, glede na stopnjo odgovornosti, ekonomsko pomembnostjo in vrednostjo opravljenega dela. V letošnjih tarifnih pravilnikih naj bi te pomanjkljivosti popra-i vili — seveda v okviru možnosti, Res je treba nekatere tarifne LAHKO GRADIMO CENEJE ? postavke ponekod popraviti in jih zviševanje tarifnih postavk sili vskladiti; to velja za delovna me- do izenačevanja ostalih postavk, sta, ki so važna z gospodarskega lahko pa bi povzročilo celo nesorazmerno zniževanje teh postavk- Podobni pojavi pa so škodljivi še z drugega vidika. Smisel nagrajevanja po delu je tudi v tern. da vsakogar čimbolj gmotno zainteresira za razvijanje in uveljavljanje svoje delovne sposob- V.zžeteksUi LJUBLJANA NAZORJEVA 4 MALOPRODAJNO MREŽO VABIMO K NAKUPU IZBRANIH TKANIN ZA POMLAD (Nadaljevanje s 1. str.) vsod bi radi imeli marmor, za cenejši gradbeni material se ne zmenijo. In projektanti pogostokrat vpisujejo v načrte gradivo, ki ga ne moreš nikjer dobiti. Hvalevredni računi o dobri organizaciji dela na gradbiščih, o smotrni razporeditvi mehanizacije in delavcev, o čim boljšem izkoriščanju gradiva zavoljo teh slabosti odplavajo po vodi. Delavci podirajo to, kar so včeraj zgradili, čakajo na material, gradbeni stroški pa rastejo ... Mar je letos kaj bolje? Prav malo ali nič. Marec je že za nami, pravijo gradbeniki in tudi letos še večina podjetij ne ve, kaj bo delala. Novomeščani se pritožujejo, da investitorji nimajo odprtih kreditov, gradbinci z Jesenic ne vedo, kaj bodo delali, tako tarnajo gradbeni delavci iz Primorske in še od marsikod drugod. No, nekoliko bolje je le. Novi gospodarski predpisi o najemanju investicijskih posojil bodo prisilili investitorje, da smotrneje gradijo. Kaj predlagajo gradbeni delavci? Nekaj povsem razumljivega. Zahtevajo, naj bi pri nas vendarle enkrat že začeli dodeljevati investicijske kredite za celoten objekt hkrati ali pa vsaj za posamezne dele gradenj. Ko bo to uresničeno, v začetku leta seveda, bodo imeli gradbinci pred seboj jasen izračun, kaj in koliko naj ; kupijo, koliko delavcev bodo po- ga gramoza. Letos pa so občinski trebovali, kje bodo razmestili žer- ‘odborniki povišali pristojbino kar jave, buldožerje in drugo. In če ■ na 70 dinarjev za kubični meter, bodo delali načrtno, s pomočjo Razlog: Naša komuna nima do- nosti, da čim najbolje izpolni delovne naloge svojega delovnega mesta oziroma dela. Značilnost instrumentov, ki jih uveljavlja' V UH V VrciLcUl UdVlUIV, » p-uilivuju : iiaoa jvv>inian1. Krog zavarovancev« je na koncu zamešal vrste. Od 13. vrste, štete od spodaj navzgor, se mora besedilo glasiti pravilno takole: »Za starše, očima in mačeho ter stare starše pa je predpisan še pogoj, da morajo biti nezmožni za delo. Brez dokaza, t. j. pregleda po zdravniški komisiji, se šteje, da so ti družinski člani nezmožni za delo, če so toliko stari, da bi imeli pravico do družinske pokojnine, t. j. moški najmanj 60 let. ženske pa najmanj 45 let. Dalje se šteje, da so nezmožni za delo oče, očim in stari oče, ki so •‘tari nad 50 let, pa manj kot 60 let — mati, mačeha in stara mati pa, ki so stare nad 40 let, pa manj kot 45 let, če je njihova delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %. V vseh drugih primerih pa mora biti delovna zmožnost teh družinskih članov okrnjena za nad 75 %.« Druge škratove hudomušnosti, kot n. pr. v začetku istega poglavja »Ena od oblik (pravilno seveda odlik) novega zakona c zdravstvenem zavarovanju . . .« itd. pa so bralci gotovo popravili že sami. UTRINKI €i%0 VtUdfim mjmt* i** isr B 1 ww cxv. Orazio je pritisnil na klakson in pričel pošiljati signale drugega za drugim. »Ne odgovarja,« je rekel delavec. »Kurnik,« je dejal Orazio. »Ustavil se je.« »Ni se. Samo mnogo je zaostal, toda prihaja.« »Kliče?« »Kliče.« Razbrala sta dolge in kratke signale klak-sona. »Vrniva se.« Znova sta peljala mimo motornega kolesa ’ ' 'Me.................. in prispela do Metastasia. In medtem ko sta stala ob njem in znova obračala svoj kamion, jima je dal Metastasio znak. »Sc eno motorno kolo prihaja,« je rekel delavec. »Kurnik,« je dejal Orazio. »S side-carom?« »Ne, navadni.« »Prav tako njihov?« »Prav tako njihov.« Delavec je ponovno prijel za orožje. »Ali ga ne boš zgrešil?« »Ne bom ga zgrešil.« »Če pa želiš, ti bom jaz prepustil krmilo, zanj pa se bom že sam pobrigal.« »Zakaj? Učiti se moram.« Motorno kolo jih je prehitelo in takoj odletelo na stran, človek pa je odskočil nazaj z razširjenimi rokami in čelada mu je zletela z glave. »Bravo. Vedno bolje in bolje,« je rekel Orazio. »Ali se dobro učim?« je dejal delavec. Za njima pa je Orazio trobil svečano kakor Orazio trenutek prej. »To ne napravlja posebnega vtisa name, medtem ko drvijo,« je dejal delavec. Toda Orazio je odgovoril Metastasiu na podoben način. Vozila sta ob prekopu do nekega križišča, potem pa sta krenila z asfalta na tolčeno kamenje neke vzporedne ceste. »Prišli bomo na cesto, ki prihaja iz Coma,« je rekel Orazio. Ugasnil je motor. Odzadaj se je ustavil tudi »Morda pa se hočeš naučiti malo preveč.« »Če pa mi je odveč.« »Potem pojdi.« Delavec je vzel revolver izpod sedeža. »Pazi se, topot boš z njimi iz lice v lice.« »Prav to bi se rad naučil.« »Midva greva pod železniški most. Pridi tja z motornim kolesom.« Metastasio se je na kratko oglasil s klakso-nom .Oba kamiona sta krenila. Delavec je vstopil v hišo. »Malo žganja.« »Žganja ni.« Neka starka je bila za pultom. »Nekaj toplega?« »Ničesar toplega.« »Niti, če počakam?« »Če počakate, da. Kava iz cikorije.« »Počakal bom. Ali bo treba dolgo čakati?« »Ekspres se mora ogreti. Prav v tem trenutku sem ga prižgala.« Sedel je za železno mizico, se razgledal okoli in videl Nemca v oglu pri vratih, kako tudi on sedi in tam čaka. Pomignil mu je. »A?« je vprašal Nemec. Ni bil več mlad, na prsih je imel majhen trak, toda ne od odlikovanja, temveč kot znamenje, da se je udeležil borb na nekem bojišču. Njegov glas je bil zelo sramežljiv. »A?« je vprašal. Delavec se je obrnil od njega. Boga njegovega! je pomislil. Zakaj je ta Nemec tako žalosten? iz hiše in pobegnil je z motornim kolesom. Nihče ni streljal za njim. »Nekam bled izgledaš,« mu je rekel Orazio. »Bila je hajka.« »Hajka?« Vrgli so motorno kolo v jarek odprli njegov rezervoar in zažgali bencin. »To je vse,« je dejal delavec. »En motor manj.« »Ali nisi opravil z njim?« »Bil je preveč žalosten.« Orazio je zaklical Metastasiju. »Ni opravil z njim,« mu je zaklical. »Pravi, da je bil tisti tip preveč žalosten.« Metastasio je skomignil z rameni. »Delavcu je bil podoben,« je rekel delavec. »Kdo ti pa kaj očita?« je dejal Orazio. Ponovno so sedli v kamiona in odpeljali. »Tudi jaz sem bil vojak,« je rekel delavec-»Nihče ti ničesar ne očita.« »Poslali so me bili v Rusijo.« »Ali ti kdo kaj pravi?« Približevali so se Milanu. Železniški nasip1* stari reklamni plakati, podvoze, cestna križi-šča in neprestani hlad v ravnini z lahno meglo* »Bolje se bom naučil,« je rekel delavec. »Kaj?« »Biti človek na mestu.« Orazio se je zasmejal. »Ali nisi že zdaj človek na mestu?« je rekel. Prevedel Dušan Železov Konec. Na lovu za senzacijo in izginili z njo v grmovje ob vodi. Vi ste jo vrgli v reko, kjer se je zataknila na vejo. Ali pri' znate?« »Priznam.« »Grozno! Novinar, ki umori žensko, jo vrže razkosano v vo' Jean Demarias je bil novinar vsaj kdo skočil v vodo, pa bi bilo nen^zločinu!^dto^je bila^Ten' mestu v majhnem podeželskem blizu Lyona. Nekega dne ga je ravnatelj krajevnega časopisa »Courrier de Grandtrou« poklical k sebi in mu dejal: mogoče kaj napisati! Naslonil je na ograjo in se zamislil... Čez nekaj dni je »Courrier de Grandtrou« objavil senzacionalno vest: »Iz reke so potegnili vrečo s kosi ženskega trupla. Prvi jo je »Gospod Demarais, naši bralci opazil v vodi naš poročevalec De- zdehajo, ko berejo vaše članke. Napišite vendar kaj zanimivega, pretresljivega, globokega, kar bo ljudi pritegnilo. Potrudite se!« Drugi dan se je mladi poročevalec vrnil k ravnatelju. »Upam, da boste zadovoljni. Napisal sem marais. Strahotni zločin še ni pojasnjen.« Časopis je bil takoj razprodan in ravnatelj je Demaraisu čestital: »Le tako naprej! Ne rečem ravno, naj se taki zločini še dogajajo, a če se bodo, glejte, da jih boste pretresljiv članek o delavski dru- prvi odkrili.« žini, ki sem jo našel v neki podr- Drugo jutro Demaraisa ni bilo ti ji na robu mesta v obupnem po- v službo. Navsezgodaj sta prišla ložaju. Osem ljudi se stiska v ponj dva policijska agenta in ga umazani luknji, otroci nimajo kaj vklenjenega odgnala pred pre-jesti, mati je morala zaradi bo- iskovalnega komisarja. CXVII. Metastasio in vsi so izstopili na prazno, golo cesto, ki je tekla preko polja, zastrtega s hla- dom, ki ga je skozi rahlo meglo natapljalo sonce s svojim zlatom. »Pst,« je rekel Orazio. Iz ust se mu je dvigala sapa. Prisluhnili so. • ’ el ' ■ »Nič,« je rekel delavec. Nobenega glasu ni bilo čuti. Niti motorjev, ki bi prihajali, niti korakov. In znova so se vzpeli v kamiona. CXVI. Na novem križišču je bila neka krčma. »Poglej!« je rekel delavec. Pokazal je na neko motorno kolo z oznako WH, ki je stalo tu samo pred hišo s prižganim motorjem. »Ali je to Wermacht?« je dejal. »Wermacht,< je odgovoril Orazio. In še je zavrl. Obstala sta. »Grem,« je rekel delavec. »Greš?« »Naučil bi se rad do kraja.« Sedel je z razširjenimi nogami, s hrbtom naslonjenim na stolovo naslonjalo, z glavo malo nazaj in z žalostnim obrazom, z izgubljenim, utrujenim delavskim obrazom. Boga njegovega! Mar ni osvajal? Ali ni mar v osvojeni deželi? Čemu bi naj bil tu kaj žalosten. Nemec, ki jo je zavzel? Pričel ga je na novo motriti in videl, da ga oni ne gleda. Imel je povešene oči, kot da je ponižen. Nekaj časa je opazoval roke. Z ene, z druge strani, obe skupaj. To je počenjal z nekakšno dolgo kretnjo, kakor to delajo običajno samo delavci. Boga njegovega! je znova pomislil. In ni ga več videl v uniformi, temveč takšnega, kakršen je nekoč moral biti: v delovni obleki, z rudarsko čepico na glavi. »Ali bo tisto s sladkorjem ali ne?« je vprašal starko. »S sladkorjem? S kakšnim sladkorjem?« »Potem pa ne bom.« Vstal je in se z roko v žepu približal vratom. Odprl jih je. Nemec je dvignil glavo in se mu žalostno nasmehnil. Se več: ljubeznivo. Zazdelo se mu je, da je videl na njegovem obrazu nekaj, kar je nekoč moralo biti črno od premoga. Odšel je. Boga njegovega 1 si je mislil. Sedel je na motorno kolo in pritisnil plin. Nihče ni pritekel lezni službo v tovarni zapustiti...« »Hm, to je res ginljivo. Nakazali jim bomo sto frankov podpore. Poročila pa ne bomo objavili. Revščina je vsakdanja stvar. Z reveži moramo sicer sočustvovati, toda zanimivi niso. Tudi z bolniki ni nič; mrliči so že boljši, ampak morajo biti povezani s kako skrivnostjo. Smrt od same lakote in obupa nikogar ne pritegne. Pisati je treba o skrivnostnih umorih, o velikih zločincih, o ljubezenskih žaloigrah, o slavnih igralkah in mikavnih škandalih, o čudovitih pustolovščinah. Kaj takega mi napišite.« Demarais je stopil na cesto. Mestece Grandtrou se je kuhalo v hudi poletni vročini. Kaj naj se v pasjih dneh zgodi v tem gnezdu? Prebivalstvo je pošteno in ječe prazne. Mestna giljotina je odsekala zadnjo glavo v času francoske revolucije, zadnjega medveda so ustrelili na jugu pokrajine pred sto leti, ljubezenskih ža-loiger ni, ker so možje zvesti ženam in fantje dekletom, slavne osebnosti se zbirajo drugod in filmske zvezde se takemu zaspanemu gnezdu izogibajo. Demarais je nejevoljno odkorakal dalje in zavil na most, speljan sredi mesta čez reko. Ko bi »Tukaj je priča: gospa De-larue vas je videla, ko ste v mraku nesli vrečo po bregu navzdol ska? Kdaj, kje in kako ste 1° umorili? « »Saj je nisem umoril.« »Kdo pa jo je? Komu ste P°' magali pri zločinu?« »Nikomur. Zenska ni bil3 umorjena. Ker so pritiskali name, da moram napisati za časopis kaj senzacionalnega, sem se predvčerajšnjim odpeljal v Lyop* Vratar anatomskega inštituta j® vdan pijači in napravi za denai marsikatero uslugo. Prodal mi Je nekaj kosov ženskega trupla, ki j® bilo namenjeno medicincem za seciranje.« Lyonski inštitut je potrdil, d3 se je to res zgodilo, jetnika so iZ' pustili, časopis je imel novo, pot zabavno senzacijo in Demarais je postal bolj slaven, kakor če bi bil res odkril zločin. Prva pomorska bitka v naši narodno osvobodilni borbi Na ukaz vrhovnega koman- 1. januarja je italijanska volna danta narodnoosvobodilne vojske ladja bombardirala Podgoro. P°d je bila 18. decembra 1942 pri IV. Operativni zoni Hrvatske ustanovljena sekcija za vojno mornarico. Pod vodstvom te sekcije so ustanovili prve pomorske enote — oborožene čolne in motorke. Se isti mesec so enote začele z akcijami na morju. Komandant IV. Operativne zone Vicko Krstu-lovič je 6. januarja 1943 obvestil Vrhovni štab o prvih uspehih naše mornarice. »31. decembra 1942 in 1. januarja 1943 so naše enote v južni zaščito artiljerijskega ognja so ladje poslali čoln posadke, ki ie imela nalogo pripeljati nazaj zaplenjene ladje in hrano. Naši borci so pustili čoln v bližino 40 me' trov. Tedaj so začeli streljati s puškami in ga prisilili, da se J® umaknil. V tej bitki so ubili dv3 Italijana. . Vse moške prebivalce je oslepil Leta 432 pred našim štetjem ie. Dalmaciji zaplenile 6 sovražnih Atila s svojimi hunskimi tolpah11 ladij, polnih razne hrane, ki je bila namenjena ustaškim družinam. Ladje so odpeljali v naše vojno pristanišče Podgora.« Italijani so bili zaradi tega nenadnega prepada iznenadeni in zaskrbljeni. Takoj so začeli z represalijami proti svobodni obali v Makarskem Primorju. prodrl pred Beograd (Singidh' num). Dolgo ga niso mogli zavzeti. Pod stenami beograjsk® trdnjave so Huni zgradili znahf »Atilov grob«, od koder so tolk1 mesto. Po 60 dnevnem obleganj11 so ga končno le zavzeli. Mest0 so porušili, ženske odgnali v suženjstvo, moškim iztaknili oči. Denarne dajatve nezmožni za delo zaradi poškodbe pri delu ali zaradi poklicnega obolenja. v novem zdravstvenem zavarovanju V zadnjem >Obzorniku< smo si od novega zdravstvenega zavarovanja, ki je v veljavi od 1. januarja 1955, ogledali. katere oseue so zavarovane po novih predpisih in kakšne pravice imajo glede zdravljenja, t. j. zdravstvenega varstva. Pri tem smo poudarili spremembe in novosti, ki jih prinašajo na t »m področju novi predpisi. Danes nam preostaja, da si ogledamo še. kako je z denarnimi dajatvami v novem zdravstvenem zavarovanju. Denarne dajatve po zakonu o zdravstvenem zavarovanju obsegajo denarna nadomestila, povračila in podpore. Denarne dajatve so te-le. Na področju nadomestila plače ob bolezni najdemo v novih predpisih o zdravstvenem zavarovanju precej novega. Najprej je drugačna že osnova, od katere se odmerja nadomestilo plače. Doslej je bila osnova za bolezensko oskrbnino za delavce in uslužbence v gospodarstvu tarifna postavka, ki je bila določena v tarifnem pravilniku za delovno mesto oziroma za delo, ki ga je zavarovanec opravljal, — za uslužbence v državni upravi pa temeljna plača s stalnimi dodatki. Po novih predpisih pa tvori osnovo za odmero nadomestila povprečna plača za redni delovni čas v zadnjih «reh koledarskih mesecih oziroma v obračunski dobi 90 dni pred mesecem, v katerem je na- 1. nadomestilo plače med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bolezni in v drugih primerih, ki jih določa zakon; 2. nadomestilo plače med porodniškim dopustom; ' 3. podpora za opremo novorojenca; 4. povračilo potnih stroškov, ki jih ima zavarovanec v zvezi z uresničevanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja; 5. pogrebnina in posmrtnina. 1. Nadomestilo plače ob bolezni Kadar je zavarovanec zaradi bolezni ali poškodbe začasno nezmožen za delo, ima pravico do nadomestila plače (to je nov naziv za prejšnjo oskrbnino oziroma hrana-rino). Zakon pa določa še druge primere, v katerih ima zavarovanec pravico do nadomestila plače, in sicer: a) kadar se zdravi ali ie na preiskavah v zdravstvenem zavodu (bolnišnici, zdravilišču, v naravnem kopališču ali klimatičnem okrevališču, kadar je te vrste zdravljenje nujno); b) kadar ga zdravnik med boleznijo kot nezmožnega za delo pošlje v drug kraj zaradi domače nege ali spremembe podnebja- c) kadar mora med rednim delovnim časom na določeno zdravljenje zdiavniški pregled ali medicinske preiskave: č) kadar je po nalogu pristojnega zdravnika izoliran sam ali zaradi nalezljive bolezni v družini; d) kadar mora •>o nalogu zdravnika negovati obolelega ožjega družinskega Člana in e) kadar je določen za spremljevalca bolniku, ki je poslan na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj. Do nadomestila plače v gornjih primerih imajo pra-:o vsi delavci m uslužbenci, ki imajo pravico do zdrav- stala nezmožnost za delo. V osnovo spadajo tudi vsi stalni dodatki, ki se izplačujejo za delo (ne pa oni dodatki, ki niso sestavni del plače za delo, kot dnevnice za službena potovanja, nadomestilo za ločeno življenje, terenski dodatki itd.). Po novih predpisih tvori torej osnovo za nadomestilo plače dejansko dosežena, ustvarjena plača zavarovanca, ne pa več tarifna postavka. To bo zlasti važno v novem plačilnem sistemu, ki se vpeljuje v našem gospodarstvu, ko bo plača v največji meri odvisna od storilnosti delavca in uslužbenca. Za uslužbence v državni upravi glede osnove za izračunavanje nadomestila plače ni sprememb. Za delavce in uslužbence v gospodarstvu je važna določba, da se del plačnega sklada, Ki ga naknadno razdeli gospodarska organizacija, ne vzame v osnovo za nadomestilo, zato pa mora gospodarska organizacija pri delitvi plačnega sklada upoštevati tudi dneve, ko je bil zavarovanec zaradi bolezni nezmožen za delo, prav tako, kakor bi zavarovanec te dneve delal. Dnevna osnova za nadomestilo plače se izračuna tako, da se v obračunskem razdobju treh mesecev oziroma 90 dni dosežena plača za redni delovni čas (brez plačila za nadure) deli s številom delovnih dni, za katere je zavarovanec preiel plačo (n. pr. dosežena plača v zadnjih treh mesecih znaša 26.676 din, zavarovanec pa je delal v tem razdobju 78 dni. Osnova bo 26.676 deljeno z 78, to je 342 dinarjev). romembne pa so tudi spremembe, ki jih prinašajo novi predpisi o zdravstvenem zavarovanju glede višine nadomestila plače. Zakon določa posebej višino nadomestila plače za primere, ko se zavarovanec zdravi doma ali ima prvega dne izostanka z dela in ne glede na to, koliko časa so bili zavarovani pred obolenjem, nesrečo pri delu ali pred spremljanjem bolnika. — Nadalje gre polno (100%) nadomestilo plače že od prvega dne nezmožnosti za delo, dalje tuberkuloznim bolnikom vseh vrst, če so bili pred obolenjem zavarovani brez presledka najmanj 6 mesecev ali s presledki najmanj 12 mesecev v zadnjih dveh letih; b) 75% nadomestilo plače gie tuberkuloznim bolnikom vseh vrst od prvega dne izostanka z dela dalje, če ne izpolnjujejo pod a) navedenega pogoja zavarovanja; c) 80 % nadomestilo plače gre za prvih sedem dni nezmožnosti za delo zavarovancem, ki so bili zavarovani pred obolenjem brez presledka najmanj 6 mesecev ali s presledki najmanj 12 mesecev v zadnjih dveh letih; č) 90% nadomestilo plače gre zavarovancem pod c) od osmega dne nezmožnosti za delo dalje; d) ^ 60 % nadomestilo plače gre za prvih sedem dni nezmožnosti za delo zavarovancem, ki so bili pred obolenjem zavarovani brez presledka manj kot 6 mesecev ali s presledki manj kot 12 mesecev v zadnjih dveh letih; e) 70 % nadomestilo plače gre zavarovancem pod d) od osmega dne nezmožnosti za delo dalje. Izjemo od točke c) in č) pomeni določba, po kateri gre ne glede na trajanje zavarovanja pred obolenjem nadomestilo plače za prvih sedem dni v višini 80% oziroma od osmega dne dalje v višini 90% zavarovancem, ki se zaposlijo po končani strokovni usposobitvi oziroma šolanju in zbolijo, preden so dopolnili predpisano dobo zavarovanja 6 mesecev brez presledka. Za čas pa, ko se zavarovanec zdravi v zdravstvenem zavodu, v katerem uživa popolno oskrbo, mu gre le delno nadomestilo plače. To delno nadomestilo plače se odmeri zavarovancu v predpisanih odstotkih od onega nadomestila plače, ki mu gre po zgoraj obrazloženih postavkah od a) do e). Delno nadomestilo plače za čas zdravljenja v zdravstvenem zavodu se torej ne odmeri neposredno od osnove, temveč od nadomestila plače. Za višino delnega nadomestila plače je odločilno število družinskih članov, ki jih zavarovanec preživlja. Odmerja se takole: za zavarovance brez družine — 50%; za zavarovance z 1 družinskim članom — 75%; za zavarovance z 2 družinskima Članoma — 90%; za zavarovance s 3 ali več družinskimi člani — 100 %. Če imajo uživalci pokojnine oziroma invalidnine tri ali več družinskih članov se jim pokojnina oziroma invalidnina med zdravljenjem v zdravstvenem zavodu s popolno oskrbo izplačuje s nezmanjšanem znesku Takšni so novi predpisi o višini nadomestila plače med tjo za delo zaradi bolezni ali nesreče začasno nezmožnostjo pri delu in v drugih primerih. O utemeljenosti oziroma o pozit vnin straneh take ureditve je bilo v potrebi ter našem listu na drugih mestih že dovolj napisanega. Pravico do nadomestila plače ima zavarovanec ves čas, dokler je začasno nezmožen za delo, t. j. dokler pristojni zdravnik javne zdravstvene službe ali zdravniška Komisija ne ugotovi, da se mu je povrnila delovna zmožnost ali dokler se komisijsko ne ugotovi, da je nastopila invalidnost. Niso več postavljeni roki kot po prejšnjih predpisih oziroma določeni višji forumi, ki so morali odobriti podaljšanje pravice do nadomestila plače preko teh rokov. Ob negi družinskega člana gre zavarovancu nadomestilo plače največ za 15 dni, če je oboleli družinski član mlajši od 14 let, in največ za 7 dni. če je oboleli družinski Član star nad 14 let. Na predlog pristojnega zdravnika pa se prejemanje nadomestila plače lahko podaljša v vseh primerih do T0 dni. Izjemno pa se lahko na predlog zdravniške komisije dovoli podaljšanje tudi nad 30 dni, če je obolelemu otroku, ki ga mati doji, nujno potrebna njena nega. Še nekatere novosti je treba omeniti v zvezi z novo ureditvijo nadomestila plače. Najprej to. da se nadomestilo plače lahko izplačuje le za nekaj ur dnevno. Če namreč pristojni zdravnik med zdravljenjem zavarovanca ugotovi, da se je njegovo zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da bi lahko delal skrajšan delovni čas in da bi bilo tako delo z zdravstvenega stališča celo koristno za povrnitev polne delovne zmožnosti, mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom. Ta zavarovanec bo prejemal pravico do nadomestila zaradi izolacije, nege družinskega st ven ega varstva iz prve skupine (glej zadnji obzornik!), t. j. če delajo vsaj polovico polnega delovnega časa, predpisanega za delo, ki ga opravljajo, oziroma če aelajo manj kot polovico polnega delovnega časa po zdravnikovi odredbi, ker so delno nezmožni za delo. Ne glede na dolžino delovnega časa pa imajo delavci in uslužbenci ter tudi druge osebe, ki uživajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja, pravico do nadomestila plače, če so začasno ina itd., in posebej za primere, ko se zdravi v zdravstvenem zavodu, v katerem uživa poleg zdravljenja tudi popolno oskrbo (v bolnici, v kopališču, klimatskem okrevališču). Za prve primere predvideva zakon 6 različnih stopenj oziroma višin nadomestila plače in sicer: a) Stoodstotno, to je polno nadomestilo plače za vajence, dalje za zavarovance, ki so nezmožni za delo zaradi poškodbe pri delu ali zaradi poklicnega obolenja, in za zavarovance, ki so določeni za spremljevalca bolniku. Vsem naštetim osebam gre polno nadomestilo plače že od Pri računanju delnega nadomestila se seveda ne štejejo družinski člani, ki so zaposleni ali ki uživajo pokojnino. V tej zvezi je treba še omeniti, da se tudi uživalcem osebne in družinske pokojnine ter nad 50 % invalidnine iz socialnega zavarovanja za čas, ko se zdravijo v zdravstvenih zavodih s popolno oskrbo, zniža pokojnina oziroma invalidnina po zgornjem ključu. Vendar pa so za upokojence in invalide predpisani najmanjši zneski, pod katere se pokojnina oziroma invalidnina ne more znižati, in sicer: 2500 dinarjev mesečno — za uživalce brez družine; 3750 dinarjev mesečno — za uživalce z 1 družinskim članom; 4500 dinarjev mesečno — za uživalce z 2 družinskima članoma. za toliko ur. kolikor bo delal, redno plačo, za ostali del rednega delovnega časa pa bo prejemal ustrezno nadomestilo plače. Zakon tudi določa za take primere, da mora podjetje ali ustanova takemu zavarovancu preskrbeti delo s skrajšanim delovnim časom. Le če pristojna inšpekcija dela ugotovi, da podjetje ali ustanova nima možnosti preskrbeti zavarovancu delo s skrajšanim delovnim časom, se izjemoma oprost. te dolžnosti. Nadalje naj omenimo novo ureditev za primer, ko zavarovanec zboli na rednem letnem dopustu. Doslej je veljalo, da ni bolezen, tudi če je bila zvezana z nezmožnostjo za delo, v nobenem primeru prekinila plačanega letnega dopusta. Zdaj pa imamo določbo, po kateri gre nadomestilo plače zavarovancu tudi za čas, ko mora p° odredbi zdravnika prekiniti plačani letni dopust zaradi zdravljenja, ki mu daje pravico do nadomestila plače. Odslej bo torej prekinila plačani letni dopust vsaka bolezen. zaradi katere bo zdravnik javne zdravstvene službe i u vi* naicic uv tuiauim javne tursvMvene muz odredil prekinitev dopusta in nastop zdravljenja — to zdravljenje pa mora biti take vrste, da ima zavarovanec zaradi njega pravico do nadomestila plače. Praktično se bo to v večini primerov zgodilo tako. da bo zdravnik zavarovanca sprejel v stalež bolnikov. Sl D) V, (Nadaljevanje prihodnjič) k; Hi ST. 13. @ 1. APRILA 1955 KULTURNI ZAPISKI »DELAVSKA ENOTNOST« naj prevladuje v naših ..Svobodah" še v bodoče, saj so ideali p role- j tariata še vedno živi in se zanje še vedno bojujejo. Pevski zbori bi se torej ne smeli bati omenje- ' nih nesmiselnih očitkov, zlasti še, ker se namesto delavskih pesmi vsiljuje v programe tipično čital-niška pevska kultura, kv ni niti zanimiva, niti sodobna. Tudi mnenje, da zbori služijo samo za razvedrilo, je škodljivo. Kakšni bi bili glavni napotki za bodoče delo naših zborov? Predvsem morajo zbori siste-| matično delati na pripravah za j samostojne koncerte. Le s skrb no pripravljenimi koncerti bodo 1 zbori vtisnili svoj pečat v kulturno življenje kraja, kjer delajo in s tem dokazali, da v kulturnem pogledu nekaj veljajo. : Tudi programi za koncerte morajo imeti določen kulturno | politični namen. Nosijo naj napredni delavski borbeni pečat. Ne gre za to, da bi se skladatelji ukvarjali z ljudsko prosvetnimi zbori, temveč za to, da bi nanje vplivali in jim pomagali. Nekateri skladatelji so že navezali stike s »Svobodami«, oziroma njihovimi pevskimi zbori. V bodoče pa bodo še v večji meri obiskovali povske zbore in jim pomagali z nasveti. Skladatelji bodo pomagali pri ^Posvetovanja pevovodij delav-, nje, da je delavska in partizan-j pevskimi zbori je nujno potrebna. ^ m prosvetnih društev »Svobo- ska borbena pesem preživela, da • ™ ■>" tn /tn hi <■„ ?*■ ki ga je sklicalo predsedstvo pesmi s socialno vsebino niso so-vVobod« v Ljubljani 20. marca, I dobne, oziroma, da so »lumpen-e je udeležilo približno 50 pevo- I proletarske«. Tako gledanje je se-iz zahodne in južne Slove- I veda zelo primitivno, saj vemo, lte. Posvetovanje je vodil pred-s da je partizanska borbena pesem vdnik Zveze »Svobod« tov. Ivan j zelo zanimiva in bo zanimiva tudi V-cgent. Na posvetovanje so pri-1 kot gostje: rektor Akademije Olasbo Janko Ravnik, pred-ednik Društva slovenskih sklada-‘. jev Karel Pahor, Rado Simo-(M> Vasilij Mirk in zastopniki Nedeljo kasneje je bilo podob-0 posvetovanje tudi za pevo-°dje severne in vzhodne Slove-l3e v Mariboru. Na obeh posvečanjih je podal skrbno poročilo kopenskem zborovskem petju ®r°fesor Srednje glasbene šole in povodja Akademskega ter In-r?,hdskega pevskega zbora tova-s Radovan Gobec.' Namen posvetovanja je bil ceni ti programe pevskih zborov č°bod«, in razmotriti vpra-°nje zborovskega petja, izbor Pesmi iz literarnega in glasbene-,? vidika in o vzgoji pevcev ter ‘bor. izdelavi pregleda slovenskih zborovskih skladb, ki bo izšel v priročniku. Nadalje bo Društvo slovenskih skladateljev pomagalo Zvezi »Svobod« izbrati pesmi napredne in borbene vsebine drugih narodov. Zveza »Svobod« pa bo izdala pesmarico. V bližnji prihodnosti bo uglasbenih nekaj deset pesmi napredne vsebine, ki jih bo Zveza iz-.' dala v posebni pesmarici. Pripravlja se tudi izbor zborovskih skladb, ki so bile poslane na natečaj Zveze »Svobod«. Te skladbe bodo izvajane na koncertu Slovenske filharmonije, nakar bo Zveza izdala pesmarico. -» J.O U.M.U. ekaj tujih. Ce ocenimo programe pevskih lordov. ? 2el° malo je zborov, ki pojo p otevnejše zborovske skladbe. °nekod prevladuje mnenje, da >»evci želijo peti zgolj lažje pesmi. priliko delavci imeli svoje delo. Za zborovodje bo Zveza »Svobod« priredila občasne večme- j sečne tečaje, na katerih bodo po- j magali tudi slovenski skladatelji. | ovodii i ,,tuj ujv uikKu uuujten n-tu-ntf/tu j Zveza »Svobod« se bo priza- V Jnhnrtnb« riali,to nrihuž- i Politični namen. Nosijo naj na- ' devala organizirati gostovanja no i4n -„,,-1,41, vhnrmi Tnr>i cn predni delavski borbeni pečat. naših najvidnejših glasbenih usta-zbori poročila je poslalo V programe naj bi uvrščali nov v industrijskih centrih, da e 54 zborov) uvrstili v svoje pro- najrazličnejše zborovske skladbe, bi tako tudi tamkajšnji prosvetni fmrne zborovske skladbe 132 _ kt so jim zbori kos, toda progra-Jfhdateljev, od teh 110 sloven- ! mi naj imajo jasno delavsko obe-Ik,k, 18 ostalih jugoslovanskih in j težje. In prav bi bilo, da bi uvrščali v programe tudi borbeno, delavsko in socialno pesem dru-s '°rov, lahko ugotovimo precej- \ Qih narodov. č napredek. Vendar moramo Na hitrico sestavljeni progra-l®?t°viti, da še vedno prevladuje mi niso nikoli dobri. Prav tako Pp3a< manj zahtevna, čitalniška improvizirani nastopi, ker jim esem in pesem iz dobe Novih zbori niso nikdar kos. V knjižnicah »Svobod« bo nujno treba urediti posebne oddelke z zborovsko literaturo. V nekaterih knjižnicah že imajo take oddelke, v katerem je mogoče dobiti del zborovske glasbene literature. Vendar potrebujejo zborovodje mnogo več sodobne glasbene literature. Kaj nam obeta tesno sodelo- \Ts7jih Yani'peU pevski Vtanje ™ed »Svobodami« in Dru- kj7„ i„ and. __________stvom slovenskih skladateljev? Povezava med komponisti in Maksim Sedej: Jutro KNJIŽNE ZBIRKE SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA Za ljubitelje knjig Kakor prejšnje leto je tudi za letos Slovenski knjižni zavod izboljšati j uvrstil v svoj program knjižne j zbirke (Svetovni roman, Sodobni memoarskega j roman, Nova ljudska knjižnica). I značaja. Prav : Številni naročniki so z rednim plačevanjem mesečnih obrokov (od 200 do 300 dinarjev), ki se To ne drži le deloma, ker drugih Poznajo. i V programih pevskih zborov sorazmerno zelo malo parti-nskih in borbenih pesmi ter esmi s socialno vsebino. Od vseh V tečajih bodo zborovodje lahko letos niso spremenili ,pokazali, da poglobili in izpopolnili svoje ' je ta način zelo prikladen za neznanje za uspešnejše vodenje liko večino bralcev in prijate-svojih pevskih zborov. i Ijev lepe knjige. Letos je doseda- TIEMAVJEVA »MLADOST PRED SODIŠČEM« V TRBOVLJAH Razveseljiv napredek njim trem zbirkam dodala založba ' ser ja »Setra Carrie«, ki ga pose četrto (Bios), ki bo posebno znamo že iz filmske obdelave in ustregla tistim, ki si žele knjig ’ bo zato marsikdo rad posegel po njem. Nova ljudska knjižnica bo izdala najprej roman poljskega pisatelja Zeromskega »Pred pomladjo«, ki razgrinja bralcu življenje na Poljskem po prvi svetovni vojni. Roman ameriškega in biografskega je, da na kratko prikažemo načrt letošnjih zbirk, ki so na podlagi pridobljenih lanskoletnih izkušenj še pestrejše, bogatejše in boljše. Prvi v zbirki Svetovni roman bo roman Henrgja Jamesa »Arne- : pisatelja Le Grand Canona »V ričan«. Tega ameriškega pisate- objemu gora« pa nas vodi v pio- Ija, ki je v ospredju ameriške literature, Slovenci še nimamo v j vanja. Nadalje prevodu. Druga knjiga zbirke bo ' Balzacov roman »Cesar Birot- nirske čase ameriškega nasel^e-bo izšla poučna knjiga: domačega strokovnjaka ing. Ernesta Močnika »Zakladi teau«, ki je eden izmed glavnih j pod zemljo« s prav zanimivo, vsa-del njegove znamenite »Človeške i komur razumljivo poljudno znan-komediie«. Ker ie Balzac vri nas I -j„7 3'e kilo le 6,7 % partizan-laJ1, borbenih in prav toliko de-50 s*ih pesmi. Se manj pa so peli n rf>ene pesmi in pesmi s social- Jjsebino drugih narodov. Nje so vzroki temu? sk ?korovodje posvečajo premalo s. i i izbiri zboru primernih 5. Qdb. Malo je zborov, ki se si-jQ.Etično pripravljajo in prire-svoje samostojne koncerte. l0j jih je, ki nastopajo le pri-prn°stno na raznih proslavah in Qazriovanjih. Nekateri pevski 0 ?ri zapojo le občasno na tej ali (7al Proslavi. Večkrat se zgodi, lje zbor poje docela nepriprav-p„n' ker se na hitrico nauči nekaj sbSn?*’ Večkrat se primeri, da P°jo okrnjeni, manjka jim Sai-jših glasov. Zato si poslu-5otiK ne morejo ustvariti prave zbO? o zboru. Ob takem delu p.ri res ne morejo koristno dodati. p°nekje se je uveljavilo mne- Nekako s strahom in radovednostjo smo čakali prijatelji gledališča v veži Delavskega doma. In kar presenečeni smo bili, ko so se vrata dvorane odprla in Kmalu bomo gledali jugoslovansko-norveški film »Krvava pot« nas je sluga pozval v dvorano k razpravi. Bili smo prijetno presenečeni. Enotnost predstave so sicer motile nekatere pomanjkljivosti, vendar je bila »Mladost« dobro podana. Prav dobro je zaigrala svojo vlogo Ane Doalders (Silva Pleskovič). Tudi Gerard Niekert (Rajko Bigman) je napravil velik korak naprej in obeta postati dober igralec. Tretji iz skupine obtoženih, Piet van Dom (Ivko Pleskovič) se je lepo skladal s ostalima, tako da je skupina učinkovala enotno in prepričljivo. Lep napredek so pokazali tudi ostali igralci, zlasti Robert Plavček, Anica Vrtačnik, Mica Bizjakova ter Karl Malovrh. Franci Jarc je s to režijo dokazal, da postaja prav dober režiser. POJASNILO V zadnjem nadaljevanju članka »Človeški lik literature« sta v osmi vrstici četrtega odstavka za besedo stvarstvom izostali besedi »dokaj čudno«. komedije«. Ker je Balzac pri nas zelo znan in priljubljen pisatelj, naj povemo le to, da je ta roman o pariških podjetnikih in trgovcih eden najboljših njegovih spisov. Roman sodobnega ruskega pisatelja Konstantina Fedina »Bratje« je pripoved o treh bratih, ki vsak po svoje doživljajo tragične zaplete v veliki Oktobrski revoluciji. Zbirko bo zaključil roman Jakoba Wassermanna »Ulrika«. To je pomembna knjiga iz življenja v predvojni Nemčiji. Sodobni roman bo začel z romanom Zdenka Nemečka »Zahodno od Panonije«. To je prepričljiv popis življenja tujih izseljencev v Franciji. Med junaki romana jih je tudi nekaj slovenskega rodu. Drugi roman bo izvirno delo Karla Grabeljška »Dolomiti se rušijo«, ki črpa snov iz narodnoosvobodilne vojne. Sledilo bo delo enega najbolj priljubljenih in priznanih sodobnih pisateljev v Franciji, roman Andre Malrauxa »Vihar v Šanghaju«, ki pripove-i duje o viharnih dneh borb kitajskih komunistov. Zbirko bo za-I ključil roman Theodorja Drei- stveno vsebino. Od domačih del bo uvrščen v zbirko roman Vlada Habjana »Pomlad vnukov«, ki napeto popisuje dogodke iz osvobodilne vojne. Končno pa bo zbirko zaključila že dolgo pričakova-; na nova izdaja slovečega romana »V vrtincu« Margarete Mitchell. Bios (življenje), nova zbirka, I pa bo imela poučno vsebino. Najprej bo izšel spis dr. Dragotina Cvetka o Davorinu Jenku, skladatelju, ki si je pridobil velikih zaslug za razvoj slovenske in srbske glasbe v 19. stoletju. Tibora Mendeja delo »Burma sredi dveh svetov« je zanimiv potopis nam malo znane, a prijateljske dežele. B. Platta Thomasa življenjepis Abrahama Lincolna, ki se bere kot roman, ne seznanja bralca samo z eno največjih ameriških osebnosti v 19. stoletju, ampak tudi z zelo važnim razdobjem zgodovine Združenih držav. Naposled pa bo izšel v novem prevodu sloveči spis Axela Muntheja »San Michele«, knjiga znamenitega švedskega zdravnika, ki si je med slovenskimi bralci pridobila izredno veliko prijateljev. S POSVETOVANJA PEVOVODIJ PEVSKIH ZBOROV DELAVSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV »SVOBODA« NAPREDNA PESEM ||!ll®WII%lll%|l*||||l«IW^ ................ 4LBERT MALTZ: (Nadaljevanje in konec) >1D potem?« $.°*cm Pa počakaj, za hudiča! Saj si še mlad. Nimaš pravice C\r svoie"a življenja. Nekoč že dobiš delo.« .e!< je poskočil j esse. »Ne. Nekoč sem tudi sam tako mislil. tudi J Pa ne več!« je ognjevito vzkliknil. »Ne bom dobil dela, kakor belo'1 n.e boš dobil nazaj svoje trgovine. Zgubil sem veščino. Tom. žiVe, Pri linotvpu pa je veščina. Sedaj sem zriavel. Šest let sem kra- °b Podpori. Lansko pomlad sem dobil delo — vihtel sem Seli P- Tedaj so me imeli za silaka. Toda nisem bil. Tam so pa Pove stroje. Ker nisem mogel zdržati, so me odpustili.« Poslovp“ai potem?« je Brackett osorno dejal. »Mar ni še drugih naj vem? Nobenega nisem mogel dobiti v šestih letih. se sJ1’ “a ga sedaj dobim. Prehudo je bilo upati tako dolgo, da bi »M k podpori.« “Joras biti pač nekoliko pogumen!« je zavpil Brackett. »Moraš »7 * <">Sb sem pogumen, kolikor hočeš!« ga je vneto zavrnil Jesse btjh anl pa nobenega upanja več. Razblinilo se mi je v teh šestili čakanja. Ti si mi edino upanje.« v°lin ^n°rol si,« je zarenčal Brackett. »Tega ne bom storil. Za božjo ’ 1Tlalo pomisli na Ello.« r^ašnl d 1”e n i š, da ne mislim nanjo?« ga je Jesse mehko ai- 1 rijel je Bracketta za rokav. »Zaradi nje sem se odločil.« jhj mu je prelil v tih, trpek šepet. »Tedaj, ko je bil Egbert * c p aas- sem jo pogledal, kakor da jo gledam prvič. Ni več sle()ji lom!« Brackett je trznil z glavo in vstal. J esse mu je ^iai-v111 globoko vzdihnil. »Ti to ne pove dovolj, Tom? Se spo-c*ira]:’ kako ljubka je bila Ella? Hodila sva po cesti in vsi so se 'eč ipp^a nM Sedaj pa jih ima komaj devetindvajset, pa že ni f°ke, la<-kett je sedel z utrujeno ukrivljenimi rameni. Sklenil je i jess nas*on'l naprej in se zastrmel v tla. h®r inij8-6 ',e sla* Pred njim, mršavi obraz zardel od razburjenja in t*'žb0sti‘ nr'ie bilo videti v njegovem moledovanju in trpki po-• »Nisem zadosti dober zanjo. Zasluži kaj boljšega. To je edina možnost v vsem mojem življenju, da lahko kaj storim zanjo. Sicer sem zmeraj imel smolo.« »Ne govori nesmislov,« je brez jeze dejal Brackett. »Kakšno smolo. Nič več kakor jaz. Milijoni ljudi so na istem, je pač kriza ali depresija ali hudič vedi kakšen New Deal, ali...!« Zaklel je in umolknil. »Ne, ni to,« ga je popravil Jesse z žalostnim razumevajočim glasom. »To lahko opravičuje druge. Mene ne more. Lahko bi bil dosegel kaj boljšega. Kriv sem sam!« »Norost!« je dejal Brackett. »Sončne pege so toliko krive kot ti!« J esse ja je oblila nezdrava rdečica. Obraz mu je zabuhnil. »Mar ml je!« je divje kriknil. »Vseeno! Moraš me sprejeti! Moram se postaviti na noge! Prehodil sem že en del pekla, nočem pa še skoz drugega. Hočeš da gledam noge mojega najmlajšega in zmerom premišljujem, da ne bi imel takih, ko bi bil jaz zaposlen. Kadarkoli hodi, se mi zdi, da govori: .Ker me nisi pravilno hranil, imam rahitične noge." Jezus, Tom, mar meniš, da bom sedel in ga gledal še novih šest let?« Brackett je skočil pokonci. »In kaj potem, če ga boš gledal?« je kriknil. »Praviš- da misliš na Ello. Kaj pa bo z njo, če se ponesrečiš?« »Morda se ne bom,« se je branil J esc. »Malo sreče pa le moram nekoč imeti.« »Tako mislijo vsi,« je posmehljivo odvrnil Brackett. »Pri tem delu pa je sreča veliko vprašanje. Edino gotovo je, da te prej ali slej raznese.« »V redu,« je zavpil Jesse. »Pa me bo! Dotlej pa bom nekaj zaslužil, ali ne? Lahko si bom kupil čevlje. Poglej me! Lahko si bom kupil obleko, ki me ne bo vedno spominjala na podporo. Lahko bom kadil. Otrokom bom kupil bonbone. Sam jih bom jedel. Da, za boga, rad bi bonbone. Hotel bi vsak dan vrček piva. Rad bi imel Ello dobro oblečeno. Hočem- da bi jedli meso trikrat ali štirikrat na teden. Hote! bi peljati družino v kino.« Brackett je sedel. »Oh, molči!« je trudno dejal. »Ne« je rekel Jesse mirno, ognjevito, »ne boš se me znebil. Poslušaj, Tom,« ga je prosil. »Vse imam že preračunano. Glej, koliko si lahko prihranim ob 600 dolarjih na mesec! Če bom pri življenju samo tri mesece, glej koliko — tisoč dolarjev; še več! Morda bom pa živel dlje! Morda nekaj let! Preskrbel bom Ello za vse življenje!« »Dobro,« ga je prekinil Brackett. »Menda ne misliš, da bo mogla v miru živeti, medtem ko boš ti pri tem poslu?« »Tudi na to sem mislil,« je Jesse razburjeno odgovoril. »Ne ve tega, vidiš! Porečem ji, da zaslužim samo štirideset dolarjev na teden. Ti, Tom boš pa vlagal zanjo denar v banko.« »Oh, molči,« je rekel Brackett. »Misliš, da boš srečen? Vsako minuto, podnevi in ponoči te bo greblo, če boš naslednji dan še živ. Najhujši bodo prosti dnevi, ko ne boš vozil. Vsak drugi dan boš imel prosto, da si umiriš živce. Polegal boš doma in si paral živce. Tako boš srečen.« J esse se je zasmejal. »Srečen bom. Ne skrbi. Tako bom srečen. Pel bom. Ljubi bog, Tom, prvič po sedmih letih bom ponosen nase!« »Molči, molči!« je dejal Brackett. V mali pisarni je postalo tiho. Čez trenutek je Jesse zašepetal: »Moraš, Tom. Moraš, Moraš!« Spet je bilo tiho. Brockett je dvignil roke in si pritisnil dlani k sencem. »Tom. Tom —« je de jal j esse. Brackett je zavzdihnil. »Oh, prekleto!« je končno dejal. »Prav je, vzamem te, bog naj mi pomaga.« Glas mu je bil nizek, hripav, neskončno utrujen. »Če hočeš, lahko začneš še nocoj.« Jesse ni odgovoril. Ni mogel. Brackett ga je pogledal. Solze so mu drsele po obrazu. S težavo je požiral in skisal govoriti, toda iz sebe je izdavil le nesmiselno, hlastajoče sopenje. »Brzojavil bom Elli,« je dejal Brackett z istim hripavim, trudnim glasom. »Povem ji, da si dobil delo in da ji pošlješ denar za vožnjo čez nekaj dni. Tedaj ga boš že nekaj zaslužil, seveda če preživiš, ti bedak!« Jesse je samo prikimal. Srce mu je hotelo počiti, pritiskal je roke k prsim, da ga zadrži. »Vrni se ob šestih,« je rekel Brackett. »Tu imaš nekaj denarja. Dobro se najej.« »Hvala!« je šepnil Jesse. »Počakaj malo,« je dejal Brackett. »Tu je moj naslov.« Napisal ga mu je na košček papirja. »Pojdi tja z avtobusom. Vprašaj sprevodnika, kje moraš izstopiti. Okoplji se in malo naspim. »Hvala,« je rekel Jesse. »Hvala ti, Tom.« »Pojdi sedaj,« je dejal Brackett. »Tom...?« »Kaj?« »Llotel sem samo —« Jesse je obmolknil. Brackett mu je pogledal v oči. Se so bile solzne, toda obraz mu je žarel od sreče. Brackett se je obrnil proč. »Delo imam,« je rekel. Jesse je odšel. Mokrota v očeh ga je slepila, toda ves svet mu v srcu mu j-e vrela divja, ne izmera a radost. »Najsrečnejši človek na v srcu mu je vrela divja, neizmerna radost. »Najsrečnejši človek na svetil sem!« je šepnil. »Najsrečnejši človek na celem svetu!« Brackett ga je opazoval, dokler ni zginil za uličnim vogalom. Nato se je zgrbil in si naslonil glavo v dlani. Srce mu je bolestno razbijalo, kot nekaj starega, izrabljenega. Poslušal ga je, kako tolče. Sedel je v strašnem miru, stiskajoč glavo med dlanmi. nreoedel Pirc Simon. NEMIRI V BELGIJI talno n Za šole gre. — Demonstracije in spopadi. — Fašisti vodijo klerikalne teroristične skupine. — »Pohod na Bruselj« se je izjalovil V Belgiji je bilo zadnje dni hudo nemirno. Spopadla sta se dva nepomirljiva tabora: klerikalci, ki so v opoziciji, in socialisti, ki skupno z liberalci sestavljajo vlado. Gre za klerikalne šole, ki so rezervoar črnih aktivistov in predstavljajo katoliško trdnjavo v Belgiji. Lani, ko so sestavili belgijsko vlado socialisti in liberalci, je bilo kakih 60% vseh šol v rokah klerikalcev. Te Šole so dobivale državne subvencije. V letošnjem šolskem letu bi morala država dati klerikalnim šolam 3,5 milijarde frankov.^ Socialisti pa so sklenili, da bodo začeli počasi zmanjševati državne subvencije katoliškemu šolstvu, ki bi ga v nekaj letih vključili v sistem državnega šolstva. Že letos so zmanjšali subvencije katoliškim šolam za 315 milijonov frankov. Na te ukrepe pa so klerikalci odgovorili z ogorčenimi napadi na vladno koalicijo. Škofje so poslali vladi odprto pismo, v katerem jo dolže, da je »napadla versko svobodo« in »uničila versko vzgojo v Belgiji«. Dijaki katoliških šol v Lowenu so vdrli v magistrat in razbili pohištvo. Klerikalni demonstranti so pretepli ministra za gospodarstvo Reya. V Ton-gernu so duhovniki nahujskali svoje gojence, da so z blatom in kamni na- padli gojenke neke državne šole. Za soboto, 26. marca, je katoliška stranka napovedala velik »pohod na Bruselj«. Tedaj pa je bilo socialistom, ki se spočetka niso hoteli pretepati s klerikalci, vsega dovolj. Njihovo glasilo »Peuple« je napovedalo, da bo nasilje klerikalcev, kjer koli bi se pojavilo, v sleherni ulici, na vsakem trgu, na vsakem vogalu naletelo na odpor socialistov. In res. V Hasseltu so rudarji pošteno obračunali s katoliškimi demonstranti, ki so jih napadli. Mnoge ulice so bile razrite, ker so pri spopadu uporabljali kamenje. Danes je v Belgiji mir. Vlada je s pomočjo delavcev in policajev preprečila »pohod na Bruselj« in razgnala zborovanja ter demonstracije klerikalcev in fašistov, ki so vodili teroristične skupine katoliških demonstrantov. Katoliško stranko pa poraz ni spametoval, ivo nasilje 1, zakrknjen nasprotnik napredlo nasilje blagoslavlj Pripravlja nove akcije, novo nasilje. Vatikan, 5 ’ 1 *’ USPEH FINSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA nec Melikih stavk V nedeljo so se na Finskem končale j jarde finskih mark škode, velike stavke delavcev in nameščencev, ki so trajale 12 dni. Sindikati so pozvali delavce in nameščence, naj se vrnejo v tovarne in urade, zakaj delodajalci so sprejeli njih„ove najvažnejše zahteve. Dvanajstdnevne stavke so povzročile veliko škodo finskemu gospodarstvu. Že v prvih štirih dneh je bilo nad 3 mili- začetku Kitajski delovni ljudje spreminjajo Mandžurijo v veliko središče težke industrije, ki bo dvignila Kitajsko iz zaostalosti. Na sliki vidimo delavce v mandžurskem mestu Anšanu IZ ANGLEŠKEGA LABURISTIČNEGA GIBANJA Nadaljevanje prihodnjič Delavski voditelji so ; stavke opozorili delodajalce na škodo, ki bo nastala Toda delodajalci so bili trdovratni in niso hoteli sprejeti delavskih zahtev. Klonili so šele tedaj, ko jih je dvanajstdnevna stavka prepričala, da moči organiziranega delavstva ne morejo streti. Stavke so pretresle vso državo in že je kazalo, da bo zaradi njih padla vlada agrarcev in socialdemokratov. Agrarci so namreč nasprotovali stavkovnemu gibanju, socialdemokrati pa so ga podpirali. IZ MALAJE Enoini sindikat delavcev na plantažah Na Malaji, angleški koloniji v jugovzhodni Aziji, se je pred nedavnim združilo 5 sindikalnih organizacij v sindikat delavcev na plantažah. Sindikat delavcev na malajskih plantažah, ki je najmočnejša sindikalna organizacija na Malaji, je že prisilil lastnike plantaž, da so za nekaj centov povišali delavske SOCIALISTIČNA STRANKA ZA JULIJSKO KRAJINO obsoja Šovinistično gonjo tržaške reakcije EDINA POT Na devetem kongresu Socialistične zuma in ki pravično ureja odnose I stranke za Julijsko Krajino, ki je bil Slovenci in Italijani na Tržaškem. Lob v soboto in nedeljo v Trstu, je profesor , je obsodil vse tiste, ki trde, da meia. Lonza, tajnik te stranke, obširno govoril randuma ni mogoče uresničiti, in dej ' o londonskem memorandumu, ki so ga da je memorandum temelj mirnega 5 podpisali ob sklenitvi tržaškega spora- žitja obeh narodov na tržaškem ožeto lju. Treba ga je le spoštovati in ničevati. Profesor Lonza je ugotovil-je imel Trst od nedavne »mrzle voj®* le izgubo in da je londonski memot8® dum o pravicah Slovencev na TržašLej položil temelje za ureditev odnosov bi Italijo in Jugoslavijo. , Tajnik Socialistične stranke za J lijsko Krajino, ki se je na tem gresu vključila v italijansko soCiaJ| demokratsko stranko, je tudi govo o fašistični nevarnosti v Trstu in '.** liji. Dejal je, da bi fašisti in klerika*, desničarji radi ustvarili vzdušje, P° vj groženj miru in sožitju. Desničar* krogi bi radi razvneli šovinistične str sti in se tako uveljavili v nevarni -vinistični gonji, ki je ne bi mogla °d bravati nobena napredna stranka. Po mnenju Lonze je spoštovanje 1°^ donskega memoranduma edina po* ( ureditev odnosov v Trstu, za pomiri! ljudstva, za enakopravno sožitje k* vencev in Italijanov. ODNOSIH MED TURČIJO IN SIRIJO RESNA NEVARNOST Žrtve izraelsko-arabskih spopadov, arabski begunci, ki so morali zapustiti svoje domove v Palestini in sedaj žive v begunskih taboriščih po vseh arabskih deželah 0 NEKEM NEČLOVEŠKEM OSTANKU PRETEKLOSTI Demonstracija proti »turšken10 pritisku« v Siriji Spor med Turčijo in Sirijo, ki H j nastal zaradi turško-iraškega pakta, katerim se Sirija ne strinja, in zar® povezovanja Sirije z Egiptom ter SaB > sko Arabijo se je v zadnjih dneh zCčl ! zaostril in predstavlja resno nevaru0- v tem delu sveta. .rt Turška vlada hoče z diplomatsk1 pritiskom na Sirijo preprečiti usta® vitev nove Arabske zveze, ki jo u •ti navija Egipt s podporo Sirije. Te akclJ turške vlade so naletele na ogorc^v proteste v Siriji in tudi v ostalih . zetan aransKega sveta, ^aanjic so > ^ c, masku demonstrirali študentje in uČeB državnih ter zasebnih šol ' -L,"tfa Dandanes je na svetu 5 milijonov sužnjev. — V Arabiji je suženj-stvo uradno dovoljeno. — Veliki sejmi sužnjev v Meki. — O sužnjih v Perzijskem zalivu, ki nočejo biti svobodni. — Krvavi pohodi trgovcev s sužnji na meji med Burmo in Indijo. — Na Japonskem prodajo letno 1500 otrok v suženjstvo Organizacija Združenih narodov dajajo suknje povprečno po 100.000 di-se že vsa povojna leta ogorčeno bori narjev, bele sužnje, ki so v Arabiji proti _ ostankom suženjstva, ki so v zelo redki, p,a pogosto tudi »a pol mno-gih deželah še močno 7,a.koreni- milijona ali za milijon dinarjev, njeaa |n pročbtevljajo .vetiko oviro Suženjske tradicije so T'Arabiji Veliikn^Rrtfamitf^n S 1 tako močne, da si mnogi sužnji sploh Mečnih "komiki"1 ^ 80 suknji. Lahko bi vsak tre- raziUčanin koamsij OAN ter društev , £a boj protu suženjstvu je , da je -dandanes na svetu 15 milijonov sužnjev. Nacionalni izvršni odbor angleške laburistične stranke, ki je zasedal preteklo sredo, ni izključil Bevana, voditelja laburistične levice. Izključitvi je nasprotoval tudi predsednik stranke At-tlee. Podprla sta ga levica in center. Pri glasovanju so desničarji, ki jih vodita Morrison in Geitskell in ki so zahtevali Bevanovo izključitev, dobili 13 glasov, levičarji in sredinci, ki so podprli Attleeja, na 14. Bevan bo torej ostal v ^ laburistični stranki. Moral bo le razložiti posebni komisiji svoja stališča, ki pa so v zadnjem času zelo mila, polna pozivov k enotnosti, in se bLstveno ne ralikujejo od stališč uradnega vodstva stranke. Nedavni sestanek izvršnega odbora angleške laburistične stranke ni levico in desnico so ostala in lahko bi rekli, da so se z Attleejevim nastopom proti desničarjem po svoje celo zaostrila. Desnica, ki se je doslej skrivala za izvršnim odborom in Attleejevo avtoriteto. je ostala osamljena, poražena, in tega udarca ne bo mogla tako hitro preboleti. Kriza je torej začela premikati svojo ost na desno, tja, kjer se zbirajo laburisti, ki hočejo uveljaviti v angleškem socialističnem gibanju svoje presneto malo socialistične načrte. Pred nedavnim je britansko Društvo za boj proti suženjstvu odkrilo veliko kupčijo s sužnji v Arabiji. Še prej pa je. nek poročnik angleške mornarice pisal v »Manchester G-uar-dianu«, da osebno pozna tri poti, po katerih trgovci s sužnji prevažajo zasužnjene reveže v Arabijo. Med sužnji, ki jih pripeljejo iz Centralne in Vzhodne Afrike ter iz Beludži®tarna, in prodajo na arabskih trgih, je veliko žena, ki jih nabirajo za hareme. Precej je tudi mladih, močnih in zdravih fantov, ki jih skopijo in prodajo za, evnuhe, čuvarje haremov. I nuteik zahtevali zaščito predstavnika h,? Združenih narodov, toda tega ne store, tu še kakih ker v Arabiji svoboden revež umira od gladu, suženj pa vsaj redno dobiva obroke hrane. V Arabijo prihaja veliko sužnjev tudi iz Etiopije, dežele, kjer je Halle Selasie,. po več letih ogorčenega, boja, odstranil najmočnejšo tradicije suženjstva. V nekaterih težko dostopnih krajih Etiopije pa se včasih kljub temu posreči trgovcem s sužnji. da nahujskajo neko pleme proti drugemu. Po končanem boju prodajo zmagovalci ujetnike trgovcem s sužnji. Včasih pa trgovci sama napadejo nezavarovana plemena. V francoskem Maroku najdemo ! veliko domačih služabnikov, polsuž- Največji sejmi s sužnji so v I n^e.v\.ki imajo sicer več pravic kot • ___sužnji v Arabiji, vendar nikdar niso popolnoma svobodna. V Belgijskem Meki. muslimanskem »svetem mestu«. Tu se križajo mnoge karavanske poti. V ulici Suk El Abeb in na trgu Suk Al Sukvaiika v Meki pro- GrLasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. Odgovorni urednik France Boštjančič. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 32-031, uredništvo 32-538, uprava 80-046 Poštni predal 284 Račun pri Mestni hranilnici “ dz-aro, uprava su-u4h rostni predal 2M Kačun pri Mestni hranilnici v uspei Ljubljani 601-305. 1-221 List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo. Me* Q21 IS,* O — n n —A An t —% — 4 A d t m « • «11 a 4*—. — 1AA Ji 5 — ..Sil . 1. A j n J 2 - ...1.1.1 mn , * . . da bo stranko razcepila. Nasprotja med odstraniti težko krizo, ki je grozila, j sečna naročnina 40 din. četrtletna 120 din, ‘polletna celoletna 480 din: cnrnj i a ma/1 I « n - ..—. . ti. 2,11 ,A J; posamezna številka 10 din. jajc v, jAuučt.iu csiver veu pra-viu ittn sužnji v Arabiji, vendar nikdar niso popolnoma svobodna. V Belgijskem Kongu živi nekaj sto pigmejcev Ba-šinga, ki so sužnji »velikih črnih gospodarjev«, črncev, k.i so duševno in telesno bolje razviti kot pigmejci. V nekaterih divjih, nedostopnih krajih Indije se oblasti zaman j trudijo, da bi zatrle trgovino s sužnji. V omenjenih predelih Asama in Burme vdirajo čez mejo oborožene tolpe trgovcev s sužnji, požigajo vasi, ubijajo bolne in stare, zdrave, mlade in močne pa odženejo v suženjstvo. Japonsko pravosodno ministrstvo je pred nedavnim objavilo, da na Japonskem prodajo letno 1500 dečkov in deklic. Otroke prodajajo večinoma revni kmetje. Prizadevanje Združenih narodov in drugih organizacij za boj proti suženjstvu pozdravljajo in podpirajo vsi napredni ljudje, saj je že čas, da bi končno le odpravili ta nečloveški ostanek temne preteklosti. naj se vlada Sirije odločneje zoperd9 »turškemu pritisku na Sirijo«. Angleški pristaniški delavci so stavkali Iz Londona poročajo, da je v nedeljek stavkalo v Liverpoolu in P* staniščih v bližini Birkenheada ter G* stona 11.000 pristaniških delavcev. Z nobenimi vojnimi pakti, tanki in topovi ne bodo zlomili stolet"11'] okovov zaostalosti, ki kot mora leži na Aziji, tej največji cel”1 sveta. Le z miroljubno in napredno politiko sodelovanja in spodarske pomoči lahko bolj razvite dežele pomagajo Ijvdst9_ Azije. — Azijski kmetje obdelujejo zemljo tako, kot so jo obde’ lovali njihovi predniki pred tisoč leti. OKNO SVET PISMO IZ LONDONA Socializem ali socialni kapitalizem Nedavno sem prisostvoval zanimivi razpravi na londonski univerzi: »Socializem je pot v suženjstvo«. V predsedstvu sta biia znani lord ekonomist, liberalec X. Beveridge (znan je »Beve-ridgejev plan« izza druge svetovne vojne) in njegova >lady«. Dnevni red je bil zelo zanimiv. Najprej sta dva profesorja (konservativec in laburist) povedala svoje mišljenje. Prvi je branil gornji naslov, drugi je trdil obratno: socializem je pot k svobodi. Konservativec je vseskozi poudarjal edino misel: Totalitarno planiranje je ne samo planiranje, razporejanje proizvodnih sredstev od strani države, ampak tudi delovne sile — t. j. živih ljudi. Plan (a to je za njega socializem) je nasilje nad človekovo svobodo v gospodarstvu in v družbi sploh. Laburist je pravilno poudarjal, da totalitarno planiranje še ni socializem, da kapitalistična svoboda pomeni: izkoriščanje, razredno borbo, krizo in podobno. Zatem je govorilo 5 študentov po deset minut o naslovu: trije socialisti, komunist in konservativec. Po tej obrazložitvi so glasovali. Dvorana je bila polna. Večina je glasovala, da je »socializem pot v suženjstvo«. Zakaj sploh to pripovedujem? To so študentje, ne pa delavci. Vendar se moram vprašati: »Kaj je z .angleškim socializmom*?« Zakaj se mnogi deiovni ljudje odvračajo od laburistov in njihovega »socialističnega programa«? V omenjeni debati je konservativni govornik duhovito prikazal, da laburisti »sami ne vedo«, kaj je socializem. In to je res. Naj navedem nekaj »definicij«. »Socializem je nacionalizacija proizvodnje, delitve in menjave .< Drugi ugovarjajo in trde. da gre le za »kontrolo«. Spet tretji smatrajo socializem za družbo, kjer obstaja enakost dohodkov, enakost sreče. Številni so, ki socializem izenačujejo s tako imenovano >xelfare State« (državo blagostanja). kjer ni brezposelnosti, kjer progresivno obdavčujejo večje dohodke y korist raznih socialnih potreb. Anglija naj bi bila že danes takšna država, zato nekateri pravijo, da je »socializem v glavnem že zgrajen«. Tudi ni solidnega, enotnega, resnično socialističnega programa, ki bi služil za učinkovito akcijo. Od tod trditev (H. Morrisona), da je to »odmor« v učvrstitvi programa. Odmor? Zakaj? Ali je to kriza laburizma ali socializma? Rad bi se motil ob trditvi, da je mnogo vidnih laburističnih članov, ki imajo večjo ž<‘‘ »o ponovnem vladanju, nov, ki imajo večjo željo in interes po ponovnem vladanju, kot po socializmu. Štiri leta biti »brez oblasti«, to je za marsikaterega politika dolga doba. Toda to niso samo moje misli. Nai spregovori vidni socialist G. D. H. Cole sam: »Pomanjkanje širšega socialističnega programa moramo pripisati želji laburistične stranke, da se zopet vrne na oblast. In dalje: »Pre- pričan sem, da so mnogi politiki, ki zagotavljajo, da so socialisti, in ne malo njihovih pripadnikov izgubili no vero v socializem . . .« Če tako, potem je najprej sama ična stranka potrebna preči- nji enostavno laburistična stranka potrebna prečiščenja ter »učvrstitve« in zatem šele socialistični program. Skratka, v »avan-gardi« vlada močan oportunizem z desnim krilom na čelu, o čemur je govoril že F. Engels. Če bi iskali samo v teh pojavih vzroke za »odmor«, bi bilo napačno. Izrednega pomena je dejstvo, da to ni več kapitalizem, kot je bil pred vojno, da se je kapitalistično gospodarstvo začasno konsolidiralo na novi osnovi socialnega ali tudi državnega kapitalizma. Bistveno za njega ni vsesplošno omejevanje privatne lastnine (v starem smislu), marveč poseganje države v delitev dohodka, zagotovitev relativno polne zaposlitve in razširitve nekaterih socialnih uslug. Naj konservativci v teoriji še tako branijo privatno svobodo kapitala, praktično le nadaljujejo politiko laburistične vlade. Laburisti so imeli to »smolo«, da so prišli na oblast leta 1945 in so se morali vsa leta boriti s povojnimi težavami. Konservativci so dobili kolikor toliko urejeno gospodarstvo in se danes lahko bahajo o večjem porastu proizvodnje kot prej. Nedvomno, uspehi »socialnega kapitalizma« so mnogoteri: vsa povojna leta ni brezposelnosti; povečal se je izdatno dohodek delavcev, predvsem nekvalificiranih, trgovcev, obrtnikov, malih podjetnikov, doktorjev, višjega upravnega osebja in skoraj vseh farmarjev. Na slabšem so polkvalificlrani delavci, večina kvalificiranih delavcev, profesionalni delavci v neproizvodnih ustanovah. Zmanjšala se je neenakost dohodkov; manjša je neenakost lastnine. Progresivna obadvčitev je ena glavnih oblik borbe laburistične vlade od 1945—50 proti neenakosti v kapitalizmu. Ali to se kljub temu pravi — ohranjati kapitalizem v dolgotrajni perspektivi. Bitno je, da so laburisti vedno oklevali z napadom na privatno lastnino. Ono, kar so nacionalizirali (rudnike, jeklarne), je izredno malo, in še to sx>, razen rudnikov, konservativci vrnili kapitalistom. Tako vidimo, da ta »socialni kapitalizem« v malo ožjem obsegu nadaljujejo konservativci. Če pa vlada vsaj neka vrsta »blagostanja«, ni objektivnega razloga za nove bistvene spremembe — tako misli povprečni Anglež. Lačen, brezposelni človek je nujno revolucionar, kolikor toliko sit — ni. K temu »blagostanju« pomagajo še druga dejstva. Zakaj se Anglija tako bori za kolonije (pod konservativci in laburisti)? Prav gotovo zaradi dobička. Če dobe kapitalisti na primer 70%, dobi ostali del potrošnikov 30% od dela kolonialnih narodov. To je tudi ena stran logike višje angleške življenjske ravni. Poleg tega so se po vojni začele mnoge dežele hitro industrializirati. Potrebe po strojih so na-rastle, s tem pa tudi angleška zunanja trgovina. Pa tudi svetovna oborožitev ni bila brez vpliva na standard. V takšnem položaju povprečni konservativni Anglež ni za neke velike nove »družbene eksperimente«. Tako se objektivno manjšajo sile za nove socialistične spremembe. Kapitalisti, rent-niki in zemljiška gospoda niso zanje. Drobni proizvajalec se počuti dobro v »socialnem kapitalizmu«. Svobodni poklici so za »angleško demokracijo«. Kulturni delavci so neenotni. Urad-ništvo je prepojeno s tradicionalnim duhom kapitalistične miselnosti. Delavski aristokraciji nič ne manjka. Delavci imajo delo, zaslužek, in pod pritiskom časopisne propagande često nimajo jasne predstave o »socialističnem suženjstvu« (saj je še laburistično vodstvo nima). Kot vidimo, ima »odmor« v socializmu tudi globlje družbene korenine Nekdo bo rekel, da bodo pptem še ostali konservativci na oblasti. Takšen sklep ni nujen. Mnogo je odvisno od laburističnega programa. Ta pa niha med »vladati« ali »socializirati«. Če bi sprejela laburistična stranka širši socialistični program (za kar pa večina ni), kot volilni program, bi v teh, zgoraj opisanih pogojih, laburisti težko postali »naslednja vlada«. Širši socialistični program bi laburisti mogli pretvoriti v večinski — vladajoči program le v dveh primerih: 1. le tedaj, če bi se poslabšal gospodarski položaj, narastla možnost krize, povečala brezposelnost in ostalo družbeno zlo, s čemer bi narastlo nezadovoljstvo delovnih ljudi; končan bi bil »razredni mir«; okrepila bi se tla za nove socialistične ukrepe »na miren način«. 2. Ali pa bi morali laburisti ubrati drugo, težjo, revolucionarnejšo pot; prvo za prečiščenje, za prevzgojo lastne stranke, lastnega programa, izči-ščenjem lastnega političnega oportunizma in za tem delavskega razreda. Kolikor poznam angleško družbo, izključujem danes to točko. Ostaja alternativa: nadaljnja opozicija zaradi socializma ali oblast. Konkretni položaj mi daje misliti, da se je laburistična stranka odločila za volilni program z minimalnimi novimi socialističnimi gesli, ki naj stranko pripelje na oblast. Nekateri laburistični teoretiki so danes polni idej o enakosti ljudi v dohodku, uživanju, sreči. Res je, minil je čas. ko so bili le nekateri Angleži »gentlemeni«. Toda ali se bo dalo ljudi prevzgojiti v enake le s šolo, s kulturo, tako da bo Anglež Angležu brat. Dokler bo obstajala ekonomska neenakost. dokler bodo razredi, je takšna pot idealistična. Kaj misli storiti v tem pogledu laburistična stranka? V programu ima res nadaljnjo nacionalizacijo^ nekaterih panog. Toda ali je že »podržavljenje« socializem? Ali ni to tista slabost, zaradi katere tega programa ne odobravajo vsi delovni ljudje? »To je socializem, to je Rusija« — kriče konservativci. Laburisti se branijo, da gre za organizirano in ne anarhistično svobodo; v praksi pa so le poglabljali državnokapitalistične oblike. Mnogi laburisti delajo isto napako kot sovjetska teorija: državno gospodarstvo je ljudsko, akcija države je akcija ljudstva. Strah demokratičnega Angleža pred »državno kontrolo« je večji kot strah pred svobodo kapitala. Bitne je torej, da laburisti nimajo izdelane teorije o podružbljenjn kapitala. In tu zz začenja nov problem »ekonomske demokracije«. Moč delavskih organizacij je da-nes velika: Kapitalistična samovolja v Podjetju je dandanes zelo omejena. Marsikje so se razvila tako imenovana »skupna posvetovanja« (joint consul- tation), toda brez prave odgovornosti delavcev. Tu pa smo pri jedru vprašanja. Odgovornost je neka dolžnost, ki mora biti v skladu s pravicami. Odgovornost delavcev za delovno disciplino, za organizacijo dela? Pred kom? Pred narodom! Ni res: pred kapitalistom, ki razpolaga s proizvajalnimi sredstvi in z dobičkom. Takšno geslo razrednega sodelovanja je prav malo socialistično. In če bi se podjetja nacionalizirala, bi prišel namesto kapitalističnega —r državni ravnatelj z enakimi pravicami upravljanja, visokimi nagradami itd. Marsikateri angleški delavec meni, da bi se dalo bolj spremeniti. Mnogi laburisti pravijo, da bi morali imeti delavci več kontrole nad podjetji, toda kontrola bo le na papirju, dokler bo država s sodnijo in policijo zvesto branila »sveto« privatno kapitalistično lastnino in kapitalistovo pravico do profita. Takšna kontrola bi predstavljala kontrolo nad delavci za povečanje delovne discipline, brez kontrole nad kapitalistovimi ali državnimi dohodki Predlagane volitve preddelavcev in mojstrov po oddelkih so le pesek v oči. Poziv na večjo storilnost ne more naleteti v takšnem sistemu na navdušenje, če delovni dohodek delavca ni vezan na uspeh dohodka podjetja. Tako vidimo, da »skupno posvetovanje« delavcev s kapitalistom ali državnim ravnateljem ne more vzbuditi pri delavcih velikega čuta odgovornosti. Čut odgovornosti bi deiavec imel le tedaj, če bi se njegov napor spreminjal v nagrado, s čemer bi morala prenehati mezdna »nagrada«. Če bi delavci kasneje še izločili vse delničarje od delitve čistega dohodka podjetja, bi se privatni kapital na mirni način socializiral, delavci bi bili res odgovorni za proizvodnjo, delovna nagrada bi bila odvisna od višine proizvodnje. Takšne ideje pa so redke, čeprav so materialni pogoji zanje zreli. Laburisti napovedujejo nadaljnjo socializacijo družbe z zmanjševanjem neenakosti dohodka (poleg prepovedi dedovanja — kar propagira omenjeni Cole). Kako? Z nadaljnjim progresivnim obdavčenjem. Strinjam se s pripombo, da ima ta ukrep svoje meje. Prvič,t delovne dohodke niti v socializmu ne moremo povsem izenačiti. Drugič, to bi moralo povzročiti socializacijo lastnine. Zakaj? Če vzamemo kapitalistu zelo mnogo, on ne bo več investiral. Kdo bo potem? Država V skrajnosti mora država ne samo prevzeti investiranje, ampak tudi proizvodno upravo. Kaj je razvidno iz vsega povedanega. Najprej, da je bodočnost tako ali drugače v socializmu. Gre le za vprašanje; prej ali pozneje, kar je odvisno od laburističnega delavskega gibanja, politike konservativcev, od sta- bilnosti gospodarstva domač' ega svetovnega. Kljub uspehu »socialnega kapitalizma« je to le faza razvoja, ki ne more biti dolgotrajna. To je začetek nove dobe, vendar še v okviru prevladujočih kapitalističnih odnosov. Čeprav izgledajo temelji te ueve »države« solidni, vendar bi jo prvi večji vihar razmajal in potisnil dalje. Sredi poti bi težko ostala. Zdravljenje kapitalizma »s socializmom« je nujno zastrupljanje starega kapitalističnega sistema Ali zato ni nujno, da so pota vseh narodov v socializem ista. Nekateri p° ravni cesti, drugi po kolovozu in ovinkih. Danes so določno vidne v Anglij* štiri smeri in načini oženja oblasti privatnega kapitala: 1. Z nacionalizacijo; toda tu bo p07 trebna kasnejša borba delavcev proti podržavljanju in centralizmu. 2. S tako imenovano »razpršitvijo« (dispersijo) kapitala. Ta oblika se kaže v tem, da rastejo tako imenovane anonimne družbe, anonimni kapital, ki j6 last mnogih delničarjev. Ko bi vsi delovni ljudje postali delničar ji-kapita-listi, bi prenehali biti kapitalisti. Vsi bi bili lastniki proizvodnih sredstev — torej družbena lastnina. 3. Nadaljnja socializacija bo zmanjševanje neenakosti v dohodkih (predvsem nedelovnih), in to s progresivnim davkom na večje dohoake. 4. Povečal naj bi se tudi davek na dediščine, ali pa celo onemogočilo dedovanje, s čimer bi država ta sred- stva mogla vlagati v podjetja kot delničar in sčasoma tako prev: jetja. Angleški laburisti smatrajo, da j0 ta počasna pot — cena za ohranite^ njihove demokracije. Če jo hočejo, naj jo plačujejo. Naj vedo, da jo plačujejo kapitalu. In končno, kdo bo zmagal na volitvah? Ne glede na mnoge uspeh® konservativcev, na delno uspešno širjenje strahu pred »totalitarnim državnim socializmom«, ni izključeno, da laburisti ne bi zmagali. Če ne zaradi programa, pa zato, ker so v opozicij1 in ker obetajo volivcem več, kot $° napravili konservativci. Franc Čeme