Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za cel« leto predplsfian 16 fld., ta pol leta 8 fld., u četrt 1« a 4 fld., xa jedea
mesec 1 fld 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Zs celo leto 12 fld., ta pol le'* 6 fld., za četrt leta S fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiJjan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino !n oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedloljs v „KatoI. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah H. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, uvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn - štev. 74.
ev. 114.
V Ljubljani, v petek 19. maja 1899.
Letnik XXYII
Vestfalska pisma.
(Dr. J. Ev. Krek.)
XIII.
Polagoma Bem dobil nekaj razgleda, kje stanujejo Slovenci v tukajšnjem okraju. Na Vestfal-skem so ti-le kraji: Bornig-Sodingen, Rau-xel • Hen riche nburg , Bruch, Wanne, Gladbeck, Herten in Dortmund. V Porenščini pa jih je mnogo v Altendorfu, Es-Benu-Horstu, Duisburgu in Hambornu. Vzlasti v tem poslednjem kraju jih je veliko število; gotovo precej nad 1000. Da se jih je mnogo odtujilo cerkvi in verskemu življenju, je žalostna, a umljiva resnica. Ob prvi poti se pač ne bo dalo vse tako popraviti, kot bi se moralo. Nevednost — naši ljudje ne slišijo božje besede in zelo malo bero — in slabe družbe, kjer se zabavlja proti veri, ne ostanejo brez uspeha. Če se nam posreči — kot nameravam — dobro berilo spraviti med nje, se bo marsikaj izpremenilo Skoda, da nimamo nobenega takozvamga nedeljskega lista, ki bi prinašal vsak teden v prvi vrsti nabožne sestavke — razlago nedeljskih listov in evangelijev in pouk v posamnih krščanskih resnicah; v zvezi s tem pa dobre povestice in nekaj novic. Ti preklicani kolek! Knjigam, ki sem jih že omenjal, naj bi jih imele vsaka rodbina, imam še dostaviti »Življenje svetnikov«.
Vedno bolj se tudi prepričujem, kako krvavo potrebna nam je pripravna apologetika. Tujina steza po vsem roke, kar prineBO dobrega naši rojaki seboj : jemlje jim telesne moči, zaslužku ima nastavljenih tisoč pasti v gostilnah, igrah in v splošno predobrem življenju; pobira jim zdravje in življenje, uničuje jim nravnost in narodnost. Vrh tega pa mnogim vzame tudi najdražje imetje — njihovo vero.
Brez izjeme je resnično, da le tisti, ki žive krščanski, tudi kaj privarčujejo. Hvala Bogu! mnogo vrlih mož in žen se je pa vkljub vsem nevarnostim še ohranilo. S kakšnim hrepenenjem so pričakovali slovenskega duhovnika, se ne da opisati. Ob slovenskih pridigah in govorih se jih vname mnogo že ugaslih. Lahko bi navel obilico lepih primerov, toda zdi se mi, da je papir premrzel, da bi smel to nositi. Svete tajne mi ostanejo, ki jih nočem vlačiti po predalih politiškega lista. Počivajo naj v srcu, — najlepši spomini mojega življenja.
Kako bi se radi izkazali hvaležne! Ko mi v slovo podajajo roko, mi hoče marsikateri kaj stisniti vanjo. Večkrat pride kdo boječe v župnišče, pokliče me venkaj, ogleda se krog sebe in s prisrčno naivnim izrazom pomoli kak denar: »Nate, gospod, to-le spravite!« Težko si dade dopovedati, da to ne more biti. Kjer mi preostaja le kaj časa, jih grem obiskat v njihove kolonije. Vedra so taka trenotja.
Tod živ6 vsesploh pod imenom »Oester-reicher« — Avstrijci. Kako nanagloma izginjajo meje naših dežel. Tujina združuje, česar domača zemlja ne more. S posebnim veseljem poudarjam pri ti priliki, da duhovniki brez izjeme sila hva-
lijo naše otroke. Uče se lahko in pridni so. Šola izredno dobro vpliva. Brez izjeme pa tolmačijo duhovniki nekam lahko življenje naših odrastlih ljudij s tem, da imamo v Avstriji slabo šolo. Pisal sem že o tem, & zopet in zopet mi sili v pero: šola se mora pri nas tesnejše okleniti cerkvenega življenja. Ne upamo povedati javno resnice. Toda naša dolžnost nas naganja, da se zavedamo žalostnih razmer tudi v svoji domovini. Ko se govori o šoli in učitelj-stvu, pa radi vsi z medom mažemo usta in hvalimo in delamo izjeme in se klanjamo na levo in desno. Ta taktika nič ne pomaga : neumna je in ima še to hibo, da ni odkritosrčna. To ne velja. Katoliško misleči Slovenci — možje in žene, duhovniki in posvetniki, gospodje in kmetje moramo zopet obnoviti dejanjsko teženje po verski šoli in si moramo z žalostjo, a brez ovinkov priznavati, da je šola, katere učiteljstvo stoji odkrito pod vodstvom liberalnih naših velemož in v okrilju liberalnega časopisja, daleč daleč oddaljena od — šole, ki jo moramo mi zahtevati. Če ima biti učitelj rojeni nasprotnik duhovnikov, potem se vse neha. Vsaka verska vzgoja je nemogoča. Poglejmo na Češko in na Koroško. S frazami in s sladkimi, boječimi pokloni ne dobimo ni muhe na svojo stran. Odkrita in moška bodi naša pot. Naše šolstvo nam ne more dopasti; najmanj pa nam more biti všeč liberalstvo naših učiteljev. To je trdno za nas. Če ni komu všeč ta izjava, naj si pomaga, kakor hoče, jaz mu ne morem. S kako smešno puhličasto polemiko o zavratnih napadih, o klerikalnem zmaju, o katoliškem mišljenju tega in onega, nas ne sme nobeden, niti g. Dimnik spraviti iz konteksfa.
A seveda ne smemo pisati šolskih napak splošno učiteljem na rovaš. Poglavitni delež ima plačani branitelj in izvrševatelj naših zakonov — naša neprecenljiva, delavna, za vse dobro vneta, za ljudstvo goreča, verskemu življenju udana, zlata birokracija. Bog ne zadeni, da bi se kedaj duhovniku pri vzgoji mladine metala polena pod noge, da bi se prepiri gojili glede na šolstvo, da bi se kedaj duhovni pastir v obsegu svojega delokroga ne poslušal ! Naši ljubeznivi upravni uradniki --— bodi dovolj !
Pruski rudarski uradi so nedavno izdali na-redbo, ki je velike važnosti za naše delavce. Za šest mesecev se mora vsak rudarski delavec na Pruskem izkazati, da razume nemški; kedor ima kako boljši službo, mora znati tudi pisati in govoriti. Povod ti naredbi je — tako pravijo — nevarnost, da ne bi delavci umevali svojih predstojnikov ali nabitih predpisov. Prepričan sem pa, da bi se ta naredba, ko bi tako zelo ne primanjkovalo delavcev, izvrševala tudi iz družili namenov strogo in brezozirno. Prav je, da vedo naši ljudje o ti naredbi, predno se sem podade. Po nekaterih cehah že sedaj nočejo vsprejemati delavcev, ki ne znajo nemški. Taka dejstva živo pričajo, da smo tod venderle — na tujem. Poskusiti bo treba pri naši osrednji vladi, da morda posreduje in izposluje pametno izvrševanje omenjene na-redbe.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. maja.
Nemško-nacionalna zmaga na Mo-ravakem. Predvčeranjim se je vršila dopolnilna volitev za državni zbor v Moravski Beli cerkvi, kjer eta si stala nasproti liberalni kandidat dr. Plachky in nemški radikalec dr. Fochler. Pri prvi volitvi jo dobil liberalec 655, Schonererijanec pa le 551 glasov, mej tem ko je odpadlo na kandidata dr. Sromoto 323 čeških glasov. Pri ožji volitvi je pa dobil dr. Fochler 148 glasov več kakor njegov protikandidat Ta nenadni preobrat je vse-kako zelo čuden. ReB je sicer, da je v zadnjem trenotku nekaj nemških liberalcev prestopilo v nasprotni radikalni tabor, vendar zatrjujejo priče, ki so dobro poučene o ondotnih razmerah, da je tudi nekaj Čehov glasovalo za Wolfovega pristaša dr. Fochlerja. To je bilo seveda vsekako zelo nepremišljeno. ker niti prvi niti drugi ni tak mož, da bi mu Čehi mogli oddati svoje glasove, posebno pa ne radikalni kričač dr. Fochler. Precej sramotno je toraj, ako piše "VVolfovo glasilo o velikanskem uspehu nemško-radikalne misli s pomočjo — čeških glasov. Mogoče se pa priče le motijo.
Ogrski parlament je v zadnji skupni seji dokončal drugo zasedanje in takoj pričel tretjo se-sijo, v kateri pride na vrsto razprava o nagodbe-nih predlogah. Ker pa ti načrti niti od strani vlad niso dovršeni, parlament ne more takoj pričeti dela in je toraj prekinil zasedanje do 2. junija. Predsedstvo si je izvolila poslanska zbornica isto, kot je je imela v drugem zasedanju. Zakaj se je zasedanje tako naglo zaključilo in čemu se je tako izredno naglo, kar v eni seji rešila revizija poslovnega reda za poslansko zbornico, je sedaj popolno jasno, ker je hotela imeti vlada proste roke na vse strani. Levičarji sedaj ne bodo mogli nasprotovati vladi in večini nič drugače, nego samo z besedo, in še to le do gotove meje. Opozicijo-nalci imajo sedaj popolno zvezane roke, liberalna vlada pa vseskozi prosto pot.
Imenovanje kardinalov v prihodnjem konzistoriju. Po poročilih rimskih listov se je papež minulo soboto odločil za imenovanje naslednjih kardinalov: monsign. Casetta in del Drago, oba v Rimu, nadškof dr. Missia v Gorici, nadalje nadpastirji škofij Turin, Catania, Ferrara, Reggio, nadškof Mathineu v Toulusu, vrhovni glavar španskih kapucinov, nadškof v Santiago v Chile. Poslednji bo toraj prvi kardinal za Južno Ameriko. V 21 letih svojega papeževanja je imenoval Leon XIII. z navedenimi vred 123 kardinalov, izmej katerih jih je pa že 59 umrlo. Po letih ga izmed sedaj živečih le dva prekašata, namreč kardinal Merkl za štiri in di Canossa za eno leto. Mej 61 živečimi kardinali je samo pet takih, ki jih je imenoval pokojni papež Pij IX.
Mirovna konferenca. Prva seja te znamenite konferenco se je vršila včeraj popoldne ob naznanjeni uri. Zborovavce je pozdravil v ime kraljice zunanji minister, potem so je pa odposlala udanostna brzojavka ruskemu carju, katero je podpisal otvoritelj seje, minister Beaulort. Za-
nimivo je, da se je mirovna konferenca pričela ravno na rojstveni dan ruskega carja. S tem se mu je pač hotela pokazati hvaležnost, daje sprožil mirovno idejo. Za častnega predsednika bo izvoljen minister Beaufort, za pravega predsednika pa ruski delegat Staal. Plenarne seje bodo prekinjene za teden dni, da se da prilika posamnim komisijam za pripravo potrebnega gradiva.
Krita v Italiji s preosnovo Pellouxovega kabineta še daleko ni rešena in ako se ne vara rimska »ltalie« in z njo drugi, sedanji vladi ne posebno prijazni listi, bo ministerska kriza zopet kmalu na dnevnem redu. Vprašanje, ki je vrglo bivšega zunanjega ministra Canevaro, je namreč se ravno tako nerešeno, kakor je bilo, in še le poslanska zbornica bo odločila, ali naj italijanska posadka zasede Sanmunski zaliv ali ne. Ker se bo pa večina zbornice izjavila proti vsaki italijanski akciji na Kitajskem, je kaj lahko mogoče, da bo tudi sedanje ministerstvo moralo ali opustiti misel na kitajski zaliv, ali pa pobrati šila in kopita. Večina italijanskih zastopnikov namreč dobro ve, da bi Italija ne imela od te pridobitve nobene posebne koristi, pač pa večjo in mnogostransko škodo. Položaj Pellouxove vlade je toraj še vedno zelo kritičen.
Položaj ameriških vojakov na Filipinih je postal neznosen. Število vojakov onega polka, kateremu zapoveduje general Mac Artur, se je skrčilo na 300 mož, od teh se jih je minulo nedeljo 160 oglasilo za bolne. Možje tega »velikega in močnega« polka so se sedaj obrnili na svojega poveljnika s prošnjo, naj jih pošlje nazaj v domovino. Tudi častniki omenjenega polka nameravajo nastopiti z jednako prošnjo. Svojo zahtevo motivirajo z izjavo, da so sedaj več prestali, kakor morejo prestati sploh ljudje. Pripravljeni so sicer iti v boj in se biti z nasprotnikom, toda potovati in oskrbovati posamne straže je iz-van njih moči. Obleka, kolikor jo imajo, je vsa zamazana in razdrapana, ker je ne morejo niti sleči, nikar da bi jo snažili in zakrpali. Od dne 4. februvarija je izgubil polk v raznih bitkah in praskah 225 mož. Umevno je, da v takem položaju ni misliti na disciplino, še manj pa na diuga potrebna svojstva pogumnega bojevnika.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 18. maja.
Po otvoritvi današnje izredne seje se spominja župan smrti upokojenega dež. šolskega nadzornika J. Smoleja ter omenja njegovih zaslug na šolskem polju. — Občinski svet z dvignenjem s sedežev pokaže svoje sočutje nad njegovo smrtjo.
Dalje naznani župan, da dospo v Ljubljano češki turisti binkoštno nedeljo z vlakom ob 12. uri 41 minut, kjer jih bode pozdravil v ime mesta in kamor vabi tudi občinski svet. V torek dopoldne ob 9. uri jih počasti občinski svet v »Nar. domu«.
Poljedelski minister v posebnem pismu naznanja, da z zadovoljstvom jemlje na znanje odstop nekaj sveta na barju za poljedelske poskuse ter prepušča vsakoletne pridelke mestni občini. Posebna pismena pogodba se glede odstopa ne bode sklepala.
Odbornik 8 ve tek poroča nato o izidu letošnjih občinskih volitev in ugovorih zoper nje. Po prebranem poročilu o izidu volitev prečita poročevalec doslovno že objavljene ugovore. Pri odstavku o enostranski sestavi volivne komisije se je čul dr. Tavčarjev mejklic: »To je tudi laž!", pri besedah »prasji trgovec«, »šucmarka«, »Zan-cek» občen smeh v zbornici in na prenapolnjeni galeriji. Pri besedah: »Zupan se pustijo priporočiti«, je vskliknil odb. dr. Tavčar : »Gospod škof tudi pozdravljajo !«
Zatem prebere dotične odstavke obč. voliv-nega reda in na to poročilo odsekovo o teh ugovorih, iz katerega posnamemo Bledeče: Povodom razpoložitve volilskih imenikov je dovoljen samo pregled ali vpogled, ne pa prepis. Sicer pa je že potekla doba za te vrste reklamacije. — Trditev, da volitev na Cojzovi cesti prvi dan pol ure ni bila javna, ni resnična, pač pa je odredil načelnik komisije radi velikega števila volivcev, da se je spuščalo volivce v dvorano le po oddelkih. — Določba volivnega reda o škrutiniju ni popolnoma asna, vendar se je smatral za tajnega vsa leta,
odkar je veljaven sedanji volivni red, ne da bi bil kdo ugovarjal. Tajnost je potrebna posebno še zaraditega, ker ni lahko najti dovolj prostorne dvorane za vse volivce in ker je nujno potreben mir. Sicer je pa volivni akt popolno v redu in toraj ne morejo veljati ugovori. Glasovnice se pri volitvi niso odpirale; pazilo se je samo na to, da ni kdo oddal več nego eno glasovnico. Zadeva s pooblastili ne spada v krog volivne komisije in je to stvar agitacije. Pri oddaji pooblastil je bil me-rodajen najnovejši datum in pa to, kdo prej pride. Iz poročila je torej razvidno, da ni niti en slučaj. ki bi imel izpodbilno moč.
Župan otvori o tem poročilu glavno razpravo, pri kateri se pa nihče ne oglasi.
Pri podrobni razpravi, mej katero ostavijo dvorano novoizvoljeni odborniki iz 3. razreda, se oglasi odb. Plantan, ki pravi, da mora pojasniti svoje postopanje kot načelnik komisije v tem razredu. Prvi dan je bil skrutinij javen, toda postopanje dr. Šusteršiča, ki je vedno silil v ospredje, ga je privedlo do tega, da je drugi dan postopal drugače. On obžaluje, da se je vlada usedla na limanice dr. Šusteršiču. Ta je po vsi sili hotel veljati za mučenika klerikalne stranke. Vladni komisar ni ugovarjal škrutiniju. Sicer je pa sama komisija javen funkcijonar. Glasovnic govornik ni odpiral; pogledal je le eno legitimacijo, ki jo je oddal neki volivec mesto glasovnice. Nasproti je pa več Barjanov oddalo odprte glasovnice, katere je moral zapirati.
Izvolitev za 3. razred se nato odobri in prične razprava o 2. razredu. Predsedstvo prevzame podžupan. Odb. Žužek pojasni svoje postopanje v istem smislu kot prejšnji govornik.
Za njim se oglasi odbor. Prosenc,ki pravi, da je skrutinij tajen. Glasovnice se morajo oddajati zganene in se tudi mej skrutinijem ne smejo kazati nepoklicanim, ker je volitev tajna. Ravno vsled tega se pa mora naznaniti uspeh skrutinija, česar bi ne bilo treba, ko bi bil javen.
Pri razpravi o 1. razredu prevzame predsedstvo župan. Za besedo se oglasi dr. Stare, ki izjavlja, da je nesramna laž, da bi bil odpiral glasovnice. Za dr. Gregoriča in dr. Vallentschaga je naprej dobro vedel, kaj volita.
Odb. Plantan izjavlja, da niti ena glasovnica ne nosi znaka, kakor ga ima ugovoru priložena glasovnica.
Po teh pojasnilih se odobri izvolitev tudi v prvem razredu in zavrne pritožba opozicije.
Funkcijska pristojbina županova se po poročilu odbornika Senekoviča določi za dobo treh let na 3000 gld., stanarina pa na 600 gld.
Pri volitvi župana predseduje najstarejši odbornik Klein. Odbornika dr. Hudnik in dr. Maj ar on sta odsotna. Oddanih je bilo 28 glasovnic; 27 glasov je dobil odbornik Iv. Hribar, 1 pa odbornik dr. Tavčar. Pri razglasitvi izida burni živio klici v zbornici in na galeriji. Na Klein-ovo vprašanje izjavlja zopetizvoljeni župan, da vsprejme izvolitev, ako zadobi Najvišje potrjenje.
Za podžupana je od 28 oddanih glasov s 27 izvoljen dr. vitez Bleiweis, 1 glas je dobil odbornik Gogola.
Na to se je vršila volitev v stalne odseke in so bili izvoljeni s 26 oziroma 27 glasovi, in sicer: v magistratni odsek: dr. vitez Bleiweis K., Lenče Josip, Plantan Ivan, dr. Stare Josip, Žužek Fran; v personalni in pravni odsek: Gogola Ivan, dr. Hudnik Matija, Plantan Ivan (načelnik), Prosenc Josip, dr. Stare Josip (podnačel-nik), Svetek Anton, dr. Tavčar Ivan ; v finančni odsek: dr. Hudnik Matija, Lenče Josip, Mally Franc, Pavlin Franc, dr. Požar Lovro, Senekovič Andrej (načelnik), dr. Stare Josip, Svetek Anton (podnačelnik), Žužek Franc; v stavbni odsek: dr. Hudnik Matija, Klein Anton, Komovc Anton, Pavlin Franc (podnačelnik), dr. Požar Lovro, dr. Stare Josip, Turk Josip, Velkovrh Ivan, Žužek Fr. (načelnik); v šolski odsek: Dimnik Jakob, Grošelj Franc, Kozak Josip, dr. Požar Lovro (podnačelnik), Prosenc Josip, Senekovič Andrej, Šubic Ivan (načelnik); v policijski odsek: dr. vitez Bleiweis Karol (načelnik), Grošelj Franc, dr. Ma-jaron Danilo, Plantan Ivan (podnačelnik), Škerjanc Ivan, Tosti Ivan, Žitnik Jernej; v odsek za olepšavo mesta: Dimnik Jakob, Mally Franc, dr. Požar Lovro (načelnik), Šubic Iyan, Velkovrh Ivan (podnačelnik), Žitnik Jernej, Žužek Franc; v
odsek za uboge: Grošelj Franc, Hribar Franc, Klein Anton, Kozak Josip, Predovič Elija.
Dopolnilne volitve v posebne odseke se vršč na predlog odb. Prosenca per acclamationem. Izvoljeni so in sicer: v klavnično ravnateljstvo: dr. vitez Bleivveis Karol; v direktorij mestnega užitninskega zakupa: Žužek Fran; v direktorij mestnega vodovoda: Grošelj Franc, Šubic Ivan; v kanalizačni odsek: dr. vitez Bleivveis Karol, Grošelj Franc; v pokopališki odsek: dr. vitez Bleivveis Karol; v naborno komisijo: Turk Josip; v disciplinarno komisijo: dr. Hudnik Matija, dr-Stare Josip, Svetek Anton.
Volitev v odsek za ustanovitev mestnega god-benega zbora se na predlog podžupana za sedaj opusti, ker ni misliti, da bi se v bližnjem času pečal s tem vprašanjem.
Novoizvoljeni odbor ljubljanskega gasilnega društva se odobri na poročilo odbornika dr. Tavčarja ter sklene izročiti bivšemu načelniku Dober-letu slovesno zahvalno adreso, odb. Schantelu pa brez takse podeliti ljubljansko meščanstvo.
Odbornik dr. Požar obširno poroča o prošnji dramatičnega društva za izredno podporo v znesku 3000 gld. za gojitev opere. Govornik omenja mej drugim tudi nasprotnikov gledišča ter pripomni, da predstave tudi v moralnem oziru vplivajo na občinstvo, na kar odbornik dr. Tavčar izjavlja, da morala nima nič opraviti z glediščem.
—	Pri glasovanju se vsprejme odsekov predlog, glaseč se na 2500 gld. podpore, ki naj se izplača iz prebitkov lanskega leta.
Ostali dve točki dnevnega reda se rešita v jutršnji seji, ki se prične ob 7 uri zvečer.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. maja.
(Volitev ljubljanskega župana) se je vršila v sinočni izredni seji mestnega zbora. Dosedanji župan Iv. Hribar je dobil od 28 oddanih 27 glasov, en glas je dobil odb. dr. Tavčar. Za podžupana je zopet izvoljen odb. dr. vitez Bleivveis. Galerija, ki je bila že pred 6. uro napolnjena s pristaši narodne stranke, je burno pozdravljala izvolitev.
(Ugovor) zjedinjene slovenske opozicije proti zadnjim volitvam v občinski svet je mestni zbor v sinočni seji soglasno zavrnil. Kaj druzega itak ni nihče pričakoval.
(Pripravljava! občni zbor umetniškega društva) slovenskih slikarjev, slikaric, kiparjev, podo-barjev in arhitektov bode v nedeljo 21. t. m. v »Narodnem domu« ob 10. uri dopoldne. Zbirališče v spodnji kavarni na levi strani. Na dnevnem redu bodo društvena pravila, katera so sestavljena po vzorcu čeških in hrvatskih umetniških društev.
(Štajerski deželni zbor) je v torek vsprejel načrt zakona glede uravnave učiteljskih plač. Po tem načrtu se določajo plače za Gradec z 850, 950, 1050 in 1150 gl., na šolah prve vrste s 700, 800, 900 in 1000, druge vrste s 600, 700, 800 in 900, in tretje vrste s 500, 600, 700 in 800 gld.
—	V sredo je dež. zbor po daljši debati odobril proračun dež. ubož. zaklada, ki znaša 1,020.226 gl. Nato je prišlo na vrsto poročilo glede premembe dež. volivnega reda. — Posl. Hagenhofer naglasa, da konservativna stranka pozdravlja direktne in tajne volitve, vendar pa ne bode glasovala za predloženi načrt, ker so mandati krivično razdeljeni. Kmečki stan bi dobil razmerno veliko premalo zastopnikov. | Govornik našteva še nekatere druge nedo8tatke ter izjavi, da bodo on in somišljeniki glasovali proti načrtu. V imenu slovenskih poslancev izjavi posl. Robič, da ne bodo glasovali za to krparijo, ki ni nobeno zboljšanje volivnega reda. Slovenci zahtevajo direktne in tajne volitve in večje število kmečkih zastopnikov. Slovenci bodo glasovali le za tako volivno reformo, ki jim daje potrebno varstvo v narodnostnem oziru. — Nato slovenski in nemško-konser-vativni poslanci zapusto dvorano in vsled tega večina ni mogla sklepati o tem zakonu. Vsprejeta pa je bila resolucija, da dež. odbor spopolni načrt glede pete kurije. Včeraj je bil na dnevnem redu proračun za 1. 1899. Posl. dr. Ser nec izjavi, da se slovenski poslanci ne udeležb obravnave, ker fin. odsek priporoča večje podpore za ponemčevalna društva. Slovenci morajo odločno
ugovarjati proti takemu postopanju in vso odgovornost prepustiti liberalni večini. Nato slovenski poslanci zapuste dvorano. Vsa potrebščina znaša 8,104.772 gld., a pokritje 4,987.691 gld. S tem je bilo včeraj zasedanje zaključeno.
(Z Iga pod Ljubljano.) »Slovenski Narod« v zadnji številki poročajoč iz deželnega zbora trdi, da je »gospodarskih društev šest, ki kupčujejo z vinom, ni pa med njimi nobenega, ki bi se bavilo s preskrbljevanjem semen, kmetijskega orodja, itd.« Molčali bi k takim trditvam, ako bi v isti sapi »blov. Narod« ne trdil, da so ta društva »po sodbi okrajnih glavarstev torišče političnih agitacij«. Podpisano društvo, akoravno še-le štirimesečno dete, je oskrbelo svojim udom različna semena nad 500 gld. vrednosti, kar smo tudi pozvani od okrajnega glavarstva ljubljanskega temu javili. Oskrbelo je tri različne vrste zgodnjega krompirja itd. Naročili smo po veščakih za naš svet posebno konstruirane pluge in tudi že vse oddali. Naši odborniki so edini v fari ki imajo licentovano goved za ploditev, itd. Že iz teh malih vrstic vsakdo lahko spozna, kako so bili informirani gg. poročevavci v deželnem zboru kranjskem, govoreč o kmetiških društvih. Marsikaj imamo še pod peresom, a za danes molčimo. Tudi mi želimo z dr. Tavčarjem »kmetiški organizaciji najboljših uspehov« in tudi mi »nikakor ne želimo, da bi bila nabasana puška v rokah otrok«.
Načelstvo kmetiškega društva na Igu.
(Služba božja na Brezja) Binkoštno sredo — praznik Marije pomočnice — to je 24. maja, se bode obhajala božja služba na Brezju tako : zjutraj zgodaj opravljale se bodo tihe maše; ob pol sedmih pridiga, potem sv. maša z blagoslovoma; na to zopet tihe maše; ob četrt na deset pridiga in potem slovesna sv. maša. Zvečer prsd praznikom in na praznik bodo lavretanske litanije ob tričetrt na osem Ob nedeljah je vselej zjutraj ob pol sedmih in ob pol enajstih pridiga in potem sv. maša. Ob zapovedanih praznikih je prvo opravilo kakor ob nedeljah, drugo, slovesno začne se ob desetih. Pred vsako nedeljo in pred vsakim praznikom so litanije pred sončnim zahodom. Ob delavnikih so gotove maše ob šestih, sedmih in pol desetih.
(Premovanje konj) se vrši letos v prvi polovici meseca septembra, in sicer 1. v Lescah za radovljiški, 2. v Kranju za kranjski, 4. v Kamniku za kamniški, 5. na Vrhniki za ljubljanski, logaški in postojinski, 7. v Ribnici za kočevski, 15. v Trebnjem za novomeški in litijski, 16. v Št. Jerneju za krški in črnomaljski okraj, vselej ob deseti uri dopoldne. Določila o darilih in drugi pogoji so razvidni iz deželnovladnega razglasa z dne 4. maja t. 1.
(Zdravje v Ljubljani) od 7. do 13. maja 1.1.: Število novorojencev 31, mrtvorojencev 2, umrlih 20; med njimi za legarjem 1, za davico 1, za je-tiko 2, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 13. Med njimi je 6 tujcev in 9 iz zavodov. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 6, za legarjem 1, za davico 4, za trachom 1.
(Isterski deželni zbor) je imel včeraj sejo, v kateri je vladni zastopnik odgovoril na interpelacijo glede veronauka v hrvatskem jeziku v šoli v Lovranu. Rekel je, da je dež. šolski svet dovolil katehetu poučevati v hrvatskem jeziku one učence, ki ne umejo italijanščine. In proti temu doslej ni bilo pritožbe. — Dež. zbor je vsprejel lovski zakon. — »Indipendente« pa poroča, da je danes teden mej govorom poslanca Ghersa vskliknil posl. dr. Bennati, da Istra pripada Italiji. Zbornica je baje ploskala, kar priča, da se Lahoni čutijo povsem varne. In kje je bil vladni zastopnik, da ni ugovarjal tej skrajni predrznosti?
(Tržaški mestni svet) je imel v sredo zvečer sejo, v kateri je župan naznanil, da je minister-stvo potrdilo odlok namestništva, katero je razveljavilo sklep mestnega sveta, da se ne prizna izvolitev prosp. Ivana Nabergoja občinskim odbornikom. Sinjori se bodo sedaj pritožili na upravno sodišče.
(Premeščen) je notar g. Martin Kocbek iz Ma-renberga v Konjice.
(Poročil) se je dne 15. t. m. v Sevnici g. dr. Fr. Vidi c, c. kr. urednik državnega zakonika, z gospico Marico Cimperšek, učiteljico v Št. Pavlu v Savinjski dolini.
(Pouk gluhonemih otrok.) Prihodnje šolsko leto se podasta učitelja Št. Primožič v Postojni in Jos. A r m i č v Sorici na Dunaj, da se tam izobrazita v poduku za gluhoneme in bota potem kot učitelja nastavljena v ljubljanski glu-honemnici.
(Železniško ravnateljstvo v Beljaku.) Večkrat že smo opozorili na pristransko postopanje žel. ravnateljstva v Beljaku in na velikonemški duh, kateri tam vlada. Danes se nam zopet nudi prilika to konstatirati. Načelnik postaje na Jesenicah, trd Nemec, kateri ne zna slovenske besede, je prestavljen nekam na gornje Štajersko. Navada je bila prej, da je ravnateljstvo zahtevalo od uradnikov na Kranjskem, da so vešči slov. jezika, in je to izrecno zahtevalo v razpisu. Jesenice pa morajo že za nemško domeno šteti, ker razpis ne zahteva znanja slov. jezika. Najodločneje moramo takemu preziranju oporekati — kakor je baje že si. občinski urad na Jesenicah sam storil — in zahtevati, da znajo vsi žel. uradniki vsaj na Kranjskem slovenski. Že sedaj imamo na progi Trbiž-Ljubljana in celo v Ljubljani uradnike, kateri ne znajo besede slovenske Pa ne samo pri uradnikih, ampak tudi pri delavcih najnižje vrste vidi se enako postopanje. Vsako četrt leta pripelje se v Ljubljano komisija iz Beljaka, da izpraša delavce. Zakaj morajo gospodje ravno iz Beljaka priti in da ta navadna vprašanja ne stavijo gospodje v Ljubljani delavcem? Morebiti le radi potnih stroškov ali pa da uganjajo nemško propagando. Vsi trije gospodje namreč ne znajo skupaj ene slovenske besede, in tako se zgodi, skoraj neverjetno, da padejo delavci navadno pri teh skušnjah radi pomankljivega znanja nemškega jezika. Dovoljujemo si slavno ravnateljstvo vprašati : Kaka razlika pa je med tem, ako delavec samo slovenski zna povedati, katero znamenje ima dati, da gre stroj naprej ali nazaj, da o pravem času prestavi menjalnico na drugi tir itd. ali pa če to zna v edino zveličavni nemščini? Najhuje pri celi stvari je pa to, da delavec prej ni stalno nameščen, dokler te silovite skušnje ne napravi — oziroma se ne nauči zadosti nemškega jezika. V novejšem času izumili so pa še drug način, s katerim spravljajo naše slovenske delavce ob kruh. Meni nič tebi nič pošiljajo nemške delavce s Koroškega k nam v Ljubljano, domačin si pa išči kruh kjer hočeš ! Kakor znano, tudi našim trgovcem niso prizanesli. Kar obstoji železnica, hodili so vsi uslužbenci med Beljakom in Pontabeljnom v Kranj ali v Ljubljano kupovat vse potrebno za dom. Ako pomislimo, da je samo v Beljaku par sto uradnikov, sprevodnikov, čuvajev, delavcev itd. pri ravnateljstvu, moramo reči, da je nekaj lepega denarja prišlo v deželo. To jih je bodlo. Od novega leta sem so preklicali dvakratne mesečne proste vožnje v Kranj in Ljubljano in ukazali jim kupovati pristno nemško blago v Celovcu, kakor znano za tretjino dražje. Pa to nič ne de — da le denar ne pride v slovenske roke in Germanija je rešena! Radi tega še enkrat opozarjamo vse merodajne kroge, da bolj pazljivo zasledujejo počenjanje pri žel. ravnateljstvu v Beljaku.
(Samomor.) Iz Lahovč poročajo, da so našli 11. t. m. pod streho obešenega 48-letnega kočarja Antona Podgoršeka. Bil je velik prijatelj »gerušu«
in je večkrat pravil, da se bo obesil.
*
* *
(WIeneberška delniška družba.) Tomaž Samec je delal 62 let v wieneberških opekarnah. Ko ni mogel več kot 78 letni starček delati, odmerilo mu je delniško podporno društvo 9 gld. 55 kr. mesečnega dohodka. Samec je družbo tožil in sod-nija mu je prisodila podpore 19 gld. II1/« kr. na mesec
(Milijoni se ženijo.) V Newyorku je zlat ribič vjel zlato ribico. Srečni mož je Viljem K. Van-derbilt mlajši, sin istoimenskega očeta in unuk onega znanega Vanderbilta, ki si je pridobil v kratkem času sloves, da je eden najbogatejših mož na Bvetu. Nevesta je Virginia Faix; hči kali-forniškega senatorja in posestnika velikih rudnikov. Dote imata 10 milijonov dolarjev, nevesta bo še dvakrat toliko podedovala, in kar še upa dobiti ženin, je vredno svojih 100 milijonov med brati. Milijoni se ženijo, a koliko je vreden tak zakon, se vidi najbolje iz tega, da je poleg ženina pri poroki stal ženinov oče poleg svoje prve žene, sedanje gospe Belmontove. Duhovnik je dal bla-
goslov, godba je igrala Wagnerjevo »Poročno koračnico«, in listi ne morejo prehvaliti izbrane družbe in krasnih toalet — milijoni so poročeni. Lačnega ljudstva se je trlo na tisoče okoli palače . . .
(Veliki kapital pri delu.) Producenti bakra v severni Ameriki so sklenili, baker podobno mo-nopolizirati, kakor sta Rothschild in Rockefeller spravila v svoje roke ves petrolej. Sklenili so trust za baker z osnovno glavnico 75 milijonov dolarjev. Ta trust ima v roki sedaj polovico ame-rikanskega bakrenega proizvoda, to je četrtina bakrenega proizvoda celega sveta. Njih namen je, z brezobzirno konkurenco spraviti produkcijo bakra v svoje roke, da mu bodo neodvisno diktirali ceno. Začeli so s tem, da so bakru ceno p o-t i s n i 1 i. To je konkurenčno sredstvo za uničenje nasprotnikov. Ko bodo na vrhu, bodo ceno vzdignili.
Telefonska in brzojavna poročila.
Novomesto, 19, maja. Smrtna obsodba se vsled pritožbe ni izvršila; rabelj ostane tukaj.
Celoveo, 19. maja. Občni zbor katol.-političnega društva včeraj je bil jako dobro obiskan. Z naudušenjera sprejel je zbor poročila odbora in poslancev ter več času primernih resolucij.
Dunaj, 19. maja. Cesarje dospel danes dopoldne iz Brucka ob Litavi.
Dunaj, 19. maja. „Fremdenblattu poroča, da je bivši ministerski predsednik baron G a u t s c h imenovan za predsednika najvišjega računskega dvora.
Dunaj, 19. maja. Seja deželnega zbora se je pričela ob prisotnosti opozicije, ker je deželni maršal oddal izjavo, s katero je poravnana preporna zadeva, Posl. dr. Lueger je vložil nujni predlog, ki meri na to, naj ustavni odsek z ozirom na afero Heiterer-Gudenus še v tem zasedanju stavi predloge, s katerimi se bo varovala svoboda govora pri poslancih in svoboda predsednika pri vodstvu sej. Predlog je bil po kratki razpravi vsprejet s 37 proti 30 glasovom.
Dunaj, 19. maja. Opozicija dež. zbora je zopet prišla v zbor. Predsednik je v zadevi Strobach-Noske ustregel opoziciji. — Lueger je glede na slučaj Gudenus-Heiterer dejal, da je to škandal, s katerim se je kršil zakon. Tudi dvornim svetnikom treba pokazati, da i zanje veljajo zakoni.
Dunaj, 19. maja. Včeraj se je vršil tu mnogobrojno obiskani shod proti protestantsko Schonererjanski agitaciji. Udeležili so se ga mej drugimi kardinal Gruscha, pomožni škof Schneider, predsednik dr. Fuchs in veliko število članov obeh zbornic. Govorila sta princ Liechtenstein in kanonik dr. Mtil-ler. Kardinal je podelil navzočim blagoslov in potem se je soglasno vsprejela predlagana resolucija.
Dunaj, 19. maja. Zaupniki nemški so že zbrani. Do nedelje se v celoti sklepi še ne bodo mogli objaviti, ker se pri posvetovanju porajajo vedno nove težave.
Praga, 19. maja. 13 nemško-nacijonal-nik deželnih poslancev, mej njimi tudi Wolf, so odložili mandate, rekoč, da bi po poslovnem redu moral predsednik deželnega zbora že to razglasiti; ker pa on tega ni storil, to sami izrečejo, ker nečejo imeti mandatov od češke milosti. S tem pritiskajo nemški nacijonalci na nemške liberalce, da bi tudi ti odložili mandate, ker jih potem pri volitvah porazijo. Listi pišejo, da je to ojster napad na nemško solidarnost.
Gradeo, 19. maja. Avskultant Fraiss je bil vsled dognane disciplinarne preiskave odslovljen iz službe.
Budimpešta, 19. maja. Poslanska zbornica je izvolila poslanca Talliana in Gabriela Daniela za podpredsednika. Prihodnja seja je 2. junija.
Zof^a, 19. maja. Knez Ferdinand je podpisal dekret, s katerim se sklicuje sobranje k izrednemu zasedanju na 28. maja.
Haag*, 19. maja. Ruskemu carju je odposlal minister Beaufort v ime mirovne kon-
ference naslednjo brzojavko: »Mirovna konferenca polaga k nogam Vašega Veličanstva najudaneja voščila k današnjemu rojstnemu dnevu in izraža svoje odkrito zadovoljstvo nad tem, da sme sodelovati na spopolnitvi onega velikega, plemenitega dela, za katero je Vaše Veličanstvo sprožilo velikodušno prvo idejo, za kar prosi vsprejeti najuda-nejo, najglobokejo zahvalo Beaufort".
Pariz, 19. maja. Pismonoše so vprizo-rili včeraj splošen štrajk, ker se ni ustreglo njih proš.iji za povišanje plače. Danes je stavka že končana.
Kim, 19. maja. Kasači jski dvor je odločil, da se od 1. 1860 Bourboncem kofisci-rana posestva zopet vrnejo Bourboncem.
Umrli »o:
17. maja. Lucja Dular, klobučarjeva vdova, 78 let, Florijanske ulice 11, naduha. — Ivan Prosinc, pisar, 22 let, Kolodvorske ulice 29, se je ustrelil. — Herman Kuklja, knjigovodje s'n, 2V, leta, Kodelijeva cesta 1, davica.
V hiralnici:
15.	maja. Marija Bobek, delavka, 65 let, vsled raka.
17. maja. Ana Šircelj, dninarica, 66 let, funges pedis
dextra et necrosis.
V bolnišnici:
16.	maja Julij Bochi, prisiljenec, 40 let, kap.
17.	maja. Ivan Mlinar, dninar, 38 let, nephritis.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306*2 m., srednji zračni tlak 736'0 mm.
18
19
čas opa-Mv&nja
Stanje barometra v mm.
9. zveži?
7 zjutraj 2. popol.
T38-6
7898 738 9
Temperatura po Celzij«
Vetrovi
17 5 [ si. svzh.
13 4 219
jsr. vzsvzh. I P- juff
Nob*
«•2 15
ja^no
jasno pol oblačno
00
Srednja včerajšnja temperatura 18 2", normale: 14'°.4
Vsebina 10. zvezka 1899:
Maksimilijan Leopold baron Rasp in njegova šola. Spisal J. Benkovič. — Nade in prevare. Povest iz umetniškega življenja. Spisal Milevoj. (Dalje.) — Najstarejša. Spisal Ivo Trošt. — Gad. Črtica. Spisal Fr. Kočan. (Konec.) — Kdo bi mislil? Zložil Silvin Sardenko. — Ledena doba. opisal profesor dr. Simon Šubic. (Dalje.) — Književnost. — Na platnicah: Pogovori. Razpis častnih nagrad. — Slike: Maksimilijan Leop. baron Rasp. — »V albanskih gorah«: Aricija z Bertolinijevim mostom. Voznik iz rimske okolice. Na pašnji v rimski okolici.
Godbeno orodje
priporoča
Adolf Stowasser in sin
-v Gradcu,
Goalt, oltre, gltare, pleh-nata in lesena trobila.
Vse izvrstno, poceni.
Novi cenik franko in 485 brezplačno. 10-1
priporoča
j. Mikusch
Mestni trg št. 15 v Ljubljani.
Na prodaj je
60 škafov medu - pitanca I. vrste in do 40 škafov II. vrste, od dveh let, pri Andrej Leskovic-u v Škofji Loki. 467 3—3
DARILO
pnmsrno
6 vrst namiznega in desertnega vina
in 1 steklenica stare sriemske slivo-vice ali pa droženke, skupaj 10 steklenic, poslanih na dom, Bamo gld. 5'21.
Prva hrvatska trgovina z vinom in žganjem v Ljubljani.
Maloprodaja: Stari trg štev. 30—32. Glavna zaloga: na Glincah v Plavčevej hiil.
V losa za stekleni c o 10 kr. 488 3 2
| Zdravilišče foplice
na Krnnjakem
blizo Novega Mesta, želez, postaja Straža,
je tako imenovani ,,akrato-vreleo" z vročo vodo od 28—31u R. Voda, bodisi da se pije, ali da se rabi za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, kostenico, ishijas, živčno bolezen, (neuralgie) in zoper razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so ba-sini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija ^	z nizkimi cenami je v hiSi.
>K Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra.
Natančneja pojasnila daje brezplačno
412 7-4	topliško oskrbništvo.
Ličila za slamnike L
uporabo, dobč se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 11 — 3


d >
a
Izdefovavec M. Hrnjak, lekarnar
v Ivanič-tvrdja, Hrvatsko.
Pozor!
Pravi .Glaven'
nosi varstveno znamko.
„Claven"
Dobiti je v vseh lekarnah in
drogueri-jah.

1 lonček 60 kr, po pošti 75 kr.
Edino gotovo delujoče sredstvo
»OLAV^N4
s katerim si slehrni v 3 do 5 dneh brez bolečin in za zmiraj odpravi 459 12-2
SW* kurja očesa, ^M
ozeblino, trdo kožo, bradavloe. žulje, od pota vnete noge. pik čebele, ose, komarja ln drugih mrčesov.
Razpošilja se samo proti povzetju ali ako se denar naprej pošlje.
Razprodajalci dobe velik popust.
8» <
B
»CO
o 2 * E ~ S
« » ii .5 > ° o iS ,-S § _: - « st N 2.
t O „ rt O, N
, 't* M3
1 — z* ko
> J Š s.
•2. -H J o
9 O *
r i
c
m
C. o f. >
u — -«
« C ^
•
N .S, 2
'"J 'č1 bo >o
O W 1) id > 3 —' >
Slovenci,
pristopajte k
„Naši straži"!
Severonemški Lloyd v Bremi.
866 30-24
Od vis c. kr. ministerstva vsled ukaza dn6 7. maja 1894, št. 5373 dovoljen.
Brodarstvo poštnih brzoparnikov do Novi-Jorka:
Iz Breme vsak torek in soboto zvečer. IzSouthamptona dotaknivši se ev.
Cberbourga vsako sredo in nedeljo Iz Genove dotaknivši se Neapoja via Gibraltar
Brema - Sev. Amerika.
Do Novi-Jorka.
Brema-Južna Amerika
Do Montevideo.
Do B&ltimore.
dva ali trikrat na mesec.
Brema - Vzhodna Azija
Do Kitajskega.
Brema-Avstralija.
Do
Adelaide, Melbourna Sydneja.
> ožilja po ujorjl čez ocean do Do ■■■■■■■■■■( Novi-Jorka traja
T , I	6 do 7 dnij.
Japonskega. | NaJlepia ln naj0eneja priložnost za potovanje.
Glavni zastopnik v Ljubljani s
Ktl^avd GTsa-vdsar.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu.	lti\lil Makso Veršec v X JJUI?I,JA^I.	Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Glro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnč po 4l/j%. Poštno - hranllnlčne položnloe na razpolago.
--Bi I) u 11 a j 8 k a borza. -		
Dni 19. maja.
3knpni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100	>
Avstrijska zlata renta 4°/0......120	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	»
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	919	»
Kreditne delnice, 160 gld..............357	»
London vista...........120 »
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»
20 mark............11	»
20 frankov (napoleondor)............9	»
Italijanski bankovci........44	>
C. kr. cekini......................5 >
—	kr. 50	»
—	t 50	» 55	» 05	»
90 » 47 V 92",. 78 » 65 V 70 ► 68 »
Dn6 18. maja.
4<7, državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171	gld.	60 kr.
6°/„ državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .	157	»	60
Državne Brečke 1. 1864, 100 gld.....197	»	—
4zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	»	80
Tišine srečke 4°/„ 100 gld.......138 »	25
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . ...	129	>	—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	»	76
Posojilo goriškega mesta.......112»	—
4kranjsko deželno posojilo.....98	»	26
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	97	»	80
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	—	»	—
» » južne železnice 3°/0 .	167	»	60
» » južne železnice 5°/„ .	123	»	26
» » dolenjskih železnici0/,	99	»	60
Kreditne srečke, 100 gld......199 gld	25	kr.
4srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	»	—	»
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	10	»
Rudolfove srečke, 10 gld.......28	»	—	»
Salmove srečke, 40 gld........85	»	50	»
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84	»	75	»
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	»	—	»
Ljubljanske srečke.........24	»	—	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	154	»	—	»
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3345	»	—	»
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	460	»	—	>
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	56	»	75	»
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	107	»	00	»
Montanska družba avstr. plan..........240	»	80	»
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	192	»	50	»
Papirnih rubljev 100 ................127	»	37	»
ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C V R"
I., Wollz8ilB 10 in'13, Dunaj, I., Strobetgasse 2.
aUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jBf unloienlh glavnic,
b
m