Gospodarske stvari. Čebelno satovje. /a umno čcbelorejo s prcmakljivimi satniki je prazno in umelno satovje važno, ker prazno satovje se lahko za prihodnje potrebe prihrani in umetno, katero se s posebnim strojem srednje steno iz voska napravi, lahko v okvirčke prilepimo. Prazno satovje se hrani v dobro zaprtih posodah in se mora vsaki mcsec enkrat malo žvcplati, da ga molji in žužki ne skvarijo. Ce rojein namoslo golih satnikov vložiš salnike s praznim satovjem ali pa z umelnimi slenami v panj, boš so čudil, kako hilro si bodo opomogli. Umctno salovjo ima tudi lo prednost, da čcbele nc inorojo trotovili cctic delali. Poscbno ob ajilovom cvelju čobolam prazno satovje vcliko poinaga. Najslavnej.ši čobelorojci Inlijo. da inorajo čobele 10—IB/.v/ incilu pnvžili, preden. eden kilogram satja napravijn. Iz t^ga ledaj lahko spoznamo, kolikn vrodjiosli je mlado, dobro" ohranjeno salje, nainrcč. čo rdcn kilogram salja prodamo, d<ib:nio 70—80 ki\, za 10—15/// ('-ii-le strdi .se pa dobi .r> d<t 8 gkl. Unien čobelar bo u-daj lc saino prostaro in omadežano saljo v vosok pokuluil, vsc dnigo pa liranil in ga v svojem uasu porabil. F. P—k. V prcinislek tistim, ki knpnjejo sadno drevjo. Pri knpivanju sadnega drcvja moranio providni blli in nc kupuj drevja od Ijudij, ki ga po vastili ponujajo, ali po Irgih prodajajo. Tako drevje je veejidel wpravilno vzgojeno, brez piavih korcnin, na pol suho, staro in še slabe sorte. Tako drevo ni eelo nič vredno. Drevesce mora bili mlado, k vočjemu 4—5 let staro, močno deblo in imcti mnogo goslih lasnalih korcnin. Da jc koreninje sveže, pozna se na lem, da je škorja, če jc malo otlrgneš. popolnoma bcla. Korenine so glavni porok in podloga, da bo drevo lepo rasllo. Ce lcdaj sam nimaš dobrega in lepega sadnega drovja, naroči ga v drevcsnici, kjer sc drcvje umno izgojujc in je znano, da tisto povsod dobro raste. Zmrzlo rastlino rošiti. Lahko sc primcri, da nam raslline v loncih ali v vrlu zinr/.nejo. (\e bi tcdaj zinrzlo rasllino (rožo) v topln izbo prencsli, poginila bi golovo, zalo moramo zmrzlo rasllino na hladen kraj prenosti in z mrzlo vodo škropiti tor le po času na lopel kraj prenesti. Gienko iuleko. Mleko ali je že od krave ali pa pnslanc še lo pozneje grcnko. Vzroki temu so različni. Najvcčkrat povzročuje grcnka, spridcna in slaba knna ludi grenkoLo mleka. Zalo sc mora pri molznih kravah skrbno na lo gledali, da no prido prevcliko iakih rasllin v jasli, ki škodujejo mlcku. Posebno slaba za inlcko jo ropa, sc ve, da le tedaj, čc sc v prcvcliki mcri polaga ali eo saina ni zdrava. ¦ Ako iniajo Ie pojcdino kravc gronko mleko, pomaga se lahko s tem, da se njihovo mlcko loči od drugega. Da pa se spozna, pri kalerih jc grcnko, pri katcrih pa ne, mora se pri vsaki poscbej mloko pokusiti, kedar se niolze. Ge pa poslaja Se lc čez nekaj časa (navadno drugi dan) grcnko, kar je zclo navadno pri smclani ali vrhnji, mora se mleko vsake krave v posebno posodo pretočiti in tako ločcno shraniti. S tem sc s-pozna, pri katerih poslane mleko grenko in njihovd mleko inora se zanaprej lcčevati od ostalega, doklcr se slvar na boljžc ne obrne, ker molža jedne kravo spridi mleko vsch drugih, ako se pušua skupaj. Sejmovi. Dne 20. januvarija v Arnoži, v liučab, na Malih Rodnah pri Slatini, pri Sv. Lenatu v Slov. goricah. Dne 21. januvarija v Teharjih. Dnc 23. januvarija v Marcnbergu, v Mozirji, v Uadgoni in na liizeljskeni.