163. Številko. Današnja Številka velja 2 kroni tf L]uDl]anl, v nedeljo 11 julija 19Z1. LIV. Ista 9 Izhaja filk iu popoldne, linaaUl a sds lit U pranlk«. •metati i Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m viSint 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2-—b Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Cpravnistvo „Slov. Naroda14 In „Narodna Tiskarna" KnaJlora ulica št 5, pritlično, — ToloZon it »34. »Slovanski Narod* volja v v Jngoilaf lil i celoletno naprej plaćan . K 300*— polletno.........150*— 3 mesečno......„ 75*— 1 „ ....... 25 — Pri morebitnem povišanja se Uredništvo „5lov. Naroda11 Knaflova ulica tt S, L nadatroplt Telefon stev. 34. LJubljani ln pa posti i V inozemstvo: celoletno......K 480*— polletno...... . „240*— 3 mesečno......„120*— iuu daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pobijejo v prvi- naročnino vedno ~4BT P° nakazuid. Na samo pismena naročila brez posiatve denarja se ne moremo ozirati. Dopise opralo le podpisane ln zadostno trankovane. Rokopisov na vrača. Posamezna Številka velja 1*20 K PoStnina plačana v gotovini. Dr. Niko Zupanič: Ob Draško^ićsi^eEii grabu. Se danes mi zvene v ušesih sim* patične in mehke besede, govorie* ne dne 8. aprila 1921 na govorniški tribuni našega parlamenta v Beo* gradu povodom interpelacije o »Obznani«; še danes vidim živo pred seboj visoko, sloko, elegantno postavo črnih las in brk, pristen tip Srba iz dinarskih pokrajin, postavo ministra Milorada Draškovića, pa= radoksno antinomijo telesa in du* ha, telesa z izrazom fanatika, a z umerjeno kretnjo finega diploma* ta in subtilnega duha brez patosa in strasti, vedno pripravljenega za iskren kompromis, izredno bistrega duha, ki je vse potrebno videl in uvaže val v kuloarjih parlamenta kakor enooki Žižka na bojišču. Dne 8. aprila 1921 je govoril Drašković svoj historično pomembni govor proti komunistom in iz* vaj al: »Rodil se je neki pokret tujega izvora, finansiran iz tujine, ki hoče kakor sam pravi, razrušiti to našo državo. Ljenin je izjavil na kongresu delavcev, da se Rusija ne more dvigniti brez pomoči kapitalizma zapadne Evrope. A kaj bi začel Ljenin in ostali svet, ako bi se i ev? ropski kapitalizem zlomil kakor i ruski? Kdo bi potem dvignil kul« turo? In zakaj je potem zlomil ka-* pitalizem, ko ne more živeti brez njega? Zato pa gospodje, ne dopuščam ni ene edine stične točke med kulturo ln ljenlnskim komunizmom Oni se izključujete. Ako nam bo sreča mila, kakor se nadejam in kakor to narod zasluži, da ta zemlja, ko je stvorila narodno ujedinjenje, dobi i ustavo in mi po teh mukah in premaganih ovirah zasadimo prapor ustave v našo zemljo, pa zagrmi tedaj 101 top z beogradske trdnjave, mi pa bomo imeli, gospodje, ta dan satisfakcijo za vse žalitve in klevete, koje so se metale na nas.« Isti komunizem, proti katere* mu je nastopil Drašković dne 8. aprila 1921, je izprožil zavratno proti njegovemu junaškemu srcu smrtonosen strel dne 21. julija leta 1921, torej dobre tri mesece po nje= govi znameniti obtožnici »u odbra* nu otadžbine« je prinesel Draško* vič s svojo nasilno smrtjo glavni, dokazilni argument za resničnost svojih navedb, v katerih nikakor ni pretiraval in slikal samo prazne strahove za dobrodušno deco. Borba za ustavo, borba proti komunistom in drugim centrifugah nim silam je združila obe naj jači i stranki našega parlamenta v Beo* gradu, radikalce in demokrate, in samostojne kmete , ki se strinjajo v glavnih principih jedinstva in na* predka, čeprav predstavljajo radi* kalci homogene j šo skupino nego demokrati, ki so trpeli zaradi hete* rogenosti sekundarnih elementov le zaradi lokalnih razmer, zaradi neizkušenosti in krivega pojmova* nj a podrejenih voditeljev. V tem velikem sintetičnem delu se je od= likoval med prvimi Milorad Draš* kovic, mož zmernosti, uvidevnosti in dalekosežnih koncepcij, ki je sta; vil vedno korist celote in države nad interese lastne stranke. V njem je vedno zmagovala nad vsemi drugimi motivi le iskrena in plame* neča ljubezen do domovine, kar doživljamo osobito sedaj ob veli* čanstvu njegove junaške smrti, ko je padel kot navdušen mučenik do= movine in položil svoje življenje na žrtvenik jedinstva in napredka. Z neodoljivo silo nas pretresa in vle* če za seboj ta tragični, a vzvišeni vzor ljubezni do domovine in naše duše trepečejo v nemem občudo* vanju te dušne veličine, očiščene vsake separatistične sence. Dasi po svojem mišljenju radi* kaleč, moram ob odprtem grobu Milorada Draškovića dati izraza čustvom globoke in iskrene žalosti vseh Slovencev, za katere je imel blagopokojni, kakor Pašić, vedno odprto uho in srce. Ravnokar prihajam iz Beogra* da, kjer se mi je petnajst let vzgajal in utrjeval duh v ostrem zraku Šumadije, v ozračju, v katerem ras sto, cveto in uspevajo jekleni zna* čaji Draškovičevega kova. Tem večja je moja sedanja depresija v dušeči, mlačni in gnili atmosferi slovenskega separatizma, sedaj še* le razumem globoko in upravičeno ogorčenje celokupne srbske javno* sti nad škandaloznim ponašanjem slovenskih separatistov, ki so hoteli javno stigmatizirati ministra Pribil če vica za lažnjivca, ki so brutalno vrgli iz kulturnih društev našega trpina dr. I. Laha, ki so brezvestno naskočili zaslužnega prvoborca na* šega ujedinjenja dr. B. Vošnjaka. ki z nečloveško zlobo preganjajo velikega idealista jedinstva in napredka, dr. Fr. Ilcšiča, ki so se ho* teli z nečuvenim terorizmom pola* sti ti »Kazine« in sploh vsako ose* bo, sumljivo jedinstva in napredka poizkušajo uničiti z najbrutalnejs širni sredstvi, od katerih sodi atcr*> tatorstvo še v »milo kategorijo«, tisto atentatorstvo, ki ga tako hinavs sko obsoja jezuit v včerajšnjem »Slovencu«. Umor telesa obsojajo, a umor razumnega duha v živem telesu so si izbrali za najnovejše uničevalno sredstvo nasprotnikov Da, naši separatisti so morilci du* ha jedinstva in napredka. Psihologi strogo ločijo maso in voditelje. Masa je povsod pasivna kakor otrok, le orodje v rokah vo* diteljev. Masi naroda ne smemo ni* koli zameriti, ker ona, sugestivno nahujskana, nikoli ne more biti od« govorna za zločin. Pri vsakem zlo; činu razlikujemo dvoje: orodje in upctrebljevalca orodja. Nezmiselnc bi bilo, ko bi se hoteli maščevati nad orodjem, mrtvim bodalom, — na odgovor moramo klicati roko, ki je iz temnega zatišja naperila bodalo proti meni. V boju proti separa* tizmu se imamo obrniti najprej proti skritim voditeljem samim proti glavam separatistične hidre. Samo ta neposredna in radikalna obramba nas spasi iz nevarnosti. Pa me kdo zavrne: prečrno gle* daš, vzbujaš nepotreben strah! Saj vidimo vendar vsi, inteligenti, kmetje in delavci, da se bliža kon= cu komunistični eksperiment v Ru* siji. Inteligenca in uradništvo, kmetje in delavci, trgovina in in* dustrija, vse je tam uničeno. Na= kradeno blago zadošča le za kratek čas, sedaj umirajo delavci od glada ker so zamašili in sabotirali glavni in edini svoj studenec dohodkov, ker so porušili tovarne in trgovine. V smrtni sili kličejo zdaj na po* moč angleški in amerikanski kapi? talizem, da jim popravi tovarne in odpre trgovine. Ali ni izvršil Lje* nin največje blaznosti, kar jih do* slej pozna historija? Ob pogledu na razvaline ruske kulture se strese do mozga vsak inteligent, kmet in delavec, do dna se mu razburka ogorčena duša in z vsemi močmi se upre izkušnjavi blaznega komu* nizma. Nelogična je torej trditev da nosijo propadajoči komunisti zastavo naših separatistov. A jaz odgovarjam dobrohotne* mu kritiku: dobro poznam naše se* paratiste, kako se strahopetno skri; vajo v podzemskih kleteh, kako po poročilih srbskih listov ti bojazljivi kiklopi pod vodstvom mojstra He* fajsta zavratno kujejo strupene pu* šice, a si javno in moško sploh ne upajo nastopiti. Vprašujem torej kot izkušen psiholog: od kod zaje* majo ti boječi separatisti svoj za* vratni pogum? Gotovo ne avto* nomno iz svojega srca — in goto* vo ga jim heteronomno ne injicira samo alkohol! Na druai strani pa mi tudi ni neznano, da te separati* stične dušice, te črnožolte in rdeče, strupeno dišeče, na habsburško* jezuitskem zelniku vzgojene cvetice nikakor niso tako naivne, da bi se s pismeno pogodbo vezale s prevrat* nimi elementi. Podpisana krpa papirja ni nikakor trajna vez, edi* no zanesljivo sredstvo skupnosti in nepopustljiv cement protidržavne organizaciie je samo isti duh. ista mentaliteta, je samo tiha »entente cordiale«, v kateri tvorijo komu* nisti le avantgardo in prvo nana» dalno četo. Ko se zidov je pod ko* munističnim pritiskom razrahlja, te* daj zajurišajo i oni iz svojih mrač* nih rovov in katakomb, da zrušijo našo ponosno trdnjavo jedinstva in napredka. Z rafinirano taktiko so se razkropili naši separatisti po vseh strankah in sto tajnih vrat so si pustili odprtih skozi katera ne* moteno švigajo z ene strani na dru* go. Brez posebne psihoanalitične zmožnosti moremo razkrinkati njih zavratni načrt, dokazi prihajajo od znotraj in ker štrlijo in bodejo v oči iz famozne »Izjave« takozvanih 43 slovenskih kulturnih delavcev, izdane v Ljubljani meseca svečana 1921. Samo površen pregled nas pre* priča do evidence. Izjava patetično proglaša urbi et orbi, da so bili slo* venski kulturni delavci od nekdaj glasniki jedinstva, a previdno mol* če, da so bili to edino tisti sloven* ski kulturni ddavci.ki so za Jugoslavijo trpeli in niso podpisani na »Iz* javi«. Dalje pravijo, da ne more j 6 v imenu prirodnoga gospodarsko » kulturnega razvoja nasUoma in hi* poma pretrgati vse kontinuitete. A vsi pošteni in misleči ljudje vedo, da je bila samo gosp.*kulturno nasilje naših narodnih sovražnikov ki se je izražalo in vršilo v preteklo* sti na jedinstvenem telesu našega naroda. Gospodje, to ni bil nikak razvoj, to je bilo premišljeno uniče* vanje našega naroda. Naši dogma* tični separatisti nočejo nasiloma in hipoma prekiniti te uničevalno kon-tinuitete, dasi jo jc preko njihovih glav, proti njihovi volji katastrofab no pretrgala svetovna vojna in zrna« ga naših bratov- Srbov. In vendar dolgujemo vse občudovanje in vso hvaležnost svojim junaškim bratom Srbom, ki niso mrli v albanskih co* rah in prelivali svojo srčno kri po bojiščih vse Evrope zato, da bi slo* venski separatisti še dalje nemoteno uganjali svojo cinično, protidr-žavno farso. Vsa slovenska inteli* genca, vsi pravi slovenski kulturni delavci se dvigajo kakor so to stori* li že slovenski zdravniki z »Odzivom« v »Slov. Narodu« z dne 26. junija 1921, da izreko svoj enodu* šen protest proti pogubnim separa* tističnim težnjam. S preran cga Draškovičevega Sreba se posebno jasno vidi, da se d?li cela Jugoslavija samo na dve stranki: v stranko jedinstva ln napredka in v stranko separatizma in reakcije. Kakor vseprodirna iskra je razsvetil strel v Draškovičevo sr# ce separatistično temo do zadnjega kotička in odkril njih tajne zveze; na Draškovičevem grobu se zmagovito razvije prapor jedinstva in na* predka, pod katerim se zbirajo vsi iskreni ljubitelji domovine, pod ka« terim izvrše svojo pre£rupacijo in koncentracijo vsi napredni Jugoslaveni v imenu dela in reda. Inž. F. Mikuž. Smernice zesnljeđelske produkcije In agrarne reforme.) Na začetku našega državnega življenja moremo zboljšati blago* stanje prebivalstva največ s tem, da ohranimo bilanco po zakonih na- rodnega gospodarstva kolikor mo*» goče aktivno. Naša država spada med agrarne; 80% prebivalstva se peča z zemljedelstvom. Vsled tega *) Dasi se povsem ne strinjamo z izvajanji g. pisca vendar njegov Članek prk>be«iemo, ker jc ne samo poučen, marveč v gotovih ozirih tudi uvaževanja vreden. Uredništvo. Fr. Govekar: Menih OhntouiC. Episkop Georgij Popovič izraža tudi svoje mnenje o meništvu in samo-stanstvu. Zopet načela, ki jih je postavil Jožef II. in ki jim je dal med Slovenci izraza škof Herbersteinski Kaludjer pomenja dobrega starca, a menih samca, samoživca. Odrekla sta se svetu ter ne delata in ne mislita ničesar drugega, nego za spas svoje duše. Toda ti samci-siromaki so dospeli s Časom v toliko izobilje in bogastvo, da so iskali od njih pomoči celo carji in kralji. Postali so silni, imoviti. in ker niso imeli nikakega dela, so začeti živeti raznovrstno. A dasi so monastirji težki mlijonarji, beračijo menihi dalie ter javkajo iz gole navade, da nimajo, s čimer bi si soli kupili. »Tako mi Hrista Spasitelja!« vzklika škof, »sramota vsega srpske ga naroda! Možje, zdravi, celi, ni slepi, ni hromi, ne pohabljeni, imajo prekrasne grunte, s katerimi bi mnoge familije mogle izobilno živeti, davek plačevati, deco svojo prehraniati in ubožcem pomagati! Ali kaludjer brez beračenja pač ne more živeti; kdor je kaludjer, mora biti prosjak. Podirajo, zidaio. popravljajo, preminjajo, a vse to moraio priberačiti. A od koga beračijo? Od staršev s kopo otrok, od vdov. ki jih skrbi, kako omože hčer. In kdo berači?, Menih, samec, mož. Srbin! Sebe tako osramočati ter se delati bednega prosjaka! Sramota srpskemu imenu! Naj se vsaj odpove tega poštenega imena, nad se zove kako drugače, a naj ne sramoti svojega rodu!« In škof nadaljuje: »Sodite pred pravičnim Bogom sami, bi li ne bilo bolje, da takih kaludjerjev sploh ni na svetu? Ne bi li bilo bolie, da se na mo-nastirske grunte naselijo familije, a da se monastirije spremene v šole, špitale, sirotišnice za narodno deco?« In škof moli: »Vsemogoči Bože, ki daješ svetu vladarje, podaj iim tudi duha Petra Velikega!« — Ruski veliki car je namreč vzel menihom vsa sela in vse imetje: kolikor pa je moral samostanov pustiti nadalje, jih je postavil pod strogo nadzorstvo in iim naložil delo. Čemu so samostani? Pravijo, da molijo za nas. »Ej, bratje moji, težko onemu, ki hoče, da zanj drugi molijo. Da bi zate drugi jedel ln spal, ne ntaraš. a ono. kar ti je najkoristnejše in najpotrebnejše, hočeš, da dela zate drogi! Kristjan moj. Če bi ti vedel kako je tvoja molitev v dveh, treh besedah Boru prijetna, ako pošteno in pravično živiS ter z znojem obraza svojega Drehra-njaš svoje otroke! Bogu ugodna je kratka molitev zvestega vojaka, ki odhaja za domovino in svojega vladarja svojo kri prolit! O, sveta in Bogu ljuba ie molitev dobro majke« ki eno svoje dete doji, drugemu daje jesti in ga v šolo odpravlja! A kaludjer, ki se je le z usti in besedo odrekel svetu, zahteva pa od sveta več kot pasvetnjaki, ki kri-vedno išče in zahteva tujega truda, znoja in muke brez vsake sramote, nai se več ne zove kaludjer!« Toda niti škofove besede niso iz-preobmile za meništvo fanatično vnetega dečka Ohradoviča. Pregovoril je celo tovariša Nikola Putina in neke nedelje sta jo pobrisala v sremski samostan Hopovo. Peš. Preko Tise in Dunava so ju prebrodili brezplačna Povsod so ju sprejemali gostoljubno. In Obradovič, ki je bil kasneje prepotoval toliko sveta in videl toliko raznih narodov, piše že na tem mestu: »Ne morem izpustiti, da ne bi, brez pristranosti k svojemu narodu, naglasil tole: izmed vseh narodov, ki sem iih spoznal, ni usmiljeneišega nad srbskim. Od Hercegovine do Banata, v Bosni na Hrvatskem, v Slavoniji in v Srbiji so ljudje silno dobrotljivi, m kolikor se naglasa dobrodelno gostoljubje starih časov, ti ljudje v tem oziru gotovo ne zaostajajo za nikomer!« Tako sta došla dečka, jedva 14 let stara, 1. 1757. v monastir Hopovo. ki ležf v ozki dolini na južnem podnožju Pruske gore. Menihi so ju sprejeli: Nikola so pridelili menihu cerkovniku. Dimitrija Obradoviča pa si je vzel sam igu-majL Obradovič se je vrgel že prvi dan na debelo knjigo z legendami in svetniškimi lažibiografliami. Začudil se je iguman ter vprašal dečka, razume li kar čita. In ko mu ie Dimitrij odgovoril, da razume vse srpske in rumunske knjige, in ko mu je začel čitati nasrlo, jasno in smiselno pravilno, se ie dobri iguman zgrozil: »Kar poveži spet svojo torbo! Čitaš bolje od mene in tu se ne naučiš ničesar!« mu je dejal. A deček ga je jokaje preprosil in ostal. Vsi menihi so strmeli nad dečkom, a iguman ga je vlačil po Irigu od hiše do hiše ter ga razkazoval ljudem kot čudež. Tri leta ie ostal Dimitrij v samostanu, cedil starcu igumanu celico, prebiral njemu in menihom pobožne knjige se postil in po cele tri dni ničesar okusil, da bi se posvetil. In arhiepiskop ga je posvetil za diakona. Povsod pa se je raznesla vest da je mladenič, ki je sprejel ime sv. Dosi-teia, svetnik, ki dela čudeže. In prihajali so bolniki v samostan ter so iskali njega, da jim Čita molitve in jih ozdravi. V veri ga ni mogel nihče »nadvero-vati« in radi Hrista je postal »budalo« ali kakor pišejo Nemci: ein Tor in Christo. Obradovič pa se i e kasneje, te spomine pišoč, jezil na menihe, ld so trpeli in verjeli tako praznoverstvo. Verovali so največje bu dal osti. prav kakor tisti kristjani, ki so nekdaj praznovali celo ^ praznik »sv.« osla, ker ie nosil Krista v Jeruzalem, in ki praznujejo Se dandanes praznik »sv.« verig apostola Petra .. . To so pač »norci za Krista«! In Obradovič piše: »Nič na svetu mi ni milejše in ljubše od mojega naroda. No, čim boli ga Jsjubim, temboli sem dolžan govoriti mu pravico in resnico.« Takrat pa je bil Se prooro«* in vr%-žast, omejeno veren in je čital in čital pametne in bedaste knjige, da so le govorile o nebesih in svetnikih. Šele neki mlad jeromonah je mladeniču svetoval, nai bi se šel učit latinščine, da bo mogel postati učen, naj bi Še! v svet. na Rusko t In I\xsitej ga je poslušal: kupil si je civilno obleko ter 1. 1760. v družbi hrvatskega nx>oastirske*ea dijaka — pobegnil. Krenila sta peš na Osek preko Pe-trinie ter dospela v Zagreb. Dositej te hotel stopiti ondi v grSko-katoliSko semenišče, da bi se naučil latinščine. Toda ker so zahtevali, da sc pouniiaži, ie ostal izven semenišča ter se začel s pomočjo hrvatskega dijaka fanatično učiti po hrvatski gramatiki latinščine. Preko zime do pomladi se je učil ke tega jezika: hkratu pa je iskal prilike, kako bi prišel aH v Rusijo ali na Dunai. Toda zvedel je, da potrebujejo v Dalmaciji učiteljev. V dveh. treh lotih si prištedi denarja, da odpotuje potem lahko na Rusko. In Dositei haj d preko Like in Krbave! Pomlad, krasno vreme* Y£Q prepeva, .da razloga nickm kojc je razumi j ivo, da moramo v prvi vrati dvigniti produkcijo zemlje, zakaj od te je odvisna aktivnost v bilanci, od te je odvisen naš izvoz, kakor tudi povzdiga živinoreje in uvedba poljedelske industriie. Živimo v Času, ko se razlaščajo veleposestva in se določa velikost kmetijskih obratov. Pri tem izvaja« nju agrarne reforme naj bi bile pred vsem merodajne koristi, ki bi jih do« našala pod agrarno reformo stoječa zemlja splošnemu napredku in go» spodarski produkciji. S stališča, da ne uničujmo, kar potrebujemo, bi bilo velike gospodarske važnosti, da si ohrani naša kraljevina nekaj ve* lekmetijskih obratov, zakaj kdor pozna ustroj in bistvo zemljedelske produkcije, ta tudi ve, da imata vele, obrat in mali obrat v kmetijstvu vsak svoj delokrog in vsak svoje na« loge, in le kombiniranemu obrato« vanju malo in velekmetiiskega go* spodarstva se bo posrečilo zadovo* ljiti vse sloje prebivalstva s potreb* nimi poljedelskimi pridelki. Do« zdeva pa se nam, da se to dejstvo in naredba, ki predvideva v gotovih slučajih obseg veleposestva preko določenega maksimuma v praksi premalo vpošteva zato naj bi se pred razkosavanjem veleposestev vedno in povsod mislilo na dve važ* ni vprašanji: 1. ) Ali je veleposestvo priprav* no in primerno za poljedelsko in» dustriio? 2. ) Ali je veleposestvo priprav* no in primerno za vzorni kmetijski obrat, na katerem bi se vzgajale ži* valske pasme in semena kulturnih rastlin , oziroma ali je veleposestvo Že do sedaj služilo sličnim ciljem in namenom. K prvemu vprašanju bi bilo pri* pomniti, da si vsaka država želi ustvariti predpogoje za razvoj in* dustrije. Mnogo se je pri nas pisalo, a še več govorilo o poljedelski indu* atriji Mnogi so hoteli ustanoviti to industrijo na zadružni podlagi. To jim za enkrat ni uspelo najbrže J vsled tega, ker naš kmet zelo nerad spremeni smer svojemu obratova* nju in ga je le težko pridobiti, da bi prideloval rastline, ki se rabijo pri poljedelski industriji. Z agrarno re* formo bi se pa dalo izvajati pritisk na veleposestnike, da bi ti začeli z industrializacijo kmetijstva. Pustilo bi se jim toliko zemlje, olikor je treba za produkcijo sirovin. Vele* posestva, ki razpolagajo z dovolj* nim kapitalom in s kvalificiranimi močmi, bi lahko dvignila agrarno in. dustrijo do one stopnje, ki bi odgo* varjala potrebam naše države. V slučaju pa, da veleposestniki niso dovzetni za take spremembe v svo» jih obratih, tedaj naj bi se omogočilo tudi privatnim podjetjem pri* delovanje rastlin za agrarno indu* stri j o na teh zemljiščih, ker le na ta način se bode uvedla agrarna indu* strija v vse one kmetijske obrate, ki so za to pripravni in primerni in odgovarjajo po svoji legi in po svo* jih objektih potrebam industrijske* ga podjetja. Izvažati bi ne smeli si* rovin oziroma živil, kajti narodno* gospodarska zgodovina nas uči: »država, ki izvaža sirovine izvaža tudi ljudi.« To bridko resnico obču« tirno na svojem lastnem telesu. Ti* soče naših najboljših sinov se izse* ljuje vsako leto v Ameriko. Misel, da ne morejo doma zaslužiti toliko, da bi prehranjevali sebe in družino jih preganja in podi preko morja iskati si boljše bodočnosti. Zatega« del j je več, kakor potrebno, da po* skrbimo pri nas za agrarno indu« stri j o, ki bo deloma zastavila pot temu izseljevanju. Nam bi ne bilo treba izvažati pšenice, rži, ječmena koruze, krompirja itd. , temveč b! vse to predelali doma in izvažali sa* mo moko, pivo, škrob, špirit, slad* kor i. dr. Na ta način bi se osamo* osvojili na tem polju, zaposlili bi ljudi in jim pripomogli gotovo do boljšega gmotnega stališča, kakor pa če jim bi dali par hektarov zem* lje brez potrebnega inventarja in semena. Uprašasale bosanskih beglukou. (Dopis). O posenskih beglukih se je v zadnjih časih pri nas toliko pisalo in govorilo in večinoma tako povr* šno, da se mi zdi potrebno, da po* dam v tej zadevi nekaj stvarnih po* datkov. Primerjalo se je vprašanje se* danjih beglukov s stanjem, ki je vladalo v Srbiji za časa prve velike vstaje pod Črnim Jurijem in Milo« Sem Obrenovičem. Primera se ne ujema popolnoma nič. V Srbiji ni bilo nikdar beglukov in begov, bili spahijluki in ćifluki, a to je velika razlika. Begluk je »baština«, to je lastninska zemlja, spahijluk je uži* tek — samo sultanova plača za voj« niško službo. V Bosni so bili od dav? na takozvani »bogomili« neka du« alistična verska sekta, ki je imela svoje začetke že v davnih časih v MaU Aziji. K tej sekti se je prizna* valo večinoma staro domače bo* sansko plemstvo, a tudi del revne j* šega ljudstva. Ob prihodu Turkov so sprejeli bogomili islam. Ni res, da je plemstvo prestopilo k islamu, da resi veleposestva. Prestopili so k islamu bogomili — a to bogati in revni —, ker so bili izčrpani od ver* skih vojen in jim je bil islam bližje nego krščanstvo. Bosanski mohame« danci so torej staro domače prebi* valstvo in njihova posest je stara rodbinska posest. Bosanski Moha* medanci so najbolj čisto jugoslo« vensko pleme, ki se ie najmanj me« šalo s tujo krvjo. To prebivalstvo je nositelj slavne in velike tradicije Od Kulin bana do Husejn kapetana in dolin, a Dositej potuje, potuje ter se mu dozdeva, da jaše na Pegazu, Vele-rofontovem krilatem konju Z obema rokama ga sprejmo Dalmatinci, in Dositej začne v Kninu v cerkveni hiši poučevati deco čitati, pisari In razumeti katihisis, deco pravoslavnih duhovnikov in pravoslavnih fara-nov. Vse ga je ljubilo: bil je izvrsten, nad vse ljubezniv, strog, a hkratu šaljiv učitelj ter zlat družabnik. Po treh letih si i e res prištedil okoli sto beneških cekinov in sklenil, da odpotuje na goro Atonsko — učit se grščine pri učitelju Evgeniju. Dospe v Kotor, zboli na groznici in se zateče v Črnogorski monastir, kjer ga episkop Vasilije — zapopi (1. 1764.). Se vedno bolan poučuje par let v Go-lobiču in v Kosovu ter začne — pisati. Pisati za lepo hčerko popa Sirnica, prevajati v narodni jezik srbski besede Ivana Zlatoustega ter njegove izreke urejati po srbski azbuki. Napisal ie tri pole rokopisa. In vse je prepisovalo to Dositejevo prvo literarno delce, ki se je razplodilo po vsej Dalmaciji pod naslovom »Dos'tejeve bukvice«. Tako je lepa ženska zbudila — narodnega srbskega literata! Dositej pa je končno ozdravel, šel |>reko Trogira v Split ter se je ondl -vkrcal za otok — Krf. v jfOlei Štev. 162. »Slov. Naroda** V Beogradu, 21. julija. — bosanskega Zmaja dajalo je ne* prestano velikih in izvanrednih mož. Dolge veke je bila Bosna glavna o* pora turške moči, dajala je najbolj« še vojake in državnike, velike vezi* re in paše. Obenem je znala nepre* stano varovati svojo samostojnot. Sultanov namestnik, vezir bosanski, ni smel nikdar več kot eno noč pre« bivati v Sarajevu, da ne bi zadobil preveliko vpliva. Bosna je znala vedno varovati svojo narodnost, kakor preje pred Madžari, tako po« zneje pred Turki. Res da so bosan* ski mushmani bili najboljši bojev* niki islama in vsled tega naši naj* večji sovražniki, toda to je bila do« ba, ko je versko vprašanje vladalo nad vsemi drugimi in to mora biti sedaj pozabljeno. Sedaj moramo imeti pred očmi dejstvo, da so bo* sanski muslimani — veliki in mali posestniki — čistokrvni naši rojaki, ki posedajo zemljo svojih pradedov od vekov. Ko je bila Bosna pod turškimi napadi že takorekoč v po« slednjih zdihljajih, je pisal bosan« ski kralj Štefan papežu in ga prosil pomoči. Omenil je, da se ne bo mo* gel več dolgo držati, ker Turki so začeli celo agitirati med sel jaki in j ih ščuvati proti plemstvu. K islamu je prestopil del plemstva, da ohrani svoje baštine, a tudi del ljudstva, da se reši tlačanstva, v glavnem pa stari Bogomili iz verskih razlogov. Kdor je prestopil k islamu, je ob dr* žal dalje svojo posest, imenoval se je beg in njegova posest begluk, a mala posestva so zadobila drugačna imena. Popolnoma drugače je bilo v Srbiji. Tukaj ni bilo bogomilov, iz* trebil jih je že stari Neman j a. Pra* voslavje je močno utrdil že sveti Sava. Plemstvo se je borilo proti Turkom do zadnjega, bilo je iztreb* ljeno ali se izselilo. Po turškem dr* žavnem pravu postala je osvojena zemlja last sultana, ki jo je razde* lil na spohijluke. Turek, ki je hotel vršiti za sultana vojaško službo, je prosil za spahijluk. Alajbeg mu je odkazal spahijluk, ki je bil ravno izpraznjen, služil je v vojski kot konjenik, a namesto plače, je dobi* val dohodke spahijluka. Razume se, da je pravica do tega užitka pre* nehala z dnem* ko ni bil več v služ* bi. Spahijluk je zopet bil na razpolago sultanu, ko je pa sultan izgubil vlado nad zemljo, so tudi spahijlu* ki pravno postali narodna last. Se drugo so bili v Srbiji čifluki. V zad* njih časih turškega gospodstva so v Srbiji janičarji nasilnim potom iz* premini ali spahijluke v ćifluke. Po turškem pravu je bil sultan lastnik zemlje, a spahija je vzel užitek. J a* ničarji so pa to sultanovo last po* polnoma nasilnim potom pretvar* jali X svojo zasebno Ust, Id se je imenovala cifluk. Bil je to enoatav* ni rop in nasilje ne samo napram srbskemu prebivalstvu, a tudi na* pra m spahiju in sultanu. Biriče ko« je so nastavljali po vaseh, da so odirali ljudstvo, so imenovali »šu« base«. Ko je Karadjordje dvignil ustajo, je dal enostavno povelje: »Vsaki kmet naj ubije svojega šu« basa.« To je bilo popolnoma v redu. kajti šubasa je bil enostavni ropar in upornik, ki je šele pred nekaj leti sultanu oropal zemljo, pregnal spa* hija in odiral ljudstvo. Toda potem pačinu ni mogoče urediti agrarnih razmer v Bosni. Za ureditev agrarnih razmer v Bosni je treba imeti pred očmi dvo« je: 1. socijalno stran vprašanja, 2. ozir na narodno in državno stali* šče. Edino pravo in splošno veljav* no načelo mora biti ono, katero je izrekel naš princ regent, ko so se mu prišli poklonit zastopniki ne* odrešenih zemelj: »Zemlja mora biti last onega, ki jo obdeluje«. Vprašanje je samo, na kak način to izvesti ozirom kako razdeliti zem* ljo med one, ki jo obdelujejo. Trc» ba je, da se razdeli med one, ki so najbolj potrebni, ki jo bodo najbo* lje obdelovali, in mora se izvršiti na tak način, da tudi v prehodni dobi produkcija ne trpi prevelike škode. Ne sme se pa izvršiti po boljševiško, da bi prišel, kdor bi hotel in pograbil kos sveta, ki bi mu ugajal, ker na ta način ne dobe zemlje oni, ki jo najbolj potrebuje* jo ali ki bi jo najbolje obdelovali, in produkcija pade pregloboko. V Bosni so žalibog v prvih nemirih po nekaterih krajih vzeli kristjani mo* hamedancem — tudi malim posest* nikom — zemljo, katero so pose* dali od vekov in obdelovali s svoji* mi rokami. Pravično bi bilo, da se one nasilneže prežene z ugrabi j ene5 ga sveta in se jih še povrhu prisili da povrnejo vso škodo. Toda tega sedaj, po treh letih, v največ slu* čajih ne bo več mogoče doseči. Vsekakor pa morajo ti reveži biti odškodovani za krivico, ki se jim je zgodila. Kar je najmanj, dana jim mora biti možnost, da si ustva= rijo druqo eksistenco v domačem kraju. Tu ne pomaga nič drutjetja. kakor da uredimo stvar po onem načinu, kakor so se uredile podob* ne, a ne enake in veliko manj kriče« če razmere na Francoskem po veli* ki revoluciji, to je, da država iz svojih sredstev odškoduje poško* dovance. Drugo je vprašanje beglukov ali veleposestev v pravem pomenu. Ta naj se razdele po načelu: zemlja naj bo onega, ki jo obdeluje. Toda tudi tukaj moramo pomniti, da bo* sanskih begov ni mogoče primerjati z madžarskimi grofi po Vojvodini ali z nemškimi graščaki po naših krajih. Ti so bili tujci, ki so dobili svoja posestva od Habsburžanov in od drugih vladarjev v nagrade za izkazane službe, a ta služba se je obračala Često proti nam. Ako izgis nejo, ne bo za razvoj naše narodne države nobena škoda. Be£i so pa kri naše krvi, naičisteiše jugoslo* vensko pleme, nositelji slavne pre; teklosti. V interesu naše države je. da to pleme ohranimo In naredimo koristnega za našo državo. Kakor so svoj čas da j aH turški državi tako veliko sil in talentov, tako sku* šajmo, da postanejo sedaj koristni lastnemu narodu. Mi potrebujemo vse, kar je našega in zaradi tega ne smemo uničiti bosanskih begov. Jaz sam sem osebno bil za to, da se vsa veleposestva odvzamejo brez odškodnine, kaiti ako uničimo mads žarske in nemške jfrofe, ni za dr* žavo nobena škoda in za nie nobe* na krivica. Ako se jim odvzame tu* di celo posestvo, bodo še vedno lah* ko živeli, ker imajo gotovo še toliko drugega premoženja, da jim nikdar ne bo sile. Ako se pa begom odvza* me vse brez odškodnine, bodo uni* čeni, in v interesu naše države ni, da propadejo. Psiitiftne nesli. = Shod volilcev, ki ga je priredilo snoči Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj pri Cešnovarju na Dolenjski cesti, je bil impozantna manifestacija idej jugoslovenske demokratske stranke. Udeležilo se ga i o do 300 volileev. Na shodu sta govorila poslanca gg. Keisner in dr. Žerjav. Reisner je razpravljal o ustavi in delovanju naših slovenskih demokratskih poslancev v parlamentu, dr. Žerjav je pa govoril o Draškovieu, komunistih, davčnem sistemu, centralizmu, avtonomiji, ljubljanskem županu in ljubljanskih občinskih volitvah. Oba govora sta bila sprejeta z viharnim odobravanjem in se je našim poslancem izrekla zahvala in zaupnica: sklenilo se je končno, da se odpošlje centralni vladi in rodbini Draškovicevi sožalnica. = Slovenci! Jugosloveni! Pod tem naslovom so bili, kakor nam poročajo, v Tržiču in okolici razširjeni letaki s tole vsebino: >Na Ljubelju so zabiti prvi kolici. Razmejitvena komisija je pričela z razmejevanjem med slovensko Koroško in Jugoslavijo. Ju-gosloveni, ki ste očiščeni izšli iz ognja svetovne vojne in revolucije, veste, da more biti ta razmejitev samo začasna. Vi veste, da tisočletno nemško ubijanje slovenske narave in dejstvo oslab-ljenja in zabrisanosti koroškega Slovenstva ne more dati krivici imena pravice in nasilju imena zgodovinske nujnosti. Rozven tega pa se je pri plebiscitu večina koroških Slovencev južno od Drave izrekla za združitev z ostalimi brati jugoslovenske države. Ni ga naroda in ne državnih voditeljev, ki bi smeli pozabiti na tako 6ilno dejstvo, če si nočejo zaslužiti najsramotnejšega očitka suženjskega mišljenja in izdajstva. In ni govora o normalnem razmerju med Avstrijo in Jugoslavijo, dokler koroško vprašanje ne bo pravično rešeno. Slovenci, pomnimo, da je razmejitvena komisija prišla na ukaz one an-tante, ki nas je osleparila za našo lepo vero v pravičnost. Ljudje, ki prihajajo 1: nam na tak ukaz, da storjeno nam krivico potrdijo, zaslužijo nase ognjevito sovraštvo in naše brezmejno zaničevanje. MašČTijmo pa tudi sramoto jugoslovanskega zastopstva., ki mora pomagati pri tako nizkotnem delu! Mnogo smo glede KoroSke zagrešili vsi: narod In državni voditelji. Ker pa mora iti narod vedno pred državnimi voditelji, posebno pri nas, zato je čas, da narod pokaže svojo voljo: Neizprosno sovraštvo, poganjajoče iz naše krepke ljubezni do trpečega koroškega Slovenstva in iz naše užalfene pravi co-ljubnosti mora spremljati vsak korak razmejitvene komisije in posameznega njenega elana! Dolžnost vsakega Slovenca Je, da odstrani, poruši vsako znamenje, ki ga bo razmejitvena komisija postavila kot mejni znak med nami in koroškimi Slovenci, kjerkoli Je mogoče, ob vsaki priliki, ob vsakem času. Dolžnost vsakega Slovenca je otežavati delo na vse mogoče načine. Delo razmejitvene komisije naj spremlja vse sovraštvo, ki smo ga zmožni. (Svarimo naše ljudstvo pred takšnimi nepremišljenimi činit Kdo je tisti, ki to svetuje? — Uredništvo.) To moremo in moramo storiti za sedaj. Kako se bo boj za Koroško razvil v prihodnjosti, je popoln©-r avisno od nas samih, od naše no* tranje sile, naše poglobljene čustvenosti in naše resnobe. Sramota bi bilo, če bi nas upanje na posledice, ki bi jih morda imelo nemško - avstrijsko gibanje za priključitev k Nemčiji, moglo motiti v delu in močnem spoznanju, da je osvobojenje Koroške Slovenije v nas samih in ne v kakem srečnem slučaju! Vse življenje je boj! Tudi nam ga je vsililo in vprašanje je samo ali se Slovenci v ta boj upamo spustiti z vso brezbozirnostjo ali ne. Proč s krivičnimi mejami med koroškimi Slovenci in Jugoslavijo! — Nov rod.< = Klerikalci dajejo moralne lekcije. Današnji >Slovenec« se je zagnal z vso njemu lastno surovostjo v naš list, ker smo se povodom atentata na enega najodličnejših naših državnikov Draškovica dotaknili gotovih proti državnih elementov ter tudi naših klerikalnih voditeljev, katerih postopanje je vseprej kot delo za narodno ujedinjenje. Pri tem so zopet pokazali svojo pravo avstrijakantsko barvo. S klerikalcem lastno brezstidnostjo mašijo v en loneo in mečejo v isti koš komunističnega anarhista, ki je umoril enega najzaslužnejših 6inov lastnega jugosloven-skega naroda z narodnimi heroji Principom in drugovi, ki eo odstranili nasprotnika našega jugoslov. naroda in s tem dali povod za našo osvoboditev. V tem tiči vsa klerikalna nesramnost da stavljajo Draškovica v isto vrsto s —-habsburškim so vragom, ki ie Jugoslo-vene hotel streti v prah. Mi so temu prav nič ne čudimo, ker poznamo avstro filsko mišljenje naših klerikalcev, odrekamo pa »Slovencu* pravico komu dajati lekcijo v morali, tistemu >Slo-vencu«, ki ščiti gotovo moralne propalice in med vrstami prav tako odobruje atentate na regenta Aleksandra in ministra Draškovica, kakor je svofečaeno z vso ogorčenostjo obsojal atentat na Frana Ferdinanda- = Proti korupciji. Ljubo mir Djor-djeviĆ, sekretar >Narodne Obrane<, piše v novosadski >Zastavic: >Pri na«? ©e širi korupcija vse sir je in sir je. Kdor se dvigne proti korupciji, ga hitro obsodijo na molčanje ali ga pa proglase za tepca. Kajti oni, ki delajo korupcijo, imajo na vseh straneh in v vseh slojih svoje prijntelje. Zato nam je najboljši primer atentat na našega ljubljenega regenta. Kar poglejmo samo naš Novi Snd, v katerem je ugleden advokat otvoril celo trgovino s potnimi listi! Toda nikdo se ne dvigne proti njemu. Kdo je izposloval Milošu Zlatarju in njegovi obitelji pasoš? Kdo je bil ta inšpektor železniške direkcije, ki je do Maribora spremil v svojem kupeju prvega razreda Simo Markoviea in Pavla Pavlovića? Kdo je odnesel eele slepe medikamentov, ki so jih pustili Avstrijci, v Palanko? Kdo je ta višji oficir v vojnem ministrstvu, ki preganja poštenega invalida in uradnika, ker ta izganja iz vojske lopove? Vredno bi bilo, da se združijo vsi oni, ki se bore proti korupciji in da objavijo vsakogar, pa naj pripada katerikali stranki. Le tako bomo izkoreninili korupcijo in iztrebili lopovščino is naše družbe. Le tako bomo konsolidirali razmere v naši državi in le tako bo mogla naša mlada drsava stopiti v vrsto Francoske in Angleške. Ne pardonirajmo niti mi-Blata, niti generala niti trgovca, niti kmeta, niti nikogar, ki se okori ca s korupcijo. Očišeimo našo družbo od vseh onih, ki delajo ali vzdržujejo korupcijo.* = Albanija in Italija. Italija na vso lnutfoču načinu litijska in ruje proti Jugoslaviji Kdini albanski vodja, ki jo bil Srbom naklonjen, je bil Esad - paša. On je bežeče srbsko polke podpiral preko Albanijo ter jo storil kar je le mogel, da je S*l>om lajšal in bla/.il strašno trpljenje. Ko ee {e vkrcal poslednji srbski vojak na zavezniške ladj<\ ee je vkrcal tudi sam s 3,l(i možmi, se prepeljal na Krf ter so kasneje na solunski fr nt i l*>ril na strani Srbov. Ko je bil pu nr»> lomu Esad paša v Parizu, da se bori za evol'Odo Albanije, so Italijani podkupili nekega. Albanca, da je pašo umoril. S smrtjo tf^a edinega poštenjaka je nastala po Albaniji anarhija. Italija pač hoče imeti povsod anarhijo. Albanci so napadli obmejno srbske kraje, ropali in morili, a Italijani so jih podpirali no lo z orožjem in strelivom, nego tudi s častniki in moštvom Srbija je imela težko borbe po albanskih g.^rau in brezdnih; marsikak srbski častnik in vojak je posrinil. Zivlienio našega vojaštva ob albanski meji je najstrašnejši pekel. Iii zdaj pribijajo zopet vesti, da prestopajo albansko oborožene tolpe meje naše državo ter da je tudi me,l Arbanasi v na^i državi zavladal duh upornosti, ki ogroža življenje in Unetek ostalega našega miroljubnega naroda« Oi -ki »Jug piše: »Nujno potrebno ie, da se končno že ukroti z energično ftk-cijo Albanija ter da se razdeli med Jugoslavijo in Grčijo. Treba pa jo rudi Italiji poknzati zobe. Sicer bosta Albanija in Italija večna nevarnost ne parno za mir na Balkanu, n^uo rudi v vsej Evropi. Zadnje vesti iz Rima nam poroča io, da so italijanske vojne in Teoma-riene oblasti zaeele utrjevati otok Sase-no, ki leži pred v Jonsko luko v Albaniji. Otok bo služil kot oporisčo italijansko vojno mornarice. V vrstah italijanskih pomorskih strokovnjakov in politikov se nadejajo, da nam bo tako Italija br^z odpora s strani dnizib držav na lah^k način zaprla vr*»ta Jadrana. < — Tudi nam se dozdeva, da pe postopa z Albanijo in Ttalijo končno le preveč v rokavicah. Časa potrpljenja prekipeva. z=z Odkrita italijanska zarota proti Jugoslaviji. Osi ješki >Ju£r« piše: Našim obmejnim oblastem je uspelo te dni zapleniti program dela laških fašistov, v katerem Je v vseh potankostih razložena njihova akcMja za razširjanje anarhije po naši državi. Iz tega programa je razvidno, da je za propagando med nami ustanovljeno okoli 15 raznih pododborov z nalogo, da poleg drugega zbirajo podatke o posaninih vojnih, trgovinskih, poljedelskih, pomorskih in raznih drugih objektih; ti podatki bi jim nekega dne gotovo vrlo koristno služili. Poleg toga imajo vsi ti pododbori specijalno nalogo podpirati komuniste, republikance, separatiste in vob-če vse one elemente, ki delajo na razru-šenje naše države. Vsa poročila, ki jih dobivajo o nas fašistovski špiloni, ki ni*) nič drugega, nego gotova zaslom-ba vsem bivšim in bodočim rimskim vladam, se pošiljajo fašistovskim fili-jalkara v Trstu in Benetkah. Zdi se nam umestno, pri tej priliki objaviti spomin iz leta 1019., ko je zasedala v Parizu mirovna konferenca. Ko se Je ob neki priliki eden izmed naSih vo-ščakov vrnil iz Pariza, je pripovedoval v Zagrebu, kaj se v Parizu dela. Pogovoru je prisostvoval stari Lagi-nja, k' sneiši ban in še neki gospod iz Primorja, ki ga nočemo imenovati, da mu ne škodujemo, ker je zdai v Primorju. Ko je naš pariški vešča k dejal: >Italijani pravijo, da hočejo priznati hrvatsko drŽava ako se odcepimo od Srbov.c se jo staremu Lacrinti razjasnilo srce ter je opomnil onemu gospodu iz Primorja: >Ali ste slikali?« —i >toda<, je nadaljeval naš veščak iz Pariza, >ta Hrvatska bi bila pod protektoratom Italijanov.« Nato ie vzkliknil gospod iz Primorja Laginji: >Ali sto slišali Pc — Stari Laginla se je vgriz-nil v ustnice in obmolknil. Tudi ta epizoda nnm dokazuje porfidnost Italijanov z ene ter duševno razpoloženje nekih naših ljudi z druge strani. Madžarska po Karlovem obisku. Pod tem naslovom priobčuje >Borliner Tageblatt< Hrnarii^ko ooročilo iz Madžarske, ki ga je napisal njegov pop^bni poročevalec, znani publicist Teodor Berkes. ki pravi med drugim, da je na Madžarskem glavno vprašanje vzpostavitev Habsburžanov na madžarskem prestolu in da se vse zaveda, da ne bo preje rešena situacija, dokler so ne reši to vprašanje. Zlasti jih vznemirja izjava male r.ntante, da pomeni novratek Habsburžanov easus belil. Zadnji puč, pa naj se je pripravljal s pomočjo Francije ali pa Vatikana, se je sicer ponesrečil, toda nihče ne more vedeti, kaj prinese bodočnost. = Ljenln, Trocklj in kongres v Moskvi. Na podlagi zanesljivih roročil, ki so prišla v Stockholm, se je Lieninu posrečilo, da je pridobil na kongresu v Moskvi tretio intemacionalo za spremembo svoje politike v Rusiji. Pro>ti Lieninu so nastopili nemške komunistične stranke, dočim je Trockij previdno branil Ljeninovo poetiko. Trockij načelno ni nasproten, ako se plača nemšlca lokomotiva z ruskim denarjem, ruskim lesom ali s posameznimi deli ruskih gozdov. Zakaj se ne bi smel ruski komunist voziti z nemško lokomotivo? Kakor ni mosroče organizirati rdeče vofske brez vo:ašk1h strokovnjakov, tako ni mogoče vzpostaviti ruske industrije brez tehničnih strokovnjakov. » 163. štev. JSLOVtiNSrU NAKOL>-, dne 24. julija 1921. stn n 3. Preooz trupla ministra DraShoulca. Ha oseh postajah talne manifestacije. Delnice. — Delnice. 22. julija. Tekom današnje-E. lopoldneva so dospeli v Delnice številni astopniki vlade, politiki in druži dosto-?■:: tveniki, da izkažejo umorjenemu zadnje Č2' L Došli so brat pokojnikove žene Dimitrij Milanovič, šef ministrstva notranjih del Milan Mišić, pokojnikov šolski prijatelj Ml-i . y Dragičević, predsednik zakonodajne C pščine dr. Ribar, minister Svetozar Pri-K vič in drugi. Ob 13.35 so v veličastnem .vodu prenesli krsto pokojnikovo na Že. I*? iško postajo. Za krsto so Šli soproga .V anka s sinovoma Radivojem in Slobo-da.tom ter hčerko Bojano, dalje vsi gori -njeni politiki in uradniki, kakor tudi jevi namestnik Juraj Demetrović, veki, i župan modruške županije dr. Markov in Škof M a r u š i ć. Sprevod je bi? veliča-s'm. Špalir po glavni cesti do postaje je tvcrfl številni narod iz vseh bližnjih kra-• gorskega kotora. Krsto so položiliv na-v 'ni tovorni voz, ki je bil znotraj prevlečen s črnimi draperijami in zelenjem, od aj pa s črnim florom. Na sredi vrat Je h'.\ bel križ, ovit z jugoslovenskimi trobojni iml Na postaji se je od pokojnika Is-!:: no poslovil minister Svetozar Pribicević, ne :darjajoč pokojnikove vrline in vztrajne £orbe za jakost in silo ujedinjene države, v imenu skupščine je govoril dr. Ribar. — Ogulin, 22. julija. Na železniški po-stiji je ogromna množica naroda priredila veličastno žalno manifestacijo ministru Draškovića, ko je vlak mimo vozil njegovo truplo. Na vseh ostalih večjih postajah je n rod prirejal žalne manifestacije in zadnjo &st pokojniku. illCasrna manifestacija o Zagrebu. —d Zagreb, 22 .julija. Danes zvečer Je H!o skozi Zagreb pripeljano truplo bivšega ministra Milorada Draškovića. Peron na kolodvora kakor tudi ves ogromni prostor i-ed kolodvorom je bil poln občinstva, ka-v.rega je bilo na tisoče. Ves kolodvor Je bil zavit v črno In na oknih so gorele sveče. Na peronu je bila postavljena vojaška go- - • ET L*> —*• —9 Podrobnosti o atentatu. — Delnice, 23. julija. O groznem atentatu na ministra Draškovića doznava Vaš dopisnik še sledeče podrobnosti: Na klopi je minister čital novine, njegovi trije otroci pa so se krog njega igrali. Atentator je oddal dva strela v najneposrednejši bližini. Eden strel je zadel ministra v srce, drugi je šel mimo. Minister se je po atentatu z vso njemu lastno energijo dvignil s klopi In opotekajoč šel še 10 korakov proti atentatorju vzklikajcoč »Primite ga!«. Nato se je zgrudil v travo. Na atentatorja je detektiv takoj streljal in ga pogodil v glavo, toda ne smrtno. Ves krvaveč je atentator v divji besnosti obrnil revolver proti zasledovalcu. Detektivu pa se je. posrečilo obvladati atentatorja in s pomočjo orožnikov ga odvesti v zapore. Ko je videl atentator orožnike, je vzkliknil, dvigajoč roke kvišku: »Evo me!« Pokazal pa se je atentator za pravega bojazljivca, ko ga je hotela razjarjena množica linčati. Prosil jih je: »Nemojte me tući! Nisam ga htio!« Atentator pripeljan v Zagreb. — Zagreb, 23. julija. Atentator Alija Aliaglć je bil snoči ob 8. pripeljan v avtomobilu iz Delnic v zagrebške policijske zapore. Atentator ima močno obvezano glavo. Na nogah in rokah težko železje. V avtomobilu ga je spremljalo pet detektivov. Atentator seda) talf. — Delnice, 23. juliia. Tu sem je včeraj dospel zagrebški višji državni odvetnik dr. Urbani, da je na licu mesta zaslišal atentatorja. Atentator svojo prvo izjavo preklicuje in zanika, da bi sploh bil poznal Čcljakovića. Tekom zaslišanja pa se je zapletel v bistvena nasprotja. Daljni potek razprave ostane tajen, ker je velikega pomena za izid obsežne preiskave. Rolazfjfvf komnnistl. — Zagreb. 23. julija. Včeraj so obiskali policijskega šefa dr. Šabana voditelji komunistične stranke Wolf, Horvatv in C v i j i ć. Zaprosili so ga (a polcijsko varstvo, češ, da niso več osebno varni pred napadi občinstva ln ogorčenega meščanstva. (To so Junaki! Druge streljajo, mečejo bombe, sami pa so bojazljivi kakor zajci!) Spominjajte se Družlie sv. Cirilo in Hetofo. Iz nale hraljeulne. — Veliko narodno slavje u Vin. kov cima. Početkom mjeseca rujna 0. g. otkrit će se spomen*ploča sa reljefom u Vinkovcima: Josipu Ru* njaniu^Kuzminčaninu, kojemu se prepisuje, da je ishitrio napjev i po* pularizovao hrvatsku himnu »Hrvat« ska domovina«, poznatija pod ime? nom »Lijepa nasu domovina«. Da se uzmogu pravodobno provesti predradovi za samu proslavu, ovim se putem umoljavaju sva naša kul* turna društva uopće, a napose pje* vačka društva, da naj jave svoj pri* i stup i naslov pjesama, koje će p je* j vati kao natječajne pjesme. Skupna j će pjesma biti hrvatska himna po Runjaninu. Rok prijave je do 15. kolovoza o. g. Dopisi se šalju Klu* bu hrvatskih književnika u Osjeku 1. Gajev trg 4. — Lep zgled bankam. V 47. številki lista >Ratni invalid« ie tiskana na naslovni strani pod naslovom >Lep i primer bankam«, izjava Skopljanske j izvozne banke, naslovljena na Udruže-• nio vojnih invalidov v Beogradu. >Čast i nam ie obvestiti Vas o sledečem: Gotovo Vam še ni znano, da smo določili v svojih pravilih, katere je že potrdil minister za trgovino in industrijo, 2% čistega dohodka za invalidski fond. Ta vsota se sme uporabiti le za šolanje i n-v a 1 i d s k e dece. Ustanovitelj] banke imajo namen, nuditi pomoč invalidski deci. Banka je s svojim delom že pričela. Prosimo Vas za dobroto, da o tem obvestite vse Vaše korporacije in usta-nove - vseh krajih našega kraljestva. Up. da našemu zgledu slede tudi drugi aanii zavodi.« — Ker imamo v Sloveniji mnogo dobro stoječih denarnih zavodov, se je upravičeno nadejati, da ne zaostanejo za banko v Skopliu ter se pri razdelitvi čistega dobička spomnijo tudi invalidske dece. — Kakšna je ona »oklomiica«. katero je Francija daroval Jugoslaviji? Po časopisju se je širila vest, da ie francoska vlada darovala Jugoslaviji veliko vojno oklopnico »Vedette«, ki bo prekrščena ha ime prestolonaslednika. Radi te vesti ie zavladala velikanska razburjenost v italijanskem tisku. Italijanski nacionalistični listi so se razgrevali in ogorčeni so bili do skrajnosti, češ, da Francija oborožuje Jugoslavijo na Jadranu proti Italiji! Pripravljene imajo slovesne proteste in grmeče interpelacije. Vsa stvar pa je precej nedolžna- Pariški »Le Temps* poroča: Vprašali smo na pristojnem mestu in izvedeli, da Jugoslaviji darovana ladja ni nikaka oklonnica po imenu »Vedette«, marveč mala navadna vedetta (ladja izvidnica), lesena, na motor, dolga 20 metrov in težka 30 ton. Na ladi'i šteje posadka 9 mož. Ta mala ladja nima nobene vojaške vrednosti in se nahaja že dve leti na Dunavu pred Beogradom. Francija ie podarila jugcslovenski vladi to ladjico za spomin. Franciji se najbrž ni zdelo vredno, vlačiti to neznatno ladjo iz Dunava v svoja pristanišča. To pojasnilo je mrzel curek na razgrete italijanske glave, ki se menda sedaj docela pomirijo, ker jc odstranjena »nevarnost jugoslovenskega oboroževanja na morju«. — Obisk angleških mornarjev v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Obisk angleških mornarjev v Beo* gradu je izzval tukaj veliko navdu* šenje. V pristanišču se je zbrala velika množica. Kapitan angleških la* dri se je zahvalil za sprejem zastopa nikom naših oblasti ter je izrazil svoje veselje, da je mogel obiskati prestolnico Jugoslavije. Med 16. in 17. uro se je vršila spominska slo* vesnost na čast angleškim vojakom ki so padli leta 1915 v obrambi me^ sta Beograda. Slavnost je otvori! angleški kapitan. Navzoči so bili vojni minister Žačević, vojvoda Bojović, admiral Wickerhauser, častništvo, zastopnik zunanjega ministrstva, beograjske občine in zastopniki drugih oblastev. Zvečer je naše častništvo priredilo angles škim častnikom svečano večerjo v častniškem domu. Jutri odidejo Am gleži v Novi Sad, nato pa v Budim? pešto._ Necdrešena domovina. — Izredni komisar v Postojni gospod Josip Dovgan nam je poslal že tri pisma. V prvem pravi, da je govoril na dan aneksijske proslave med drugim to4e: »Ekscelenca M o* sconi, vi zastopate danes tukaj Ita* lijo in na vas se obračam. Ta mno* žica, katero vidite tukaj, ni proti Italiji, ni res, da sovraži Italijo, to ljudstvo zahteva od Italije, da mu pripozna njegove svete pravice ljudstvo se pripravlja, spoštovati Italijo« itd. Dostavlja: »Jaz nisem govoril v imenu občine, ampak v svoji lastnosti.« Dalje pravi Dov* gan, da je bil okrajni orožniški stražmojster, da se mu svoje bivše službe ni sramovati in da ima. na Dolenjskem, kjer je preživel 20 let. obilo dobrih prijateljev. Nadalje piše Dovgan, da je bil komisarijat za aneksijsko proslavo poslal sto zastav v občinsko pisarno brez vsa* kega povelja. Zastave so bile vse državne z grbom. Posestniki so sprejeli vseh sto državnih zastav in jih razobesili, »ker so se bali faši* iW Iran JCTftMin litrillifl goannd Dovgan. Nobena oseba ni bila aretirana in ne terorizirana po kara? binjerjih. Nato pa nam zopet piše zakaj da se niso njegove poslane stvari takoj priobčile. Zavedajoč se svoje visoke službe izrednega komisarja, grozi celo nekaj »z dru= gimi koraki«. Dosti Saša mora ime* ti gospod izredni komi ar, da se ta ko brani }~>o listih (tudi »Edinosti ■ je poslal dolg dopis), za nujne " panske posle pa naibrže ni tolike časa in tolike brige! — Iz Gorice. Tukajšnji fašist] so imeli zopet enkrat svoj kongres Zastopanih je bilo vseh 17 oddelkov iz Goriško - Gradiščanske Navzoči so bili tudi zastopniki fa* šistovskih oddelkov iz Trsta, iz Ko* pra, iz Milj in iz Tolmina. Šli so a fanfaro po mestu, na kar se je vršil kongres v gledališču. Baje so skle* nili, da ne bodo rapadali Sloven* cev, samo izzivati se ne puste. No. potem pa lahko kar razpustijo svoje društvo, ker Slovenci jih nikjer ne izzivajo. — Goriški župan Bom s big je nesel meseca marca v Ri n podrobno izdelan načrt za Predel? sko železnico in priložena ie bila tudi obširna spomenica. Ministr* stvo je sedaj odgovorilo na Bombi= govo vlogo, izvajajoč, da je pro- SDOl — Celovec Dr. Lemiscb »e svoj čas trdil, da so poročila slovenskih list v o napadih na koroške Slovence deloma zlagana, deloma pretirana. Ker koroški Slovenci nimajo svojega odvetnika — dr. Savpah ne sme izvrševati svoj- za poklica, nemški odvetniki pa slovenskih strank zastopali ali nočejo ali pa se iz strahu d red >Heimatdienstom< ne upajo — se gode ž niimi pred sodiš-: naravnost neverjetne stvari. Slovenski listi so zahtevali, naj se resničnost poročil o preganjanju kor. Slovencev po nepristranski komisiji preišče. To se ni zgodilo. Divjanje proti kor. Slovencem se nadaljuje. Slovenska poslanca zbirata sedaj materija! za posredovanje v tej zadevi. V Kožentavri je v ta namen slovenski učitelj Matej sestavil nekaj zapisnikov o napadih na tamkaj-šne Slovence javno v gostilni, da je vsakdo lahko videl, kaj dela. Tedaj so prišli nemški orožniki, prijeli so slovenskega učitelja in ga odvedli v Bo-rovlje in so ga vrgli v ječo. Vrši se velikansko zasliševanje prie. pri katerih je sestavljal zapisnike, in preiskava radi veleizdaje proti njemu. Iz tega naj slovenska javnost vendar enkrat uvidi, v kakšnem položaju so kor. Slovenci. Če slovenski list poroča o napadih na Slovence, pravi dr. Lemisch na podla^ri uradnega poizvedovanja, da je vse zlagano. Če slovenski učitelj hoče sestaviti o teh napadih zapisnike, podpisane od prič in prizadetih, ga vržejo v ječo in mu naprtijo proces radi — veleizdaje. Morebiti sedaj vendar enkrat katera država, ki jo sopodpisala senžer-mensko pogodbo, začuti v sebi potrebo, poseči vmes. — Odtod so v zadnjih dneh na več strani, zlasti v južne gorske kraje, vozili orožje in municijo. To ni proti Jugoslovanom, ampak da se prikrije pred razorožitveno ententno komisijo. — Podsinjavas. (Organiziran napad na Slovence.) Na predvečer sv. Cirila in Metoda je slo nekaj naših zavednih fantov na bližnji srrič. da po navadi, ki niti v stari Avstriji ni bila prepovedana počastijo s kresom in s streljanjem spomin slovanskih blagovest-nikov. Komaj počita prva dva strela, začuje se iz bližnjega gozda razločno gram za železniške zgradbe v JuHi« ski Benečiji Se vedno isti, 1 :or ie bil januarja 1920. in da : inistr: tva nima nikakcga nainei--. da I i mor« da postavilo zgradbo čr I — Sv. Lucija - Trbiž na k ' "i čas. Bombi, sc nahaja --..'.'i v mu in zopl* 'odi okoli tcv zaradi predelske železni* . i'- e v italijanski Coričani pravii . K) mora1 zara te zadeve še p o do sto« ma v Rim ne le sedanji župan - rta* tor Bombig, ampak re razni njegovi nasledriki, po predelske železnice najbrž Se nc ho. — N •• mi tatovi so vdrli v noči r.a 20. r. ri. v urade okrožne. . s i 3išča in odru !i iz Ma« čajne 10.000 lir. Okrožno sodišče se nahaja tik pred karabinjersko postajo! O tatvini se i ovsod govori in se jo primerno komentira, — GiunM proti sokolskim dnif šivom. Tržaški poslanec Fašist Giunta ie stavil v italijanski zbor« niei nastopno vprašanje: »Vprašam notranjega in zunanjega ministra kaj mi: *te. storiti napram Jugoslo* venskim sokolskim društvom, ki vršijo onst m1""' zapadnih mej in v Juii;^ i Beneroti Italiji?« Priča« kujemo odgi ■ ura. Iti S* povelje: >Les!< in v Istem rremiiku plane tolpa sapeljanih nemčurjev, oborožena z debelimi koli in s težkim] kameni, p"d vodstvom nadur i t;.d j a Mari- niča iz 5t Janža in učitelja WaJdhatf- rja iz Sveč na Slovan-e. V druhnlj sta bila seveda tac1 pav na pretepi ea VValdhausor, p. d. Hanzlin in Miillor, p. d. DvU'nikov, razen t^n, delavec Tavčar, nastavljen.ee pri železnici, neki pritepon Žagar iz Celovca in gostilničar Sconitzer. Ta podivjana droba] je navalila na presenečene Slovence; a koli in s kamenjem fh je mislila pobiti, da niso še pravočasno ušli. — Obln-ti sr> o vsem tern divjanja zapeljane drohali, ki fo vodi učitelj, dobro poučene; a ne ukrenejo ničesar, kvečjemu, da še kaznujejo r.a.«. zato ker še nismo zginili s sveta in nns noinčurji pobijajo. Kako dolgo bo zmagovita Jugoslavija še mirno gledala, kako pobijajo v državi, ki ie bila premagana. SI"vence samo zato. ker so glasovali za njo? — Napad ni Slovenca. V nedeljo, dn* 10. t. m. ob 10. ■VCOar so napatili nemškutarji v gostilni pri »Gaaperfu« SI -venca Wieserja in ga obdolovali in zdelali tako. da ni dosti manjkalo, pa bi revež obležal mrtev na mestu. N^m-škutir I. Waldhauser, p. d. Hanzlin na Goriee.h. znan kot pijanec in pretepač in nemškutar V. Muller. p. d. Dolioenl-kov sta brez povoda pobila Sloveinca. £e isto noč v pozni uri so morali Slovenca odpeljati na Bistrico k zdravniku. Ko je nemški zdravnik »vedel, da ima Slovenca pred seboj, je takoj izjavil: >Smrtn one varne te rane niso.< — Taki napadi se pri nas v enoraor po-navljajo. Oblasti napadalcev sploh ne kaznujejo ali pa tako, da se jim kaznovani še smejejo. Če so nemčurii kakega Slovenca na pol ubili, nravi zdravnik, da so ga zelo, zelo lahko ranili in sodnik jih kaznuje radi razžaljenja časti. Posledica tega je. da se celo pri na<* v Poishvjivasi. kjer smo skoro sami narodni Slovenci, nihče več ne upa na cesto in da se sosed ne upa več obiskati soseda. Če pojde tako naprej, nam no bo preostalo drugega, kakor izseliti se. Izfana dr. Bogomila ¥ešnjafe^. Povodom pisma ljubljanskih profesorjev gospodoma dr. Kidriču in dr. Prijatelju dolžnost mi je izjaviti sledeče: Eno prvih ustavnih načel je, da je poslanec odgovoren za svoje izjave samo skupštini in nikomur drugemu. Nočem se pa posluževati tega privilegija, ki ga daje ustava poslancu. Meni očitajo ljubljanski profesorji, da sem rekel, da je manifest kulturnih delavcev >sijajna poluga autonomizmac in da >duševni oci ovoga manifesta su dvojica bibliotekara bivše dvorske bečke biblioteke«. Ti izrazi so bili vzrok, da sta se gospoda Hauptman in Lapajne obrnila name ter terjala od mene pojasnilo k temu odstavku svojega govora. Istočasno jo bii meni poslan ultimat do 24. maja, do katerega dneva bi moral najkasneje odgovoriti. Do 24. maja hočejo počakati ljubljanski profesorji na moj odgovor, da se morejo odločiti o nadaljnih korakih. Ob tem času sem pa spremljal svojo težko bolno ženo v Berlin, da ji specijalist-zdravnik reši življenje. Na dan tega ultimata sem bil v Berlinu in mnogo kasneje šele mi je došlo omenjeno pismo v roke. Med tem so pai sodili o meni brez mene. Tako je nastala izjava, ki je plod čisto enostranskega zbiranja dokazov. Obsodili so me, ne da bi kdo poslušal moje argumente. Postranska stvar v sporu je, ali Je res, da sta Kidrič in Prijtatelj duševna očeta manifesta kulturnih delavcev. Gotovo pa to beganje pred odgovornostjo za manifest ni brez pomena Izgleda skoraj: La recherche de la pa-ternite est interdite. Motiv, zakaj je ta dvojica podpisala manifest, je jasno izražen v mojem govora. Autonomizem je ta motiv. Zveze Ifl^M-ttlirmA in •Jitrmami parka, a nnlitiču ni mi idejami narodov bivšo Avstrije sem dokazal v spomenici >Austrian fo-deralism<. katero sem predložil v spomladi leta 191S. predsedniku \Vilsociu. To. kar očitam tej dvojici, je nagnenjo k autonomizmu. kar te prirodna posledica razmer, v katerih BO živeli narodi bivše Avstrije. Nlkakega avstrija-kantotva tej dvojici nisero očital. Zrdi se mi, da so bojijo sence. Ako tem govoril o autonomizmu, ne sme se mi podtikati, du sem govoril o avstrijakant-stvu. Čudim se neizmerno, kako da morejo učitelji prava, kateri it poklic jo pravniško misliti, napraviti t Tke zaključke na osnovi jasnih besed tega odstavka mojega govora. Najhnjši očitek je pa oni. da sem >vedom>' cnovoril neresnico«, ko mi je bilo znano, da je Prijatelj kot bibliotekar >iznostavil sebe največjim nevarnostim« ob času vojske. Kar se tiče delovanja Ivana Prijatelja za revolucijo tekom vojne, moram priznati, da nisem bil v emigraciji o tem informiran. Nisem imel dokazov, da je on posredovalec za korespondenco. Izrazil sem samo pogostokrat svoje začudenje, da ie vez med emigracijo in domovino tako slabo fnnkeijonirala in temu sem pripisoval naše politične poraze. Načelo univerzitetskoga življenja je. da ono ne sme biti okaljeno od praha in blata politične arene. Posledica takih izjav je pa, da postanejo univerzitetski učitelji v rokah političnih strank, ki jih izkoriščajo v svoje namene. Videti je, da je Ijablja&aka izjava izliv animoznosti proti onim. ki so v emigraciji skupno s srl>Tribuna< ugotavlja, da se Itaija ni pridružila korar ku Francije v Berolinu, marveč da hoče nastopiti samostojno in za premostitev angleško - francoskega nasprotja predlagati kompromis., namreč sklicanje vrhovnega sveta dne 23. t. m., do-čim naj bi izvedenci pripravljali predr loge za Gornjo Slezijo. IZ DEŽELE ANARHIJE. —d Rim, 22. julija. Po revolucionarnih manifestacijah, ki so jih poskušali prirediti komunisti v Lunisdani. so se zbrali, kakor poročajo listi, tamošnji fašisti, da bi demonstrirali zoper nameravano eibanje komunistov v Sar-zam. Ko je prišlo kakih 700 fašistov po dolgem pohodu v bližino kolodvora v Sarzani, so zagledali pred seboj karabinjerie, ki so imeli povelie, zabraniti jim vhod v Sarzano. Pri tem ie došlo do spopadov. Fašisti so se razkropili v okoliške vasi. kjer so iih napadli komunisti. Po uradnih poročilih ie 26 oseb mrtvih in mnogo ranjenih. —d Rim, 22. julija. Delavska konfederacija je sporazumno s socijalisti6-nim klubom in z vodstvom socialistične stranke sklenila, udeležiti ee pogajanj ministrskega predešednika Bono-mija v svrho vzpostavitve miru s fašisti. Narodni svet fašistov ee je b 23 proti 3 glasovom izrekel za nadaljevanje pogajanj. Upati je, da se bo v petek dosegel sporazum. seja vrhovnega; sveta. —d Pariz, 22. julija. Kakor javlja >Journal«, se je italijanski ministrski predsednik Bonom! izrazil, da se niti on, niti minister zunanjih poslov mar-cbese della Torretta ne moreta pred 7. ali 8. avgustom udeleževati sej vrhovnega sveta, ker ta zadržana pri parlamentarnih seja v Rimu. ZA RAZOROŽITEV BOLGA-RIJE. — d London, 21. Julija. Diplo* matični sotrudnik »Daily Telegra-pha« poroča: Maršal Foch je poslel francoskemu zastopniku medzavez* niške kontrolne komisije v Sofiji nujne instrukcije in naročilo, naj se čimprej izvede razorožitev Bolga-rije. & BOLJŠEVIKI IN RAZOROŽITEV. —d Moskva, 22 .julija. Ljudski poverjenik Cičerin je poslal ArndiJL Franciji, Zedinjenlm državam. Kitajski in Japonski posebno noto, kjer razklada stališče Rusije napram razorožitvcni konferenci h kateri Rusija ni bila po-vabljena, dasi je na tem interesirana kot država, ki leži ob morju. Ruska vlada smatra razorožitev kot naravni rezultat politike, ki jo Je zasledovala ona sama. toda nič manj ne bo spoštovala sklepov, ki jih izreče konferenca besa n&eoc ndtjagfra, GRŠKA ZMAGA. —d Atene, 22. julija. Vojni poročevalci listov javljajo o grškem prodiranju, da je osvojeni plen ogromen. Obsega med drugim kakih 180 topov vseh kalibrov. V vojaških krogih menijo, da je vojna dejansko končana. V Beikosu ob Bosporu se je izkrcalo 400 grških mornarjev. Krali je včeraj odpotoval iz Smirne v Eski šeher. —d Beograd. 22. julija. Grški list »Politea« od 17. t. m. poroča: Včerajšnje vesti o padcu Utahiie se smatrajo v vladnih krogih za prezgodnje. Res ie, da daje akcija naše voiske vsak dan zadovoljujoče uspehe. Naša vojska napreduje na vseh točkah s takim zaletom, da ni sovražnik nikjer v stanu, nuditi večji odpor. Povodom neke brzojavke, ki jo je predsednik vlade prejel med včerajšnjo sejo skupščine iz Jedrena In v kateri se vprašuje ali ie resnična vest o padcu Utahije, ie izdal g. Gunaris nalog, naj se odjrovori. da so te vesti prezgodnje, da pa se grška ofenziva nadaljuje z uspehom. —d Beograd. 22 .julija. Uradni grški komunike poroča: Napadi na utrjene postojanke severno od Utahiie in dalje se nadaljujejo. Med drugim se javlja, da se je dosedanjemu trudu grške vojske posrečilo zapleniti znatno množino vojnega materijala, v napadu pri Aflon-Karahitaru dne 13 .juUia, ki je bil takoj odbit, pa ie sovražnik pustil na bojišču 120 mrtvih in 100 ranie-nih. pet topov, večje število ročnih bomb in ročnega orož>a. PREMESTITEV GRŠKEGA GLAVNEGA STANA. — d Pariz, 21. iuliia. »Temps« poroča, da so premestili grški glav* ni stan v Kutahsijo. Krali ie odšel z generalnim štabom v Ušak. V ZNAMENJU VESAK —d Budimpešta, 22. julija. Tukajšnje vojaško sodišče je kot delegirano sodišče danes zasebnega uradnika Josipa Szekelv - Sehwarsa iz Szegedina obsodilo na smrt na vošalih, ker je izdal Francozom kretanje in načrte narodne vojake, ki se je takrat ravno organizirala. 2e pozimi eo Schwaxza obsodili na smrt, pa je takrat najvišje honvedsko sodišče razveljavilo obsodbo. Obsojenec je prijavil pritožbo. KAREL ZOPET NA MADŽARSKEM? —d Pariz, 22. julija. londonski >Deily News< pricbčujejo vesti, po katerih naj bi bil bivši cesar Karel zapustil Švico, da se napoti na Madžarsko. Vest se zdi malo verjetna. Karol pač ne bo več riskiral, da bi ga znova po odgonu poslali iz Madžarske. IZ VSEH KONCEV SVETA. —d Dunaj. 22- julija. Kakor javlja >Korrespondenz Wilhelm<, je bilo ponoči na 11. t m. vlomljeno v župno cerkev v Amstettnu, kjer sta pokopani trupli nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene. Pokradeno je bilo mnogo cerkvenega posod j a. Storilca, neki strojni ključavničar in strojnik, sta bila že naslednjo noč aretirana ter so jima večji del plena odvzeli in vrnili cerkvi. Narodno gospodarstvo. — ng Nemški železni trg. Dasi* ravno je bilo v zadnjem času nekaj naročil, ki so tu in tam podjetja ne* koliko bolj zaposlila, se je položaj nemškega železnega trga, v kolikor prihajajo v poštev rensko * vestfaL ski in sosednji okraji, meseca junija nadalje poslabšal. Izglede za pri* hodnji čas se more označiti za malo razveseljive. Število podjetij, ki morajo svoj obrat močno omejiti narašča. V industriji, ki podeluje železo, se je že prešlo k popolnim obratnim omejitvam, ker ni mo» goče šebolj povečevati zaloge. Po* ložaj je otežkočen, ker izvoz skoro popolnoma ponehuje. Tudi močno znižanje cen ni moglo vzpodbuditi konzuma k večjim sklepom. Na Ni* zozemsko ni mogoče na primer pro* dati železa v palicah niti po 80 gol* dinarjev, med tem ko se je ta m a* terial prodajal lani gladko po 100 goldinarjev. Nemška zveza za suro* vo železo je imela meseca maja do* slej sploh najslabši promet od mirovnega časa sem. Maloštevilna na* ročila so povsod za znatne obratne omejitve, ker treba pred vsem od* dati močno narastle zaloge. Po* vprečna produkcija železne in ie* klene industrije znaša sedaj približno 50 odstotkov skupne proizvajal« ne možnosti, v nekaterih izdelkih, na primer pri žici in pločevini, za* ostaja celo za to izmero. Ob teh okolnostih je enotna ureditev cen še komaj mogoča. Maloštevilne, šc obstoječe zveze, ki se v ostalem bližajo popolni razdružitvi, ne morejo vplivati na oene. — ng Razdružitev nemškega sindikata za žico. Ta sindikat, ki je eden najstarejših v nemški železni industriji obstoječih sindikatov, se je 1, julija t. 1. razdružil, ker so se nekatera združbi pripadajoča pod-jetja protivila podaljšanju. Vzrok sa razdružitev je pred vsemi tržni položaj. V žici je znatna nadpro-dukcija, ki je dala povod, da so no-edina podjetja v svrho večje razpo« čevalne možnosti oddajala svoje iz« : delke pod dogovorjenimi cenami. 1 Slabi položaj stavbne stroke, ki pri« ! haja kot glavni odjemalec za žico 1 te žična* iaddkfi u poita* M Daily Expres« poroča iz Berlina, da kontrolira Hugon Stin* nes 1340 družb 8 skupno ulavnico 15 milj ar d. Med temi ie 290 tovarn 230 rudnikov in 160 bank, hotelov, listov, papirnic in podjetij za izdelovanje kemičnih produktov. — ng Belgijska vnanja trgov U na. Vrednost belgijskega izvoza je znašala v prvem četrtletju 1021 1.044,162,000 frankov nroti 1 mi! i ar-di 729,891.000 frankov v istem raz; dob ju leta 1920. Vrednost uvoza je znašala 2.744351.000 frankov proti 3.073.23S.000 frankov. V Ljubljani, 23 — Prihod kraljevega namesfnia ka Hribarja v Ljubljano. Naš po* slanik v Pragi minister Ivan Hribar ie priredil v ponedeljek poslovilni banket, ki so se ga udeležili diplo* mati ter zastopniki češkoslovaških civilnih in vojaških oblasti. Na* vzoči so bili med drugim vojni mi* nister general Husak, generalni in* špektor češkoslovaške vojske I. Ma* char, šef generalnega štaba general Mittelhauser, policijski ravnatelj Bienert in mnogo drugih dostojan* stvenikov. Minister Hribar odpotu« je v ponedeljek z ekspresnim vla* kom iz Prage ter prispe v Maribor v torek dne 26. t. m. ob 12.40, ob 17.47 pa v Ljubljeno, kjer mu naše meščanstvo priredi, kakor čujemo, slovesen sprejem. Kje je ostala Draškovičeva brzojavka? Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je pokojni minister Drašković odposlal pretekli teden iz Delnic deželnemu predsedniku dr. Baltiču brzojavko, v kateri ga je prosil, da mu preskrbi takoj dve sobi v Poljčah na Gorenjskem, ka* mor namerava takoj odpotovati. Te brzojavke pa deželni predsed* nik sploh ni dobil, torej tudi ni mogel dati odgovora. Kje je ta brzo* javka ostala, kdo jo je zadržal? Ako bi bila prispela, bi gotovo Drašković dobil povoljen odgovor in bi bil še sedaj živ in zdrav pri nas na Gorenjskem! To je sumljiv po* jav. Sploh pa se nam zdi, da pri | naši poštni upravi ni vse v redu, ka* kor bi moralo biti. Tako je na pri* j mer oddal naš beogradski izvesti* j telj važno brzojavko v Beogradu j na pošto dne 16. t. m., v Ljubljani j pa so jo nam dostavili dne 21. t. m. ! ob 19.50. Brzojavka je torej rabila j iz Beograda polnih pet dni, dočim j prihajajo navadna pisma po pošti j najkasneje v dveh dneh. — Ex lex. Na ljubljanskem | magistratu vladajo že pol drugi me^ sec razmere, ki so nedopustne. Se* daj ko so se izvršile nove volitve, je prejšnji župan pravzaprav edini funkcijonar, ki je po postavi pokli* can zastopati prejšnji mestni svet do potrditve novoizvoljenega župa* na. Novi župan je bil izvoljen dne 8. junija, ali do danes še ni potrjen, tako, da je prejšnji župan dr. Ivan Tavčar formalno še vedno odgovo« ren za vse, kar se tiče mestne uprave. Ta župan pa je zbolel in ne more opravljati svojega posla; pa če bi ga tudi mogel opravljati, bi ne bilo mnogo pomagano, ker so ne« mogoče magistratne seje, še bolj nemogoče pa so seje mestnega sveta. Brez teh sei se mestna uprava ne da voditi! Zatorej se iako čudimo, da pusti vlada v Beogradu, da visi mestna uprava ljubljanske občine v zraku že poldrugi mesec in da Bo. kakor vse kaže, še dlje časa visela v zraku. To je nevzdržljiv položaj in centralna vlada bo morala dobiti pogum, da nekaj ukrene. Če nima poguma pritrditi izvolitvi g. Peska, ki pa s svojimi štirimi strančicami, ki se medsebojno sovražijo, kakor voda in ogenj, ne bo dolgo časa ve* sel županskega stola, naj ima pogum da imenuje vladnega komisarja, ali pa ukrene kaj drugega, da bo ta* ko izginil ex lex našega magistrata. Sicer ne u videvamo, čemu bi se g. Pesku ne izpolnila gorka srčna že* lja, če pa že gospoda v Beogradu meni, da nikakor ne gre, da bi se po* trdil gospod novoizvoljeni župan, potem naj se že vendar enkrat od« loči h drugemu koraku. Mestna uprava potrebuje sedaj odločilnih sklepov. Treba je legalnim potom si zagotoviti denar, treba je osigu* rati ljubljanska posojila, katera je že prejšnji občinski svet sklenil, a to je sedaj vse v kot potisnjeno in Čisto lahko j s mogoče, da se zamu« de važne odločitve. Konec vseh kon* cev pa bo ta, da bodo dobri prijate« 1.1 i vse te zamude zapisali na račun prej sne j ga župana, ki se s cinca* njem v Beogradu ne morejo strinja« U x nnhffictfn ozinit julija 1921. — Ribolovna reforma. Priprav« lja se nov zakon, s katerim se hoče naše ribarstvo povzdigniti do čudo* vitega napredka. Obljubljajo se gou spodarski dohodki, katere naj naše vode prinašajo v obilnejši meri, ne* go prinašajo sedaj peska in kamna pri povodnjih. Nimamo nič proti temu, če se ribarstvo reformira. Od« ločno pa smo proti temu, če se pri tem vse kar je bilo dosedaj kremen hoče spremeniti čez noč v suho in čisto zlato. Ta sprememba bo le na* videzna, in drugega nič! Misli se: če bo enkrat novi zakon ali nova naredba na papirju, da bodo naše ribarske razmere nekako take. ka* kor so n. pr. na Bavarskem ali pa na Škotskem, kjer prismojeni angleški lordi plačujejo cela premoženja za ribarske sezone, sarrro da smejo ne* kaj mesecev loviti. Pri nas pa ne bo šla stvar tako hitro, ker je že samo ob sebi umevno, da po enem samem kopitu ne bo mogoče napraviti, ka* kor smo napravili enotno državo, enotno ribarstvo po vsi kraljevini. Na drago stran je treba pred vsem ustvariti predpriprave, to so pred* vsem gojišča, da dobe lastniki re* viriev toliko zaroda, kolikor ga po* trebujejo, da ožive plemena v svo* jih vodah. O tem ni pri nas ne du* ha ne sluha, a vendar hočejo gotovi krogi imeti bavarske razmere v na« ših pokrajinah. Istotako se baje vr» ši neka skrivnostna anketa, o kate* ri pa nikdo ne ve, kdo se kliče k tej anketi in kje se posvetuje. Samo to se ve, da velja pri tem načelo, da se sedanji lastniki revirjev ne kličejo k posvetovanju; njim, ki so pravza* prav najbolj podučeni o razmerah v poeameznih krajih, ki so na stvari predvsem tudi interesiram, se odre* ka pravica, da bi smeli dvioniti svoj glas pri anketi. Vse se vrši nekako tajinstveno, vse za nekakimi kulisa* mi po starem boljševiškem načelu, da tisti, ki naj se oropa, nima drugo pravice, kakor ponižno čakati, da pride trenutek, ko mu bodo kožo potegnili s telesa. Proti temu ugo* varjamo in zahtevamo z vso odloc* nostjo, kadar gre za reformo ri* barstva po naših vodah, da se zaslišijo predvsem tudi lastniki revir« jev, ne pa samo športniki, ki nimajo niti pojma o tem, kako naj se v go* spodarski promet spravijo ribe z naših gorjanskih voda, kjer tran* sport dosti več stane, nego je vred* na riba, če jo hočeš spraviti v denar! Zahtevamo torej iavne razprave, protestiramo proti temu, da bi se s kako puhlo naredbo reforma spra* vila kar čez noč v veljavo, ne da bi javnost poprej vedela, kako se glasi dotična naredba, ki pa je pri tak* snih reformah docela izključeno, ker tukaj mora sprememba le tedaj stopiti v življenje, če se je sklenila potom javnega zakona. O stvari bomo še govorili. —r. — »Napačnim očitarjem«. V članku »Nikola Pašič in Svetozar Pribičević« (II) sem omenil, da so zagrebški dijaki 1. 1895 sežgali madžarsko zastavo. Neki ljubi j. časopis me je nato poučil, da je zastavo za« žgal Stj. Radič, in mi očital, da sem nekako namenoma prezrl Radića. Na to odgovarjam: Ona epizoda mi je služila samo za uvod v sliko no* vega razpoloženja, ki je nastajalo v Zagrebu okoli 1895, in zato so bile podrobnosti (kakor imena) nepc* trebne. Da Radića nisem hotel pre* zreti, se vidi iz tega, da sem ^a brž nato pri revijah »Nova doba« in »Glas« imenoval. Kako se je ona stvar 1895. leta zgodila, vem prav dobro in je pouk »napačnega očit« tarjac za mene bil nepotreben. Dr. Fr. I. — Zaprisega mariborskega župana. Okrajni glavar dr. Lanjšič je dobil včeraj dopoldne od deželne vlade telefonsko poročilo, da ie be* ogradska vlada 12. t. m potrdila g. Grčarja za mariborskega župana in da naj se župan takoj zapriseže. S^razumna 2 županom bo zaprise* 163. štev. .SLOVENKSI NAROD" dne 24. julija 1921. stran 5. ga v ponedeljek 25. t. m. ob 18. url v mestni posvetovalnici. — Kraljevi namestnik Ivan Hribar obišče Maribor. Iz Maribora 23. t. m. nam javljajo: Kraljevi na* mestnik g. Ivan Hribar obišče ofici* jemo Maribor in sicer takoj po prevzemu svojih poslov t. j. okoli 5. avgusta. — Zadoščenje. G. vladni svet* nik Anton Mencinger je pre* vzel zopet vodstvo okrajnega gla* varstva v Radovljici, od koder ie moral lani oditi vsled klerikalnih intrig. S tem je dobil zadoščenje za krivico, ki se mu je storila za časa klerikalne vlade. — Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji, ki se le vršila v petek, dne 8. Julija 1921., smo prejeli sledeče obvestilo. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene kurencije in pove, kako so bile rešene, kar so vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 27. maja 1921 se odobri brez ugovora. Krajše poročilo o personalijah izza zadnje dobe se vzame na znanje. Več prošenj za dovolitev ali pa za podaljšanje bolniških dopustov je višjemu šolskemu svetu predložiti s priporočilom ugoditve. Poročila okr. šolskeUradnega Listac takoj, ko izide zlasti še zato, ker so stopili povišani prispevki (premije) in dajatve (rente) v veljavo že s 1. julijem t. 1. Ker določa že stari zakon, da je treba plačevati premije vsakega prvega dne v mesecu vnaprej, ne glede na to, aH je bil zavarovalni odlok pokojninskega zavoda Že izdan in pravo-močen ali ne, ker torej zakon računa s tem, da mora biti vsak interesovaneo o zakonu toliko poučen, da ve, za koga in koliko premij mora plačevati, bo tisti, ki ne bi začel plačevati takoj povišanih premij in čakal Sele na odlok pokojninskega zavoda, ki ga radi velikega števila zavarovancev morda še dolgo časa ne bo dobil, na Škodi, ker bo moral plačati naenkrat visoke zneske za nazai, poleg tega pa se pet procentov zamudnih obresti. Najvišji vra-čnljivi zaslužek ie za sedaj povišan od 2000 kron na 18.000 kron na leto (1500 kron na mesec), ustrezajoča premija pa od BO kron na 180 kron na mesec, od katere odpade 90 kron na službodajalca, 90 kron pa na nameščenca. Najvišja pokoinina (renta) bi bila za sedaj 13.500 kron na leto (1125 kron na mesec). Novela pripušča tudi prostovoljno pokojninsko zavarovanje vseh vrst zakonitemu zavarovanju nezaveznih nameščencev razen ročnih delavcev po njihovih službodajalcih, za vso kraljevino SHS pri >Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani.« — Vsa nadomestna zavarovanja nameščencev, zavezanih zakonitemu pokojninskemu zavarovanju pri nadomestnih pokojninskih zavodih ali potem nadomestnih arntbaruh pogodi^ preidejo do izmere v zakonu določenih najmanjših dajatev na omenjeni >Pokojninski zavode. — Kranjska mestna hiša. Iz Kranja nam poročajo: Na zadnji občinski seji sta bila izvoljena ministrski predsednik Nikola Pašić in predsednik kon-stituante dr. Ivan Ribar v priznanje zaslug za sprejetje ustave za častna meščana. Pri isti občinski seji se je odobril nakup Osrrinčeve hiše za mestno občino za kupno ceno 700.000 K. Ta hiša se je kupila v to svrho. da si preskrbi mesto primeren dom, ker sedanji »kranjski rotovž« ne odgovar a v nobenem oziru zahtevam časa. Novo kuu-licna hiša je gotovo ena najbolj ohranjenih starih palač, ki so jih v 17. stoletju postavili laški zidar:':i mojstri na šini patricijskim družinam. Zidana je v pozni laški rcnesanci in jc upati, da se bo vsaj prvo nadstropje £c s primemo malimi adapcijskimi stroški dalo v kratkem Času v prvotni obliki restavri-rati. Prvo nadstropje je namreč v prvotni obliki popolnoma ohranjeno: posebno lepa ie velika renesančna dvorana, ki je namenjena za mestno posvetovalnico. Ima dva krasna portala iz 1. 1637., katerih slike se nahajajo tudi v znani Grefejevi zbirki.Zelo lep jc leseni strop v tej dvorani. Kadar bodo restavracijska dela izvršena, bo kranjska mestna dvorana brez dvoma ena najlepših mestnih posvetovalnic v Jugoslaviji. V novi mestni palači se namerava ustanoviti tudi lokalni muzej. — Železni zvonovi. Po vojni so Kutovi špekulanti zapeljali naše lahkoverno ljudstvo, da so tu in tam naročili železne zvonove. Ker pa je naš kmet vnet pač za lepo ubrano zvonenje, železni pa prav nič ne done, se zdaj vas za vasjo jezi na tiste, ki so jih spravili ob tisočake. In zato bodo zdaj ti železni »lonci« iz marsikaterega zvonika potovali nazaj v tovarno, bronaste zvonove pa bodo morali znova nakupiti za drag denar. — Izpridena mladina in ne — beda! Na državnem kolodvoru in v kemični tovarni so oni dan kradli — šolski otroci. Na kolodvoru iz vagona češplje, v tovarni drugo blago. Policija je dognala, da so bili tatovi ljudsko-solski otroci iz Most. Spodnje Šiške in iz Ljubljane. Blago so razprodali, za skupi&ek pa kupovali slaščice, poka-lioe in cigarete. Tako je nadzorstvo roditeljev in vzgoja otrok doma. Ker so otroci šo nedoletni (pod 14 letom), jih ne bo kaznovalo sodišče, nego šola! Ali, kaj izda posvarilo učitelja, ce to, kar šola >sezida<. starši doma >podro!« In te tatvine ne izvirajo iz kakega poman jkania ali takozvane bede! Izprijenost je ki izvira iz slabe družbe, ker puste roditelji svoje otroke brez nadzorstva! KM bo iz tega zaroda, ko enkrat dorase?! — Preveč suše. Poljski pridelki pod Kranjem in na Sorskem polju, kjer je zemlja plitva, ob tej suši hirajo in ve-nejo. Tudi krompir se ne debeli. — Občinske volitve v Rajhenburgu. Pišejo nam: Politična oblast je zavrnila priziv naprednjakov proti občinskim volitvam, dasi so dokazali, da so bili nekateri trapisti vpisani v volilnih imenikih v Rajkenburgu in na Vidmu in so za časa volitev za konstituaato volili v prvem, sedaj pa v drugem kraju, ker se jih v Rajhenburgu ni pripustilo vsled odločnega nastopa naprednega zaupnika. Nadalje so stvarno dokazali, da pri trapistih ni možno določiti njih identitete, ker žive ločeno od sveta, molče vse svoje življenje in sploh ne pridejo v dotiko s svetom, da bi jih spoznal, izvzemši četvorico, ki zastopa samostan pred javnostjo s svojimi samostanskimi imeni. Samostan je torej bil, ki je odločil s svojimi 70 glasovi, da je bila izvoljena klerikalna večina v občinski odbor. Med temi izvoljenci se nahajajo ljudje, katerim še sedaj srce poskakuje ob imenu Avstrija ali Su-steršič, kateri so še pred letom prorokovali smrt Jugoslavije in ki ostenta-tivno ne razobesajo zastav takrat, ko praznujemo narodne praznike. Dne 19. t. m. se je vršila volitev župana in svetovalcev. Za župana ie bil izvoljen France Cvirn z 11 glasovi. Napredna manjšina se je dogovorila, da odda pri volitvi župana prazne listke. Vendar sta dva z naprednimi glasovi izvoljena gospoda čutila potrebo, prijeti za svinčnik ter kršiti disciplino v prilog dvema, še izza vojne znanima klerikalcema. To pač ne kaže v lepi luči ta dva moža. Stvar si bo treba zapomniti! Za prvega svetovalca je bil izvoljen s pomočjo naprednih glasov Franco Avse-nak sicer klerikalec, ali poštenjak. Ostala dva klerikalna svetovalca sta dobila 11, odnosno 9 glasov. Po vsem trgu, tudi med poštenimi nasprotniki, gre en sam glas, da novi župan nikakor ne spada na to odgovorno mesto. — Obsojen mesar. Mariborski mesar Uršič Franc je gnal živino iz Lim-buša proti Mariboru. Med potjo ga sreča orožnik, ki je od vajenca — ker je ta šel z živino naprej — zahteval potne liste. Vajenec mu jih je brez ugovora pokazal. Ko pa je nato prišel Uršič do orožnika, ga je ozmerjal, češ, mar bi Sli raje v Gaščo lovit lopove, nikar pa nadlegovat poštenih ljudi na cesti. Uršič, obdolžen radi § 104. srb. z., se je izgovarjal, da je bil vinjen in da je mislil, da ima pred seboj srbskega vojaka — kar je v zadniem času postalo moderen izgovor v sličnih slučajih. Senat mu seveda ni verjel in ga je obsodil na 1500 K globe. — Na Gorenjskem so zadnjih 14 dni letovišča oživela. Na Bledu in v Bohinju, kjer je središče letoviškega življenja, je postalo živahno. Pa tudi v drugih krajih je že veliko število tujcev. Življenje je prijetno. Dočim je v mesta aUoft izočiaa brea dežja* jo a* flora* 1 skem večkrat osvežil zrak blagodjen dež. Tudi letos je na Gorenjskem mnogo gostov iz Srbije in Hrvatske, z Reke in Trsta, Poleg gostov iz vseh krajev Jugoslavije je tudi nekaj ino-zemcev. — Gradbena direkcija v Ljubljani sprejme za meseca avgust in septeem-ber t. 1. 4 slušatelje zadnjih dveh letnikov gradbene stroke tehniških visokih šol kot ferialne tehnike. Plača mesečno 500 dinarjev. Reflcktanti naj se zglase takoj pri gradbeni direkciji. — Posredovalnica z.i delo m* skim beguncem. V Ljubljani se je otvorila okrajna a^entnr- državne komisije kraljevine SHS za posre* dovanje dela ruskim beguncem Agentura namešča ruske delavce v stalne in začasne službe. Agentura razpolaga s specialisti vseh vrst znanja, umetnosti kakor tudi z na* vadnimi delavci. Agentura prosi v slučaju potrebe ene ali druge vrste delavcev, obračati se pismeno na poštni naslov: Ljubljana, poste re* stante. Agentura državne komisije kraljevina SHS ali pa na začasni naslov pisarne agenture: Hotel »Soča« (\Vilson) št. 14 od 9. do pol 11. ure dopoldne in razen tega vsako sredo in petek od 1. do 3. ure po* poldne. — Somišljenikom nriporo* čamo, da se ozirajo pri oddaji dela na bedne ruske begunce, ki so skromni v svojih zahtevah, a izreds no pridni delavci. S tem store do* bro delo in pokažejo obenem svoje sočutje s trpečimi ruskimi brati. — V Po"ljčah, prijaznem selu pod ljubkim Sv. Petrom, je tujska sezija jako živahna. Med gosti se nahaja dvorni maršal polkovnik g. Damjanović z rodbino. — Ukradeno kolo. Odvetniškemu koncipistu Vladivoju Kapusu je bilo iz veže neko gostilne v Kamniku ukradeno kolo znamko >Pariz<. — Velika tatvina konj. Trem posestnikom občine Anžllovec pri Sisku so najbrže kaki cigani odpeljali s pnše tri kobile z žrebeti in dva konja. Posestniki trpe nad 100.000 K škode. — Tatvine na deželi. Tatvine na deželi se zopet silno množe. Na Jesenicah je vlomil drzen tat v gostilniške prostore Martina Tavčarja in odnesel za 7000 K raznega inventarja. — Posestniku Franu Petelincu v Selah pri Brežicah pa so tatovi ukradli razne obleke za 5150 kron. — Usoda mladega dirkača. Mladi F. V., deček 15 let, je vnet športni dirkač. V četrtek 21. t. m. si je dovolil športno dirko po cesti v Tivolskem parku, ki vodi mimo otroškega igrišča, Prijel ga je stražnik in od vedel na stražnico, češ, da je tam prepovedano kolesariti. Na otroškem igrišču zbrani nogometniki pa so ga slovesno spremili do glavne stražnice. V slovo, ko je stopal v zapor, o mu klicali: >Dve uri boš sedel, pa bo dobro!« — Izžrebanje porotnikov. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem bo 30. t. m. glavno i z žrebanje porotnikov za jesensko porotno zasedanje. — Roparski napad na pasjem brodu. Kakor znano, je bil 16. t. m, na Pasjem brodu izvršen na kmeta Ivana Koz-jeka iz Loga pri Brezovici drzen in rafiniran roparski napad. Ta napad je zanimiv, ker pa ie idejno najbrže aranžiral bivši polieiiski detektiv. Kmet Koz jek je prišel omenjenega dne k tra-fikantinji Franji Štefan v Kopališki ulici št. 3 in zahtevni velikansko množino tobaka, kar za 1000 kron. V trafiki se mu je pridružil z laskavimi besedami Franc Štefan, naprosil ga je, da naj mu posodi kolo za trenutek, da gre drugam po tobak, ker ga v trafiki toliko nimajo. Rekel je kmetu: sVara ga prinesem, kolikor ga hočete.« Štefan se je kmalu vrnil s kolesom. Kmet je s kupljeno veliko zalogo tobaka korakal mirorga srca in vesti proti Pasjemu brodn. Na potu skozi Mestni log pa so mu je pridružil neznan črn Človek — Štefan Zagorjan in mu osorno jjavpil: i?toj verižnik! Denar sem! 3000 kron ali pa te aretiram!« Kmet ga je debelo pogledal. Zagorjan je pa nadaljeval: >Jaz som policijski agent. V imenu postave!...« Kmet se je udal aretaciji in je šel ž njim proti mestu. Potoma ga ie začel Zagorjan pogajanja za odkup. Sprva je zahteval 3000 K, pozneje 1000 kron in slednjič se jo zadovoljil s 400 K. Zngorjan je na to pobegnil, kmet pa jo mirno in veselo nadaljeval svojo pot proti Viču. Kar ga zopet ustavita dva tolovaja in razbojnika, rekoč: >Tobak in denar!« Kmet se je nekaj Časa branil in boril, toda razbojnika sta mu iztrgala tobak v vrednosti 2300 kron ter pobegnila. Policija je sedaj aretirala bivšega detektiva Frana Štefana, Ljubljančana, in Štefana Zagorjana. Tretji ie odnesel pete. — Čuden slnca?. Skoro v enem dnevu in v enem okraju je zahtevala mla-tilnlca kar dve žrtvi. V Šent Lambertu pri Litiji je mlatilniea zdrobila kletnemu delavčevemu sinu Francetu Gro-belSku desno nogo. Ravnotako je mlatilniea zdrobila desno nogo 561etnemu hlapcu Simonu Pirnatu pri posestniku Bogataju v Kandršah. — Žila 1i je počila. Posestnikovi ženi Mariji Podbevšek iz Skamene je včeraj pri Novem Svetu na Gosposvet-ski ceeti počila Sila na desni nogi in 00 jo morali prepeljati v bolnico. — Poročil se ie gosp. Josip Kavčič, trgovec v Ljubljani, z gdč. Vido Govekarievo, hčer* ko mag. svetnika g. Frana Govekar* j a. Bilo srečno! — Nesreča pri kopanju. Vele* Cflnjfno rodbioo veleposestnika An* tona Globočnika v Železnikih ic zadela huda nesreča. Prvcrojeni sin Ante je 21. t. m. popoldne med ko* panjem v Sori pod jezom elektrarne na Česnici utonil. Dovršil je šestj razred ljubljanske realke, priljubi ljen pri svojih profesor j ili in zvest tovariš svoiih sošolcev. Z rodite! il sočustvujejo vsi, ki so poznali žrvahi nega mladeniča. — Govor o sv. pismu se vrši v nedeljo ob 8. zvečer v evangeljski cerkvi na Gosposvetski cesti. — Modna trgovina A. 2ibert se je preselila v bivši lokal Seur.i^ v Prešernovi ulici. — Koncert. Na terasi hotela in kavarne »Bellevue« se vrši od sobo* te 23. t. m. naprej vsak večer i:i cb vsakem vremenu koncert prvov^ stnega kvarteta s solo na harfo in petjem znane umetnice gdč. Lari* se Vasiljcvne. Začetek ob pol konec ob 23. Ob nedeljah in prazni* kih od 16. naprej. — Vojaški koncert se vrški da* nes v soboto zvečer na vrtu hoteli »Struke! j«. Vstop prost. — BeatjokoMci semenj ine 7. avgusta v pi-id knjižnici, gledali komu odru in pevskecm zboru šentjakobskega naprednega društva* Izn-Jno pri-V lačna 6ila bo ori jem sk i muzej, k: bo pa dostopen samo odraslim nad 18 let. Istuliiko bo odkun-ovanjo d*?klot in t k« ma v vrečah nekaj novega za Ljubljano. ». e% w «ar ta OBRAMBA PROTf TFRORIZJIU KOMUNISTOV. Sklicanje zakonodajne s&upSčine. — Izročitev komunističnih poslancev. — Beograd, 23. julija. (Izvir:;-Predsednik zakonodajne skupščine t . Ribar jo danes dospel v Beograd. v sporazumu ž njim namerava vlada sklicati čimpreje izredno selo za'ionodr.ln^ skupščine, na kateri se bodo obravnavale preventivne odredbe proti naraščajočemu koni;:n!: tičnemu terorju ia proti komunistični propagandi. — Beograd, 23. julija. Tekom da-/tašnjejra dopoldneva bo seja ministrskega sveta, ki bo obširno razpravljal o vseh sredstvih glede obrambe in zajezitve komunističnega terorizma. Minister pravde bo z ozirom na najnovejše dogodke predlagal, da so izroče komunistični poslanci sodišču. V parlamentarnih krogih so prepričani, da se vsem poslancem komunistič. stranke odvzame imuniteta in da se izroče sodišču, kajti brez sumnje je, da so komunistični poslanci izrabljali imuniteto za pod-žiganje pobune, upora in organiziranje terorističnih organizacij. VELIKO OGORČENJE PROTI ATENTATU. — Beograd, 23. julija. (Izvirno) V političnih krogih smatraio, da sta oba atentata, tako na regenta in na ministra DraSkovića v globoki kavzalni zvezi in da izhajata od ene in iste teroristične organizacije. V vladnih krogih so prepričani, da si je teroristična organizacija po stavila za nalogo, izvesti številne atentate na vplivne politične oseb; nosti in državnike, na visoke civib ne in vojaške osebe, da bi po prvot« nih metodah ruskih sovjetov zrušili ustavno državo. Iz vseh krajev Sr* bije in osvobojenih pokrajin priha? jajo številne sožalne brzojavke in pozivi, da država stopi v brambo proti komunistom. Narod se je na» veličal krvavega terorja. POSLANCI POZVANI V BEO* GRAD. — Beograd, 23. julija. (Izvirno) Tajništvo zakonodajne skupščine je odposlalo na vse poslance brzo? javne pozive, da nemudoma pridejo v Beograd. Predsednik skupščine dr. Ribar se je vrnil v Beograd. Vsi člani ministrskega sveta so sklicani na sejo, na kateri bo poročal mini* ster Svetozar Pribičevic o notra* njem položaju. USTAVITEV KOMUNISTIČNEGA LISTA. — Beograd, 23. julija. (Izvirno.) Vlada je ustavila nadaHno izdajanje komunističnega lista »Radnički sindikati«. List je bil strokoven po obliki, toda v člankih je vedno hujskal na upor in vporabo terorja. Ta list je bil naslednik »Radničkih Novin«. LIKVIDACIJA KOMUNISTIČNE STRANKE. — d Beoi^cd, 22. julija.. Pod naslovom »Sklicanie skupščine po» vodom atentata« poročajo beo? gradske »Novosti«, da se bo na p**= vi seji skupščine sprejel sklep o H* kvidaciji komunisačne stranke in zaporu komunističnih poslancev, ki so v svojih govorih izzivali pobu* njenjc in ogorčenje med narodom. VARUJTE HLADNO KRI? — d Beograd, 22. julija. Beo* gradske »Novosti« pišejo: eetmški odbor v Beogradu poizveduie po stanovanjih vodilnih komunistov v nameri, da jih linča. V nedeljo do* poldne bo velika narodna manife^ stacija. na kateri bodo govorili in obsodili zločin, izvršen nad mini? strom Draškovieem. Po teh ostrih besedah nadaljuje list: Priporoča mo meščanstvu, da Dovodom teh manifestacij in vseh stikov s ko« munist! ostane na višini meščanske časti. Treba se ie izogniti osebnim in pouličnim obraC::na>\,Tiičm. kei bi se drugače motil red in oviralo poslovan ie oblasti. Vsak meščan ie dolžan, da ostane razsoden in hlad* no!:rvL*n, ker zahteva to naša drža^ va, ki se nahaja v m varnosti. PREISKAVE 7A:\\m ATENTATA NA REGENTA. — Boogi.-vd. 22. julija. Danes je j ra-iskovalno sodišče prito vrnile tajne \ na katerib se je govorilo o pripravah sa i •' ristično akrijo. Danes je bil no=>!rm Bođlfču prvo stopnjo v odobrenje sklep o ar^ti- iii osmih novih oseb. Doeedaj 30 odobrena aretacija za okoli 30 o*?b. A3JERTKA IV JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKI SPORAZUM. — Beocrrad. i'", fulifa. (Tsvirno!) Iz Kima j.">vljaV» da ie 1 t i n t o- o imenovani poslanik ameriških Zodinjo« nih držav, ki cen, ko prihaja v deŠolo klasične kulture, dalje je glede {u&OSfovecisko-itaU-janskega sporazuma Izjavil, da j«* vk ^a Z^dinionih držav zelo ves^ln. ker so jo zaključil in podpisal sporazum v Ra-pallu med Juposlavijo in Italijo. CiH ameriških držav je bil. da f<* ustvari med obema vladama (med Italijansko in ju*roelovencko^ mtiskrenejfci sporazum. ITALIJANSKI PARLAMENT. — Rim, 22. jnlPa. V včerMSnii ceii se je nadaljeval razsrovor o vladal Izjav). Med drugimi govorniki je FulcI (lib.1) deda Reke omenjal, da se nekatera Bonomijeve izjave zlasajo z izjavam Nlttlla in se morejo Ž njimi okoristiti ?amo jii.croslo^lovenski posredovalci. Misli, da ne samo na Reki, ampak v vs?m redkem vpraSnnju Ehr! ttali'r.n-sko čuvstvo In zato vse to spada k h.Vi-Janski skupnosti! Riccio (lib. dem.) izjavlja, da so prespIoSne predsednikove besede s!ede izvedbe rapallske pogodbe. Treba bi bilo, da zunanji minister enkrat pove odkritosrčno, kaj je resnice na govorici o obstoju tajnega dogovora glede barosT-e^a pristanišča, Predsednik Bonom! govori' o dogodkih v Sanzani. Poroča, da je kolona fantov iz Carrare naskočila železniški prostor v Sarzani ter prišla do spopada s samo stražo. Ustreljenih jc bilo 7 Ia IstOSf In mnogo ranjenih. Fašhti so se nato umaknili. Zagotavlja, da hoče vlada storiti \so, dn se bo respektiralo veličanstvo z^k«>nj. Una, da bodo vse stranke podpirale vin do pri pomirjevalnem delu, katero vrši te dni in misli, da bo tako movoče premagati te ko in delikitno situacijo, ki sedaj moti dežcJo. Zastopniki strank se izrekajo po vrsti za delo pomirjevania. Chiesa (republ ) pravi, da se vrse v Carrari že nekaj dni krvavi dogodki.V Imenu čast! ItaM'e in nitivisiih čuvstev človečnosti zahteva skrajno euer-glčno In oči'no akcijo s strani vljdo in vzpodbuja vse dobro državljane, naj as pridružijo v boju proti izzivanjem, pa na! prihajajo od to aH one strani, da sc vzpostavi mir in red. Lupi (f.iO pravi da so kara-binjerji streljali na fašiste, ne da bi flh bili' ti izzivali, da so komunisti zahrbtno streljali na faSiste in da so nekateri komuni-tl streljali celo s strojnicami. Nastane krik In vik. Fašisti divjajo proti poslancu Mingrnn. načelniku »ljudskih arditov«. in kriče' -S teboj bomo Že obračunali. To so poč( tja tvojih arditov. Pričakovati jc bflo Prt I med fašisti in komunisti, kar pa ie zK r-nični predsednik energično preprečil. M c-d i g I i a n i (soc.) je izvajal, da re na favno stražo, ki se obnaša vedno tako, kakor v Sarzani, ampak na dobro voljo vseh.imenom \ one človečnosti, ki jo predstavlja Italija. Pe Vito (lib.) je še poudarjal, da de.V [no potrebuje, miru in resnosti Gospodarske uestl. Borze. —đ Ourih, 22. julija. Deviz©: Bero-4in 7.97, Holaodija 19L60, Novi Jork 608, London 21.82, Pariz 47.10, Milan 27.05, Bruselj 45.80, Kodaaj 92.50, Stookholm 125, Kristijanija 78.50, Madrid 7a&0, Bueooe Aires 175, Praga 7.785, iVaršava 0.32, Zagreb 3.80, Budimpešta p&fMfc Bukarešta 8.25, av»tr. krone 0.81. —d Dunaj, 22. julija. Devize: Amsterdam 26^00—26.900, Zagreb 516 do 080, Beograd 2065—2085, Berolin 1109 'dO 1116, Budimpešta 260—263, Bukarešta 1147.5Or-1157.50, London 3053 do [3065, Milan 3790—3810, Novi Jork 846 Ido 850, Pariz 6656—6595, Praga 1095 do UOi, Soiija 740—750, Varšava 42.50 fdp 44.26, Ourih 13.925—13.975. Valute: ameriški dolarji 839—843, bolgarski lepi 716—725, nemške marke 1109—1115, ^angleški funti 3020—3040, francoski [franki 6555-^6595, holandski goldinarji 26725—26.825, italijanske liro 3750 do •8770, togoslovenski dinarji tisočaki 12052—2072, poljke marke 40.50—42.50, ?xom leji 1137.50—1147.50, švicarski j franki 18.900—13.950, češkoslovaške 1 krone 1102—1108, madžarske krone 361—264, —Z Angleška banka zniža diskont London, 21. julija. Angleška banka je znižala diskont od 6 na 5%%. —g Ljubljanski trg. Glede mesa je trg ;zadostno preskrblien. Cena govejega mesa m Ljubljani je še vedno v primeri z Za-t'grabom in Mariborom ea 4 K pd kg preti-raca, ker si ljubljanski mesarji ne znajo ; organizira ti nakup živine vzlic ugodnih pri-Ifik na Živinskem trgu izven ljubljanskega inakupo valne ca okrožja. Cene so sledeče: Jvolovsko meso 30 do 36 K kg, telečje meso |22 do 24 K kg. Na stojnicah Smoljan in iPređović felečje meso 18 do 20 K kg. Sadni ;fcrg Je sedaj zopet založen po zmernejših 'cenah samo z domačim blagom. Italijanskega blaga ni na trgu. Trg se bo lahko pre-\ Skrbel z domačim blagom. Hruške 12 do 14 K kg, Jabolka dobre kvalitete 12 K kg, Jabolka na kmečkem trgu 8 K kg, marelice 22 K kg, riirglo 22 K kg, kumare 6 do 10 K kg, karfijole 10 do 12 K kg, buče 3 do 4 K kg, grah 5 do 8 K kg, čebula 5 do 6 K kg, fižol v stročju 3 do 4 K ke, krompir 2 do 3 K kg, novo zelie 5 K glava. Jajc je na trgu dovoli po 2.40 K komad. Cene žitu so sko-Čfle. Oves na debelo 7.50 K kg. Moka št. 0 118 K kg, najboljše kakovosti 18.50 K kg. —g Poročilo o sejmu v Mariboru. Na sejem v Mariboru 22. t. m Je bilo prignanih 167 prašičev. Cene mladim jpra&ičem so od 200 do 900 K glede starosti. Starim 20 do 24 K kg žive teže. —g Izvoz prašičev v Nemčijo. Iz Maribora nam javljajo: Dočim je izvoz živine v Nemčijo znatno ponehal, se v zadnjem času opaža veliko naraščanje izvoza prašičev. Znana zagrebška tvrd-ka Hafner izvaža vsak dan po več vagonov. Na koroškem kolodvoru nameravajo sezidati klavnico za prašiče. Izvoz prašičev bodo sedaj dirigirali preko Koroške, ker je ta proga za Nemčijo ugodnejša. —g Razpis dobave bele pšenične moke. Dne 2S. julija t 1. dopoldne se v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani zaključuje pismena direktna pogodba z najpovoljnejšim ponudnikom za dobavo 10.000 kg line pšenične moke št. 0. Interesenti naj pošljejo pismene, s kolkom za 2 dinarja kolkovane ponudbe, ali pa. naj stavijo ustmene ponudbe za frajnko vagon Ljubljansko intendansko skladišče, ki ima železniški tir, ali franko vagon kake druge železniške postaje z vojaškim tovornim listom. Kavcija 10%. Natančnejši pogoji so interesentom na vpogled pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. g— Bankrot velikega trgovskega podjetja. Upravni svet >Czechoslowak Commercial Corporation of America* v Pragi je pri trgovskem sodišču zaprosil za poravnavo z upniki. Na obširnem trgovskem programu zasnovana družba je prišla vsled svetovnega padanja con blagu in vsled valutnih diferenc v velike denarne težkoče. Velike izgube so povzročile tudi diference v valutni ]»ariteti med Novim Jorkom in Prago. Imenovano trgovsko d rž bo je ustanovil kapitan Voska leta 1919., kot akcijsko družbo z akcijskim kapitalom 10 milij. Čsl. K, pozneje povišanega na 20 milijonov. Aktiva družbe izkazuje Kč 27,416.399, pasiva Kč 73.014.592, tako da znaša izguba Kč 45.59S.192. Samo na davkih dolguje družba nad pet milijonov. Družba ponuja upnikom o% kvoto. — Bank ero t je povzročila tudi stagnacija na svetovnem trgu. —g Kmetijski pouk po deželi. Po-verjeništvo za kmetijstvo priredi na podlagi došlih prošenj sledeča predavanja tekom prihodnjega časa in sicer: 1.) V n e d e i j o dne 31. julija: pri Sv. Petru pod Mariborom (strokovni učitelj inž. Petkovšek o poljedelstvu) t 2.1 v n e d e 1 j o 7. avgusta: v Godešičah pri Škofj i Loki (kmet. svetnik Rohrman o poljedelstvu) ; 3.) vnedeljo 14. avgusta: vSlatini (viš. živinom dzornik inž. Zidanšek o živinoreji), v Tehar-j i h (strok. učit. inž. Kropivšek o živinoreji in pridelovanju krme); v po- nedeljek na praznik 15. avgusta: v Rogatcu (viš. živin, nadzornik inž. Zidanšek o živinoreji). —g Izvoz živil. Ministrstvo za finance je doznalo, da se razširjajo glasovi o nameravani prepovedi izvoza živil. Ministrstvo za finance izjavlja, da so vsi taki glasovi popolnoma izmišljeni in neosnovani, ker se. ne misli niti na prepoved izvoza, niti na povišanje izvoznih postavk. Razširjanje takih glasov se vrši z očividno tendenco Spekulativnosti, ki jo je treba energično pobijati — g Angleški rudarji za zniža* nje plač. London, 21. julija. Rudar* ji so včeraj izjavili, da se strinjajo s tem, da se s 4. avgustom znižajo delavske plače za 2 šilinga dnevno. — Sokodska župa v Ljubljani poživlja bratska društva, da se udeleže v kar največjem in častnem številu javnega nastopa sokolskoga društva na Brezovici ob priliki župnega okrožnega zleta dne 24. julija t 1. Dolžnost nas vseh je, da pomoremo mlajšemu bratu pri njegovom velikem in častnem boju za lastno sokolsko zgradbo, kjer si bo, kadar se mu uresničijo težnje in želje, ojekleuil mišice, utrdil voljo, nun pa vzgojil mnogo robrih bratov in sester. Odhod iz Ljubljane ob 13.18, 14.25 in 17.50 uri, povratek iz Brezovice ob 16.46, 20.40 in 21.40 uri. Vožnja polovična. — Zdravo! — Sokolska župa v Ljublani opozarja bratska društva na zlet bratske sokolske župo v Kranju dne 24. julija t. 1. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane drž. k. ob S. uri in se vrača iz Kranja v Ljubljano ob 22.50. članstvo katero so namerava udeležiti zleta, naj se poslužuje edino le tega vlaka, za katerega velja polovična vožnja. Bratska društva naj si preskrbe izkaznice pri Savezu ter jih puste žigosati pri postajnem uradu v Ljubljani. Zletna pisarna, kjer se potrdi udeležbo zleta, posluje na dan prireditve na telovadi-šču v Kranju. — Zdravo! — Župni zlet Župe Ljubljana I., ki se vrši v nedeljo dne 31. t. m. na jaha-lišeu bivšo Njušakove vojašnice v Trnovem, bo največja letošnja sokolska prireditev v Ljubljani. Ž njim po'oži Župa obračun enoletnega delovanja. Obenem bodi župni zlet sijajna manifestacija sokolsko misli Zato pozivamo bratska društva, da se z vso vn^-mo lotijo kočnih priprav za zlet, da bo uspeli župnega zleta vreden velikih denarnih in drugih žrtev, ki jih zahtevajo ogromne predprinrave za zletni prostor, tako tekmovališča in telovadila kot ve&eličnega prostoru, ki so v polnem teku. — V nedeljo dne 24. julija t. 1. se vrši v Kranju župni zlet gorenjske sokolske župe. Ker se ob tej priliki proslavi 2aletniea sokolskega društva v Kranju in župna lOletnica, poživljamo bratska sokolska društva v Ljubljani, in okolici, da se zleta imenovane župe v kar največjem številu udeleže. — Sokolsko društvo v Šiški vabi vse Člane na sestanek dne 26. t. m. ob 8. uri v društveni telovadnici. Poroča se o uspehu društvene veselice z dne 17. t. m. t. 1. — Kranj. Izletniki se posebej opozarjajo na sokolsko razstavo, ki je nameščena v drugem nadstropju državne gimnazije. Poleg društev Kranj, Jesenice, Radovljica, škofja Loka in Žiri, ki imajo svoje oddelke, vzbuja pozornos razpredelba eokolskih tiskovin, koledarjev, vestnikov, sokolskih krojev iz let 1862 do 1865. Zanimivi so tudi razstavljeni akti, ki zadevajo borbo boro-veljskega Sokola zoper prepoved nošenja kroja. — »Ribniško okrožje« priredi v nedeljo, dne 24. t. m. okrožni zlet v Dobrepoljah. Pozivamo vsa bratska župna društva, da se udeleže v mnofco-brojnem številu tega zleta, ki ima namen pokazati vspehe ribniškega okrožja ter okrepiti sokolsko misel v ribniški dolini, posebno pa še dati moralno oporo novoustanovljenemu odseku. Odhod iz Ljubljane dne 24. zjutraj ob pol 7. z južnega kolodvora, povratek z večernim vlakom. Posrbite pravočasno za zletne izkaznice pri Savezu. — Sokolska župa Ljubljana I. in — Nogometna tekma v Mariboru. Maribor, 22. julija. Na današnji tekmi Maribor j Korotan je bil uspeh 1 : 6. Tekma je bila mestoma zelo živahna. — OCimpija, Karlovac : Ilirija rez. V nedeljo 24. t. nt ob IS. uri se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med Olimpiio iz Karlovca in rezervo Ilirije. Olimpija je eno boljših hrvatskih pro-vincitalnih klubov, trdi rezerva Ilirije nastopa v poslednjem času v dobri so-tavi, tako da je pričakovali zanimive, lepo igre. — Ilirija : Sparta. Pn d tekmo Olimpija : Ilirija rez. igra I. moštvo Ilirije prijateljsko tekm i b Spario, sedaj za Ilirijo najboljšim klubom v Ljubljani. Prieetek tekme ob pol 17. uri. — Vsi udeleženci kolesarske dirke Ljubljana - Novomesto, ki se vrši v nede- ljo, 24. t. m., imajo v soboto ob 1. popoldne sestanvU v restavraciji Novi svet. — Staniteva koča. Turistom in prijateljem planinske lepoto so naznanja, da je Staničeva (poprej Dežmano-va) koča na Triglavskem pogorju odprta in z vsemi potrebami dobro oskrbovana ter posebno za neizvežbane in tiste turiste, kateri hočejo brez poseb-nega truda polagoma prihajati na Triglav, zelo prikladna. Govorico, da ta koča ni odprta, eo neresnične. — Turisti se opozarjajo, da naj na potovanju ne zauživajo enežaiioo ali premrzlo vodo, ker posebno snežnica-rada povzroči črevesni katar, ki je tu ristom na potovanju zato nevaren, ker ni mogoče dohiti zdravniške pomoči in so tudi vremenske razmere dostikrat neugodne. Đrafto&ne wssf*. — Kongres društva jugoslovanskih do- brovoljcev se vrši tudi letos S. septembra. Radi izredno važnega sporeda naj si vsi omogočijo udeležbo. Z vzporedom in voznimi olajšavami bomo vse člane pravočasno seznanili. Vprašanja na odbor in samostojni predlogi se morajo prijaviti pismeno tajništvu do 1. septembra. — Odbjr. — Kam v nedeljo, 24. julija? se povprašujejo Ljubljančani, kam oremo v nede'jo? Vsem tem odgovarjamo — na Vrlir.iko. Odhod z ljubljanskega kolodvora ob 1.18 popoldne, z Vrhnike zvečer ob 11. s posebnim vlakom, za katerega &e Izdali« jo posebni vozni listki na Vrhniki. Velika ljudska in vrtna veselica prostov. gasilnega društva na Vrhniki bo nudila vsem poset-nikom vsakovrstno zabavo; opozarjamo tip plakate v Ljubljani in okolici. Vstopnina za osebo K 10, za gasilce v kroju K 4. Poizvedbe. — Izgubljena je bila v četrtek v vrhniškem vlaku srebrna, Irvadratasta ura. Ker je do ti ona ooba, ki je uro pobrala, znana, jo pozivamo v njenem interesu, da jo pošlje na upravništvo >Slov. Narodac, ako se hoče izogniti ne-prilikam. Pred nakupom se svari. darila. Uprav! naSega lista je poslal: Za Jugoslovensko Matico: Tvrdki Hrovat 5t Komp. K 400 mesto venca na prerani grob hčerke g. ravnatelja Bogadv-ja. Srčna hvala! Glavni urednik: Rasto Pustoslemšefc. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj. Z proda). skladiščem In hlevom, , Kolodvorska u l 7., na 5072 Modistinia dobra, samostojna, {samo spretna moč aa lice. Dobra hrana m stanovanje v pn**, Plača po dogovoru. Bečkl modni salon šešira. Olga Anschlacher, Varaždin. 5074 Zasebni upokojenec ie Čvrst, samostalen v blagajništvu ter V vseh, zlasti industrijelnih pisarniških delih samostojen, išče opravila. Ponudbe pod .Vesten/5070* na upr. SL Nar. 5070 Poslano! Kar se je o meni razglasilo na gasilski veselici v Borovnici, se bo, ako se še kaj sliši, sodnijskim potom obračunalo. Anton Lobon, trgovao 5075 Borovnica St 5. Isceta se to malimi mWm sobi za stalno ali provizorno za redoljubno rodbino brez otrok proti dobri najemnini. Tudi periferija mesta ni izključena. Ponudbe na uprav, pod »carinik/5100* 5100 tajam stanovanja. Elegantno stanovanje na Dunaju v XIX-okraju, S sobe, kopalnica, sprejemnica električna luč, plin Itd. v novem poslopju se menja z enakim snažnim stanovanjem v Ljubljani ali okolici do oktobra. \ffa.rk>v na J. W., Slivnica pri Mariboru. 5071 Posestnlca Irana Šlmsftc iz Radovljice nrftfta prostovoljno v b 3 rt alfi fev. 32 PUHa mestnem polju PulUK In sicer sledeče:' parcela St 269, med 35 a 68 m2 27U, „ 35 a 67 m« 271, „ 23 a 88 m2 95 a 23 m« Prodalo se bode na licu mesta v nedeljo, dne 31. julija ti. — Izklicna pena se izve pri posestnici. 5095 MM šivilja se priporoča na dom. Ponudbe na upr. SI. Naroda pod »Šivilja 5093" Kdo bi posodil v vojni težko rrizadetemu marljivemu trgovcu K 60.000*— proti visokim ob-restim in vknjižbi na posestvo? Za nagrado dam vagon bukovih drv. Ponudbe se naj pošljejo pod .Vrnitev v 3 letih/5045 na upr. Slov. Nar. 5045 Kompanjon se išče za dobroidočo prekaje-valno in mesarsko obrt s kapitalom 100.000 do 150.000 K Več se poizve pri An. zav. Beseljak & dr., Ljubljana, Sodna al. 5. 50^9 Proda se 10 20.P00 starih wee v dobrem stanju za vsebino po 100 kg. Na razpolago so tudi nove vreče v vsaki velikosti in množini. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5043 Proda se: Mvm halo nato JKtaf 3 PH motorno Kolo znamKe .Torpeda" 312PH Ogledata se pri JOS PROSNIK, KAMNIK. 5057 Gospodična, zmožna slovenske in nemške stenografije in strojepisja, se sprejme k transportni firmi. Ponudbe z o2nako zahtev na upravništvo Slov. Naroda pod .Transport/5090V 5090 Kdor Ima So m2 eternlto na prodaj, naj ga ponudi Ivanu Tram-iak, Dobrepolje. 5076 različnega pohištva in kuhinjske posode bo v sredo, 27. julija ob 9. zjutraj na Rimski cesti št. 7, II. nadstropje, vrata 12. 5079 Dve hiši se prodasta iz proste roke; ena z go stilniskimi prostori, druga enonadstrop-na. Pogoji se zvedo v gostilni pri Cehu Rožna dolina pri Ljubljani. 5082 Vaćjo ladmstrlfsko podjetje tace ma takojaaff vstop ko nt oris ta z večletno prakso. Voditi mu je pomožnih knjig dvojnega knjigovodstva in raz ven tega ima oskrbeti korespondenco v slovenskem in nemškem jeziku. Plača po dogovora. Pri primerni zmožnosti stalno mesto za vse življenje. Ponudbe pod .pošten In zanesljiv/5061 na upav. togi Usta, 5j$* Hoffeo kolo se ceno proda. Ogleda se lahko na Cesti na loko št. 20, Trnovo. 5077 Sprefme so vajenec za tr^o^Eis© nri tvrdki Hovaćovfć In Terčat* Ljubljana, Prešernova d. 5, dvoj i- šce desno. 5107 Pni i srlslrvaštisl naročito konverzacija, za tri djevojke trati se. Pismene ponude rodienib Srba ili Hrvata (-ica) na naslov: Her- zog, Aleksandrova cesta 5, 5006 Dijakinja išče sfsnovanje i braco počenSi s šolskim letom. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 5085 iti špecerijske stroke, isča mesto v Ljubljani ali okolici. Cenjeni dopisi na upr. Slov. Naroda pod „Zvest in marljiv". 5103 fozer, st?,vbem delovodje! Zidarska obrt v Sloveniji, z neomejeno koncesijo se odda v zakup. Vpraša se Zg. Š2Ska 92 pri LJablJaai. 5101 35 voltii psi 3—4 mesece stari, trarantirsno čiste pasme, zdravi in dobri v hrani, sive barve, stoječih uše3 in repa dobiie se 7 a 600 dinarjev v v z nojeva H šču Rnd. itnapp, St. Vid ob GMn!. ZucMan-stall Rnd.Znanp, St. Vel! a. d. 01&o, >i&mt83. — Brzojavi prednost. 5052 Konjsko ss3©s© se prskala na Tržaški ccnV ŠU 2 vsak *onađeK*ekv sredo in soboto dopoldne od 7mih dO iOibi Za obilen obisk se priporoča R- rotSUL 5102 8 PS motor elektr. (enakoimen-ski tok) 220 volt, 800 tur, z regulatorjem, kompleten, skoraj nov, iz vzroka, ker ima dotični promalo vodne moči. Vprašanja na poštni predal 53, Celje. Praktikant, zmožen slovenščine in nemščine, in sluga se sprejmeta k transportni tvrdki. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „PRAKTIKANT" 5089. Takoj se proda trgovina z mešanim blagom z lepo veliko nadstropno hišo in gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanju v lepem prometnem kraju na deželi, brez konkurence, z vsem kakor stoji in leži za samo 300 tisoč dinarjev. Prevzame se lahko tauoj. Natančnejša pojasnila pod .ZLATA JAMA' SJo.v. -Naroda. na upravništvo 5084 Na Sobre hrano se sprejme več gospodov. a ni. Ima in solidna ispoioalesooo s hrano (elektr. luč, klavir) s 1. avgustom pri boljši napredni rodbini. Poslati je ponudbe rod «Tiha Zotka/5096» na uprav Slov. Naroda. 509S lepo zeleno, dobro govorečo papigo 7. medenim stojalom. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod „PAPIGA" 5056. roda se hotel v Sloveniji z lepim vrtom; cena po dogovoru. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5088 i se novo pohištvo po nizki ceni radi selitve. Naslov pove uprav. Slovenske^ Naroda. 5039 4 o iz srbske n.irodne zgodovine ugodno na prodaj. Na ogled v pisarni anončne družbe Aloma Companv, Ljubljana. Kongresni trg 3. 5041 Kupim rabljen srednjevelik železen ali zidan Ponudbe na tovarno Bona6, Čopova cesta 16. 5096 zajamčeno pristen, v sodčkih in steklenicah, nudi na debelo Parna veležganjarna Celie. Pohištvo naprodaj. MENCINGER, vladni svetnik In vodja okr. glavarstva v Radovljici proda moderno jedilno sobo in spalnico z dvema posteljama in pritliklinami. Pohištvo se lahko ogleda v Radovljici na okr. glavarstvu (uradno stanovanje.) 51G4 almatia" za tvorjenje cementa Portland nudi s tem vsako množino PirtlulMiNta znane prvovrstne znamke «T1TAN» v vrečah a 50 kg po SHS K 178.— Iranko južni kolodvor Ljubljana. Glede vreč posebne olajšave. Pri naročilu nad 10 vagonov popust. Naročila sprejema in daje pojasnila: Komisijski oddelek Jadranske banke, Ljubljana. 5073 na Jesenicah, z ^elenindnim vrtom in stavbeno parcelo. Stavba se nahaja na glavni cesti tik železniškega skladišča in postaje, pripravna za trgovino, gost'lno aH kako drugo obit. Ponudbe na RT. tlornfcelj, Jesenice, Ctoreci-•kO. 5C97 Me&Io« s-:Ua za. 2 oziroma 3 osebe, eventualno tudi s hrano, se išče pri boljši družini. Sprejme se tudi z eno postelio in divanom. Cenjene ponudbe pod .Drž. uradnik in visokošMcc 5094" na uprav. Slovenskega Naroda. 5094 Že nit na ponudba! Amerikanski profesor, k! je mnogo potoval po svetu, 53 let star, rojen Kranjec, lastnik zemljiSČ, vrednih milijon dolarjev, bi se rad poročil z damo lepega značaja. Ponudbe z navedbo starosti in rodbinskih razmer prosi pod .Bonheur* Ljubljana, poste restante. Anonimno brez pomena. D skrecija častna zadeva. 5053 najem i da talsl dobro vpeljana in staroznana trgovina z mednim blagom, z lepi velikimi lo-toli v lepem prometnem Uraju na deželi v S'oveniii. Ponudbe pod »REDKA PRILOŽNOST« na upravništvo Slov. Naroda. 5083 Vabilo Kopi se vsaka množina lelezniiii nnnnrr Naslov pove uprav. Slovenske pldtjUSf. ga Naroda. 5040 Vetio množino, novih gostilni!!! barve, se proda po komad. Natančna po-iasnlla daje g. Antonija Kontnv, gostilničarka v Ljubljani, Dunajska c. št. 71. 5060 StGlOV. kIC Trstjs za strane in predala na debelo in drobno m3 po K 4'— pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, L ubijana, Jcranova al. 13 Trnovo. 26 Spreten mlad trgovski po- mr* meJSane sKoUe z dežele se mDCmK sprejme takoj pri Janko Elnnn, trgovca v Slovenjgradcu. 5032 Gospodična veSča slovenščine In nemščine, ki zna knjigovodstvo, strojepis in gtenografijo, se isČe za takojšnji nastop. Tavčar, Maribor, Kopališka nI. 11. 500S Ucletrgoulna vina i žestokih pića u Zagrebu tra£l iskusnog i vrstnog putnika. Ponude na upravo tog lista pod brojem 5065. na Nakupovalne zaSruge zs k omamne In produkt'v ne xa-drngo in isvorte r. z. z o. z. v Ljubljani ki se bo vr§il dno 8. avgusta 1.1, ob 10. dopoldne ▼ prostorih HaknpaZne zndrr-gep Balkan. C-ana'skn costa it 32. DNEVNI RED: 1. ) Sprememba pravil. 2. ) Volitev načelstva in nadzorstva. 3. ) Slučajnoiti. V Ljnbtjanl, dne 21. julija 192i. Načelstvo.l MmM su&sinut Išče mesta kot notarski event. odvetniški kandidat. Ponudbe z navedbo plače na »Notarijat Tržič, Gorenjsko*. FM trgovsK! sof rudnih i^če mesečno sobo v mestu ali okolici. Plača postranska stvar. Pouudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Sotrudnlk/ 5041*. ti i'j i.eva:-.: gluoftrjcT v L{nblflBi W?l!ova 12. Izvršujem oglaševanja ter popravila gla-sovirjev in barmonije? speci,elno strokovno, točno in ceno. za ročni in pogon na silo ceno in direktno iz tvornice ickarl&Co., Inzersdorž bel Wien, na badenski električni. Izvoz po vseh deželah. •tastopnlkl m iž*2jo2 Cenoviiik št 458 zastonj. 19713904 itTrj. stev. .SLUvTiNs^r NAKOD", dne 24. julija 1921. 7. stran. jfJ!jonz Jreznik biiii olltelj Elubm Mat ti Ljubljana Kongresni trg it. 15. Prvorazredni Marlrji, planfnl ln hsrroocjl: r5rst*r, B5-s«ndcrr?r, Betoma« !b dr«5 (tndl raofrToke In posodo). VIOL1KE la ni utill IiiBtni-mertl v bogati izfcifL STRUNE «■ «ee mh mt nt debelo la drobno. NJUVEČJA TVRDKA ? JDOOSUVUI! ohišfvo za vse sloje dovršeno, trpežno in ceno, kakor tudi vse vrste tapetniških del priporočata BRATA SE VEZ! Ljubljana, Gos?osvets'?.ft cesta 13. (Kolizej) 4963 Niša krasna stavba, z velikim vrtom, primerna za hotel, blizu glav. kolodvora v Mariboru, se proda. Cenj. nonudbe na: A. Vertn«'i, Bedna nI. 17. 4915 Vsakovrsne razglednice umjetničke, historičke, ljubavne itd. Papir svaki vrsti uz vrlo jeftine cijene nudi rJeSskojuTOBlovenska naklada J. n JE, Zagreb. 4854 Proda ss v Žirovnici na Goreniskem lena stano vanjska hiša za 2 družini; 2 kuhinji in 6 sob. Poleg hiše oral velik sadni vri Poirve ae v trgovini J. GrlOar, Selenbnrgova ulica tU 3 v Ljubljani. 4193 otroški v o ilćkl novi in malo rabljeni, v veliki množini ceno na prodaj. — r.Bat|el, Ljubljana, Stari trg 28. 4408 Trgovskega vajenca, 14 let samo z dobrimi spričevali, sprejme trgovina L. Fnrsager, Budo« vljlca. 4945 Klor žel! 20 flloKe oz. dijakinje dobrega in zanesljivega stanovanja la brano, naj se obrne na naslov: .Dijaško stanovanje" poštno ežeče Ljubljana. 4508 StareiSa boljša vdova ie slolbe h sams&eiBii za hrano in stanovanje. Ponudbe pod ,Varčnost/5044" na uprav. Slovenskega Naroda. 5014 tehnično in trgovsko izobražen, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika, italijanskega za govorne potrebe, dober. teh. risar, ISce primeroe službe. Ponudbe pod .Kranjsko 30/5004* na upravo Slov. Naroda. 5004 ( Holzstabge- webe) I za strope in stene Izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dc^avljam takoj v vsaki množini najceneje J o s. Puh, Ljubljana, Gradaška ul. 22. Telefon 513. Sprtjmo se knjigO¥Odkinja event. tudi absolventinja trgovske Šole, ki ie zmožna vseh pisarniških del. — Plača po dogovoru. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 4980 M, podgan, slenlce. Kutt " !n vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim K 12, za podgane 16 K; za ščurke posebno močna vrsta K 20; tinktura za stenice K 15; uničevalec ffiolfev K 10 in 20; prašek proti mrčesom K 10 in 20; mazilo proti ušesa pri ljudeh K 5—12; mazilo ra uši pri živini 6—12; praš k za na* v obZekl in par2/ti K 10 in 20; tinktura proti mrčesom na sadja in selesjadi (uničev. rastlin). Prašek proti mravljam K 10. in 20. Pošilia po povzetju Zavod za eksport M Jftnker, Petrinjska nI. 3. Zagreb 15. Preprodajalci popust! Zmožen vodja za parno žaga s polnojarmenikom, ki je izurjen v re* zanju in v manipulacijah z lesom, vešč slovenščine in nemSČinr*, se išče za ta-koišnji nastop. TAVČAR, MARIBOR KopaliSka ul. 11. 5009 Kontorisiinja, vešča brezhibnega slovenskega in nemškega pravopisja, stro«enisje in kontorskih del, se sprejme. Vstop takoj. Ponudbe z zahtevkom plače pod „Kon-torisiinfa 5014" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5014 t ■■■lit kdor teli knpltl ¥ Zagreba, Hrvatski, Slavoniji, hrvatskem Primorju, naj se s polnim zaupanjem obrne na: Anta Delak, Zagreb, fiajeva 34. 4270 Strelno lepenko ima v zalogi aa-ceneje Jos. r. pen Ljubljana, Oadaika al. 3. Telefon 313. 4928 (z dežele) s trgovsko šolo, zmožna vseh pisarniških del, vešča slov., nem. in italijanskega jezika, iSče primerne službe v Ljubljani. Nairaje pri kok^m več-jpm podjetju. — Pismene ponudbe pod »Vesroi Bt. 8030" na upravo Slovensk. Naroda. 5030 l$aZ8la$a Neka velika gra?čina pri Brežicah pro-i*«ja crorOFO'ifia vso sobno dragoceno opravo: posamezne komade in cele garniture ter raznovrstno pohištvo- Pisarna dra. L. Stiker. odvetnika t Brežicah, daje ustmeno fn pismeno potrebna pcasnila o kakovosti In cenah tega premoženja in naznanja na zahtevo termin za ogledovanje in prodajo, ki se bo vršila koncem avgusta na licu mesta. 5048 Na pr< dve enonadsttopni hiši s skupnim dvoriščem ob dveh najbolj prometnih cestah tn v sredini Ljubljane. Cena K 850.000 — za obe hiši. Kupcu za-sigurano stanovanje eventualno tudi lo-kaU Ponudbe pod .Ugoden prostor35/ 5022* na uprav. Slov. N.iroda. 5022 Nainanilo. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem zopet prejel novo partijo črnega vina „Otelo 9t ki se priporoča posebno za slabokrvno ln kot uspešno sdravlio proti grili. Liter tega vina, ki se prodaja tudi Čez ulico stane K 32*— Gostilna pri jFajmoštra, Sv. petra nasip štev. 5. oa vrtilni tok 60-100 KVi Motorji oa vrtilni lok vsake tvorilmsti. Transformatorji na vrtilni M. Tako] donovi. S tvomiškini jamstvom Perslcaner & Co., Oes. m. b. B. Wlca I, Liaben- berggasie 7. Graveura ! to jedan za pridvižne i 2 za reliefne poslove, tražiju se. Nastup odmah. Ponude izradno na Prm JugosIOT, umjetni radionu, Zagreb, Mesnička 8—tU _ 5086 Velika izbira otročjih vozičkov, dvokoles in šivalni cffaiou 00 ceni r- Batjel« Ljub dUUjKV ijana. Stari trg Stev. 28. Sprejme se v roino popravo za emajliranje z ognjem in ponik'anje dvoko lesa, otroSk« vozički, šivalni in razni stroji. Mehanična delevc'SS, Kar lovska ossta 4. Krompirjeva Škrobna moka, planlfni pudar, koruzni puder, Škrob v zabojih po 38 in 50 kilogramov, kristalni Škrob v omotih po 3! /2 kg.. dekrtria. psemeno lepilo za {evijarje ter Škrob za napravljena lepiva (klolstra). nudi FILIP MATER, Zasrob, Ga* dullceva allca 5. Telefon 18—31. Klit k sreli, rsdica mM V sredini mesta Ljubljane se produ: 3 nadstropna hiša v najboljšem stanju i 45 kni, sobe. so s par!:cti vlo*en<* angleški kloseti, elektr. razsvetljava v hiši se naha'a izvrstna dobro idočn stara krčma, katero kupec iz 1. «vr*u-stf m t. 1. skur*i s stanovanjem lahko takoj zasede. Krčma in stanovanje obstoji iz 4 vehkih sob in ene velike 'cuhlnfe; lstotam se nahajata 2 vinski kleti. Skupna cena K 900.000. — Dalje: se proda: hiša z dobro vpeljano staro-znano kovačijo v mestu Ljubjani z dvema ognjema, z vsem orodjem, stroji i. t. d. in velikim vrtom. Skupna cenr> K 320000. — Dalje: se proda: enonad-stropna vila s sadnim vrtom 7 sredini mesta Ljubljane, cena K 6(0/00. — Natančna pojasnila daje Ignacij Koziek Selo 28, p. Moste pri Ljubljani. 5003 Ml M Ij2CTr>7*a, Bflšerjeva ni 7. Specialno stevbe« fioiiet^e za 212-^ns^e, ielezo')s-ionske tn vdilad — z^rs^bo. — elektrotehničn^ tovorna drošba z o. z. Eijutiljs?^, Dunnfska cesta tU 79a izvršuje: Id smitorls, sffftalns Rčšpra&s Popravila: ^se Brste elefttriC^ils stirofcu ln aparafiso. Generalno zastopstvo Felten & Guillaume tovarne električnih kablov ia električne vrvice. velika zaloga motorjev, feabtoo, orol-ce In Izoliraše ceal. M142 ia 230. Postni predal ttl Upo mesečno solo i posebnim vhodom po možnosti v centiu mesta, meblovano ali nemeblo-vano, za takoj ali 1. september išče mlad podjetnik Ljubljančan. Pla'iio postranska stvar. Ponudbe pod .Trajno/4986* na uprav. Slovenskega Naroda. 4986 Velika zaloga: £S«3* k', šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel. Lteb/jma, Stari trg 28. Sprejme se v polno po mvo, za emajiiraafe z ognjem in ponikianie: dvokdesn, otroški vozički, šivalni io razni stroji in deli Mehanična delavnica, Karlovska cesta 4. Rea^eSilfeTs pHstao domaČo Rjdouo jo rženo moKo od 50 kj* naprej, franco želez, nostaja Doljna Lendava. Pete? t5sterc, prrcirl'n, BelS>nc%, Ppekr*tur]o- 4814 I^co se meseSna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali r/a manife stanovanje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najem nini. Ponudbe na postni predal ŠU 33. 4^-Ot ':' . uoijsa« in popravil: B sip I w sclldno in t. irJ ter gre tudi n: dcielo. m Pavft,IJiiS02H.TriaSaL45 zanesljiva moč, vešča vseh pisarniških, poslov, stenografije, strojepisja m knjigovodstva ter slovenske in nemške korespondence, ce takoj sprejme. Reflek trra sf» le na pivovntne moči. Ponudbe na: Sfavb. podjetje in parna žapa Ivan ć.-r»akf Straušnek, pošta Gorrul-sko pri Celju. 5051 Tovorni avtomobil 2 do 3 tonski nov ali generalno rena-riran z gumastimi obroči kupi Ed. Suopanz, Pristava. 5049 m. ASfiols, LluHljano priporoča svojo zalojo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okv -rov ia vseh v to stroko spadaj č h predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalegi. 4013 dobro ohranjena registrirna blaga-ns; ogleda se lahko pri tvrdki fr B^^, trgovina z blagajnami, Ljubl;ana. C3nV«r evo nabrežjo. -1037 Polnogumijasli obroči za lovorne avtomobile PnevrnaSiSca za kolesi la avtomobile Kolesa Avtomobili najceneje 1 te liaii Gcspoa-jaisua cesta dtavllka 14e Najstsre'ža s!ov?riska 5VAM U3.XHU, Donalska cea. IO, se Dfiparoča, Izvržitev točna cene 2merne. 120 L?nbSfsnaf H^Siteua cesta 0 se pr poroča za vsa v to stroko spadajoča dela. 235 90261 Mm!!! prodajo malo rabl;ene in dcče'a no\e nerabljene podvale (pragove) 1 m do 1 30 dolge iz hrastovega lesa narejene, nadaije rabljene ali vrlo dobro ohranjene šine, 7 kg po tek. m. teške in 3 bencinove motorje po 4 HP ter 25 va« gonetiov od 60 ctm. 1;olutečlne vsevku-pno kompletno ^elern co in materijal od po rriliki 8 kln. dolžine vse skupaj ali posamezno. Braća Janckovićf trgovina drvom i parna pilana, Zagreb, Kukovicevs nI. 3. 5069 Velika zaloga klobukov in slamnikom se dobi pri tovarnar v Stobu pošta Dcmiale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Spre-empzife v sredo in ao'aoto. ■n af" ■j ti 0 s2a'£&3a?BSifil« Zahtevajte brezplačno ponudbe. Sokoli liai inlji vseh mer zooet v saloni pri $r3* Se^ak, Ljub91ana9 Prešernova ulica SSL -i J13 Velika zalega če?IUv ln potrsoSfisj ta' isnnsaai - ^ ^fTaa^if oo trapistovslti v &!sliii in 1 krj to&selenKi „ „ n 6 H nroferskl .. „ „ 20 so psnu]a po najnižji ceni Mlekarna it. Jur o& luž. želez. — Emil Elciikora Esirsls, lelgf, Isr. 3—22. Hzml^l: Jngospedlt. Podružnice: Brod na Savi, Bos. Bnđ., Osijefc 1'ukovar, Novisad, Koprivnica. m^b————a——aa——aia——aai 'jebs.-.i'. veleprodaja stakla i porculana BoSkoviieva ul br. 26> Zegreb, Tel. br. 6 70. preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa f prc zvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za ure- aPM zivanje te gradjevne svrhe. —Preuzima narudžbe za takozvane »KOMBINIRANE VAGONE- T sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike ! fcri j •71 (BRESLAUl asdnsks sem^rj 4«—8. sepf. 1321« Tkanina # Usa^leno fe-sao ^ Umetna obrt ^ Pohištvo in aosaodlnkoia potrebšline # Papir, paoirno bJa-aa in pisarniške potreb-Silne 5& SpoH in igre civila in hranila -.' zzzzczz Kemilno • tehniSki isdelki čCjCCCDI Karta sa kupca In vsa pojasnila (JopoteTanje, poni list, sUnoroojc) daje Breslauer Messe-GeselSschaf! Breslau I., Ohlauor Strasse 87. — Brzojavi: Messs Brestu. Kap^tsl K 20,000.000. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu SLOVENSKA iSKOHPTNA BANK Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 1. Podružnica v Novemmestu. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza. 06 0995 C2 18N ff BISTRA it kovinska industrija Domžale — Izdeluje okovje za pohištvo in ključavnice vsake vrste. ližejo se spretni zastopniki! OddeOek za galvanoplattiko. Prevzemajo se popravila strojev vseh vrst. ILIRIJA lesna trgov, in industrijalna družba z o. z- 9 Ljubljana, Kralja Petra trg 8 kupuje hlode, gozdne parcele, deske, trame, prodaja žagan in tesan les, sprejema komisijska naročila vsake vrste, lide-_lnje zaboje, izvršuje nakup in prodajo drv. 4827 Večja spedicijska družba potrebuje akviziterja 2j| JlIQ0SlaViJ0 brezpogojno potrebno je znanje slovenskega, srbo- po dogovoru Naroda. hrvaškega in nemškega jezika. Plača In ostali pogoji Ponudbe pod .Akviziter 5013* na upravništvo Slovenske* 5013 Zoboteh se Išče za LJubljano, dovršen v delu na zlato in kavčuk. Ponudbe z osebnimi podatki in plačilnimi zahtevki pod „Zobotehnik 5023" na upravništvo Slovenskega Naroda. 5023 Tovarna JOS. R LJubljana, Poljanski nasip št. 4 Podružnica: Seienbnrgora ulica 4. PODRUŽNICE: MARIBOR HOF0 MESTO Ocsposka ul. 38. Ciavnl trg Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. SvetDolika ovratnike, za- pestnice in srajce. KOČEVJE Atev. 39. naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da fe preselila svojo modno trgovino v prejšnji Seunigov lokal v Prešernovi ulici, nasproti Mestne hranilnice. HrVe industrija katrana d. d. Zagreb. Proizvodi od katrana i kolofonije, krovna Ijepenka, sve vrste sredstava za izo!£ranie proti vlagi, tehničke masti kao i uija itd. SKLADIŠTA: Beograd, Brod na Savi, Ljubljana, Novi sad, Pečuh i Osijek« Ne pozabite obiskati našo podružnico, katera je prejela veliko množino vseh vrst ilalnih strojev. SINOER igel in strojnih delo?. S1NGER olja, snkanca in svile. Lastna mehanična delavnica povečana! Prodala na primerne obroke 1 Siager šivalni stroji Boarae & Ct>, New Terk. Podružnice t Ljubljana, Seienbuvgova nI. 3, Novo me- I mesto, Maribor, Zagreb, Karlovec, Osjek, Brod na Savi, Varaž- f I din, Novi Sad. — Zastopstva v rseft večjih okrajih in mestih. | Prvovrstn pnevmatiko Dnnlflp - Reithoffer - Hnlcnlnson priporoča u%9 Ljubijan?, Sodna ulica 7. Brata staroznana crkoslikarska in pleskarska obrt. Igriška ul. 6. €©SU!5£H - LBS^E -irej (Avstro-Araerikana) Trst - Amorlka prevala potnike v New York redno 3 krat t jalno Ameriko po 1 krat mesečno Pojasnila daje in voz ne liste prodaje Odplov brzoparnika President Wllson 2. avgusta 1921. glavni zastopnik za Slovenija v LJubljani, Kolodvorska nlica H SIMOH KMCTCC, OdiSšno iz premogokopa „Rtanj" na vagone se dobiva pri Braća MfoacSa, Beograd, Kneza Lazara 1. odni salon Pri?oroča L Sandrin, Ljubljana Velika zaloga 3 a ko2* podplatov, gonil* vsakovrstnega USEiJOa nih jermenov in boksa ======= na debelo. ============== Mestni trg 6 T« „B I STR A kovinska industrija v Domžalah sprejme takoj nadskladlščssllsa strokovnjaka ter stenofiplstko, vešča knjigovodstva in vseh pisarniških del, nadalje absolventa obrtne šole. Nanovo ustanovljena koncesifonirana Prva jugoslovanska posredovalnica za les v Mariboru nasproti južnega kolodvora. Informacijski urad za prodajo in nakup lesa daje vsem lesnim producentom, industrij.em in obrtnikom natančne Informacije kam in kako morejo prodati svoj les oziroma kje in kako morejo kupiti zaže- ljeno količino lesa. Posredovalnica je ustanovljena na solidni in strokovnjaSki podlagi. Vse interesente vabi, da se obračajo v vseh zadevah, ki se tičejo trgovine z lesom, na Prvo jngoslov. posredovalalco za les v Maribora ter se jim priporoča z odličnim spoštovanjem Ivan Šega, lastnik Prve jugoslovanske posredovalnice za les v Maribora. Tovarna kovinskih izdelkov N. Grgurevic, Ljubljana, Veliki stradon dobavlja vsakovrstne odlitke iz medi in rdeče zlitine po poljubnih modelih točno in najceneje. Prevzame izdelovanje raznovrstnega okova iz železne pločevine in iz medi. Izdelovanje znakov za društva. Prevzemajo se tudi popravila strojev. Galvaniziranje (ponikljanje). Okovi iz medi za stavbe in pohištvo. Zadruga Zagreb« Baroieva cesta preporuća svoju veliku zalihu dobrih zajamčeno čistih nepo-tvorenih Tina i to stara i nova, bela, cviček (šiler) i črna uz umjerene ciene, koje kao i uzorce na zahtiev šalje. Molimo posiet našeg podrumca na Baroševoj cesti. I l Kupujte in saUttgvajte samo ČofceižŽo „OrlUm*1, | j UU&LJANA, KREKOV TRG 8. Specialna zaloga orientalskih bombonov, čokolade, kakao, karamel« polnjenih bombonov, keksov in drugih različnih vrst iz prve Češke tovarne akc. dr. ,,Orlon" prej A. Maršner v Kraljevih Vinohradih. 1 I her :e najboi^' ćeSfct UdelekT Ljubljana Židovska ulica štev. 3, Dvorski trg štev. 1. spomladanskih klobnkov čepic ln slamnikov. Popravila se točno izvršujejo. talni klobuki v zalogi. BrUder Fischer Wian, lll.9 Fasangasse 38. Brzojavi: Lokomobilfischer Wien Teleton It 509$, 8288. dobavljajo sedaj točno in kratkodobno dobavno: Wolffi 600, 400, 3C0, 150, 130, 100, 80, 70, 60, 50, 40, 30, 25, 2a iS. 10 HP Lami 300, 200, 70, 50, 45, 35, 30, 25. 20, 15 UP Hoffherr - Schrants: 95, 20, 15 HP, In različne drage prve znamke. LokomobiSni kotli 120, 60, 23, 7 qm. Pod Jamstvom sa obratno spretnost. Lastna moderna poprav« Ijalnlos. Agregati uradno prelifcusenL 4382 Vprašanja na Stebi & Tujec, Ljubljana* Resljeva c. 4- 11 JV^. r^ajtrin TehnlCni, elektrotehnični In gn-mfjeol predmeti oseb oni na drobno In debato. — Glauno lastopstvo polnita pamljcDlri obroeco za tovorne automobile tovarne Watler niarttaiy. Hl-draoMCne stiskalnice za montiranje ovniilcDlb obroCeo o centrali, Rimska cesta Iteu. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celita vagonov na vse kraje, za kar Je na razpolago tO tovornih aulomobiloo. Podružnice: LJUBLJANA, MARIBOR, BEOGRAD, Dmajska c 23. Jurčičeva nI. g. Knez mitaajlooa tel. it. 470. teL Štev. 133. aRa 1L 3, Centrala: Ljubljana. Rimska c. 2. manufakturne stroke, kateri poseča trgovce v mestih in na deželi v Jugoslaviji se iSie v svrho soprodaje lako Inkratlvne-predmeta neke jugosl. tovarne. Ponudbe pod .TOVARNA' 4942 na upravništvo Slov. Naroda. Edina tovarniška zaloga šiv. strojev za rodbin-sko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na veliko in malo. LjuMjann, Sv. Petra nasip it. 1. Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-— goji. — Popravila se sprejemajo. — Na veliko in malo potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sed-larje, sukanec, čevljarska preja, toaletne po-trebščine, modno bla-go, pletenine i. t. d. I Jetika! Dr. Petnih-, Jetlbn. V vseh knjigarnah, 10 K. Vsak jetičnik, ki hoče doma ozdraveti naj čita to knjigo. II. 3275 Telefon itev. 508. Štev. polt. čekov, urada SMS 13051. OBRTNA BANKA v LJubljani Kongresni trg Stav. 4, dale kredite o obrtne surke po Izredani molu, pospeiale nstanaollanle obrtnik In Indnstrfššfclb podletig, Izor&sje ose bančne transakcije nalknlantneie. Vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje s od dne vloge do dne dviga. EBBBBEEZI IT aatnlna lu tisk »JNLarodoe flsfrsrafl* j^lum^^ odKOVttfca yaleaUu Kooltac