Političen list za slovenski narod.
Po posti prejemali veljd: Za celo leto predplaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejemati velja: Za celo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta i gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gl. 20 kr. vee ,	na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedieija, Seraeniške ulice št. 2
NaznaMlla (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr ce se tiska dvakrat; 15 kr., «e se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša! Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlštTo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/j6. uri popoludne.
Stev. SOI.
V Ljubljani, v sredo 12. novembra 1884.
Letnili XII.
C. kr. vojna moniarica pred delegacijami.
Budgetni odbor v avstrijski delegaciji je tudi že ordinarij rešil. Prečrtal ni nič več nego sveto 23.000 goldinarjev v ordinariju vojne mornarice in to pri treh nastavih. Pri razpravi ekstra-ordinarija pričela se je nekaj bolj živahna debata pri točki tesanja druzega parnika „torpednice''. Delegat Hausner zahteval je, naj se dotična za to odločena svota 300.000 gl., ktera se je letos v svojem prvem obroku postavila v račun, popolnoma odbije; delegat Beer zopet bi pa s tem ne bil zadovoljen, temveč pravi, da naj prvi obrok svote za pomorske zgradbe le ostane, dobro pa bi bilo, ko bi se znižal na 250.000 goldinarjev. Sedaj se pa oglasi vojni minister, rekoč, če je tako, on ne prevzame za nasledke, ki bodo iz tega odbitja nastali, prav nobene odgovornosti, temveč jo od konca do kraja gospodom delegatom prepušča. Parnik se bo tesal pri jako imenitni firmi na Angleškem, s ktero smo sklenili pogodbo, da mora vsa zahtevanja natančno spolniti, kar smo jih stavili. Ako bi le eno samo ne bilo spolnjeno, iraa avstrijska mornarica pravico parnik odreči oziroma dodelanega ne sprejeti. Zatoraj se ni bati, kakor delegat Hausner misli, da bi pričet parnik ne bil dober, in da bi morali poprej prvo torpednico poskusiti, preden pričnemo drugo v delo dajati. Kar se tiče odbitja ali znižanja 300.000 gld. na 250.000, kakor je to nasvetoval delegat Beer, pravi vieeadmiral Sterneck nadalje, v to nikakor ne morem dovoliti, ker se nadjam, da se nam bo odpustil 5 "/o znesek, ako obe ladiji h krati naročimo. Dobiček iz tega bo očividen in dvojen. Prvič omenjenih 5%, drugič pa ta, da nam bo mogoče že leta 1886 z osnovo službe na torpednicah pričeti. Kar sem le zamogel, zahteval sem vse v najnižji meri in še to mi hočete odbiti, začudi se vieeadmiral na dalje, dobro, gospodom nalagam za slučaj odbitja zahtevane svote vso odgovornost, za vse, kar bi od morske strani našo državo zadeti utegnilo. Saj
tako ne bo mnogo razlike med novimi in starimi našimi parniki, kakor le v hitreji vožnji, ktera se bo še nekoliko povišala. Torpednica, ktera se nam bo stesala, prevozila bo v eni uri, ako bo treba, 18 do 19 milj (pomorskih je '/4 ure vsaka). Hitrost bi se dala sicer še zdatno zvišati, toda tedaj bi se moral pa ob enem ves zlog parnika prestrojiti. To je pa vieeadmiral opustil zaradi tega, da se v c. kr. vojni mornarici le eden zlog ohrani, kajti sicer bi se moralo moštvo tudi drugače vežbati, da bi bilo obema zlogoma kos, tako se pa taisto lahko z ene ladije premeščuje na drugo.
Delegata Hausner in Beer razloge viceadmirala Sternecka zaslišavši umakneta svoje predloge, vidoč, da je vieeadmiral večino delegatov o potrebi zgradbe novih parnikov „torpednic'' prepričal in bi toraj ona dva tako ali tako propadla s svojima predlogoma.
Druge točke ekstraordinarija so se sprejele brez silnih debat in brez viharnih sej, in je bila letos naša slavna mornarica prvokrat tako srečna, da so se delegacije z milostnim očesom na njo ozirale. Ona, ki ima najbolj učene častnike in je med vsemi evropejskimi mornaricami najmanjša, jela bo od slej nadalje po osobnem prizadevanji njenega zapovednika viceadmirala Sternecka, krepkeje dihati, ker ji je presvitli cesar lansko leto po Sterneckovem nasvetu razdrobil ovirajoče okove, v kterih so jo do sedaj deloma predsodki, deloma pa lastne nebrižnosti držale : jela se bo raztezati po dolgem in širokem; če tudi ji je odločeno le majhno področje v adrijanskem morji, kjer nam čuva varnost države in v helenskem morji, kjer nam podpira in varuje našo trgovino. Preozke jele so se ji dozdevati te njene dosedanje meje in že je razpela jadra, ki jo poneso venkaj na široko morje v ptuje kraje afrikanske, proti Avstraliji in južni Ameriki, kakor tudi na skrajni iztok v Kitajsko vodovje, da poišče, kje bi se dalo naši trgovini kaj plodonosnih tal pridobiti, od koder bi nam prihajal blagostan v deželo. Španjoli in Por-tugizi, kakor tudi Holandci prejšnjega, poslednji tudi
še današnjega stoletja se imajo za svoj blagostan le svoji mornarici zahvaliti, ktera je domačo trgovino razširjala in raznašala proti daljnemu zahodu, od koder so jim jeli pritekati potoki zlata. Denar toraj, ki se je v letošnjih, delegacijah odobril in določil za razširjanje naše vojne mornarice, nikakor ni zavržen, temveč le na glavnico naložen, in bode nosil zlate obresti ob svojem času. Kakor malo se nam, kot zvestim državljanom, smejo smiliti milijoni, ktere smo za preosnovo pušk in za prelivanje topov že izdali, toliko manj nam sme žal biti za tisoče, kteri bodo šli od sedaj menda skozi deset let, za vtrjenje naše moči na morji. Puška in top, Werndl in Uhatius varujeta nam samo naše posestvo, mogočna in ob enem strahovita pomorska vojna ladija ga nam bo pa ob enem množiti pomagala. Zatoraj je zdatne podpore toliko bolj vredna, ker ona tisto, kar sedaj po eni strani zahteva, po drugi z zlato roko vrača. To je pa še le postranska njena zasluga. Poglavitni namen ji je pa, da nam čuva naše posestvo ob morji ležeče. Lahi še niso pozabili, da so bili leta 1866 pri Visu tepeni in so zato Benetke dobili. Dolgo časa škilijo že po našem Primorji in dnevu se Avstrija pač ne bo mogla izogniti, kedar bodo zopet priplavale laške kazematnice pred Pulj, Dubrovnik ali Trst. Če tudi tisti dan morda ni še ravno blizo, moramo vendar že sedaj skrbeti, da nas ne bode nepripravljenih našel.
Politični pregled.
v Ljubljani, 12. novembra. STotranje dežele.
Naši sosedje in bratje onstran Kolpe in Sotle imeli so, kakor smo že poročali velik naroden praznik, kterega se je z njimi vred veselila cela Slovenija. V Zagrebu so namreč otvorili f/alerijo slik in je pri tej priložnosti prvi in naj-odličnejši Jugoslovan, ki naše slovanske zadeve po-
LISTEK.
Dvanajst večerov.
Pogovori dolctorja Junija s mladim prijateljem.
(Dalje.)
M. Ako jo toraj lepo, kar dopade, potem ne more biti težko soditi pravo lepoto.
J. Vprašaj naravni okus, ako ti je nepopačen; ta ti bo prvi in najboljši, rekel bi, nezmotljivi sodnik.
M. Kes, prav imate. Zdaj še le razumem, kar mi je bilo do sedaj nekako skrivno. Večkrat se spominjam, da sem bral novo pesem enega ali drugega naših pesnikov, kteri se nam skoro vsak dan rode; bral sem in bral, končavši prebral in spet prebral, in vendar nisem vedel, kaj berem, srce mi jo ostalo neganeno kakor pred; prišla mi je v roko pesem kakega drugega pesnika, beročemu že so se vedno bolj odpirale oči — ogrevalo srce, prebravši sem odložil knjigo, da bi mirno vžival blagi čut, kterega mi je pesem v duši vzbudila. Mislil sem: Od kot to?
J. Ker druga pesem je bila lepa, prva pa ne. Kar je lepo, koj dopade, kar pa ni, ti ne bo dopalo, ako je obračaš na vse strani in ako se še toliko siliš
ugodno je soditi. Prava lepota se sama razodene in mika dušo, kar pa ni lepo, se samo obsodi. In ako bi me kteri pesnik prijateljski prosil, naj izrečem svoje mnenje o njegovih poezijah, jaz bi kar eno ali drugo njegovih pesmi prebral; ko bi to prebravši mlačen ostal, kakor pred, ne pogledal bi več druzih, ampak vrnil mu pesmi in svetoval, naj ne zgublja dragega časa s kovanjem pesmi, naj raji drugim privošči lavorov venec. Ne tajim sicer, da bi bilo malo prenevarno postaviti to načelo kot edino veljavno, po kterem naj bi ocenjali naše pesnike in umetnike, a zdravo jo vendar in rekel bi naravno; kar se mene tiče, odobrujem je popolnoma in do zdaj se nisem še nikdar kesal ravnaje se po njem. ^ako n. pr. se še dobro spominjam, ko so se nam lani ali predlanskim obetale poezije novega pesnika, čegar že ime je bilo za vsakterega mikavno, tedaj sem naletel nekje na pesemco onega poete „iu spe"; prebravši jo, zdelo se mi je, da nekaj manjka, ne vede, ali meni ali nji, najbrže i meni i nji, a meni najbrže za to, ker nji, ali da govorim po domače: jaz sem pogrešal to, kar pravimo, da dopade, a še pred menoj je pesemca pogrešala ono, kar se imenuje lepota, ki edina dopade. Kekel sem koj brez premisleka: To ni lepo, ta mož ne zna zadeti prave strune, da bi ganila, ta ni in ne bo pesnik! Da bi
toraj pustil liro! Eventus probavit, da se nisem motil. Došla mi je zbirka novih pesmi. Komaj komaj sem se toliko premagal, da sem prebral jih en par. A rekel sem spet, kar sem bil že rekel: da ta ni in ne bo pesnik in da ta bi pustil mično liro.
M. Tako bi toraj odpravili vse one pesnike, ki ne dopadejo.
J. Ki ne le ne dopadejo, ampak beročega mučijo, tako, da večkrat začenši brati ne more do konca, tudi, da bi mu za vsako vrsto plačal zlat.
M. In takih se mi zdi ni malo med nami Slovenci.
J. Iz kterih se mora lepota šiloma iskati in rekel bi „prešati", kakor vinsko kapljico iz suhih tropin; in ko si stiskal in stiskal, komaj, da si stisnil par kapljic, in še te so kisle in grenke, tako, da želodec pokvarijo pijočemu.
M. Ees že dosti takih sem našel; težko, težko sem jih požrl.
J. Tako, da se mi že skoro studi pesmi brati in sem sklenil še pogledati ne več, kar ti novi pes-'niki pevajo, izvzemši jih nekaj malo, kterih spret-lost je občno priznana.
M. Ste vendar neusmiljen sodnik naših.pes-liikov!
J. In vse hoče peti, brez števila jih je. lu . ^
spešuje, kjerkoli je le to mogoče, ne le doma, temveč tudi povsod vinostranstvu — škof Strossmajer, govoril krasne besede, ki so ravno dandanes vsakemu iz srca govorjene, kedor se nj še zapisal med ljudi, ki jih prevlada slepa strast. Škof Strossmajer je rekel, da naj se na polji učenosti znajde tudi duhovenstvo, ter naj tisto skrbi, da se bo z učenostjo razširjala ob enem tudi vera, kajti oboji ste odsev enega in istega solnca. Popolnoma napačna je misel, pravi škof Strossmajer, žal, da dandanes toliko razširjena, da učenost in vernost ne morete biti druga z drugo. Jasen dokaz temu nasproti je premili škof Strossmajer sam. Učen do skrajnosti, kajti on govori razun materinščine posebno dobro latinščino, francoščino, laško in nemško, tudi v poljščini se spozna na desno in levo, je poleg tega vzoren kristjan, goreč katoličan. Poleg tega pa nezmerno ljubi svoj narod. Ta ljubezen razvidna jo ne le iz besed, temveč iz dejanj, ki so ga stali že na sto in sto tisoč goldinarjev, ktere je ubogemu svojemu narodu žrtvoval. On zatrjuje, kako da se vera narodu mora ohraniti, in kjer je ni — treba zbuditi in vtrditi jo. Da je vera in upanje v večno življenje ves naš cilj in konec, nam pač ni potreba omenjati. Ravno pomanjkanje vere provzročilo je pri nas dandanes socijalno siromaščino. Narod, ki t>e opira na vero, se ob času skušnje ne vda, temveč pogumno brani svoje pravice, ne more nikdar poginiti ! Tako misli Strossmajer o svojem narodu in vsi Jugoslovani z njim vred!
Ofjerslm adresa, ki je posebno krepko po-vdarjala avstro-nemško zvezo, ni bila še dobro znana in že so zagnali sovražniki avstrijskega cesarstva, ki so se v njegovem naročji izgojili, nemškoliberalna stranka namreč, krik, da je ogerska adresa vzrok, da se bo naša monarhija v hud boj zapletla s sosedom Eusom. Svet bi bil res morda mislil, da je tako, ko bi ne bil v odboru avstrijske delegacije minister zunanjih zadev grof Kalnokj, rekel, da je ravno avstro-nemška zveza jako krepka podlaga mirii, ki ga za mnogo let jamči. Kakor je znano, je grof Kalnokv tak odgovor dal na interpelacijo dr. Eiegerja v tej zadevi. Odgovor ministra zunanjih zadev bi že bil, pravijo nemški facijozni listi in so nekteri taistih še prav vrlo zadovoljni z njim. toda kaj pa je treba bilo dr. Eiegerju ministra izpraševati? dostavljajo ravno tisti v eni sapi. Niso mu zamogli odpustiti te radovednosti, ki je pa vendar-le popolnoma na svojem mestu, kajti dr. Eieger stavil jo je pogojno, s pristavkom namreč, če minister lahko dil taka pojasnila. Kakor že znano, je minister na to tudi odgovoril, kolikor se mu je ravno umestno zdelo. Ne dolgo na to menda že takoj drugi dan interpelira! je pa grofa Kalnoky-ja eden iz liberalnega tabora, ako se ne motimo, delegat Szilagji, ki bi bil pa vse drugačne reči rad zvedel; da mu je minister odgovor dal, naši čitatelji tudi že vedo, poslanec je pa pozneje ravno toliko vedel, kakor poprej. Minister mu je namreč naravnost povedal, da mu tukaj tajnost brani kaj več govoriti in pri tem je ostalo. In glejte, pri tem poslancu pa liberalni listi molče. Eiegerja so zdelavali, ker je in-terpeliral glede miru in je odgoTor dobil, Szilagy-ja pa ne, ker je njih pristaš, če tudi bi bil prej zaslužil, da bi ga bil ta ali oni časnik „raztrgal", ker je s svojo interpelacijo, ktera je po Riegerjevi sledila, le zgolj radovednost pasel, in sitnost prodajal in druzega nič.
V liiulapeMu na univerzi nekaj vre med ondašnjo mladino madjarske in rumunske ali vlaške narodnosti. Ker so Eumunci zvedeli, da so njihovi rojaki v kraljevini rumunski napravili stoletnico na čast narodnima mučenikoma Hori in Kioski, sklenili so ju tudi v Budapeštu proslaviti. Te je bil pa ogenj v strehi med madjarskimi dijaki in do velikanskih
medsebojnih demonstracij bi bilo prišlo, ako bi ne bil naučni minister s krepko roko vmes segel in najstrogejih kazni zažugal vsakemu, kdor bi se demonstracije vdeležil, bodisi te ali one narodnosti.
Tnauje držaTe.
Deficit tudi po HoUjariji straši, če tudi so v tej edini slovanski kneževini stroški še jako začetni, toraj mali, se taisti vendar le ne morejo več obdržati v ravnotežji z dohodki; kajti novi čas tudi pri Bolgarih trka na duri in zahtevo velikanskih stroškov, dohodki so pa silno pičli, ker so vravnani še po starem turškem kopitu. Deficit za letos znaša že celih 5 milijonov frankov in se je nekako navadil, da od leta do leta raste. Nekoliko vzrok temu so nevravnani davki, ki so silno spremenljivosti pod-verženi, in so se v teku poslednjih štirih let znižali za cel milijon frankov. Ce so toraj dohodki vedno manji, stroški pa ravno nasprotno vedno večji, ni čuda, da je deficit ali primanjkljej od leta do leta večji. Tako so v teku poslednjih štirih let po manj davka plačevali od hiš, od zgradeb in od zakup. Več ga je pa prišlo od zemljišč. V tej stroki, v poljedelstvu namreč, je pa na Bolgarskem od leta do leta bolje, kajti vedno več nerodovitnega sveta spremeni se v rodovitno zemljo, kar kaže plačan davek od taiste, ki je skoraj še enkrat tako velik, kakor je bil pred štirimi leti. Eavno tukaj je pa krivica, pod ktero ubogi bolgarski narod zdihuje, da se Bogu usmili. Eekli smo že, da je davek osnovan po starem turškem smislu, in vsled tega je pač razvidno in umijivo, da Turki, ki so na Bolgarskem večinoma velikoposestniki in skoraj tretjino cele knježevine v lasti imajo, silno malo plačujejo, kristjani pa neznosno veliko. Tukaj bi bila pravična vravnava davka silno potrebna; kajti vsled taiste bi se kristjanom krivično breme odvzelo, država bi pa vendar-le mnogo večje dohodke imela, ker bi se davek po pravici razdelil tudi na turško velikopo-sestvo. Sicer pa ravno ni še, da bi Bolgari obupali, kajti Turkom nikakor ni všeč svojo glavo klanjati pod krščanskim vladarjem ; zategadelj pa jako radi svoja velikoposestva prodajajo po silno nizki ceni in se na Turško selijo. Godi se jim, kakor pri nas nemškim in nemčurskim grajščakom, ki bodo tudi s časoma zginili iz dežele in na njihovo mesto stopili narodni plebejci, ali pa judje.
V Ameriki namenjen je demokratični kandidat Oleveland za predsednika zveznih držav z 219 glasovi.
Angleži jeli so mešetariti med Francozi in Kitajci^ prej ko ne od poslednjih naprošeni, mogoče pa tudi iz bojazni, da bi stalna okupacija otoka Pormoze od francoske strani angleški trgovini škodljiva. biti vtegnila. Iz enega teh dveh vzrokov podal se je angleški minister zunanjih zadev lord Gran-ville k francoskemu poslaniku v Londonu, "\Yad-dingtonu, in mu je omenil, da bi bila daljša blokada Formoze nevarna dobremu sporazumu med Angleži in Francozi, in to temveč, ker francoski častniki nimajo vedno največjega spoštovanja do angleških ladij, kedar jih preiskujejo. On dobro ve, da bi se Kitaj ne vpiral, ako bi bili Francozi zadovoljni, da se napravi mir, le naj ne zahtevajo tolike svote denarja, kakoršne Kitajci plačati ne morejo. V Kelungu pa Francozje že lahko nekaj časa ostanejo, Kitaj nima nikakega ugovora. V splošnem interesu bi bilo, pravi Granville, ko bi Francozi predlog sprejeti hoteli. Francoski poslanik je na to vprašal, ali bi o tem kaj v Pariz sporočil ali ne; Granville pravi, naj le, in že čez nekaj dni potem došla je iz Pariza diplomatična nota od Ferryja, s ktero je priznal angleško mešetarstvo v kitajskih zadevah, in so se menda dotične obravnave že pričele. Ki-
tajci so se po najnovejših poročilih iz Francoskega menda zbra i, francoskih priprav ali kali in bi se na vsak način radi ognili, da bi jim Francozi ne zaprli Pekinškega zaliva.
Izvirni dopisi.
s Cola, 10. nov. Bralci ^Slovenca" se bodo gotovo ŠP. spominjali, da so o svojem času bralL kako je tukajšnja nasprotna stranka vse sile napenjala, in kako je pritožbe snovala, najpred na okr. glavarstvo, in potem, ker ni tam nič opravila, pa na deželno vlado v Ljubljani, in sicer zato, da bi bila novoizvoljenemu občinskemu odboru in starešinstvu, in s tem tudi konservativni stranki tla izpodbila. Marsikterega bo mikalo izvediti, kak vspeh so imele vse one pritožbe, kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je z odlokom dne 3. okt. t. 1., št. 8828, pritožbo zoper volitev občinskega odbora in starešinstva kot nepo-stavno, oziroma prazno ovrgla s pristavkom, da zoper to razsodbo daljna pritožba ni več dovoljena.
In sedaj, bi mislil človek, bodo ti rogovileži saj mirovali, toda zmotil bi se; začeli so pa novoizvoljenega župana od druge strani napadati, ter mu hočejo dokazati, da občinski računi za časa njegovega županovanja niso bili pravični, in da je občino za toliko in toliko goljufal; dotični računi so, se ve da, kakor postava veleva, 14 dni v občinski pisarni na ogled ležali, da jih je vsak lahko pregledal, • in se lahko zoper nje pritožil, ako bi se mu zdeli krivični, kar se pa ni bilo zgodilo; bili so potem od občinskega zastopa podpisani in od c. kr. okr. glavarstva potrjeni; zato se pa tudi ni bati, da bi c. kr. okr. glavarstvo na take pritožbe kaj ozira imelo; kajti, ako bi to storilo, bi potem svoje_ lastno djanje v nič stavilo.
Z Dolenjskega, 11. nov. Dragi ^Slovenec!" Poldrugo leto bo že, odkar si se spremenil v dnevnik. Od tistega časa se je na svetu že marsikaj predru-gačilo. Pa ne le na svetu, ampak tudi po tvojih predalih je videti, da ni zdaj tako, kakor je bilo ob tvojem prerojenji. V nekterih predaliji prinašaš boljšega blaga, v drugih ponujaš robo, ki je nekako take vrednosti kakor je bilo ta čas, ko si začel odpirati predale vsak dan, v tretjih si človek lahko izbira, v četrtih pa ti je jelo blago pohajati. Kako da so te zakiadovalci jeli zanemarjati? Ali se v tem opravilu dotičniki vrste? Izprva si dobival v te prostore, (ki so odločeni dopisom), obilo gorenjskega blaga, potem zdaj gorenjsko, zdaj dolenjsko, za razliko pa tudi štajarsko ali primorsko. Zadnje čase za-kladali so te bolj Dolenjci, „na pol preteklem času" pa — so te vsi zapustili. Ali so se ti izneverili? Kaj ni na svetu neke kreposti, kteri pravijo stanovitnost?
Pa tem vprašanjem blagovoli odgovoriti sam in tvoji čast. čitatelji s taboj. Da paradi tega ne ostane predal prazen, naj denem nekaj druzega vanj. Sicer mi bo morda ta ali oni očital, da sem se prekasno tega domislil — ali njemu odgovorim: vendar še
misli, ako po večmesečnem trudu, potem, ko je noč in dan vse žile napenjal in vse knjižnice preiskal, da bi našel svoji pesni pravih misli, ktere so že morda tisoč let zapisane, ako tedaj po tem velikanskem trudu skuje in zvozi pesemco in je tako srečen, da jo vsili kakemu listu; pri tem, se ve da, pridene svoje slavno ime ali očitno ali pa zakrito (posebno ako nema mirne vesti), in tako, glej ga, pesnika, vse strmi: dosegel je, kar je želel, pesnik je! In zakaj misliš, da se dandanes oglaša toliko novih pesnikov? Gotovo največ le zarad tega.
M. Joj, joj! Bog vari, da bi Vas slišali naši pesniki.
J. Prav to bi želel. In da bi imel trobento veliko veliko, zatrobil bi, da bi se slišalo po vsem Slovenskem: Oj vi, ki niste poklicani, vrzite liro v ogenj in priraite raj za drevo ali matiko, ktera bolje pristoja Vaši okorni roki. O kaj bo z nami, ako bo vse mijavkalo in cvililo! Vse Muze bodo zbežale od nas in celo bogove bomo splašili z Olimpa.
M. Ees tudi meni se zdi, da smo Slovenci preveč potrpežljivi; karkoli se namreč prikaže, odo-brujemo, občudujemo, ne znamo drugega kakor hvaliti; ni ga, ki bi resnico v zobe povedal.
J. Da, potreben bi bil možak, ki bi pogumno in neustrašeno začel pometati med nami, da bi iztrebil smetljaj, kterega toliko imamo. Tako je že
pred nekaj leti nekdo dobro začel čistiti ušesa našim nadepolnim pesničičem.
M. Ees, več njim jo prerezal pevsko žilo, da jim je odtekla vsa kri.
J. Vendar dosti se jih ni še sparnetilo.
M. Ees dosti nepoklicanih še imamo!
J. In bojim se, ako pojde tako naprej, da Slovenci od samega kričanja ogluše, da ne bodo vedeli več ločiti lepega od grdega in se jim pokvari este-tičen okus, in tako ne bodo znali druzega, kakor orati in kopati in jesti in piti.
M. Da, dajmo slovo vsem nepoklicanim!
J. Kteri ne dopadejo!
M. Kteri žalijo uho in srce!
J. Ad inferos!
M. A glejte, gospod doktor, že skoro sem zabil, da sem tukaj; kasno je že, moram domov, imam nocoj še veliko dela.
J. Ees, že se prikazuje luna izza Nanosa.
M. In vabi pesnike.
J. Nepoklicane.
M. Z Bogom, gospod doktor!
J. Pričakujem te pojuternjem, Mirko.
M. Pridem gotovo.
Trat J večer.
J. No Mirko, ali si kaj premišljeval, o čemur sva se zadnji pot pogovarjala?
M. Še precej. Da, lotil sem se celo z nova prebirati naše pesnike in včeraj sem bil cel dan v nje zamišljen.
J. In si iskal lepih pesni, kaj ne?
M, Da, takih, ki bi mi dopale.
J. In si jih veliko našel?
M. Malo, malo takih, ki bi po vsem ugajale mojemu okusu.
J. In danes?
M. Danes bi Vas prosil, da mi kaj dopolnite, bolj pojasnite, kar ste mi zadnjikrat o lepoti pravili.
J. Prav rad.
M. Eekli ste, da je lepo, kar dopade. To je sicer prav, a vendar ta definicija ne pove še, kaj je prav za prav lepo, ampak označi le, kaj lepota učini za nas. Zato se mi zdi ta definicije nekako, rekel bi, preveč subjektivna. Prava definicija ne sme edino le po učinku oznameniti reči, ampak mora jo objektivno določiti, kakoršna je sama na sebi.
J. Ako te prav razumem, hočeš vedeti, kakšna je ona lastnost v reči, po kteri nam ta dopade, ali kaj je to, kar vzbudi v nas dopadenje, ker ako to določimo, potem nam ne bo težko najti definicije, ktero želiš.
M. Da, to bi rad vedel, kaj je, kar mi dopade in zakaj mi dopade?
J. Mislim, da ni težko določiti. Najlože to
stvar ni zamujena. Saj mislim, da „Siovenčevim'' čitateljem še niso zginili do cela iz spomina oni latinski dopisi z Dolenjskega, ker sem se pa namenil svoje vrste na nje nakleniti, upam, da bodo še na mestu. Zdaj pa na dan s stvarjo.
Marsikdo, ki je bral tiste krajepise, je bil radoveden in je vprašal: čegavi so neki? Ako se ne motim, je bil g. dopisnik omenil autorja, pa le z okrajšanim imenom, kakor se je pisatelj navadno podpisoval: P. A nt. E. S. J. Ta E. raztegni si v Erber, pa veš ime. In če hočeš še kaj vedeti, ti lahko še nekoliko postrežem. P. A. Erber je bil Kranjec plemenitega rodu — potem pa jezuit, kterega so dičila razna častna imena, kakor: A. A. L. L. et Phil. etS. T. Doctor et professor publi-cus, Graecensis universitatis cancella-rius nec non Collegii Labacensis Eector emeritus. Kakor vsi jezuiti, bil je tudi on jako delaven. Poleg „Topogr. Due. Carinth. et Carn.", po kteri je podajal dolenjski dopisnik one krajepise, spisal je še več del. Ako jih naštejem v kronologič-nem redu, so ta-le. 1. Styria ter Pelix: Eeligione, fertilitate et deliciis. Junaška pesem nat. v Gradci 1727. 2. Poprej imenovana topographia, ktero je natisnila na Dunaji Terezija Voiztin 1728. 3. Topographia Stjriae. 4. Dissertationes Theologicae de Coneiliis oecumenicis. V Gradci 1737. 5. Epitome controversiarium, Religionem spectantium. Ravno tam 1739. 6. Panegjricus D. Catharinae V. et. Martiri dicatus, ciuem peroravit D. A. Margsch\ventner Rhe-toricae stud. Vien. Tisk. Voiztin 1734. 7. Institutio-nes Dialecticae, sive brevis quaedam ad reliquam Philosophiam introductio methodo scholastiea elucu-brata. Na Dunaji J. Th. Trattner 1750. 8. Cursus Philosophicus in 3. tractatibus 1751. 9. Theologia speculativa in VIII tractatibus. Na Dunaji izdana od 1741—48.
Ako se gosp. dopisniku zdi, da se bralci niso obotavljali njegovim krajopisom, naj poskusi še s Štajarskimi, da bo še našim sosedom vstregel.*) Če se pa boji, da bi ga s „kurjimi črevami" ne napadali radi krajepisov, naj pa pokaže Štajarcem, kako je njihova dežela ter Pelix. — Toliko za zdaj, da se še meni izpod peresa ne razvijo „kurja čreva".
„Slovenčev" sotrudnik.
Od Novecerkve, 10. novembra. (Letošnji pa-trocinij.) Naši predniki so si svojim posebnim pri-pomočnikom izvolili sv. Leonarda, kterega god je sv. cerkev slavila pretečeni četrtek. V tej fari pa ga po stari šegi slovesno obhajamo še le sledečo nedelje. Ali sedaj ni bilo tako, kakor druga leta. Nisi slišal pokanja topičev, nisi gledal kaj prazničnega v hiši božji, kar bi te na izredni način spominjalo imenitnega dneva za naš kraj. Čemu li to?
Dan posebnega veselja duhovnega zabranila je nemila smrt. Ta nepreprosljivka je namreč v petek zgodaj, ob % 1 po polnoči, s svojo koso prerezala dolgo nit življenja tukajšnjemu predstojniku farnemu.
*) Gosp. dopisnika ])a prosimo, fe mu je mogoče taiste v slovensliom jeziku poslati, ker l>i s tem vsem čitateljem bolj vstreženo bilo.	Vredn.
— preč. gosp. Fr. Juvančič je zaspal v Gospodu. Vsied tega je včerajšnja nedelja dobila vse drugačno lice, ker smo truplo svojega župnika spremljali do hladnega groba.
Kmalu popoldne se je včeraj okoli farne hiše zbiralo številno ljudstva, da svojemu duhovnemu očetu izkaže zadnjo čast. Iz domače dekanije prišlo je vsih 14 duhovnih bratov pokojnikovih. Razven tega bilo je zastopanih še deset dekanovin, da je število zbranih duhovnikov narastlo do 33, izmed teh imenujmo le preč. gg. kanonika: Ivanec in Rezanec. Žalovalcem sta se med ostalimi pridružila tudi p. i. gg. C. kr. namestnijski svetovalec Haas, gimnazijski ravnatelj Končnik in zraven domačih učiteljev z njihovo raladežjo malone vsi tovariši iz sosednjih šolskih občin.
Cerkvene obrede opravljal je stolni dekan, preč. gosp. Orožen.
V natlačenopolni cerkvi je za pokojnika slovo jemal g. profesor dr. Napotnik. Pa je z besedami sv. pisma omenjal, da smo se danes zbrali v „hišo žalovanja", a ne v „hišo razveseljevanja". Razložil nam je, kako bi se naj mi po vzgledu pokojnikovem učili „živeti za smrt in umirati za življenje" v srečni večnosii.
Iz podatkov, ki jih je vrli govornik našteval, omenimo s kratka, da je častitljivi starček luč belega dneva zagledal v Jamnah pri Konjicah dn6 9. septembra 1802; v mašnika posvečen po mil. knezo-škofu Ignaciju 24. avgusta 1825; bil je kaplan pri sv. Martinu poleg Slovenjegradca od 29. oktobra do 27. decembra 1825; v Vitanji ka-planoval od 27. decembra 1825 do 22. oktobra 1829, potem pri Novicerkvi od 22. oktobra 1829 do 28. marca 1830, kjer je bil provizor od 29. marca 1830 do 17. decembra 1835. Dne 30. septembra 1835 postal je župnik Vojniški, ktero faro je od 17. decembra 1835 do 15. decembra 1859 vladal; dne 15. decembra 1859 povrnil se je nazaj k Novicerkvi kot kanonik Strasburškega kapitola in „viea-rius perpetuus", farni predstojnik in dekan, ktero častno službo je bil že poprej opravljal. Mil. knezo-škof Jakob Maksimilijan so mu leta 1873 podelili naslov kn.-šk. konzistorijalnega svetovalca, (duhovnega svetovalca so ga bili že pokojni knezo-škof Anton Martin, njegov sošolec, 12. novembra 1849 imenovali), od svitlega cesarja je leta 1874 bil imenovan častnim korarjem Lavantinske stolne cerkve in 24. oktobra 1882 odlikovan z vitežkim križem Franc-Josipovega reda. Leta 1875 obhajal je zlato sv. mašo, a manjkalo mu je toraj še le nekoliko mesecev do redke šestdesetletnice. Pokojnik bil je najstarejši duhovnik episkopovine lavantske.
Že po opisanih črticah ne bode težko sklepati, kako delotvorno je bilo življenje Juvančičevo. Znal si boš ob enem razlagati, odkoder so prihajale solze, ki so se včeraj prelivale. In pač prav je nekdo opomnil, ko je rekel, naj bi laži-liberalci cerkev našega veka danes opazovah, kaj je duhovnik med nepokvarjenim ljudstvom.
To bi bil, čitatelj blagi, majhen okvirček, v kterem je narisana podobica, kako so letos pri Novicerkvi obhajali „žegnanje" ali patrocinij.
DomaČe novice.
(Slovensko pevslco društvo.) Radi zaprek, na koje se poprej niti mislilo ni, mora se I. veliki zbor za teden dni preložiti. Zborovanje se bode toraj po istem določenem redu, kakor ga je že „Slovenee" priobčil, vršilo dne 23. novembra t. 1. v Mariborski čitalnici. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Zvečer istega dne pa priredi osnovalni odbor v dvorani zur „Stadt "VVien" pevski zbor z naznanjenim sporedom: 1. A. Nedved: Pozdrav — moški zbor s samospevom za bariton. 2. A. Leban: Slovenska deklica — mešani zbor. 3. Hajdrih: Pri oknu sva molče slonela — čveterospev. 4. D. Jenko: Na moru — moški zbor. 5. F. S. Vilhar: Pod oknom — mešani zbor s samospevom za sopran. 6. Dr. B. Ipavic: Savska — moški zbor. 7. A. Poerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesnij — mešani zbor s samospevi za tenor, bariton in bas in spremljevanjem orkestra. Med posameznimi točkami bode svirala in vil. točko bode spremljevala vojaška godba 47. peš-polka. Začetek točno ob 8. uri.
V P tuj i, 11. novembra 1884.
Osnovalni odbor „Slov. pevskega društva".
(Da se mora zborovanje preložiti, vzrok je ta, ker bi za 16. novembra ne dobili vojaške godbe.)
(Za državne uradnihe) pripravlja se neka velika in pomenljiva olajšava. Kakor čujemo, namerava minister trgovine izdati določbo, vsled ktere se bodo cesarskim uradnikom vožnja po cesarskih t. j. po državnih železnicah v II. in III. razredu za polovico znižala, ako se bodo izkazali s potrebnim potrdilom od svojega načelnika. Menda se bo že z novim letom omenjena olajšava pričela.
(Postopač) preklinjal je sinoči in ponoči silno grdo in ostudno okoli južnega kolodvora. Mornarji in železniški delavci nikakor niso zadnji, kar se kletve tiče, in ravno poslednji so se izrazili, da je taka kletvina, kakor jo je ta postopač doprinašal, že od sile. Proti jutru podal se je od južnega proti državnemu kolodvoru, kjer se je v ovinku, v kterem se od Tržaške proge ona na Gorenjsko odcepi, vlegel. Ko se tjekaj čez nekoliko časa mašina pripelje, plane nesrečnež kviško in se pred njo na tir zakadi. Mašina ga je takaj do smrti pobila in mu je noge odtrgala.
(Goveja plemenslca živina) rudečega belanskega plemena naprodaj bo 20. novembra v Lescah na Gorenjskem. Prodajali se bodo 3 biki in 2 telici po C. kr. kmetijski družbi za polovico cene, ki jo je sama za nje dala. Kdor hoče kaj kupiti, mora 1. takoj po sklepu kupčije denar šteti in 2. pismeno obljubiti, da bo kupljeno živino vsaj dve leti za pleme redil.
(Predavanje o Jcmetijstvu) na tukajšnjem c. kr. učiteljišči in v bogoslovji prevzel je tajnik e. kr. kmetijske družbe kranjske g. Gustav Pire. Omenjeni gospod, ob enem vrednik „Novic" je slovenščine popolnoma zmožen in v umnem kmetijstvu vrlo izšolan. Gospodom slušateljem prav iz srca častitamo!
vidimo na kakem izgledu. N. pr. pred nami stoji nova hiša. Kdaj ji bomo rekli, da je lepa?
M. Ako je visokost sorazmerna z dolgostjo, ako so vrata na svojem mestu, okna v ravni črti primerno razvrščena, sploh, ako najdemo skladnost med raznimi deli.
J. In ako je hiša petnajst sežnjev visoka, a dolga le štiri, ako so okna veča, kakor vrata in po zidu sem ter tje neskladno raztresena, eno velikansko, da bi lahko šel slon skozi, a drugo še za netopirja preozko, kaj ne, nikomur ne bo prišlo v v glavo imenovati tako hišo lepo?
M. Gotovo ne.
J. Vidiš tedaj, pri oni hiši vidimo skladnost med raznimi deli, zato nam je lepa; pri tej pa one skladnosti pogrešamo, zatoraj ni lepa.
M. Hočete tedaj reči, da ova skladnost dodeli hiši lepoto, ktera vzbudi v nas dopadenje?
J. Da, to trdim.
M. In kaj jo prav za prav ta skladnost?
J. Kjer je skladnost, se nahaja prvič več delov toraj neka raznovrstnost, a drugič je v tej raznovrstnosti tudi nekaj, kar razne delo edini v celoto, recimo, da je neka enota; tako ima ona hiša več delov in vendar vse posamezne dele veže v celoto neka skupna enota, ki vse obsega in edini in jim daje neko primernost in prav zarad tega nam hiša
dopade, rečemo, da je lepa. In ravno ta raznovrstnost ali različnost v enoti ali enota v raznovrstnosti znači bistov lepote.
M. Različnost v enoti je tedaj lepota?
J. Da, Mirko, različnost v enoti ali pa enota v različnosti, tudi lahko rečemo različna enota ali enotna različnost, to je lepota.
M. Res dopade mi, kar ste zdaj govorili, a reči moram, da take definicije o lepem nisem še nikjer čital in ne slišal.
J. In vendar je tako učil eden največih filozofov, kteri so do zdaj živeli. Avguštin, kteremu se vklanjajo celo njegovi najhujši nasprotniki. „Vsaki lepoti oblika", pravi on, „je lepota". A da je ta enota v različnosti, nam isti Avguštin poroča: „Za to, ker so si deli skupni in se po neki zvezi edinijo v eno primerno celoto (ad unam convenieutiam). So toraj razni deli, kteri se pa primerno vredijo in prav ta primernost dd delom enoto, ne delom kot takim, ker ti ostanejo vedno različni, ampak delom, T kolikor so po nekem vredovalnem ali razvrstilnem načelu spojeni v nekaj višega, v čemer se, da-si drug od drugega različni, kakor v občni celoti zedi-nijo. Vsled one vredbe pride namreč med posamezne dele neka luč ali svitloba, ktera je obseva in v kteri se vidijo vsi; ta luč je prav za prav misel ali ideja, po kteri se deli razvrstijo; ako to spo-
znamo, tedaj zagledamo v raznovrstnosti delov enoto. Toda deli se vidijo v tem ne kot deli, ampak le od tiste strani in toliko, kolikor se priležejo vredovalni ideji. „Nič namreč ni vrejeno (ordinatum), kar bi ne bilo lepo". Ovo ^ordinatum" je pa ravno to, kar smo zgoraj rekli: enota v različnosti ali razno-ličnost v enoti. Vzemi n. pr. sto enakih kamenčkov in vrzi jih skupaj na en kup, kakor padejo; nikomur ne bo prišlo v misel, ta kup kamenčkov imenovati lep. Toda vzemi onih sto kamenčkov in vredi jih tako, da dobiš podobo zvezde; vsakdo ugledavši to, rekel bo: ti kamenčki so lepo vrejeni, to je lepo. Pred ni bilo lepo in zdaj je lepo. Zakaj? Zato ker zdaj je več kamenčkov razvrščenih v enotno skupnost, pred niso bili, zdaj je v raznovrstnosti enota, in ta enota je vredovalna ali razvrstilna ideja zvezde. Vidiš tedaj?
M. Ona definicija mi prav dopade, le da se mi zdi preozka, ker ne more obseči vse lepote!
J. Kako da ne?
M. Ker ne more veljati, kakor za telesne reči. Kjer je namreč raznovrstnost, tam morajo biti tudi razni deli, a dele nahajamo le v telesnosti. Tako bi toraj enovita bitja, kakor so duhovi, ne bila lep^ (Dalje prih.)
{Stope za smodnik) v Dobrunjski županiji pod Ljubjano blizo postaje Zalog razletele so se na drobne kosce na 7. t. m. Vžgala se je ondi kopica smodnika blizo 84 kilogramov težka, kako, tega živ krst ne \6\ Škoda znaša 300 gld., ponesrečil pa ni nikdo ondi.
{Nadvojvoda Karal Ludovilc) peljal se je iz Trsta v Pulj na pregled ondašnje transportne kolone.
(Tršašlca transportna Jcolona) rudečega križa postavila je 31 mož pred nadvojvodo Karola Ludo-vika. Zapovednikji je bil lajtenant Šporn.
{Eazpisatii ste službi) dveh sodnijskih svetovalcev pri C. kr. deželni višji sodniji v Gradci. Prošnje do 30. novembra na predsedništvo c. kr. deželne višje sodnije Graške.
{Javna drašha) za glavni zakup vžitnine za vino, mošt in meso v Eateškem okraji na Dolenjskem bo v ondašnjem davkarskem uradu na 28. nov. t. 1. Letni zakup znaša za celi okraj zdatno ponižan le še 5500 gold.
{Foštna hranilnica) je te dni razpošiljala novo okrožnico z računom za mesec oktober. Poročilo kaže, da je vseh vlog bilo 118.891 s 8,436.180 gld. Izmed teh spada v VII. skupino (laško-nemško-slo-venski kraji) 7.499 vlog s 540.876 gld., v VIII. skupino (nemško-slovenske dežele: Štajarska, Koroška, Kranjska) pa 7.847 vlog s 719.926 gl. Od 12. janu-varija 1883 je 3,058.474 vlog s 48,589.781 gld., a 481.001 izplačil s 31,518.498 gld. Tekom zadnjega meseca bilo je izdano 9.614 novih knjižic; skupno število istih je med ljudstvom 417.894, izmed teh je 7.843 nemško-slovenskih. Eentnih knjižic je 5.865 v znesku 2,348.900 gld. V neuradnem delu okrožnice nahaja se poročilo, koliko je denarja po svetu, kar je „Slovenec" svojim častitim bralcem že pred ne-kterimi tedni „pod črto" objavil. V ostalih člankih se marsikaj bere o hranilnicah, v obče in zopet o nšolskih" posebič; pravi se, da so takozvane „hra-uilnične karte" iznajdba Danska, kjer jih rabijo že 5 let, na Saškem pa SVa leta, a naši otroci se je poslužujejo od lanskega januvarija.
{Predrznost tatov) v Trstu je že res od sile. Ker jim policija na suhem precej dobro na prste gleda, jeli so si iskati ^zaslužka" na morji. Včeraj sta se dva taka iz rodovine dolgorokov polastila praznega čolna in sta se z njim ob Josipinskem nasipu vozila, kjer sta zapazila kup naloženih vreč z rozinami. Ni bilo ravno dolgo, ko sta že tri v čolnič spravila in ravno odriniti mislila, kar k njima v čolnič Llojdov [čuvaj plane in ju hoče prijeti. Lopova vidoč, da je ni rešitve, vržeta čuvaja v morje in hočeta s plenom uteči. Hrup pa je bil že preveč ljudi semkaj privabil in tako lopovoma ni druzega kazalo, nego v morje poskakati in se tako v temi rešiti. Čuvaja so iz vode potegnili še živega, tatova sta jo odnesla.
Razne reči.
—	Na Dunaj i so obsodili 7. novembra mizarskega pomagača Janeza Barfusa na 6 let hude ječe zavoljo hudodelstva veleizdaje. Prismode je letos od meseca julija pa do septembra na Dunaji svoj čas za to porabil, da je po IV., V. in VI. okraji kakor tudi po Dunajski okolici trosil in po voglih nabijal male listike, popisane z anarhistično tvarino. Prav se mu godi!
—	V Parizu imajo kolero! kar so naši čitatelji že po tridnevnih telegramih zvedeli. Ta grozna morilka napada najbolj delavce, kterih vsak dan mnogo pomrje. Mrličev imajo povsod zadosti, po notranjem mestu, po predmestjih in po vseh bolnišnicah. Povod epidemiji so nesnažna stanovališča prebivalstva, posebno revnep. Dokazano je, da se je razširila otdi prava azijatska kolera. Prikazala se je v stanovanji nekih cunjarjev. Na kakošen način da se je tjekaj zatrosiia, ni znano. Nadjajo se, da se kolera sedaj ne bo mogla toliko razširjati, kakor bi se bila lahko meseca julija ali pa avgusta; kajti če tudi imajo jako iepo vreme, je vendar zrak že mnogo hladneji, kakor pa je bil letošnje poletje in na to se zanašajo, da jih bo pri boji proti koleri podpiralo. Zdravniki v Parizu svetujejo ljudem poprej vsako vodo do dobrega zavreti, preden jo bodo vži-•vali bodisi za pijačo ali za jed. Doktor Brouardel misli prav za trdno, da se bo epidemija po celi Evropi razširila. Vzrok, da se kolera iz Azije v Evropo sploh širi, so pa Angleži, ker se premalo pečajo za zdravstvene postave pri parnikih ob rude-^em morji posebno pa ob Suecu. Tudi on je teh jnisli, kakor nemški zdravnik dr. Koch, da bo z •letošnjo kolero še vsa Evropa opraviti imela.
Teleg:raiiii.
Pariz, 11. novembra. Včeraj jo bila v Montceaii-los-Mines velikanska preiskava po 39 hišah. Iskali in pobirali so papirje in tiskovine neke anarhistične drnžbe.
Bruselj, 12. novembra. Kamore pričele so danes svoje zasedanja brez prestohiega govora. Jutri se bodo vstanovili in določili odseki. Senat si je volil poprejšnji odsek.
Berolin, 11. nov. Državni zbor sklican je na 20. novembra.
Berolin, 12. novembra. Nemško zastopništvo v Belemgradu poviša se v poslaništvo.
London, 12. novembra. Trije zastopniki odpotovali so včeraj v Berolin h Kongo-kon-ferenoi, ktere se bo tudi Tm-čija vdeležila. Zastopal je bo njen poslanik v Berohnu.
Društvu za napravo zvonov za cerkev Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali gg.:
302.	Peterea Liza, hišna posestniea, ....	5	gl.	—	kr.
303.	Možek Anton, hišni posestnik, ....	5	„	—	„
304.	I^usteršič Gašpar, hišni posestnik, ...	5	„	—	„
305.	Šusteršič Joliana, hišna posestniea,...	5	„	—	„
306.	Neimenovan..........3	„	—	„
307.	Neimenovan..........50	„	—	„
308.	Neimenovan..........4	„	—	„
309.	Zupan Uršula..........5	„	—	„
310.	Darila............—	„	63	„
311.	Neimenovana N....................5	„	—	„
312.	Verbifi Katarina.........3	„	—	„
313.	Neimenovan..........6	„	—	„
314.	Horiak Neža..........5	„	—	„
315.	13. j..............100	„	—	„
316.	Covar Franc, kupec,.......5	„	—	„
317.	Covar Frančiška.........5	„	—	„
318.	Žlogar Anton, mestni kaplan, ....	5	„	—	„
319.	Puc Alojzij, kurat v Ljublj. kaznilnici, .	5	„	—	„
320.	Prežel Matevž, župnik,.......5	„	—	„
321.	Stritar Andrej, du i. v pokoji, ....	5	„	—	„
322.	Jaklič Jurij župnik,................2	„	—	„
323.	Steurer Jurij, župnik v pokoji, ....	2	„	—	„
324.	Weis Gabricl, duh. oskrbnik, ....	5	„	—	„
325.	Martinčič Antonija, kuharica, ....	5	„	—	„
326.	Jereb Marija..........5	„	—	„
327.	Zbirka............6	„	76	„
328.	Lavrenčič Ivan, kaplan.......2	„	—	„
329.	Videmšek Matija, župnik, ......	5	„	—	„
330.	Wolf Ivan iz Osilnice.......5	„	—	„
331.	Poje Marija...........10	„	—	„
332.	Križ Ana...........5	„	—	„
333.	Kovač Helena..........5	„	—	„
334.	Zbirka............16	„	60	„
335.	Babnik Lenka..........1	„	-	„
336.	Biber Ana...........3	„	—	„
337.	Dolinar........................1	„	-	„
338.	Karct Janez, župnik........2	„	—	„
339.	Debeljak Janez, župnik,......5	„	—	„
340.	Pcčnik Valentin, župnik,......5	„	—	„
Tujci.
10. novembra.
Pri Maliči: Lautncr, Sringer, Looss, Sehreiber, Arlt in \Veinberger, trg. pot., z Dunaja. — Henrik Bartel, trg. pot., iz \Varn.sdorfa. — Edvard Helblg, trg. pot., s sinovi. — Hugon Altweger, trg. pot., iz Jiigerndorfa. — Morie Blau, trgovec, iz Zagreba.
Pri Slonu: Jernej Globotsclinigg, trg. pot., iz Linea. — Ig. Globočnilf, trg. pot., iz Zagreba. — Kari Pollaii, trgovec, iz Trsta. — Janez Cleva, stolni dekan, iz Pulja. — Ant. Basi-lini, korar, iz Pulja. — Alojzij Hafner, s soprogo, iz Železnikov. — A. Pogačnik, trgovec, iz Cirknice.
Pri Juinem kolodvoru: Cezar Oswaldello, agent, iz Florence.
Pri Avstrijskem caru: .Josip Knaflič, zasebnik, z Dolenjskega,
Umrli ho:
8.	novembra. Peter Fermantin, Tievljarjev sin, 4 riies., sv. Petra cesta št. 16, božjast,
11. novembra. Marija Sturm, krojaueva hči, 10 mes., sv. Florjana ulice št. 14, Broncliitis capillaris.
V bolnišnici:
7. novembra. Marija Verliove, gostija, G4 let, vsled raka.
9.	novembra. Andrej Milielifi, delavec, 42 let, jetika.
Od 11. novembra.
EksekiitlTne dražbe.
17.	novembra. 1. e. džb. pos. Blaž Podbevšek iz Trnov«, 1808 gl. Brdo.
18.	novembra. 2. e. džb. pos. Anton Kinkopf, Žužemberk. — 3. e. džb. pos. Marija Tekavčič, iz llin. Žužemberk.
I>unaiHka borza.
(Telegrafično poročilo.) 12. novembra.
Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ • 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avatr.-ogerske banke
Kreditne akcije.....
London ......
Srebro .......
Ces. cekini......
Francoski napoleond.....
Nemške marke.....
81	gl. 20	kr.
82	„	50	„ 103	„	70	„
96	,	40	,
869	„	-	„
292	„	50	„
122	„	65	„
—	n	n
5	„	78	„
9	„	71 V, „
59 „	«5	„
Ogerska zlata renta 6% ....	123	gl.	10	kr.
., . „ 4% . . . .	93	„	60	„
papirna renta . . .	89	„	20	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	105	„	60	„
„ Liinderbanke.....102	„	—	„
„ avst.-oger. Llovda v Trstu . .	573	„	—	„
„ državne železnice . . . .	301	„	50	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	212	„	90	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 2.50 gl.	124	„	50
„ „ „ n 1860 . 500 „	134	„	75	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173	„	50	„
„ „ 1864 . . 50 „	172	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	178	„	25
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	25	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice , .	109	„	25	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	25	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„	50	„
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 53 gl., Eio 48, St. Domingo 56, Portorico86, Cejlon 72—125, biserna 96, Java 63, Mokka 95—103.
Sladkor po 19—27.50 gld.
Dišave: poper 92 gl., žbice 72.
Južno sadje: dateljni 38, fige iz Kalamate 14, iz Smirne 40,;rozine 13.50 pomoranče 5.75 hmone 3.— za vsak zaboj, rožiči 8, mandeljni 80.
Olj e: laško 60—94 gl., albansko 44—46, dalmatinsko 44, angleško 86, petrolej 9.75.
Kože: juhtovina 260, podplatje 140—160, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 24 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 75, indiški 46.
Ježice po 19—27 gl.
Mast: maslo 95—100, angleška 55, ogerska 59, špeh 56.
Žito: pšenica ruska 7.25—8.75, laška 9.25, koruza 6.50, rž 7.25, oves 7, fižol 10.75—11.25, grah 13—15, riž laški 15—21, indiški 11.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
49 komadov za samo 7 gold. 70 kr. s^^^psoires Žlice, noži in vilice
Iz
Britanije-srebra
s fabriškim pečatom.
Silno potrebno za vsako družino! Čiijte, pozor, in strmite!
Za deset let jamčim pismeno vsakemu, kdor si kupi pri meni namizje iz britanija-srebra, ktero je poprej več nego 30 goldinarjev veljalo, da mu ostane belo, kakor pravo srebro. Namizje za obed in za de se rt je iz čistega, težkega in masivnega britanija-srebra, ktero je skoraj tolišne vrednosti kakor pravo srebro, ter se sedaj skoraj zastonj le za pravo svojo ceno prodaja. Garnitura obstoji iz sledečega: 6 namiznih nožev z izvrstno jekleno klino, C pravih anglo-brit. srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-brit. srebrnih žlie, 12 anglo-brit. srebrnih žličie za kavo, 1 težka anglo-brit. srebrna zajemalka za juho, 1 masivna anglo-brit. srebrna posnemača za mleko, 3 masivne anglo-brit. srebrne žliee za desert, 3 prave angla-brit. srebrne vilice za desert, 3 lepe masivne časice za jaj<'a.
1 izvrstno skrinjico za poper ali sladkor,	(3)
3 tase lepo eizelirane,
1	cedilce za čaj najbolj flno,
2	lepa svetilnika za salon.
1 [irekrasna krušniea indiški in kitajski vdolbena. 4!» reči, to je, 49 komadov, ki se lahko dobe proti predplačt zneska ali pa jio poštnem povzetji za 7 gld. 70 kr.
SSvHi-ilo: Le ono britanija-srebro je pravo, ktero ima zgoraj naveden pečat vtisnjen. Za dokaz da moja ponudba
ni sleparija
se obvežem tukaj javno, vsako blago, ktero bi komu všeč no bilo, brez ugovora nazaj vzeti. Vsak ga siue toraj brez zgubo naročiti.
Kdor želi dobrega in solidnega blaga, obrne naj so hitro, dokler jo še kaj zaloge, zaupljivo le na
JIKs«-JI^OM* JIiuipt-Bepot dcr Anglo-Hritaii. Sllbcrlabilk, Wicu, II., SchilTumtNgaKHC 20. ]>i'jili za navedeno namizje prodajam v škatljioah ])0 15 kr.
Imamo jo!!
Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti
piaio u lase,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem mestu. V čisto kratkem času 30 tej pomadi priraste gosta in krepka brada, cakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Tzuiiiiiik je porok za brezpogojen Tspeh.	(4C)
Steklenica velja 2 (jld. a. v.
Edina prava se dobi pri izumnikn dr. il. Benden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, camor je treba denar predposlati.