St. 2. V Gorici, v soboto dne 4. januvarija 1913. Tečaj XLHI Izhaja trikrat na teden, 3n sicer ? torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K '/. « . . ,10„ • Vb •'.''9ii?j?\ - ..VflS^S1"'^"^' i Za Nemčijo K lO^tfo.4 ~ "2H Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in 6radiščanskem"t fn dvakrat v letu nVozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Telefon št. 83. »Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici vi. nadstr. na * Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati ioco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Rusifti irt- mL Značilno za Slovence in za pomanjkanje pravega političnega smisla med nami je na vsak način to, da eden najvažnejših političnih dogodkov preteklega leta ni vzbudil med nami nikakega tolmače-vanja, nikakega premišljevanja. Poljaki so se zedinili z Rusini in dogovorno naj se vrše predpriprave za rusinsko vseučilišče, bi ima biti ustanovljeno do leta 1916. Slovenci si domišljujejo, da so bogve koliko več vredni kakor Rusini, da jih nadkrilju-jemo v vsakem oziru. Vendar se -kaže ravno pri tem vseučiliškem vprašanju, da so Rusini dosegli to, za čemur so stremili; kar se pa tiče Slovencev, je ta narodna zahteva stopila danes precej v ozadje. Rusini so imeli do nedavna dva velika narodna postulata, to je bila reforma deželnega zbora in rusinsko vseučilišče v J Lvovu. Čepiav rusinski narod ne dosega slovenskega, kar se tiče kulturnega razvoja in gospodarskih razmer, se je vendar rusinski narod, in sicer vse plasti, vsi sloji, z velikanskim navdušenjem prijel ideje, da je narodno vseučilišče eden predpogojev vsega nadaljnega političnega razvoja Rusinov. Od vasi do vasi se je širilo prepričanje, da je Rusinom nemogoče napredovati uspešno na političnem polju, dokler si niso bvojevali svojega vseučilišča. Ne morebiti inteligenca, uradniki, odvetniki, so se : avzemali za idejo rusinskega vseučilišča, ampak neuke, analfabetue ru-sinske mase. Kako silno se je ukoreninila misel brezpogojne potrebe rusinskega vseučilišča v rusinskih masah, pač najbolj dokazuje, da so rusinski kmetje ob času, ko so rusinski dijaki bili relegirani od poljskega vseučilišča, ravno vsled vseučilišč-ne zadeve doprinašali neznansko mnogo žrtev, samo, da bi ti dijaki bili rešeni bede in pomanjkanja. Rusinski državnozbor-ski klub je z vso spretnostjo, vso odločnostjo in umno taktiko posvetil vse svoje sile tej zadevi. In danes vidimo, da je ena najglavnejših zahtev rusinskih: rusinsko vseučilišče, povsem zagotovljena. In sedaj se vprašajmo: Ali so Rusini reš tako daleč pred nami, ali so njih dosedanje predpriprave res take, da bi se mo- POTAPENKO: Generalova hei. ,. ¦ Prevel: A. M. (Dalje.) IX. »Gospodična, ej, gospodična!« je spregovorila Hivrja skoro šepetaje, po-molivši skozi vrata svoj mali zgubani | ob(raz. Manjička se je zdrznila in prestrašeno dvignila glavo. Namršila je obrvi in napeto strmela v vrata, kjer se je iz polmraka pokazal obraz. Tako se je zaglo-bila s celim svojim bistvom v povest, ki se je pričela razvijati pred njo in ki je postala baš zdaj zanimivejša, in tako jo je ne nadno zmotil ta šepet, da ni takoj niti razumela, kaj da je. In kakor da se je začudila ti preprosti okolici: da nad njo visi nizki strop, a blizke stene kakor da jo bodo zdaj zdaj zgnjcčile od vseh strani, tta je pred njo preprosta štirikotna miza, a na nji luč tako navadna. Rrzen tega je ogledala še Hivrjiti obraz, na katerem se je odražala bojazljiva opreznost, združena ralo njim prej kakor nam zagotoviti lastno vseučilišče? Res je, da so na posameznih fakultetah Ivovskega vseučilišča nekatere rusinske katedre, da se torej na Ivovskem vseučilišču danes v resnici predava v rusinskem jeziku. Toda teh rusinskih učnih sil, posebno na pravnih fakultetah je prav malo. Lahko trdimo, da imamo mi Slovenci danes že več slovenskih docentov ko Rusini. Vklju'* temu, da se ne predava na nobenem vseuciišču v slovenskem jeziku, vendar je danes slovenska pravna literatura mnogo večja kakor ru-sinska, in so v mnogoterem oziru slovenski predpogoji za snovanje najvišjega uči-lišča mnogo bolj ugodni ko oni pri Rusinih. Tudi Rusinom nasproti se je vlada vedno izgovarjala, da ni učnih sil in da vsled tega ni možno, da bi se rešilo vseučiliščno vprašanje. Vidi se, da se vlada na severu kakor na jugu poslužuje prav istih izgovorov, saj je jasno, da ko je v gotovem okviru ustvarjeno vseučilišče, da je potem ono samo poklicano, da pozove in imenuje potrebno učiteljsko osobje. Šele sedaj, ko je zagotovljeno, da bo rusinsko vseučilišče ustvarjeno, bo mogoče, da si Rusini pridobe potrebnih profesorskih, moči. Šele sedaj vedo osebe, ki se mislijo temu poklicu posvetiti, da jim bo dana priložnost, da izvrše svoje nakane. Saj je pač jasno, da dokler ni zagotovila od strani vlade, da se vseučilišče tudi v resnici osnuje, da bo pač malokdo imel toliko poguma, da žrtvuje svojo eksistenco stvari, ki se naj-brže ne bo realizirala. Vidimo torej pri Rusinih, da je začetek p-.avega smotre-nega gibanja v svrho osnovanja vseučilišča edinole zagotovilo vlade, da se resno misli na snovanje takega učilišča. Ta rusinski uspeh mora biti nam Slovencem v marsikaterem oziru prav poučen. Prvič velja mnenje Rusinov, da je vseučiliščno vprašanje naravnost življenjsko vprašanje vsakega malega naroda, v polni meri za Slovence. Da se vseučiliščno vpiušanje pri nas tako omalovažuje, to je znak precejšnje politične indolence. Naj si bodo vendar svesti odgovorni politiki, da imajo tudi svojo odgovornost pred bodočnostjo. Kulturni zgodovinar slovenskega narodnega pokreta bo pač našel priliko, da konstatira, v koliko je to čudno postopanje napram vseučiliščnemu vpraša- nju škodovalo celotnemu slovenskemu narodnemu razvoju. Na dlani leži, da so Slovenk C vsakem oziru vseučilišča bolj vredni ko Rusini. Njih zahteva sicer ni starejša ko rusinska, pa vendar predstavljajo oni v okviru monarhije čisto drug či-nitelj kakor Rusini. In po vrhu je treba še vpoštevati, da je slovenska vseučilišč-na zahteva v isti meri tudi zahteva šrbo-hrvatskega naroda. V času, ko je jugoslovansko vprašanje gotovo najvažnejše vprašanje v monarhiji, bi bilo pač brezvestno od osrednje vlade, ako bi prispevala k rešitvi rusinskega vseučiliščnega vprašanja, v istem času pa bi popolnoma zanemarjala jugoslovansko vseučiliščno zadevo. Tu je sedaj polje, na katerem se lahko izkaže jugoslovanska delegacija. Sedaj, ko je rusinsko vseučiliščno vprašanje tik pred rešitvijo, bilo bi naravnost brezmiselno, ako bi se popolnoma zanemarjali Jugoslovani. Sedaj je dana možnost, da jugoslovanska delegacija vpora-blja to situacijo v prid celokupnim jugoslovanskim visokošolskim postulatom. Ne pozabljajmo, da so v Lvovu Poljaki in Rusini dogovorno sprejeli načrt, kako naj se vstvari rusinsko vseučilišče. Tudi to je za nas prav poučno. Treba je, da se narodna koncesija v narodnostno mešanih deželah uresniči, ako oba naroda s tem soglašata. To velja tudi za naš Trst. Kakor bi bilo naravnost zločinsko od avstrijske vlade, če bi na lastne roke, ne da bi se domenila s Slovenci, vstvarila v Trstu, ki je mešano mesto, italijansko vseučilišče, istotako bi bilo nemogoče kaki avstrijski vladi, da bi vstvarila proti volji Poljakov v Lvovu rusinsko vseučilišče. Trst in Lvov imata v marsikaterem oziru sličnosti. Obe mesti ste na teritoriju, ki pripada narodu, kateri je v mestu v manjšini. Okolica tržaška je slovenska, okolica ivovska je rusinska. Tudi položaj v deželi je v marsikaterem oziru sličen. V obeh deželah se bori dosedaj zasledovana manjšina.za svoje najelementarnejše politične pravice. V Galiciji kakor v Primorju opažamo veliko naraščanje dotične, dosedaj brezsilne opozicije. Tekom zadnjega desetletja je politična jč Rusinov v Galiciji silno narastla. Isti proces se je odigral tudi v Primorju. Italijani bi morali snovanje rusinskega vseučilišča smatrati z boječim spoštovanjem. S takim izrazom pride cerkovnik k oltarju ob času službe božje, pa se odločuje tisti čas, ko oče moli, oprezjno in boječe, da ga zmoti s svojim izrednim in neodložljivim vprašanjem, liivrji se je namreč zdelo, da bere Manjička službo božjo, ko prebira rokopis rajnke učiteljice. »Kaj je?« je vprašala Marja Vladi-mirovna ne baš prijazno. »Ali ne izvolite čaja? Jaz imam pripravljen samovar!...« Hivrja je gledala in govorila zelo nežno. Vse, kar se je tikalo rajnice, jo je ganilo nenavadno in mehčalo že itak uda-no staro srce. Manjička je odmeknila od sebe knjižico in si zastrla oči, na katerih je začutila čudno težo vsled utrujenosti. Odločila se je, da preneha nekoliko in da izpije Čaj. »Mala egoistka« je že zbudila v nji precejšnjo radovednost; ker pa je bila prepričana, da ji ne bo nihče vzel knjižice, in da jo bo mogla še nadalje citati, se ji ni bilo treba baš žuriti. Vrhtega jo je Hivrja zelo zanimala vsled teh nepričakovanih izred-nosti; zato je želela, da sliši, kaj in kako si ona razlaga to in tisto, in da vidi, kako se bo obnašala. za takov političen čin, ki ga je treba vpoštevati. Za tistega, ki se ne briga za gotova politična dejstva, čeprav so ga tičejo in čeprav je v njih iskal nekako politično pravilo, za tistega je na vsak način škodljivo tako nevpoštevanje važnega političnega dogodka. Italijani si ne bodo v svesti, da glavno načelo, da se pod nobenim pogojem ne sme in ne more zadovoljiti ene narodnosti, ne da bi v to privolila druga, brezpogojno velja tudi za njih. Ako bi bili italijanski voditelji vestno čitali Vivanteja, bi se bili prepričali, da ta priznani italijanski politični pisatelj smatra osnovanje jugoslovanskega in italijanskega vseučilišča v Trstu za čin, ki se bo v bodočnosti gotovo realiziral. Vsa dosedanja zgodovina stikov med Slovenci in Italijani pač dokazuje našim Italijanom, da so vse zapreke, ki so jih stavili razvoju naše narodnosti v Primorju, sicer zavirale slovenski narodni razvoj, a ga nikakor niso mogle preprečiti. Četudi bi bilo prav smelo, danes še upati, da bi prišlo do usode-polnega prevrata pri Italijanih, bi bilo vendar želeti vsaj, da bi se naši Italijani bavili nekoliko bolj z vprašanjem, ali je sploh ta njih dosedanji odpor proti slovenskemu življu izvedljiv. Ako bodo odgovorili na to vprašanje, potem mislimo, da jim bo lažje, da zavzamejo nasproti vprašanju slovenskega vseučilišča v Trstu stališče, ki bolj odgovarja reelnim razmeram sil in ki bi bilo obenem njih lastnemu vseučiliščnemu vprašanju najbolj koristno.Na-čelo v Lvovu je bilo: brez Poljakov in proti Poljakom ni rusinskega vseučilišča, v Trstu pa je formula: brez Jugoslovanov in proti Jugoslovanom ni italijanskega vseučilišča. Obenem pa mora biti za slovensko politiko razjasnitev slovenskega vseučiliščnega vprašanja, to je vstvari -iev popolnoma točnih zahtev nasproti vladi, eden prvih korakov, ki naj omogočijo uspešno rešitev, in naj vsaj enkrat brošura, ki je najprej izšla v kolonah na-\ šega lista, nai vendar enkrat ideja slovenskega vseučilišča v Trstu izzove v slovenskem časopisju prepotrebno polemiko. Za Trst so se dovedli najsilneji argumenti, pa nikomur se ni zdelo vredno, da bi javno nastopil proti njim in dokazal, da je ta zahteva neosnovana. Mislimo, da bi bilo za to zahtevo najvažnejše, ako bi se en- * Dajte, prosim vas, Hivrja!« je rekla čez čas. Hivrja je hitro izginila v svojo sobico in se čez malo časa vrnila po prstih v sobo, kakor da se boji, da ne razprši s triiščem utisov svetega ji pisma Klave Antonovne. Postavila je pred Manjičko nevelik čajnik, na katerem je bila časa s čajem, skledica s sladkorjem, žemljica in malo masla. »Glejte, dala sem vam že gotovega, gospodična, zato da se ne boste mučili dolgo!... A to maslo mi je prinesla Ki-Ijina!...« »Kakšna Kiljina?« »Kiljina Voronjenkova... Tista, katero ste zapodili... tista, ki je prišla s hčerko.,. Masla je prinesla in rekla: ti, nravi, Hivrja, tudi gospodično pogosti, pravi... Naj se, pravi, omeči, ampak, pravi, Bog ji odpusti, strašno osorna je...« Kolikorkoli si je prizadevala Manjička, da bi bila resna, se vendar ni mogla vzdržati smeha. »Torej hoče z maslom omečiti mojo osornost?« je rekla med smehom. »A—no—da—a! Ali jo stane kaj, pravi, če pove moji deklini eno ali dve? Deklina bi jo pa poslušala in zares bi Jo ne- mara tudi ubogala... ker je dekle — no, kaj? Neumna je. Ako ji govori navadna ženska, makar da je mati, je ne posluša, če je pa v klobuku, in vrhtega učiteljica, je to takoj drugače...« »Zakaj se pa gre? Ničesar nisem razumela.« »Dekle se je spoznalo z malopridnim fantom ... A ravno tačas jo hoče vzeti ne--ki pošten gospodar. Seveda bi jo bilo treba spametovati, to trapo trapasto... Ta fant je pač ne bo poročil, ker je — ničprida in nepošten... Ni pokvaril šele jednega dekleta... Dekletu je treba reči: spametuj se, trapa, — to je vse... Torej, pogovoriti, jo je treba.« »Pa bi poslušala?« »I—i!« Seveda bi poslušala. Kiavdijo Antonovno, rajnico, so vsi poslušali. Če je pogledala človeku v oči s svojimi angelj-skimi očmi, pa rekla ;kakšno dobro besedo, na mah je zadrhtela temu človeku duša in takoj se je pokesal. Koliko jih je ona napravila tako na pravi pot! Ali verjamete, gospodična: Štefan Zaljezko je bit že grozen pijanec in razsajač; ko ga je pa ona enkrat, dvakrat posvarila in okarala, se je na mah pokesal in spokoril, in od tedaj nič več ne pije...« ... kratiiakori- iabistrili. ,in ako bi prišlo do nekake .gnotgt*. formule*, v>:;.. u < - -Ušpehv ki so ;ga imjqli Lusjni, nam dokazuje v prvi Vrsti, da^seučiliščna zahteva ni n|kaka zahteva inteligence, ni zahteva ozkih krogom uradnjštva, ampak da je to vsenarodna zahteva, ki je prvi predpogoj za uspešno, narodno politiko. %o so . spoznali Rusini, jn da bi tudi Slovenci in Jugoslovani, v tostranski polovici, to spoznali, tp ni nikaka strankarska .želja, marveč to .je žel ja,r ki ti morala, prelinjati vse stranke: brez. razlike. .-..'.»• M. + X Kakor vedno, 40 i letos sklenili nek.a-?eH'goriŠl& p^nincu%pošlbVitf *se od: starega leta visoko gori v piStiihah.Cilj, ki smo si ga postavili, je bil Vršič, prehod iz Kranjske gore v Trento. Družba naša iz solnčne Goriške ni bila ravno kdo ve kako velika, ali trije gorjani smo se našli na po-staji v torek ob 11. predp. (Gosp. R. je pri- j šel drugi dan na Vršič). To pa nikakor *4 nam ni vzelo poguma; pričakovali smo . d tam gori itak tudi Tržačane iii Ljubljanča- ', ^ ne, katere smo tudi v resnici vdobili. , ( ¦*> Gosta megla"je krila Soško dolino in uže nas je jelo skrbeti, kako bo onkraj ve- j likega rova. Ko smo zagledali Bohinjsko " B nebo, smo veselja kar zavriskali. Sreča nam ie bila mila in krasno zimsko vreme je bilo na Gorenjskem. Sneženi vrhovi Ka-^ ravank so se kopali v solnčnih žarkih, in ko smo pozneje sedeli v vlaku Gorenjske železnice, sino uživali krasen panorama Julijskih alp. Pozdravljal nas je mogočni Špik (2474 m) in od daleč sta se prikazala visoko v azurju Prisojnik (2574) in Razor (2601 ni). V Kranjsko goro smo do-šli nekako ob 3. popoldne, kjer smo bili prijazno sprejeti Od gosp. dr. Tičarja, nač. Kr. g. podr. S. "P. D. in nekaterih drugih planincev. Po malem okrepčilu pri »Slav-cu«v (gosp. Zo>e) smo! vzeli s seboj sanke,. 4catere nam je blagohotno-preskrbe!- gos. Zore, in odrinili smo nekoliko pred mrakom proti našemu cilju Vršiču. Zadnji solnčni žarki so zlatih" grebene Škrlatice, Razoria in drugih takih velikašev, ko smo jq mahali skozi Vel. Pišnico. Predno smo zavili -čez* most navkreber,^je uže legel mrak v dolino m žar V višavi je vedno holj bledel in tigašal. Jasna noč-nas je objela, ko smo začeli pihati kot majhni lu-kamaiiji pa zledenelem snega navzgor. Temno je bilo precej kljub nebroju zvezd in naši okovani čevlji so s težavo iskali opore v trdem snegu. Na poti smo dohiteli vrlega Trentarja, ki se je bil napotil ono noč iz Kranjske gore domov. Vprašali smo, če mu nr pretežaven sestop brez sve-tiljke in derez doli v Trento. »Kaj v Trento, je dejal in se Veselo zasmejal, to ni nič, če- hočete grem z Vami na vrh Prisojnika še nocojšnjo noč!« Seveda nismo mogli sprejeti triegovesa predloga, kdo bi pač konkuriral v turistiki z vrlim Trentarjem? Dolgo so se vspenjalLklanci, mnogokrat smo se morali oddahniti, predno'smo prišli, pustivši Vo,s&ovo kočo na levi, na vrh sedla, kjer smo se poslovili od prw • »znega Trentarja. Se par napornih korakov in Dom na Vršiču je staj. pred nami. Prijetna toplota nas je objela, ko, smo vstopili v obednico. Prisedli smo k,precej številni družbi, in kmalu je prijeto še nas pristno" planinsko razpoloženje. Prijetno se je razširjal po sobi mnogo obetajoči prijetni-vonj golaža, katerega nam je pripravljata marljiva Minca, začasna oskrbnica; kar prehvaliti nismo mogli, njene postrežijivosti. Golaž je bil izboren, komaj je prišel na mizo, že je izginil po naših grlih. Slava Mince je zmiraj bolj naraščala, navdušenje je bilo tako, da, smo kar oblegali kuhinjo. I seveda, lepo gorenjsko dekle in planinci; kdo bi jim zameril? ¦•¦¦-'-' 1 ¦ Kazalec stenske ure se je bližali polnoči. Čas nam. je potekal brzo,: Sajfomo imeli vsega v izobilju, še celo >>p;re$iček z muziko« je bil med nami. Kazalec stenske ure se je bližal dvanajstim; zvonjko je bila polnoč. Privili smo petrolejke in gosp. dr. Tičar je v izbranih besedah izrekel zdravico novemu letu. Kozarci so za-žvenketali, roke so si segle v roke in voščil ni bilo ne konca ne kraja. Brhka Minca je prišla iz kuhinje voščit I nam vsem. »Živio Minca« ji je zaorilo nasproti, živi naj še mnogo, mnogo let v bjagor in zadovoljnost planincev. Še dolgo'srno »luštni V H«, preden smo že skoraj proti jutru šli k počitku. Pa ne .dolgo; ker krasna jasna noč nam je obetala krasno jutro, in res nismo se motili. Tudi ni, nam bito treba preganjati novoletnega mačka, ker ušel je pred nami brez sledu. Vzeli smo sanke in večkrat drčali nizdoi proti Trenti. Razgled kristalno čist, prijeten planinski zrak, to nas je kar prerodilo, ko smo se drsali nizdoi, ali pa tudi strašno pihali zopet navzgor. Naša Minca se je pa med tem pridno sukala v kuhinji in;nam pripravljala mnogo dobrih reči za kosilo. Po obedu nas je vzel gospod Pavlin v prav veliko škatljo z brhko Minco Vred. Čas odhoda je le prehitro prišel in krog.treh..popoldne.smo se vsi plajninci prav, prisrčno poslovili od priljubljenega Doma in prijazne Mince, katero smo hoteli kar natovoriti na sanke in jo v slovesnem sprevodu pripeljati v Krahjsko goro, A imela je še mnogo posla s pospravljanjem in ostala je gori. Ko smo zasedli sanke, smo. jo videU visoko gori na snegu, mahala nam je v pozdrav. Dirka je pričela. V strmih serpentinah s^ vije pot v dolino. Sam vrag bi se bil ustrašil, ko bi nas videl, kako smo drveli nizdoi. Na kakih mestih je bila pot globoko izvožena in treba je bilo; vse pazljivosti, da nam ni vrglo sank iz tira po strmini. Globoko so orali sneg naši gorski čevlji, kar kadilo se je, in posuti z ledenim prahom smo dospeli v dolino; < tudi doli smo seveda pri vsakem klancu zasedli svoje brze konjičke. Zopet smo bili v Kranjski gori. Pri Slavcu nas je čakala izborna pečenka, kako nam je teknila, se sploh ne da opisati. Okrepčani in zidane volje smo še po-. slovili od prijaznih planincev in planiok v ! želji prihodnje Silvestrovo zopet kje v 1 planinah praznovati. Krepek »Planinski pozdrav« in vlak jo je z nami odkuril na Goriško. Čudno! Manjički je bila zdaj nerazumljivo, zakaj je bila preje napram ti Kiljint Voronjenkovi tako surova. Stvar je tako jednostavna, navadna, in na nji ni ničesar iaijtvega zanjo.,In kako se je preje razjezila in razburila! Zdaj je vsa . drugačna napram ti zadevi, in da bi ta hip prišia -Kiljina s svojo »kravo zanikrne«, kakor je krstila svoja-hčer, Manjička bi gotovo u-godila njeni prošnji. »Ali ni zares maslo omečilo tnoie.src.e!« je pomislila in se nasmehnila. . ' »Ali vas.smem vprašati, gospodična,« je spregovorila Hivrja oprezno kakor preje. »Kaj pa?« je vprašala Manjička. •. »No, o pisanju Klavdije Antonovne: nemara je zelo zanimivo?« »Zelo, zelo!«' Ona je bila zanimiv človek!..« . ?Ah, resnica! To je bila čudovito dekle, moj Bog, čudovito dekle! In pametno mora biti to napisano, a?,«. , . »Da, in neumno,* .¦¦<;¦ , "V ;»Kako pa! Saj je bila, razumna! Bila je silno modra, zares, sijne modra!,, Ali to je nesreča, — ne znam citati pisanega! Tiskano brati, to me je naučila Klavdija 1 AlfreflLenassi in ar.Lnzzatto pred sodaijo t Trsta radi poloma „Banke popolarB" v Gorici. Našim čitateljem je še dobro v spominu dolga porotna razprava v Gorici, ki se je vršila poleti 1911. Obtoženi so bili: Izidor Colle, Alfred Lenassi, Raimondo dr. Luzzatto, Hektor Piani, V. Conforti, Dina Conforti. Lenassi je bil predsednik banke, Luzzatto pravni svetovalec, Coiie vodja. Obtožnica je glasila; 1. da so ti trije od srede leta 19(\5. do konca 1908. igrali na borzi proti pravilom banke, to prikrivali drugim članom, izgube uknjiževali krivo, delali priložnostne menice itd., tako da so imeli akcionarji oziroma vsi po zakonu obvezani škode K 589.802'42; 2. da so vedoma predložili občnim zborom v letih 1905., 1906. in 1907. bilance, ki niso odgovarjale dejanskemu stanju, ki so izkazovale dobiček pa je bila izguba, na primer leta 1907, najmanj K 293.772'90; 3. da so zamolčali v letu 1907. izgubljen del akcijskega kapitala in rezervnega zaklada, občni zbor pa še spravili do povišanja akcijskega kapitala za 200.000 K; 4. da so izkazali po tretji emisiji akcij v knjigah 1907. vse nove akcije za prodane, dočim je bilo neprodanih 495. 5. da so delali od srede 1908. do decembra nedovoljene denarne operacije; 6. da si je dal Luzzatto na nedovoljen način odpisati s svojega računa kron 10.356'45; ; 7. da so napeljali Confortija (trgovca v Beljaku) k menicam brez vrednosti. . Kakor znano so bili obsojeni: Colle, Lenassi in Luzzatto, drugi so bili oproščeni. Lenassi in Luzzatto, ki sta bila obsojena prvi na 2 meseca, drugi na 3 mesece težke ječe, sta rekurirala in najvišja sod-nija je odredila proti njima novo razpravo v Trstu. Razprava je začela v četrtek. Po prečkanju obtožnice je bil prvi zaslišan • Lenassi. Predsednik je začel izpraševati naj-' prvo obtoženca Alfreda Lenassija. Lenassi je povdarjal, da je bil on vedno nasprotnik igri na borzi in v podkrepilo svoje trditve navaja par dejstev. Da ga obtožnica obtožuje radi tega, izvira po njegovem mnenju iz krivega pričevanja Izidora Colle: »jaz nisem nikdar podpisal pisem za igro, dočim so jih podpisali vsi drugi člani upravnega sveta«. Predsednik: Pa bi bili vendar morali vedeti, kajti rekalj Antonovna. Že je ležala v postelji, ubožiča, in težko ji je bilo, toda mene je učila navzlic temu... A pisanega me ni mogla naučiti, preje je umrla, zlata moja!.. Jaz ne bi nič druzega delala,'sanio brala bi njep roTco-^ pis!.. Še eno čašico vam bom natočila, gospodična!..« In prinesla je še eno čašico čaja in pristavila nato: »No, zdaj pa jaz grem, nečem vas motiti, gospodična! Čitajte si, čitajte!« In odšla je v svojo sobico. Manjička je primaknila k sebi knjižico h,- nadaljevala. ' »Ko sem zvedela to, sern odšla v svojo sobo, legla vznak na posteljo in gledala v strop s stisnjenimi zobmi in namršenim čelom. Srce mi je zdaj zelo naglo bilo, zdaj se ni hotelo skoro ustaviti. Besnost je kipela v meni. Klara, vesela, ta, ki se vedno smeje, katero vsi ljubijo in ki sama vse ljubL je postala vsa besna, in to ne za šalo, temveč prav za resnico besna. Jaz sem se jezila — zakaj? Zato, ker bo Lida srečnejša od mene. Kaj? Torej nisem jaz prva? Jaz, kateri so vsi gledali v oči, jaz — krasoiica, jaz — prva v vsem in povsod, I samo ne v tein in tukaj ne? ste vsem, da škrupulozno nadzorujete banko. Neverjetno je, da bi bil mogel Colle igrati brez Vaše vednosti. Lenassi: Colleiu je bilo to lahko; imel }e celo svojo kopirno knjigo in noben upravni svetnik in noben uradnik ni vedel, da Colle igra. Predsednik: Vedel pa ste, da ko je bila izdana tretja emisija, je bila banka v slabem stanju, pravzaprav pred polomom? Lenassi: Če bi bil jaz to vedel, bi ne bil kupil za svojo ženo 30 akcij. Leta 1906. je bila naša banka majhna in je imela posla le z1 malimi trgovci, zato je bilo pomanjkanje denarja; zato sem se obrnil do ravnatelja zavoda »Commercia-le Triestina« Scaramanga, naj pomaga. G. Pollak je imel biti po mojem dogovoru ime novan članom banke ali občni zbor tega ni storil, ker večina ni hotela irneti nadzornika v naši banki. Ako bi bil vedel, da ie banka v tako slabem stanju, ne bi bil pozval Pplaka v Gorico in b\ se ne bil pogajal z zavodom v Trstu. Predsednik: Ali ste morda vedel, da igra Colle na svoj račun? Lenassi: Nič nisem vedel, predsednik tega • ne more vedeti. Ravnatelj je ona oseba, ki v banki opravi ¦ vse, in zadostuje mu podpis enega upravnega svetnika. Predsednik: Prav. Ako bi bili vsi čitali pisma, bi se ne bilo zgodilo, kar se je zgodilo, ampak pravijo, da ste se Vi trudil, da ste imel malomarne upravne svetnike. L e n a s s i: Naj se mi dokaže,, da bi bil jaz pisal kako pismo ka • kemu akcioiiarju glede imenovanja kakega svetnika! Predsednik : Colle je izjavil,, da Vi in Luzzatto sta vedela za igro in Vi ste mu celo rekel: Igrajte, upamo, da borno imeli lep dobiček. Zato so določili, da modificirajo statut. L e -n as s i: Modifikacija statuta se je izvršila, da se je moglo igrati na račun.tretjih; to pa vendar ni negotova igra. Banka zasluži, ako igralec plača..___ Predsednik zopet povdarja, da bi bil Lenassi moral vedeti, kaj se godi vsaj od meseca julija dalje, ko mu je gospod Chiurlo zaupal, da se igra. Lenassi: Chiurlo je prišel k meni meseca, julija povedat, da je banka v zadregah radi tvrdke Conforti in dostavil je, da se igra v banki ter ga igrasta Na-glos in Luzzatto. O igrah sem izvedel, ko je bil Colle odpuščen. -P f e'd se d n i k: Kaj ste storili, ko ste bili obveščeni o igri? Lenassi: Prijel sem ga trdo ali nisem ga mogel razkriti___Lenassi, izpove, da kot predsednik banke je imel nalogo nadzorovati upravne svetnike in od-;i rejati, da prihajajo redno v banko. P r e •rise dni k: Zakaj niste povedal o Confortija in o igri v seji upravnega sveta? Lenassi: Naprošen s$m bil od Orzana in - Baderja, ne spraviti te stvari v sejo. . 1P r e d s e d n i k: Sledi pa, da Vi niste hotel. Lenassi trdi, da je hotel, da Conforti falira, drugi so bili nasprotni. Pozneje so mu dovolili 50.000 kredita. Lenassi trdi tudi, da ni vedel, da bi bila kupčija s Confortijemfnevarna za banko; če bi bil .on to vedel, bi bil ukrenil druge korake. Predsednik: Ali ste vedeli za Conforti jeve menice in njihovo vrednost? Colle je rekel, da ste vedeli. L e na s s i pravi, da je Colle zvračal krivdo na druge, on Dalje v prilogi. »Mala egoistka« se je pokazala zelo veliko in zelo hudobno egoistko. Zdaj razmišljam o tem in vidim, da je tako. Bila sern dobro dekle, zato ker nisem imela povoda, da bi bila hudobna. Vse, prav vse je ugajalo mojemu egoizmu; vse, kar me je obkrožalo, kakor da je združilo sile, da mi napravijo življenje prijetno. In zakaj ne bi ljubila celega sveta in se mu ne bi smehljala, ko me je povsod in v vsem sreča valo le zadovoljstvo? To pa je bilo prvo, kar me je zaskelilo, vznemirilo, se mi ustavljalo, ker ne bi bilo narejeno zame, temveč za drugega, — in že se jezim, a ljubezen moja, kje je že! Jaz ne ljubim nikogar več! Da, v tistem času, ko sem po tem, kar mi je povedala babica, ležala na postelji in gledala v strop, nisem ljubila nikogar več, ker so se vsi — to sem videla -— brigali za to, da zgrade srečo Lidi, a name niso niti mislili. »Lida je stopila v sobo. Lica ji je zalila rdečica, kar se je zgodilo redkokdaj pri nji; kakor da je vsa oživela, in smehljala se je, kar se tudi ni pogostem dogajalo. Sedla je k meni na posteljo, prijela me za roko in spregovorila z nežnim in srečnim glasom i »Klava, ti me ljubiš?« je vprašala, zroč mi v oči. »A kaj me to vprašaš, Lida?« sem odgovorila. In ta hip sem začutila, da sem naenkrat sposobria, prikrivati se zelo dobro. To sem odgovorila s tako naravnim tonom, da Lidi niti prišlo ni na um, da samo malo podvomi o mojih čuvstvih zanjo. »In se boš veselila, če bom srečna?« je dodala. »Seveda!« »Papa mi je povedal, da me bo knez ne danes, temveč jutri zasnubil... Ah, kako bom srečna, Klava!« In krepko mi je stisnila roko. »A odkod ve papa?« sem vprašala mirno. »On je omenil to... Jaz ne vem, kako, ali... 011 ve. Klava, jaz ga silno ljubim... Ti si ne moreš predstavljati, kako ga ljubim!« Nisem vedela, kaj bi rekla na to. Samo to se spominjam, da sem začutila ta trenutek, da je tudi meni knez drag, a morebiti da ga tudi jaz ljubim. (Dalje prih.) Priloga 1fSQče" št. 2. z dne 4. lanuvarlja 1913. pa Confortija takrat niti poznal ni. Le-nassi na to pripoveduje, kako je pri kontroliranju prišel, na primanjkljaj okoli 80.000 lir ter je o tem obvestil Luzzatta in upravni svet. — Izginil je zapisnik seje 21. decembra, ugoden za Lenassija. Lena s s i: Ako bi bil poznal jaz pravo stanje banke, bi ne bil takrat vložil v njo. 60.000 K. Predsednik ponovno vpraša Lenassiiaj.jtoj.Je. veScfcl L& pra vrtanje banke. Lenassi Ižiavfla/d^fejlŠ^fcieliSEl sprejel 30 akcij za. svojo ženo in svojo so-rpdnico tudi 30.. — O f a i z i f i e i r a n i bilanci 1908: L e li a s s i: V neki seji je Luzzatto hotel na vsak način, da se napravi bilanca-ter potolaži duhove? Taz seth vedel, da radi nesreče v Mesini papirji padajo; radi tega nisem bil za to. Luzzatto je ostal pri zahtevi in dal sem nalogo Pia-niju, da napravi bilanco. Dr. Luzzatto: Pravi, da se ne čuti prav nič krivega. Ni res, da bi bil imel on kdo ve kake velike zasluge pri banki, zaslužek je bil le majhen. On je vložil v banko svoj denar, svoje družine, služabnikov, židovske cerkvene občine in denar klijentov, okoli 200.000 K. Ko je bil Colle sprejet, on ni bil član upravnega sveta; zanika na sploh vsako krivdo, vsi so imeli polno zaupanje v Colleta, on ni podpisal nobene reči glede igre. Glede bilance 1908. je hotel on bilanco, da se pomiri javno mnenje; ni pa vedel, da se nahaja zavod v slabem stanju, saj je nalagal vanj celopupilarni denar in kot pravnik on pozna odgovornost za slučaj, da bi oil sumil, da ni vse v redu pri zavodu. — Skozi 3 leta ni mogel vršiti svojega advokatskega posla, kar mu je izročilo škode 50000 K, 22000 je zgubil za akcije in drugih 100.000 K je ponudil, da bi imel enkrat mir. »4 leta se borim in sem naveličan in oboladuje me misel; da moram zapustiti svojemu sinu pošteno ime.« Luzzatto vzdihuje. Priče: Prvi ie bil zaslišan dr. B a d e r, katerega je spravil Bombig v upravni svet. On se ni spoznal na bančne posle, sodeč, da kar stori Colle, je prav storjeno. Zato je vse podpisal. RazprAva.se nadaljuje. Pogajanja u Londonu. Pogajanj še ni konec, ker Turki zavlačujejo rešitev raznih vprašanj, zlasti vprašanje o Odrinu. Počasi pa se vendar udajajo in če slonijo zadnje vesti na istini, se udajo v kratkem tudi glede Odrina. Zastopniki velesil so se odločili, da nastopijo solidarno za ohranitev miru. V to svrhb hočejo nasvetovati Turčiji sledeče pogoje: L Turčija ne vztraja v principu na stališču, da Odrina ne odstopi. 2. Bulgarska izjavi, da se hoče pri vprašanju Odrina ozirati na težavno stali- Kdo reže nosove? (Narodoslovna črtica.) Ko so se leta 1869. v Boki Kotorski uprli prebivalci z orožjem v roki novi brambni postavi, ki je zahtevala tudi od njih, da se pokorijo splošni brambni dolžnosti, prišlo je do krvavih spopadov in tesnih bojev. Spominjamo se še, da se našim vojakom ni posebno dobro godilo, večkrat so bili poraženi na primer v Kri-vošiji, pri Dragalju. Takrat smo prvikrat tuli o grozoviti maščevalni navadi, ki se je pojavila pri tamkajšnjih vstaših,. Gorje ranjenemu vojaku, ki jim je prišel v pest. Trpinčili so ga, odrezali mu nos, ušesa in spolovila, potem pa pustili siromaka ležati; tudi z mrtveci so pogostoma iste grozovitosti uganjali, lstotako obnašajo se Arbanasi v sedanjih bojih proti Srbom na Balkanu in tudi Srbom očitaj*?/časniki, da niso boljši. -^i, Gotovo si je že marsikdo^pslil, od kod izvira ta grozna navada in kje je njena domovina. Da je pristno arbanaška, ni težko dokazati. .Južno od Črnegore prebiva ob obali Jadranskega morja do grškega kraljestva in do reke Vardar albanski rod ali, kakor se sami imenujejo, Arbanisi. »Jaz nisem Sče turške vlade, vsled pritiska turškega javnega mnenja, 3. Balkanski in turški delegati odlože odločitev te zadeve na poznejši čas v trdnem upanju, da bo rešitev tega vprašanja tem lažja, ker je pričakovati v najkrajšem času padca Odrina. 4. V ostalih točkah naj se doseže v najkrajšem času, sporazum. ;;r:r^^rlVrovTir1whferencT7čeraj se po^ roča, da so delegatje zaveznikov stavili uljtimatum glede Odrina, Egejskih otokov i li Krete. Izjavili so, da prekinejo pogajanja, ako ne bo z a d o v o I j u j o č e g a o d z i v a d o p o-ned-eljka ob-4. popoldne. Turški delegatje so povedali, da so dobili nove inštrukcije iz Carigrada aH jih še niso razrešili. Poročila iz Londona sodijo, dasoinstrukcijetake, dabo vendar mogoče skleniti mir. * Konferenca poslanikov se vrši zopet danes. V seji 2. t. m. so se razgovarjali baje tudi o vojaških pripravah Avstrije. * V Beogradu in Sofiji so naveličani turških zavlačevanj pri konferenci v Londonu; v Bulgariji se zahteva zlasti hitro rešitev vprašanja glede Odrina. — Zadnje vesti trdijo vendar, d a je u p a t i, d a s e sklene mir v kratkem času, morda že tekom 10 dni. Na Balkanu. O turški armadi se raznašajo vesti iz Carigrada, da je močna, nova in pripravljena na boj. Z drugih strani pa se zatrjuje, da so take vesti jako pretirane in da turška armada nikakor ni pripravljena za nad*.: vanje vojne. Na Kiosu se je udalo Grkom 1800 Turkov, in to po precejšnjem boju. — Vsega vkup imajo iz vojne Grki turških ujetnikov 40.000. Glede O dr i n a se poroča, da je stanje v trdnjavi nevzdržno ter je pričakovati vsak hip padec Odrina. Baje se vršijo že pogajanja za kapitulacijo. R u m u n i j a baje vstraja trdovratno pri svojih zahtevah in če bi jej Bulgarija ne hotela odstopiti zahtevanega teritorija, hoče Rumunija kar okupirati ono ozemlje! Ni prav verjetno! Glede S k a d r a se menjavajo med Dunajem in Rimom mnenja, Italija je za to, da pripade Skader Črnigori. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Ogrska kabinetna kriza. — Državni tajnik Evgen Balogh postane novi justični minister. Pogajanja med njim in vlado so že končana. Odstopi baje tudi poljedelski minister Serenvi, ker se ne strinja z Berchtoldom glede koncesij balkanskim državam. Skupni mlnisterski svet ima danes na Dunaju sejo, v kateri se ima razpravljati tudi o hrvaškem vprašanju. Ogrska vlada protestira proti umešavanju v hrvaške razmere, češ, da so te zgolj ogrska stvar. Bukovinski deželni zbor je začel zborovati preteklo soboto. Glavni predmet zborovanja je sanacija rusinske, nemške in rumunske Zveze zadrug. V teh zvezah se je tako gospodarilo,..dajmajo, vse tri skupaj 5,200.000-kron primanjkljaji. Da bi bil konkurz teh zavodov velikanska katastrofa za celo Bukovino, je jasno. Vlada upa, da se vsa reč reši brez težkih posledic. — Inozemstvo. V Cirenaiki bodo imeli Italijani najbr-že še dosti posla z Beduini. Sodilo se je že, da je vse pomirjeno, kar .so Beduini zopet napadli italijanske vojake. Bil se je boj. Beduini so se poskrili. Taki boji se utegnejo še dolgo nadaljevati in bodo stali Italijane še izdatne žrtve. Darovi. Seznam darovateljev za naše vojake na meji: R-ttar'Matija 2 K, Strausgitl1 Edvard 1 K, Viktor vitez pl. Frolich 2 K, Cechet Josip 5 K, Vidoz Anton 2 K, Dari-naz dr. Anton 1 K, Franceschinis Hektor 1 K, Jerovšek dr. Leopold 2 K, Trevisan dr. August 1 K, Vinci Leonhard 1 K, Tho-mann Henrik 1 K, dr. Alojzij Gradnik 1 K, Korsič Friderik 1 K, Battiggi dr. Guido 1 K, Culot dr. Kajetan 1 K, Fabris pl. Fre-yenthal 1 K, Kovačič Rudolf 2 K, Cusulin Valentin 1 K Urbas Albert 2 K, Kraševec Josip 1 K, Kumar Ciril 1 K, Neffat Martin 1 K, Guain Franc I K, Maniacco En-gelbert 1 K, Marusig Franc 2 K, Lutman I Josip 50 vin., Budin Josip 50 vin., Luke-I žič Franc 50 vin., Marega Marij 50 vin., Tabaj Anton 40 vin., Lutman Anton 50 1 vin;, Fiegl Alojzij 40 vin., skupaj 39'30, glasom prejšnjih seznamov 1552'90, skupaj 1592*20. Seznam darovateljev za naše vojake na meji in našo vojno mornarico. C. kr. gozdar Josip Herrmann 1 K, c. kr. gozdar Franc Knežaurek 2 K, e. kr. gozdar Rafael Kraschner 3 K, trgovec z lesom Medve-dič-Klana 10 K, trgovec z lesom Ivan Do-les, Postojna 5 K, skupaj 21, glasom prej-šnih seznamov I531'90, skupaj 1552'90. Darovi za »Dijaško kuhinjo. — Društveni blok za 10 K kupil Neimenovan. — Na račun mesecuine je prišlo 180,48 K. Srb, jaz sem Arbanas,« mi je odgovoril ponosno neki delavec, ko so gradili železnico od Svetne vasi v Borovlje. Arbanasi stanujejo že od pamtiveka po teh pokrajinah, oni so potomci'starih Ilirov, ki se je z njimi že slavni Aleksander Veliki bojeval in jih konečno premagal in podjarmil. Ce prebiramo starega Homerja, naletimo na te-le dogodke. V 18. spevu Odiseje pripoveduje pesnik, kako se je vrnil čez 20 let Odisej zopet .domov. Nepoznan, siromašno oblečen pride v svojo kraljevo palačo, kjer se ravno gostijo snubači njegove žene Penelope ob mastni pojedini, češ, O-disej itak ne pride več 'domov in Penelo-pa si mora izbrati izmed njih drugega moža. Odisej je lačen in prosi, da bi mu dali kak kos z bogato obloženih miz, on zaple-čuje, kakor pravimo po Rožii. Zraven njega stoji še drug berač, Ir po'imenu. Tudi ta zaplečuje in se sprekarja z Odisejem, ker mu zavida*milošČine. Tu šine Antinoju, prvaku izmed snubačev, krasna misel po glavi-. Kakšno zabavo bi imeli mi snubači, ko bi se ta dva berača morala boriti med seboj; kdor premaga nasprotnika, naj dobi mastno pečen kozji želodec v dar. Odisej vrže takoj razcapani plašč raz sebe iiT se pripravi za rokoborbo. Ko zagleda sš-rikavi Ir napete mišice Odisejeve, zboji se, noge se mu tresejo, najrajši bi jo od- Domače vesti. Brzojavka iz Ljubljane, 4. jan.: Uredništvo »Soče«. — Koncert Rijavec-Ravnik sinoči sijajno uspel. Dvorana razprodana. Zelja, ponoviti ta koncert, vsestranska. Začetek koncerta v Trgovskem Domu jutri je napovedan ob 8. uri zvečer. — Prosimo si. občinstvo, da bo že pred 8. uro na svojih prostorih, ker se prične vspored radi obširnosti točno ob napovedani uri. Med proizvajanjem posameznih točk bodo vrata zaprta. kuril. A Antinoj mu zapreti: Povem ti, če te ta tujec premaga in se močnejšega izkaže od tebe, vržem te v črno ladjo in pošljem te na suho, h kralju Ehetu, uničevalcu vseh ljudi, da ti odreže z neusmiljenim nožem nos in ušesa, iztrga spolovila-in jih vrže psom, da jih snedo; — Odis, XVIII. v 83—87. Suha zemlja — i.-w* — je pokrajina, ki se še dandanašnji imenuje Epir v južni Albaniji in leži nasproti otoku Itaki, kjer se vrši konec Odiseje. Tudi v Odisejevi domovini 'najdemo to grozovitpst, kamor se je gotovo zanesla iz Epira. Ko je Odisej končal maščevanje, postrelivši vse snubače, kaznuje še nezveste dekle in hlapce. Dekle da obesiti zaporedoma na vrv, da so capljale kakor smolnice, kozjega pastirja Melatitija pa so zavlekli na dvorišče, odrezali mu.spglo-vila, da jih snedb psi, odrezali triu; rbUiIn noge; Odis. XXII. v. 474—477. H„/j Torefta nayada ima svojo domovino. v albanskih plemeniti Iz navedenih mest se pa vidi, xla Homer jeve.,prip6y.edke niso zgolj izmišljotine, temveč da odgovarjajo .cfejanskiin razmeram, kakor; na, našem mestu, kjer tiči gotovo zanimiva etnografska posebnost., Razvidimo pa iz njih še boli zanimivo prikazen, da ,niso Arbanasi napredovali skozi celih 3000 iet v etičnem Imenovanja, — Stavbni, svetnik-Rudolf , Machfiitsch. je imenovan za višjega stavbnega svetnika,za državno stavbno.' službo na Primorskem1., Finančni minister je imenoval tajnika finančne prokurature dr, Gustava Maroc-chia za, finančnega svetnika in finančnega koncepista dr. BrunajNe,grija.za; pristava finančne prokurature v Trstu, kontrolor' Humbert Chierego je imenovan za višjega kontrolorja v. področju, tržaškega, finančnega ravnateljstva. Davčni upravitelj Evgen Bigatto je imenovan *za davčnega nad-upravitelja. Carinska prejemnika Ivan Fleischhacker ine Ivan. Schauer sta pomaknjena v X. činovni razred. Za inšpektorja je imenovan tukajšnji Ppstajenačelnik na-državnem kolodvoru Fc. Wieser. Okrajnim komisarjem je imenovan nam. koncipist Dr. L. Strasser v Gradišču.— Izredni občni zbor goriške »Slovenske čitalnice« se vrši v nedeljo 12, janu,-varja ob 10. predp. v lastnih prostorih'. Dnevni red: volitev predsednika in enega odbornika namestnika. — Odbor. - »Goriška Slovenska Mladina«, — Jutri, v nedeljo 5. iri pojutranjem na* praznik 6. t. m: se plesni vaji ne morete vršitu" ker je dvorana drugim prireditvam1 oddana. Prihodnja plesna vaja bo naslednjo' nedeljo 12. t. m; — Odbdr. Dom na Vršiču bo 5. in'6. prosinca ob' lepem vreiriertU odprt in oskrbovan; Gb-sjjodinjila bo'zopet zgovorna' Minca;- Obeta se zopet prav prijetna zabava: Pripominjamo, da' se dobe rta Vršičit' tudi sani in preskrbljeno je za* vsestransko" planinsko zabitvo. »Društvo Goriških Slovenskih Fotd-amateriev« v Gorici opozarja* svoje člane" na danes zvečer ob 8. Uri'se vršeči11. redni občni zbor v društvenih prostorih, v ulici Mattioli št. 13. pritličje-desno. V sh*> čaju nesklepčnosti ob napovedani uri se vrši občni zbor ob vsakem številu navzočih eno uro pozneje. Umrlo je v Gorici lahi!771 oseb; leta* 1911. so umrle 904 osebe. Goriški Četrtošoiec ponesrečil v Jn> denburgu. — K svoji materi na Štajersko je šel dijak IV. razreda na tukajšnji gimnaziji Fran Prinčič iz Kozane za Božične praznike. S tremi tovariši se je šel' drsat na Muro, led se je udri in utonili so vsi štirje. Raznesla se je vest, da se odvetnik dr. Dinko Puc preseli v Radovljico:! Ta vest je povsem izmišljena in'brez podlage. V tukajšnji ženski bolnišnici' je bilo lani 1257 bolnih žensk; umrlo jih je lani 138, zdrave so odšle 1012,107 jih je ostalo v bolnišnici. Radi tatvine je bil obsojen v Gorici neki Alojzij Kolarič iz Štajerske na 6 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. Popravek! — V dopisu iz Krmiha zadnjič se je urinila v zahvali pomota; Zadnji stavek' naj se glasi: Le od strani okolica -skega tovarištva in ne: tovariša; oziru še za malenkost ne; ista surovost in grozovitost,«ki-j?h jesdieHa^že 1000 let pred Kristom, je še dandanašnji njih glavna moralična: iasthost. Oni stoje še na isti kulturni stopnji, na kateri so bili v starodavnih časih. Kako je nastala ta navada? Mislimi da je v zvezi s krvnim maščevanjem* ki ga imenujejo Arbanasi »besa«. Krvno maščevanje pojavlja se-posebno takrat, kadar se gre za kako dekle. Znano je, da spoštujejo čim dalje proti jug« tem' bolj deviško čistost. Nezakonska mati je v juž^-riih pokrajinah redka prikazen; Kajti, gorje zafpeljivču; smrt ga čaka; koder hddi; za-sledujejd ga sorodniki zapeljanega'dekleta; posebno bratje kar kbprrtej da se maščujejo nadnjim; dokler ga ne ustrele1. Ker psL je grešil s spolovili, ..inti jih iztrgajo, češ; ne bodeš Več grešil tako, kakor si doslej; Prav'lahko je razumeti; da se je'tako rtia^ ščevanje razširilo na vsakega nasprotnika; čeravnb ni bil več povod neziakdtf$ka; mati'.Kakd* je ta'navada med Arbanasi utrj& na,? razvidimo iz tega., da" umre1,' kakbr Uči stafisfiKaVokoli 70 odstotkov arbanaškega moštva" vsled »bese« ali; krvnega mašč& VatijaT" '': '..'¦"" .. . To črtico je priobčil, v celovškern »Mirii« i. — gg. : .""•'' Odprti lekarni; — .tittri popbfudne boste; odprti v tibrici lekarni Liberi-Tromba. V tveh dveh" lekarnah bp tudrpohocjv^ služba v času od 5. db'i2. t. nv ; '..¦:•" '• Zgubil |e v bližini južnega kolodvora V Gorici 150 K Jos. Gajšek, uslužbenec južne železnice,-Pošteni najditelj naj jih vrne na južnem kolodvoru. Slovenščina ria Koroškem — kaznji« vaj — "Celovška gostiiničarska zadruga je: kaznovala najemnico narodnega hotela pri Trabesingerjii gde. Lojziko Leonovo z denarno globo samo zato, ker je poslala zadrugi slovenski dopis. Mestni magistrat je seveda globo potrdil. G. .Grafenauer naj vendar vpraša v ministerstvu, ali je na Koroškem slovenščina še deželni jezik? Prepričani smo, da bi se gdč. Lojziki ničesar ne zgodilo, ako bi dopisovala — albansko.-^ »SI. Br.«. Prosveta. Jutrišnji koncert v »Trgovskem Domu«' je za uorico važna prireditev, ki zasluži največjega zanimanja, ker nastopijo samo naše domače rnlade moči.. Na glasbenem polju so se pojavili v zadnjih letih nefcateri mladi talenti, o katerih šotiijb strokovnjaki, da so začetniki in glasitelji nove, lepše muzikalne dobe. Sedaj o počitnicah prihajajo med svoje rojake in jim nudijo sadove svojega študija m svojega talenta. Josip Rijavee je naš znanec še od lanskega koncerta, s katerim si je pridobil simpatije Goričanov Mladi umetnik se vrača po enoletnem nadaljnem študiju zopet med svojce, da jim vlije iz duše v dušo zopet nekaj biserov. Janko Ravnik in Ant. Neffat nastopita y Gorici prvič na samolastnem koncertu. — Ravnik vzbuja s svojimi skladbami velikansko pozornost in ga smemo imenovati za Lajovicem našega najboljšega mojstra. Nastopi s svojimi in tujimi skladbami na glasovir, katerega igra virtuozno. — Neffat je mlad talent z dovzetno dušo, polno stremljenja po visokem in lepem. Posvetil se je šele pred kratkim glasbi, katero študira sedaj z veliko vnemo in vstrajno-stjo. Kvartet »Pevskega in glasb, društva« (Sancin, Pečenko, IVHchl; Pertot) je postal ljubljenec goriškega občinstva. Za Gorico ima ta kvartet to veliko zaslugo, da nam je odprl vrata v bogato zakladnico komorne glasbe. Jutri nastopi s kvartetom Čaj-kovskega op. 11. z onim krasnim, svetov-noznanim Aridarite. Pripomniti moramo, da bodo pevske točke pete z originalnim tekstom, ker zgubi vsaka pesem s prestavo nel aj svoje lepote radi drugačne vokalizacije. Opozarjamo Goričane in okoličane na ta .koncert, ker bo nudil res nekaj lepega, nevsakdanjega. DOPISI. iz ajdouskega okraja* Iz Rihemberga. — V naši cerkvi se sliši pogostoma pri pridigah besede in izraze, ki ne tičejo na tako mesto, k večjemu v zakajeno pivnico. Te praznike smo slišali v neki podružnični cerkvi naše občine vabilo za pristop k »orlom« in drugim krščanskim društvom, na to pa se je vsul dež in toča z gromom in bliskom nad naprednjake in njih društva. Osobito grdo je bilo napadeno društvo Sokol. V svojem »govoru« se je pridigar izrazil, da v naprednih društvih žive člani in članice med seboj kakor svin.. in pr___Seveda smo prizadeti udje raznih naših društev s tem razžaljeni in do skrajnosti: ogorčeni. Najmanjšega povoda v dolgih letih ni bi!o„da bi se kedo nad nami spod-tikal, pa pride duhovnik nas v cer-; kvi na tak način napadat! Hoče nas men-' da soditi po .svojih pobožnih društvih; toda pri nas in naših društvih, hvala Bogu, nimamo razumevanja za razne reči, ki se vršijo drugddi. Mi niti ne reagframo na vsak izbruh in naskok, če pa hoče s takim počenjanjem cerkev ponižati,.bo to v prvi vrsti njegova in njegovega stanu škoda. Z gotovostjo končno lahko trdimo* da vsak Član naših društev in preprosti kmečki fant irna več olike in omike in več noblese v občevanju, govorjenju in nastopanju, kakor pa oni, ki se tako daleč spozabi celo v cerkvi! Njegove'pr.... in sv___vračamo nedotaknjene, kamor ti- tejo. D r u š t v e n i k. it (temenskega okraja. Iz Tomaževice. — V nedeljo 12. t. m. bo imelo pev. bral. društvo »Napredek« svoj občni zbor v društveni sobi s sledečim dnevnim redom. 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Iz Štanjela. — C. M. podružnica priredi v nedeljo 5. t. m. ob 3. pop: svoj letim občni zbor v prostorih Starčeve restav-* racije. Želeti je obilnega obiska. Iz goriške okolice. Iz Vrtojbe. — (Zahvaia.) Podpisano šolsko vodstvo se najtopleje zahvaljuje tuk. slav. županstvu, oziroma slav. starešinstvu, ker je izvolilo podeliti 60 K za nakup šolskih potrebščin tuk. ubožnim šolskim otrokom. Bog plati! Vodstvo ljudske šole v Vrtojbi, 2. januvarja 1913. Fantje na Vogrskem priredijo dne 5. t. m. javni ples v občinskih prostorih g. Rubija. Začetek ob 3. uri pop. Svirala bo Sokolska godba iz Prvačine. Iz Vrtojbe. — »Jlovenska Čitalnica« v Dolenji Vrtojbi je priredila na novega leta dan popoldne svoj redni občni zbor, ki se je vršil ob napovedani uri ob skoro polnoštevilni navzočnosti društvenikov. Iz poročil posameznih društvenih činiteljev posnemamo, da je imela »Čitalnica« v mi-nolem letu krog 375 K dohodkov in 350 K stroškov, ter 50 udov. Knjižnica šteje sedaj 170 knjig večinoma novejšega datuma. Časopisov je bilo članom na razpolago 8. Društveniki s6 se knjižnice kakor tudi bralnice posluževali prav pridno. Občni zbor je izreke! posebno zahvalo g. Andreju Maraž za njegov trud kot društveni blagajnik, starešinstvu za dar 50 K, g. Francu Faganelj, društvenemu podpredsedniku za dar 50 K in g. Ivanu Mermolja za dar 10 K. Za društveno leto 1913. je bil izvoljen sogiasno stari odbor v znamenje zaupanja. Po občnem zboru so nabrali udje svoto 16 K 50 v za društveno knjižnico, tamburaši pa vdarili par lepih koračnic. — Občni zbor je pokazal, kake simpatije vži-va »Čitalnica« med Vrtojbenci. Vsi stari člani so ostali zvesti društvu in vpisalo se je tudi par novih. »Čitalnica« stremi predvsem po izobrazbi in omiki svojih članov ne giede na mnenja posameznikov, zato tudi tako lepo cvete. Iz tolminskega okraja. Tolminski fantje priredijo v soboto 11. jan. v Podšolarjevi dvorani plesni venček v prid gledališkega odra »Rok. bral. društva«. Pri plesu svira vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 19 v Tolminu. Vstopnina za gospode 2 K. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odsek. Sokolski vestnik. Redni letni občni zbor tel. društva »Sokol« v Gorici se bo vršil v soboto 11. t. m. ob 81/* zvečer v telovadnici. Telov. društvo »Sokol« v Št. Andre- žu vabi k občnemu zboru, ki se bo vršii v nedeljo 5. januvarja 1913 pri g. P. Lut-manu ob 3. pop. Dnevni red: 1. Poročilo br. staroste, 2. poročilo br. tajnika, 3. poročilo br. načelnika, 4. poročilo br. blagajnika, 5. volitev odbora, 6. slučajnosti. — Na. zda t! — Odbor. Gospodarske vesti. Ruski minister Kokovcev o gospodarskem razvoju Rusije. — V poročilu o državnem,proračunu za 1. 1913 je podal Kokovcev zanimiv pregled gospodarskih razmer v Rusiji. Med drugim je poročal: Najvažnejši fakt ruskega gospodarskega Življenja je r a z v o j poljedelstva. Leta* 1895, je znašal izvoz poljedelskih pridelkov 608 mil. rubljev, 1. 1905 947 mil. . rubljev, L 1910 1282 iti 1. 1911 1356 mil. ' rubljev. Ta povzdiga poljedelstva se tičo 1 v enaki meri velike in male posesti. Leta 1906 začeta agrarna reforma (prehod k individualni lastniai) se je razširila že na 20 miljonov desjatin, na kterih je naseljenih že preko miljon samostojnih kmetov. S preseljevanjem kmetov iz evropske Rusije je ostalo proste 1,200.000 desjatin kmečke zemlje, ki jo je možno vporabiti v povečanje in zaokroženje kmečkih gospodarstev. Predvsem se je povzdignila gojitev pšenice in ovsa, dveh najvažnejših predmetov ruskega izvoza. Povprečni o-brat ruske zunanje trgovine v letih 1906— 1910 je vzrastla na 2114.9 mil. rubljev proti 1573.6 mil. r. v letih 1901 do 1905. Izvoz je vzrastel pri tem v teh letih za 28%, uvoz za 44%. Prvo mesto v izvozu zavzemajo hranila, drugo surovine. — Izvoz surovin je vzrasiel za 127%, izvoz podobnih ipridelkov za 84.5%. Toda tudi v obrti je opaziti napredek. V poslednjih treh letih (1909—1911) je znašal kapital na novo ustanovljenih in reorganiziranih akcijskih družb 654 mil. rubljev, pri čemur je pripadalo na ruska podjetja 527.3 mil. rubljev in na tuja 126.7 mil. rubljev. Pri tem se je uporabilo za nova podjetja 300.5 mil. rubljev. Zanimiva je primera stanja obrti 1. 1900 in I. 1908, ker je v teh letih prestala ruska obrt vrsto težkih udarcev (japonsko vojno, notranjo krizo, dolge stavke in viden upadek nekaterih delov narodnega gospodarstva). Vzlie temu pričajo data ruskega trgovskega ministerstva o napredku v teh letih. Za teh 8 let je vzrastel izdelek, vrednost surovin, delavne mezde in sirojne gonilne sile za 40 do 50%. Ta splošni razvoj izdelka je tem važnejši, ker je imel za seboj pomnožitev delovnih sil in potreb za kurjavo za 16%. Vsa ta data pričajo o vzrasti ruske obrti, ki pa vkljub temu še vedno ne odgovarja potrebam ruskega prebivalstva. Zadosti je v dokaz to, da Rusija še vedno uvaža iz tujine: železo,'fitino, gospodarske stroje in orodje (med tem celo najpriprostejše reči: lopate, srpe,) žido, volno, surove kože, papir in izmed hranil ribe. V zadnjem času se javi vedno večja potreba uvoza črnega oglja, ki je ponudba ruske kamenoogeljne obrti vkljub velikim skladom manjša kot zahteva. Nova delniška družba. — Kakor se nam naznanja, so dosedaj pri Kathreiner-jevem podjetju udeležene tvrdke izpreme-nile to podjetje v delniško družbo pod firmo Kathreinerjeve tvornice za sladno kavo d. d. Delniška glavnica znaša 4 milijone kron. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se doslej razpečava že nad 22 let ter je postala znamenito industrijsko blago, kar se spričo nove ustanovitve pač najbolje razvidi. Kakor nadalje čuje-mo. se gradi nova velika tvornica, ki se bo v kratkem izročila obratu. Avstrijske terjatve na Balkanu. — Gospodarski listi poročajo, da imajo trgovci in obrtniki avstroogrski terjati na Balkanu okoli 70 milijonov kron, in sicer 20 v Srbiji, 18 v Bulgariji, 8 v Grčiji, 2 v Črnigori in 22 v Turčiji. .• Poviša se cena cementa v Nemčiji. — Iz Hamburga poročajo, da so tvorničarji cementa Portland določili povišanje cene cementu za izvoz in sicer 30 fen. za tono. Cene rižu se vzdigujejo, kakor glasijo poročila iz Japonske, ker je bila riževa letina na Japonskem in Kitajskem lani jako slaba; pridelalo se je na Japonskem samo 66 milijonov met. stotov riža. Cena rižu se utegne dvigniti za 2—3 K pri 100 kg. Cena žitu stalno pada. — Sicer padanje ni kdo ve kako veliko, ali vendar močno vpliva na razvoj trgovine z žitom. Veliko naročilo na oves pri žitnih tr govcih, dano pred nekaj tedni, je avstrijska vojna uprava preklicala, kakor čitamo v nemških listih. Cene potroleju so zvišale ogrske in avstrijske petrolejske rafinerije. Ženske v ameriških.tovarnah. — Komisija, ki je v zadnjem5 času pregledala razne tovarne, je naletela na strašno mučenje žensk v nekaterih tovarnah. Tako morajo v nekaterih livarnah vršiti tako težko delo kakor moški; malo oblečene v vročini morajo spravljati skup kepe železa ure in ure in vdihovati strašni prah železa. Potem pa nimajo niti posebnih prostorov, kjer bi se preoblekle; preobleči se mora med moškimi ali pa se izpostaviti nevarnosti, da se v mrazu v spoteni obleki prehladi. — V nekih tovarnah kon-serv delajo ženske do 100 ur na teden in otroke se sili v dolgo dnevno delo. Tudi diamant se podraži. — Iz Ant-werpna poročajo, da se s tekočim mesecem povišajo cene diamanta. Avstrijska poŠta in brzojav. — Leta 1911 so prevozili poštni vozovi 57,219.205 km. Pisem je razposlala pošta 1,908.955.360, nad 100 milijonov več nego leta 1910. Po poštnih nakaznicah se je odposlala l milijarda 810 milijonov 855 tisoč 550 kron, od tega 284,475.846 K izven Avstrije. Skupno število časnikov, ki so jih po poŠti dobili naročniki, znaša 308,781.990 izvodov (leta 1910. 285,93^.DO). Nedo-stavljenih je ostalo 1,063.617 pošiljatev. Izdalo se je 1.614,371.421 poštnih vrednot v vrednosti 137,835.294 K. Dolžina brzojavnih žic znaša 237.847 km. Brzjoavk se je oddalo 22,968.225, za 2 milijona več nego leta 1910. Telefonske žice so dolge 425.471 km; pogovorov na telefonu je bilo 236,902.665. Dohodkov je imela pošta 189,909.538 K, izdatkov je 184 milijonov 33.680 K. Čisti dohodek znaša 6 milijonov kron. Nove pisemske marke v Rusiji pridejo v promet z ruskim novim letom. Prvič ho to, da bodo ruske marke slikane z glavami svojih carjev in z dogodki iz ruske zgodovine. Trdijo, d?^ bodo marke jako lepe, ker so slike napravili prvi ruski u-metnikt. . Proti izseljevanju. — Poslanski zbornici bo predložen načrt zakona, naperjen proti izseljevanju iz Avstrije zlasti glede delavcev na polju in v tovarnah; urediti hočejo tudi promet z denarjem izseljencev med domovino in novim svetom. Razne vesti. Deinobilizacija. — Govori se o demo-bilizaciji od strani Avstrije in Rusije. Najnovejša poročila zatrjujejo, da Avstrija ne ho demobilizirala, dokler se ne umirijo duhovi na Balkanu; istotako Rusija. Narodna Čitalnica v Celovcu priredi v nedeljo dne 26. januarja 1913 zvečer v veliki dvorani hotehi Trabesinger v Celovcu veliko predpustno veselico združeno z vojaškim koncertom in plesom. Pri veselici svira godba c. i. kr. 17. pešpolka v Celovcu. Prosi se vse Slovence in Slovenke, da v kolikor mogoče velikem številu posetijo našo prireditev in pokažejo, da čutijo z nami. V Sibiriji imajo hudo zimo. Mraza je do 40 stopinj. Tračnice pokajo, tako da imajo vlaki velike zamude. »Veleizdajalec« pred sodnijo. — Dne 31. decembra se je vršila pri novomeški okrožni sodniji obravnava proti finančnemu pazniku v Kočevju, Josipu Česniku, rojenemu leta 1887. v Planini. Česnika so nemški Kočevarji obdolžili, da je zakrivil hudodelstvo veleizdaje, da je rekel, da bj v slučaju vojne med nami in Srbijo prestopit na srbsko stran. Obravnava je pa pokazala, da je bilo vse govorjenje samo šala, da so nasprotno Kočevarji paznika nalašč izzivali in so nekatere priče celemu pogovoru dale drug pomen, oziroma njegove besede zavile. Pač pa so prišle druge stvari na dan, da so Kočevarji psovali Srbe za »lopove in razbojnike« in pripovedovali, da je treba »srbskega kralja obesit' hi zadaviti« in druge take »pobožne« želje. Paznik Česnik je bil oproščen. Dalje na peti strani. Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra Aniona Krušič Gorica na TržaSki ulici št. 16. Izdeluje se vsakovrstne I obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki slan in za vsak letni čas. Uzorci na razpolago, Specialist za izdelovanje oblek za enoletne prostovoljce. V Harkovu so obesili pet na smrt obsojenih revolueioharcev. Svojemu lastnemu otroku Je prerezala vrat v Trstu Speranca Belteli, stara 32 let. Doma je s Krfa, kakor tudi njen mož. Storila je to ponoči baje v sonambulistiC-nem stanju. Otrok, Abraham, je bil rojen 7. julija lani. Ladja se je potopila in sicer med Mar-siljo in Pliilipp^te,^poi^i4s^se|e^r^^ neko angleško ladjo. Ladja je nosnaimV »Saint Augustin«.. Socialisti za vojno. — Iz Moravske Ostrove poročajo, da je na shodu rudarjev v Donibravi socialist I^oger rekeh*da'karr| korhitro bi se Avstrija zapletla v kako vojno, bi bila dolžnost vsakega moža pustiti nemudoma delo in prijeti za orožje v obrambo Avstrije. Dva zrakoplovca ponesrečila. — Dva podčastnika sta na poletu iz Halle v Lip-.••' 0'ls'iaii [-'alu^in' pppolnotaa Časno -i I' gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in nagiuno. "' ]. Tudi pti zastarelih slučajih. Cena steklenice K 4-— z navodilom vred. | Dobiva se v lekarni Cr. CrlBtOfolettt V GorltSl. CENTRAL BIO Cerso Verdi 32. ZASTONJ iti poštnine, prosto prejme vsak na za-htevanje moj -glavni katalog s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, godal, manufaktur, usnjenih in jeklenih izdelkov, gospodinjskih predmetbv, optičnega blaga, potrebščin za kadilcein lepotičje, orožja itd. C. in kr. dvorni dobavitelj H/\NNS KONR/\D, razpošiljalnica v Brife-u št 1217 (Češko). NiklSfšte žepne ure K 4-20 ! srebrne ure . K S"40 mklasU budiliriki , 390 , uro- z nihalom . „ 8-o0 ure s .kuharico ..; 8-50 ¦'.-gosli....., -r>-80 -harmonik«; , ¦ . „ 5 — ;j samokresi ... . „ 6 — Razpošilja "po povzetju ali proti naprej poslanem denarju. Nikak rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste lajfeiljlil tvrlk iz litri, Oalneiji Kilf ette. Bari li lici b prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drotno: Kros -"96,104, 112 1-20.1-28/ 1-36. m, 1*60, 1"80, 2'-, 2*40 sa lači po 72 fin. -.----- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Naznanilo. Uljudno nasnanjam p. n. obtinstvu, da sem prevzela - v lastno režijo hotel in restavracijo pri - »Zlatem jelenu" isssa V. mesecu Podjetie( katero sem otvorlla 30. decembra pr.l., to je v ponedeljek pred not I m letom, bodem vodila sama. Skrbela bodem, da bode cen j. gostom poleg Plzen-skega in Puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja. Nadejam se, pridobiti si s točno postrežbo, z zmernimi cenami in snalno oskrbo sob, zaupanje od strani slavnega občinstva. — Za obilen obisk se priporočam decembru 1912. Pavla Koren. Zohozdravniški in zobotehniski atelje Dr. I. Eržen GORICH Jas. Uerdl tekališCe šleo. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinira o Snojem ateljeju od 9. are dop. do 5. are pop i i Trskino (štokMevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolen- pira in splošni telesni slabosti. i Iz\iTr,a steklenica tega olja naravno in.f r,c barve po K1-40, bele barve K 2 Trskino fceleznato jetrno olje. Raba tf-ga olja jo sosebno priporoč- j Ijiva" 01 rokom in dečkom, ki so ner- I vozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Ceha ene steklenice je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno Iz Horvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju, j predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in I ------- stalne sposobnosti za zdravljenje. -- J Crlstoffoletiijeva pijača iz kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = naročajte it •f Sočo" in »Primorca Inserirajte o ..Soči in »Primorcu". IZIDOR BREGANT autorizouana staubena furdka f devici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Glavna zaloga Palma podjetnikov A. Diufovka FAIM/I ' Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. IHilioiii lindi = je odpravilo Kasen hripavost, katar, zasliženost, krčni in oslovski kašelj s iL Kaiserjeuimi -------prsnimi karamelami — — z znamko 3 jelke. 6| OH notarsko potrjenih priznanj od raznih zdravnikov jUU in privatnikov, kateri jamčijo za dober uspeh. Bonboni so jako lahko zaužitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po (V) vin. Dobiva se v lekarnah pri G. Cristofoletti, c. kr. dvorni dobavitelj, L. Gliubich, C. B. Pontoni, Uuggiero Kiirner A. de Oironooli, v niirodilniei A. Mazzoli, v lekarnah: Jurji Ilns v Vipavi, L. Kurschen v Ajelu in Maks Ivozovver v Ajdovščini. IVu novo urejena In največja trgovina ss železniiio BDUARDO STIOSA Gorica —ViaRastello št. 19 — Gorica iki Krainer & C-°. Priporoča vsem svojim gg. odjemalcem svojo veliko zalogo železa, kovin, kuhinjske in hišne oprave, raznovrstnega orodja za poljedelce in rokodelce, štedilnikov, peči, vlitih in železnih cevij, klosetov, pump, (črpalnic) stavbenih no-siteljev (traverz), kopalnih banj in razno drugo v to stroko spadajoče blago. CEHE BREZ KONKURENCE. Gostilna poleg Bohinjskega jezera, ki ima več opremljenih sob za tujce in leži ob državni cesti se tak ©i proda ali pa odda u najem. Gostilno obiskujejo jako radi tujci. Pojasnila daje lastnik J. LOGAR, p. Gorje pri Bledu. Podpisani, s spričevali potrjeni čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na dež«'li, da sem odprl stroju delavnico u Nunski ulici št. 9 ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojui obisk, in jamčim za točno in solidno postrežbo udani Rud. Renedetič. čevljarski mojster. 485. n Zaloga istrskih vin prodaja na debelo od 56 litrov naprej. Gene konkurenčne. Zaloga se nahaja v Gorici v ulici Formica št. 1. Za obila naročila se toplo priporoča lastnik 479—7 Henrik Apolloiiio. Marsikak trgovec je prišel v konkurz vsled žalostnih okoliščin brez svoje krivde. Mnogi izmed njih ne vedo si pomagati v borbi za obstanek. Le-ti obtnejo naj se zaupljivo v zaprtih pismih z naslovom »Nezakrivljeni konkurz" na upravniŠtVO tega lista. .Ljubljanske kreditne banke" v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroko spadijočlmi posli. — Vlogo na knjižico obrestuje po 43|40|o, vlogo v tekočem računu po dogovoru, - - Beimik« gumiiea K 8,000.000, - - CCflfralfl II L|llbl|flfflLi - Bezemii zaklad K 800.000. —'---:;.....>¦- PODRUŽNICI» Celje, Celovec, 0o*lcaf Sarajevo, Split, Trst '—-------