Št. 73. V Gorißi, v soboio dne 10. scptomhra 1904. Letnik VI. Izhajn vsa ton'k in soboto ol> 11. tu i priMlpoltlnc za mesLo ler ol, ;i. uri pop. za uVžclo. Ako p:ule mi t«'i «l"«1^ praznik i/.idc ilan prejob r. Stan« po pošli prcjeman :ili v (lorici n.i <'<>»' pošilj;in oHohUnoK '(, polli'lno 4 K mi «I'trticlno 2 K. I'rcxiajaso v üorici v;<>- bakarnnn Sclnviirz v Solskili iilinih, .I H lorsi tz v Niinskih ulicali hi Le- ban n:i Vcrdijcvcm t.'kalisöu po Kvm. UnlLA (rjutrauj« i/idanje.) Uredui&tvo in upravništvo se nabajata v «JMarodni tiskarni», ulica V«ttnrini li. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniStvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >(Joric('€. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako »e večkrat tiskajo, raču- nijo Be po pogodbi. Izdajatelj it) odgovorni urodiiik Josip Marušič. 'iska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). 0 namerauanih vodomoünih nopra- oah v Trcnti in Soft. (Dopis i/ Tronic.) Kdo bi si bit mislil, da poatane, kakor upamo zatrdno, Trent a, sve- tovnoznani, najbolj divjo romanlicni kraj slovonskih planin, kar naenkrat h Sočo vred središče velikega hidro-elek- tričnoga podjetja! Do zdaj so bile naše doline lo bolj malo obiskovano od tujcev in turiBtov, ker nedostaje pro- metnih zvez, ker so razmerno preoddaljene od železnice in ni bilo dobiti do zadnjoga časa tudi zadoatne postrežbe. Kakor se pa povzdigne v naprej z nameravanim podjetjom v veliki meri promet tajcev, takö se dvigne, in to je baä glavno za nas, valed podjetja trentskosoška dolina v goapodarskem ozira. Zadnji čas je, da dobi naše borno ljudatvo pomoč, ki mu bo olajSevala ža- lostno, trpko stanje! Naš planinec Ijubi sicer zelo svojo strmonkalno domovino, a kljub temu poje: Žalostno je vse, kjer kamnje ostro je po naših gorah in pečinah ! Nikdar bi si pa ne bil mislil, da mu ravno strma lega in mogoöen pad vodä, ki mu je bil do zdaj v oviro pri plavu lean, pomagal! Do 1000 m visoko ležeči izvir Soč e in visoki izviri drugih postranskih doto- kov so obrnili letos nase izredno pozor- noat drznih podjetnikov. Še v marču, ko je ležal sneg po gorenji Trenti še v ve- Hkih plasteh, so prišli nekateri gospodje iz Trsta in Dunaja le-sem, ogledovat si vodovjo in kraj. Sklep je bil naglo storjen, 8. inžener J. T o b e 11 iz Trsta, ki je pri- äel prvi na to idejo, je brzo izdelal za elektrotehnično tvrdko Ganz & Com p. na Dunaju načrt narrieravanih vodomoč- nih naprav, in c. kr. okr. tominsko gla- varstvo je določilo komisijonalno poiz- vedbo in obravnavo na 24., 25. in 26. avgusta. Te komiaije se jo udeležil g. okr. glav. Princig, nadinženerja gg. Machnitsch iz Gorice in Paäma izTolmina; nadinže- nir g. Grimhut iz Gradiäßa je zaatopal trgovinsko ministrstvo v zadevi regulacije Soče, kupčijsko in obrtnijsko zbornico v Gorici pa gg. Paternolli, vitez Hol- ze r in lajnik Bisiach. OJ podjetniško tvrdke G a n z & C o m p. je bil poobla- ščen g. inžener J. To bell, od občin Tronic in Soße pa obč. lajnik trent- ski, g. vikar A b r am tor zaupnik obeh ob- čin, g. E Klavžar iz Gorice. Zastopan jo bil tudi bovški ceatni odbor tor po svojih županih občino Srpenica, Zag«, Čez, Soča, Bovoc in Kal-Koritnica, ki imajo \ v Trenli in Soči servitutno pravico do lesu, katorega plavijo več ali manj po Soči. — Komisijska obravnava, ki je trajala v Trenti 2 dni, v Soči 1 dan, se je dobro izrokla; žoleti bi bilo lo, da bi ne bile delale gori omenjone občino — v svojo škodo - toliko ugovorov in pretiranih zahtev v zadevi plava. Sporazumljenje in skupno, enotno postopanje nikoli no žkodi! Radi izrodnih koristij, ki jih bosti imoli Soča in Trenta, dalje pa sploh vos okraj in vsa dežela od nameravanega pod- jetja, nam zdaj ni drugoga želeti, kakor da dobi tvrdka koncesijo ter so čim prej i oilloči za vodovodne napravo v teh krajih. Vodovodne naprave aame bodo zelo obširne in naravnost velikanske; segale bodo od izvira Soče do vasi Soče. Ker podamo občinstvu v kratkem natančnejši opis naprav, jih za zdaj le povräno očrtam. Soča pada pri izviru 60 m na km. Döber km pod izvirom, kjor dere Soda po globoki strugi v višini 850 m se na- pravi za zdaj llm visoka dolinska za- jeza, ki so pa kasnoje pf» potrebi zviäa na 18 m. V to zajezo se bo stekal po ceveh tudi potok Turanica, ki izvira pod Mojstroko (prelazom) in pa O k 1 i- n a r i c a , izvirajoča pod Razorjem. Iz zajeze bo vodil na planoto Lomovje, ležečo prav nad cerkvjjo v Soči, 9 km dolg predor skozi Berebico. V ta predor bodo napeljani tudi lukenjski potok in Z a d n j i c a od znožja Triglava, krog ' 1000 m nad morjem, in pa B e 1 i p o t o k, ; ; ki dere od križkih padov v dolino ! Zadnjico. Te vode in kasneje o potrebi ! tudi Zadnjico (Krajearico) na Logu ' bodo izpeljane na Vršič nad Logom, ob poti proti cerkvi, kjer bo stal vodni stolp, ] iz katerega se bo. potem dvigala voda { kakih 150 m naprej gori v osredje Bere- . bice v glavni predor. I Na Lomovju, kjer bo končal predor j bosta 2, 10 m globoka nabiralnika vode, ki bosta držala po 3 milijono hi. Iz toh bo polem napeljana po cevi ob strmih skalah voda v contralo, ki bo tik ob coati blizu cerkvo v Soči. Da se poHpoši vrtanjo predora, ki bo vodil bolj ob kraju gorr«, bodo začeli kopati hkrali na 30 točkah, | od 300 do približno 300 m vsaksobi. Ti stranski predori bodo le toliko globoki v 1 goro, da dosežejo amer glavnega predora; j od te točke se bo potom nadaljevalo vr- | tanje na desno in levo v smori glavnegn | predora. Na tak način bo sestojal glavni predor prav za prav iz 30 po 300 m dol- gih delov. Vrtalo so bo s pomočjo elek- trike. — I V centrali «ami bo postavljenih 8 Inrbin po 4500 konjskih sil. Vendar se bo za prvi začotek delovalo sarno s 4 ! turbinami, za katero bo troba 45 m ; vode : v sekundi, ki bo proizvajala do 18.000 j konjskih ail. Podjetništvo ima preraču- ! njeno, da bo s to množino elektrikelabko zadostilo industrijskim podjetjem na Go- riäkem, v Furlaniji in v Trstu, ter «lužilo v razsvetljavo Trsta, Gorice in vaoh kra- jev, ki ai bodo hoteli nabaviti ceno elek- trično razsvetljavo, naj leŽ6 kjerkoli. Vo- ! dili pa bodo elektriko dim bolj naravnost, ne gledo na ceslo. { Ko se ustanove nova industrijska podjetja, potem bo uporabljalo podjetni- ! štvo fie ostale štiri turbine. Tedaj pa se prenese elektrika od Tolmina skozi baško . dolino po Boräki dolini tudi na Kranjsko. Podjelništvo ima za vsak slučaj preskrb- Jjeno, da bo proizvajalo vedno zadosti eleklrične moči. Ako se odloči podjetni- Stvo in sindikat, ki je ž njim v zvezi, da uporabi v svoje namene naäe vode v Trenti, se započne delo že prihodnjo pom- lad, — končano pa bo za 4 turbine naj- dalje že v I1/* letu. Dopisi. j Iz Gorice. — (R e p 1 i k a.) — G. Komel je pred tremi leti ob pone- srečenju svoje „kritike" previdneje ravnal, nego sedaj: Umolknil je, ko je uvidel, da mu ni mogoče plavali proti vodi. Zdaj , pa je prišel v roke slabemu angelju va- . ruhu, znanemu „juristu" Kajetanu Feiglu, ki služi že nekaj časa v „Sočinem" uredniätvu vsakdanji kruh in — pijačo. Ta Feigl sili g. Komela še dalje v pla- vanje, kateremu ni koa, ta Feigl jo tudi neki nagovoril g. Komela, da se je še enkrat vrgel v valove javne „kritike". Tomu Feigln pa ni bilo pri torn naganjanju ne na rnašah, no na Komolu, ampak na dobrikanju proti kruhodavcu Garščoku, kateremu ni mogel proti mojemu sodo- pisniku g. A. K. nič pomagati, ker so se vsi skupaj bali takniti ae dotične snovi. Da jo bil g. Komel takemu naganjanjn do- stopen, je dokazal moj prvi dopis. A zdaj, zdi se, se je tega „äpasa" naveličal, in Feigl je prenesel svoje divjanje med „razne vesti", kjer maha prav divje okoli sebe, vmes pa pogleduje na akrivnem Bvojega kruhodavca, ali si je priboril že kaj milosti njegove. Jaz ga seveda ne bom alodil med „razne vesti", ker nisem ured- nižtveni uslužbenec. Krivica, katero je naredila „Sočina" „kritika" Solski mla- dini, je mene spekla, in to krivico bom jaz äibal, dokler mi bo dajala „Soča" po- voda in snovi. Zato naprej! Kom.-Feig. pišeta v „Soči": „Da mladenič, ki mulira, nima lepega glasu, nam je znana stvar, čudimo se le temu, da se sprejmejo k petju taki dijaki. Ali ne vedo učitelji, kakö si lahko pokvarijo glas in zdravlje taki defki, ki mutirajo, a tem, da pojejo med mutiranjem?" — Ako bi jima bilo znano, bi se ne čudila temu, kar mora biti. Ali mislita, da traja mutiranje en par ur ali tednov? Ali mislita morda, da je mutiranje kakova bolezen, ki popade tu pa tarn koga? Ako bi učitelj petja vsakega odpodil, pri komur Be je mutiranje pričelo potem bi si sam pel in žvižgal. Da ne more biti petje v oni meri, kakor se goji na sred. solan kot neobligatni predmet, mutirajočemu glasu äkodljivo, so vedeli menda bolje, nego Komel in Feigl, možje, ki so uvedli to petje. Sicer pa če bi jima bila stvar res tako znana, bi ne stikala po kvar- Ijivosti, kateri je nadela že narava sama krepke zavore. Vrnem se k famoznemu „markiranju tempa". Ž njim — kakor znano — sta ustrelila Kom-Feig. takega „kozla", da bi se jima lahko vsak abecedar v petju srnejal. Jaz sem jima podrobno dokazal, da sta B tem nekaj zapisala, Cesar sama nista razumela, in da eta trdila, kar je ab8olutno izključeno. Nezmiselna je bila njiju trditev, da se more z glasom mar- LISTEK. Med gorskimi orli. Povest izza časa hercegovskega^ ustanka Ruski: Peter lVtrov. (Dalje.) Minulo je nekoliko pomenljivih -in «spešnih spopadkov s turškimi četami, in ime Peko Pavloviča, ki je bil sprejel na- ßelslvo nad vsemi ustaši, je zaslulo po vsej Evropi. V poslednjih dnovih novembra pride k meni v Dubrovnik poslanec od Peka Pavloviča se sporočilom: „Pridi. Kmalu bo dobro delo. Pri- neBi tobaka in kave, tukaj je ni povsem". Umeje se, da je pomenilo „dobro delo« -_ večji boj s Turki. Odpravim se takoj. Seboj sem vzel 8e dopisnika londonskega ilustriranega '•8la: „Illustrated London News", Angleža Meltona Prajova, ki je b;l uprav došel nK POzoriače ustanka. Prajov je bil dovolj okoren mož, alega vzrasta, velike glave, rus, skoro ^es plfšast no glpde na svojih 28 let. No8>l satno zalisce kot Angleži. Ta človek je kazal tip metodičnega in prakticnega Britanca. Bil je zelo naiven, čudno ne- i izkušen v vseh rečeh izven njegove spe- ! cijelnosti. Mislil je le na to: da porab. vse slikovitosti, kar jih opazi na poti, pa da položi to koliko možno veutno na papir in bo skuäal prisoten biti pri in- teresantnih bojih radi zanimljivih narisov. Pripluli smo na parobrodu avstrij- ßkega Lloyda do mesteca Rizana v Boki kotorski, najeli tarn konje in vodnike, in po petih dnevih zelo težke in nevarne poti sva prispela pozno zvečer — do konca vzmučena, premrzla in premočena — v selo Smrečno. Tu se je nahajal tedaj Peko s svojim ätabom. ... Bila je noč in tema kot v roi?u- Sred nama je migljal ogenj. Peljejo nas k njemu do kolen po vodi. Pred nami je bila dovolj velika kamenita hiäa z malimi, visoko nad zemljo stoječimi okni, ki so bila podobna skoro strelnim linam. Bil je nekak temen in pust skedenj. Po lesnicah, ki so bile priatavljene ob vstopnih vratih se vzpneva k ätrivoglati odprtini v zgornjem nadRtropju. Prideva v ogromno zgornjico, ki je bila polna dima. Na sredi je žarel velikanski, seženj dolgi hlod. Okoli te epične grmade je sedelo na petah, ali pa je bilo zleknjenih v raznih položajih trideset mož. Sredi dima, pri rdečem odsvilu plamena so bili videti energični, mračni obrazi mol- čeči jn namrščeni; videti so bile zna- öajne figure v živopisnem črnogorskem odelu. Vsi so imeli črnogorske kape ali kockaste (mrežkane) turbane. Tu pri ognju, v levem oglu, na mali preprogi je sedel Peko — glavni voditelj natašev. Sedel je nekoliko priklonjen z dolgo lulo v ustih Karakteristična (igura ; star pod pet- deset let. Obliöje zanimivo, ogromno po- dolgovato, z orlovim nosom in naprej pomoljeno spodnjo čeljustjo. lmel je črno, navzdol obrnjene brko in goste ogromne kodrave obrvi. Pod temi obrvimi se jo gibalo po čaau ali v enomer par velikih črnih nenavadno svetlih oči, ki so jih na pol zakrivale napete trepalnice (veka) in dolge vejice. Pogled mu je bil oster, temen, zelo presunljiv, ne glede na ka- žočo se zaspanOBt in lenost. Ustnice so imele neko posebno obliko: Konci so bili ostro zaviti kvišku, na sredi pa so visele navzdol. Na njih se je zibal — pri takih nenavadnih očeh — zlovestni izraz ne- kega srepega nasmeha, ki ni izginil z lica. Odet je bil v silno oguljeno črnogorsko obleko, po vrhu so se blestele „toke", nekak huzarski jopiö brez rokavov, ki je imel namesto vrvic masivne srebrne „oliv- ke"; na prsih okoli vratu je imel petoro srebrnih plošč s pisanim kamenom v sredi vsake. Na glavi je nosil zamazano kapo se srebrnim dvoglavim orlom. Pozdraviva se in poljubiva po tu- kajžnjem običaju. Predstavim mu svojega tovariäa, bilo je molčeče predstavljanje, • ker se nista mogla razumeti. Peko me je povpraäal v dveh treb besedah, kaj se godi na belem svetu, v Rusiji in v cesar- ski zemlji (Avstriji), pa kaj govorö o q- stanku. Za tem se je pogreznil zopet v svoje molčanje pa zrl zamiäljeno v ogenj in žulil lulo, od katere se ni loöil nikdar, niti v boju ne. (Dalje pride.) kirati tempo, in ravno tako nezmiselno njiju izvajanje, da iz tega sledi kričanje. Ker sem videl njijn nevednost, aem ja podrobno poačil. Na moj p«uk je bil možen v pošteni polemiki dvojen od- govor, ali z molčanjom priznati, da sem imel prav, ali pa pobijati moje dokazo- vanje. Ali kako sta odgcvorila? Zadnjega se nista lotila, ker si ne čutita zmož- nosti, molčati ju je bilo pa tudi sram. Zato si skuäata pomagati s sofistiko. Pra- vita, da jaz ju nisem hotel razumeti, a da ju je vsak drugi razumel, da ona sama dovolj poznata pojme o tempo, markiranju, taktiranju*), da sem se spustil v daljäo razpravo o elementarnih pojmih glasbe edino le iz tega vzroka, da pov- zdignem „sebe, g. Komela pa ponižujem**) itd. A zdaj pride najlepäe : „Da bi raz- pravljal estetično vprašanje, da bi se spustil v visje ssere zanimivih vpraäanj glede glasbe, zato bi mu bili zelo hva- ležni.... " Ha, ha! Estetično vpraäanje, o čern? o „markiranju tempa", o katerem nimata niti pravega pojma? In jaz naj bi se apustil v „višje sfere" za njiju, ki se globoko doli v nevednosti kobacata okoli glasbenih izrazov! 0 junaka puhlo- slovja! Najbolje sta se označila „Sočina" kritikastra, da jima ni za dobro stvar, ampak le za fantalinsko nagajanje, s tern, da sta pritegnila v zadevo „kritike" äolskih maä celo nove solkanske orgle. Dva gospoda izmed onih, ki so bili v „Sočini" „kritiki" napadeni, sta bila uradno naproäena, da sta äla ocenit nove orgle v Solkan. Kolikor je meni znano, sta delo natančno preiskala, je odobrila ter napisala oceno, katero hrani župni urad v Solkanu. Drugače nista naredila niti enega koraka, niti pisala kam drugam ne jedne besedice*"*). Dva dni za tem je šla druga komisija (pa od „Soče") pre- gledat orgle v Solkan, obstoječa iz obeh Komelov in najnovejšega „Soöinega" Hanslicka — Kajetana Feigla. Kako na- logo je „Soča" temu izročila z ozirom na njegovo svetovno znano glasb. „izo- braženost", bi bilo težko uganiti ; pravijo, da je imel pri menu posluäati, ali kaj pušča. Vprašam : Kaj je delala ta „So- čina" komisija v Solkanu — od nikogar zahtevana, od nikogar naprošena? Ko- likokrat so hodili doslej veščaki iz Go- rice pregledovat nove orgle v okolico ali na deželo, ali nikdar ni padlo „Soči" v glavo, da bi pošiljala za njimi svojo „komisijo". To uganko je pa tako-le r.e- šiti: Gospodje so mislili, da objavi „Go- ricau kako oceno, ob kaleri se bode dalo glodati, ali tudi brez te pritisniti pod rebra par sunljajov neljubima veščakoma. Pa vse jim je izpodletelo, in v odäkod- nino si je privoščil Kajetan' Feigl v „Soči" prav tako „duhovit" dovtip, kakor jih je prodajal v „svojem" „Ahasveru", in toga je treba oteti pozabnosti tudi listih „Goričinih" čitalcev, ki „Soče" ne borejo. Kajetana Feigla dovtip elove: „En veačak je trdil, da je 22 spremenov, drugi pa 18, in urednik „Gorice" sam je moral vzeti srednjo pot in zabeležiti 20 spremenov". S takimi dovtipi služi Kajetan Feigl vsakdanji kruh in — pijačo. Iz Mima. — Ljubezniva „Soča" bo nekaj časa sem, odkarje zvedela o živah- nem gibanju našega „Kat. del. druätva", neprestano zaganja v to društvo. Ponovno ga je imenovala ,,Krmižljevo društvece" in lidila, da je brezpomembno itd. Mi tej stari klepetulji lo toliko povemo, da dru- štvo šteje 120 navdušenih in neuatraäenih članov, da je torej pač požteno dru- ätvo. Koliko udov ima pa tuk. „napredno" društvo „Ipava" in sicer znvednih pa pla- čujočih? Da druätvo ludi ni brez pomena, dokazuje „Soča" sama, ker se toliko briga za nje, da mu je v avoji 71. štev. celö uvodni članek posvetila In kaj je pisala *) V cerner ju p;i ravno njiju »kritika« postavlja luiilo na laž. I) o p i s. **) (Jlcjte no, kak čudcž! Ali je imela »kri- tika« morda mimen povzdigovali liste, katere je gnijala? Kako otročje! 1) o p i a. *¦¦) Naš urednik je slučajno zvedel o tern po nekem Solkancu, napisal malo notico, v ka- tero sp j<> vrinila pomota glede cene (4000 krön, nam. 4OU0 gld.) Ur« da i ä t yu. o slavnosti, prirejeni dne 28. m. m. od naäega društva? Kdor je bil pričujoč pri tej slavnost^ in čita poročilo „Sočino" o njej, se mora za glavo prejeti ter začudeno ^orašati: Je li mogoče, da se more tako . jdlo la- gati, tako vse v nič staviti, kar so je oni dan v Mirnu godilo, kakor je to „Sofa" 8torila ? Ljudje so bili v ogromni večini presenečeni, da se je kaj tako lepega v Mirnu moglo napraviti, vsi so bili izne- nadeni, razun ätirih strankarskih „napred- njakov", med katerimi se nahaja tudi „Sočin" poročevalec. Mož nosi glavo po- nosno po koncu, kakor bi hotel zvezde iz neba klatiti. Ta največji mirenski „na- prednjak" imenuje našo slavnost „kleri- kalni fiasco" in zmirja in laže na vse 8trani. Ali se ne spominja ta slavni junak groznega „fiasca", ki ga je nekdo nedavno doživel pred neko c. kr. izpraäevalno ko- mi8ijo v Gorici ? „Soča" pripoveduje tudi, kako da so naäi reditelji pretepli nekega soc. de- mokrata. No, o tem, kdo ima prav, bo razsodila sodnija. Menda je dovoljeno sa- mega sebe braniti proti napadovalcul V prejänih ätevilkah nam „Soča" ponovno oöita, da so udje naäega druätva pijanci in bogokletneži. Sploäno rečeno, je med delavstvom dandanes res mnogo slabih in surovih ljudi, vdanih raznim grdim navadam. Da se kat. druälvu po- sreči ravno kakega tacega pridobiti, je hvalevredno, ker je npanje, da se pobo- Ijäa. Kako pa je v vrstah „naprednjakov" ali soc. demokratov? Ali so tarn sami svetniki? Pometajte najprej pred svojim pragom ! Hočete, da bomo še bolj jasneje govorili? Drznila se je „Soča" celö dr. Kreka obrekljivo sumniöiti, öeä, da je pri njego- vem govoru nanj vplival „zavratni bric", čeravno je znano, da g. dr. K. se sedaj popolnoma zdržuje alkoholnih pijač. — Lumparija! „Soča" je torej b slavnostjo naäega druätva dne 28. m. m. popolnoma zado- voljna. Pa tudi mi smo zadovoljni in za- dovoljni pa veseli bo bili razni odliöni gospodje, torej vseslranska zadovoljnost! Kaj hočemo več? Iz Sovodenj, dne 6. sept 1904. — i (Republika v Sovodnjah) — Ne vstraäite se, cenj. čitatelji, tega naslova, ! ki pa popolnoma odgovarja naäimoböin- skim homatijam, ki se vijejo kakor mor- ska kača brez konca in kraja. Že leto in dan se bije pri nas boj skoro bi rekel med vsemi občinarji na eni strani in županom, podžupanom, načelnikom, pod- načelnikom in pefičico zelencev na drugi strani. Ta klika ve, da ima že nož pla- čila v srcu za njeno „nenmorno" delo- vanje v „blagor" občinarjov, v6, da si je sama izkopala grob smrti, v6, da ji že doni na uho straäni „Requiem", a vse- eno noče mirovati, noče se podvreči ljudski volji, ampak lira dalje in dalje svoj pogubni kapric do skrajnosti, zlo- rabljajoč pri tem na vse pretege svojo moč, ki jo ima v rokah, samo da bi po- tlačila nedolžno in pošteno žrtev, katero si je ona izbrala, da po nji jaha in udri- ha kakor po dolgouhatem trmastem ži- vinčetu. Predno pa nadaljujem teskromne vrslice, naj mi opro9te cenj. čitatelji, da razjasnim, kako smo tako izredno srečni, da smo priäli do občinske republike. Da, res, republiko imamo zadnji J čas. Kakor znano, umrl nam je nepozabni in blagi vikar A. Jug že meseca lebr. Od takrat nimamo duhovna. Učitelja tudi ni- mamo, kajti g. učitelj je že veö kot leto na dopustu zaradi bolezni. Tudi obe\ taj- nika nimamo, kajti tajnik se je odpove- dal že davno temu, in ga nadomestuje nekdo, ki se je baje tudi odpovedal. Kaj j pa župan ! Tudi on se je zadnji öaa, ka- kor je sam izjavil, odpovedal pismenhn potom na c. kr. okr. glavarstvo, ter po- bI«1 ob^1. poöat prvemu podžupanu. A glejle: tudi prvi podžupan ni hotel spre- joti to öanti, ceä, da on ne bo županoval v teh homatijah. Potem se je ponudila Županska cast bar. Bianchi-ju, istemu ba- ronu, katerega se naäi zelenci tako bo- jijo. A tudi on je to cast odklonil. Zdaj pa res ne vemo, kdo nam županuje. Župan seje odpovedal, podžupani pa nočejo spre- jeti te ča8ti. In načelnik gospodarBt^V' 8veta? Tudi on seje odpovedal, kakoT y^ tudi sam izjavil, pismenim potomna pristoj no ' oblast. Enako nimamo tudi podnačelnika, ki pa sploh nikdar k sejam ni priäel. Torej kompletna republika:' nimamo ne duhovna, ne učite- ' 1 j a, ne o b č. tajnik a, ne župana, * ne podžupana, ne načelnika, ne podnačelnika. Dä, res, krasne razmere, razmere, ki so mogoče le pri nas Torej župan in načelnik sta se od- povedala svoji časti, a äelo sedaj, ko sta jo zavozila, ko sta zakrivila te ho- matije, iz kalerih bi izžla gotovo s po- bilo glavo. Župan se je äele sodaj odpo- vedal, kojezakrivil, da so bile; zadnje volitve razveljavlje- ne, pri katerih je dobil tak „cmok", da mu äe sedaj po ušesih žumi. Župan se jo äele sedaj odpovedal, ko mu preti drugi „cmok", kateroga bi dobil pri prihodnjih volitvah, ki bi bil pa äe bolj gorak nego prvi. Župan se je äele sedaj odpovedal, ko je hotela njegova „klapa" maäcevati se nad nekim našim podžupa- nom, ovadiväi ga državnemu pradvniätvu, katero ga je sodno preganjalo zaradi raz- žaljenja Nj. Vel. (o čemur bomo kasneje govorili), a je pri tem tako sramotno pogorela, kakor pri zadnjih volitvah. Kaj je vse ta mož s svojimi zelenci poskuäal, da se ohrani na povräju, se ne more na kratko povedati. A sedaj je ko- nec (ako se je res odpovedal), sfrčal jo na tihoma se županskega stolca, na ka- terem je več let tako mogočno sedel, misled pri tem, da si ohrani cast I Vaäa prostovoljna odpoved ni častna! Vre^i puško v koruzo in zbežati v najljutejäem boju, kateremu ste stali Vi s svojim do- Btojanstvom na čelu, tako delajo strahopetci, nepa mogotci, za ka- koränega ste se vedno držali. Zapomnite si stari in zlati pregovor, katerega kruto usodo je že raarsikateri maščevalec grenko okusil, ki pravi : Kdor drugimja-j mo koplje, sain vanjo pade. Za- kaj niste krenili z ljudstvom, katero bi Vas na rokah nosilo, ne ste krenili 8 par zelenci, katerih nobeden ne mara. No, zdaj žanjete sad svojega delovanjo. Sad jo dozorel, pa sam odpadel. 0 zmota in Htrast, kam človeka privede ! (Dalje pride.) Sežaua, 5. septembra 1904. — Dnš 5. septembra t. I. otvoril se je mojsterski kurz za čovljarje in bode trajal do 1. ok- tobra t. 1.. Udeleženci čevljarski mojslri in pomočniki se uče pod spretnim vodstvom «trokovnega učitelja H. Hulka vsak dan od 4. ure popoludne do 9. ure zvečer. Pouk je brezplačen in obsega vse najimenitnejäe in potrebnejäe ročnosti spadajoče v stroko čevljarske obrti, ka- kor: jemanje more, vrezanjo uzorcev, stro- kovno risanjo, prikrojenje, dogotovljenje vrhnih delov in äivanje se strojem. Otvoritvi tega kurza so prisostvovali načelnik kuratorija za pospeäevanje obrti na goriäkem g. dež. poslanec Holzer, c. kr. okrajni glavar g. A. Rebek, tajnik trgovako in obrtne zbornice v Gorici g. Bisiach, strokovni učitelj g. Hulka in upra- vitelj občine c. kr. okr. äolski nadzornik g. Kante in občinstvo poleg udeležencev. G. llolzer je otvoril z nagovorom točaj, g. okrajni glavar pojasniväi navzo- čim veliko korist tacega pouk a je s srč- nimi in navduäenimi besedami priporočal pridno in vztrajno udeležbo od strani udeležencev. Potem je koj pričel pouk, ki je res interesanten tudi za tiste, ki niso čovljarji. Omeniti moram, da udeleženci dobe vso uzorce, orodje, kopita in poleg tega ludi blaga za napravo jednega para čev- ljov, katere izdelujejo po navodilih stro- kovnoga učitolja. Lahko Btranko narofö pri doličnih čovljarjih čevlje, katori ne izdelajo pod vodstvom in nadzorstvom slrokovnega učitelja. Po zvršetku kurza dob<§ udeleženci obiskovalno svedočbo, kijeza take velike vrednosti. Ta tečaj napravi po zvräetku kurza razstavo, ki pokažo napredek pouka v tej stroki. Priporočam, da se obilo udeležencev udeleži in da isti tudi vstrajajo do konca, saj je izključno v njihovo korist. Več kakor človek zna, več velja. Nevednost je najdražja. Rusko-japunska vojska. Z bojiäca ni zadnje dni nič po- sebnoga. Boji okoli Ljaojanga so po- nehali, in ruske vojne čete umaknile so so proti Mukdenu, kakor je bilo to v Kuropatkinovem'načrlu določeno. Danes so nahajajo omenjene čete žo v Mukdenu in njegovi okolici. 0 japonskih čelah so pa govori, da hite za Rusi. Danes so že vsi prepričani, namreč tudi japonofili, da Rusi pri Ljaojangu niso bili poraženi, ampak da so v omenjenih bojih jako oslabili sovražnika ter s tern popolnoma dosegli svoj narpen. Kuropatkinov na^rt je, umikati se pred trikrat ätevilnejäim sovražnikom toliko časa, dokler no dobi iz Rusije potrebnih vojnih čet, da prične polem sam ofenzivo. * * » Brzojavka generala Kuropatkina na carja Nikolaja z dne 5. t. rn. je poročala: Naša armada se je umaknila proti se- veru ter se je na ta naöin izognila ne- varnemu položaju, v katerem so je na- hajala, ker jej je sovražnik pretil na sla- botneji strani, kakor tudi na levem krilu. Pri zadnjih četah, posebno pa na levem krilu je streljanje topov trajalo ves dan, vendar je imelo le malo vspeha. Naäe iz- gube v danaänjem dnevu znaäajo okoli 100 mož. * „Daily Mail" je poročal v torek iz Niačvanga, da se nameravajo Rusi umak- niti namesto v Mukden v Tieling. Dne 6 t. m. jo dospelo vNiučvang 8 japonskih transportoVj kaleri so takoj odäli po že- leznici v Ljaojang. ¦ General Kuroki je zadel pri Jantaju na grozen upor, tako da jo zamogel istega prodreti äe le po večdnevnih bojih. Iz tega se da sklepati, da je bilo umaknenje Rusov v Makden možno. * * # „Reuterjevemn biro" so javili iz Pe- trograda : Kapitän Wirren, poveljnik ladiie „Bajan", je imenovan mesto kontre- admirala, kneza Uhtomskega, poveljnikom portarturäkega brodovja. * „Lokal Anzeigerju" so sporočili iz Pelrograda: V posebno vročem boju, ki se je vräil okolo Ljojanga, sta bila 34. in 35. polk devele divizije ler 23. polk vzto- čnega voja; tukaj so morale poseči v l)oj tudi reserve. Pri mnogih Htotnijah so bili ubiti oziroma ranjeni vsi častniki. Jnponci so pustil na bcjišču ogromno šte- vilo ranjoncev; njihovo vpitje, ki je bilo sliSati do ruskih pozicij, je napravilo strazen utis. ¦ Kakor je v sredo poročal „Daily Telegraph" iz Čilu, leži v Daljnem 10 000 Japoncev, holnih nH bolezni „beriberi". — Ta bolezen konča z naglo smrtjo. Izpred Port-Artura poroča Reuterjev biro dne 3. t. in., da so pognale mine, kalere so Rusi z eleklriko zažgali, 700 jHponcev v zrak. Japonci so bili popol- noma razkosani. Domače in razne novice. Odhcni gostje. — V sredo se je pripeljala v Gorico bavarska princezinja LuJovika b svojimi Stirimi hčerami in z drugim spremstvom. Naatunila se je v holelu „Post". VČeraj odpoljala se je v llalijo. Grof Goi;§8. — Toroj odstop trža- äkoga namestnika grola Goessa je že popolnoma dognana stvar. Grof Goess priSol je te dni s svojih poaestev, ki se nahajajo na KoroSkern, v Trst, se je tarn od nekatorih gospodov poslovil in je odpotoval na Koroäko ali pa kam drugam, od koder se vec" ne vrne v Trst. Naravno je, da se zdaj mnogo ugiblje o njegovem nasledniku. Največ se imenuje za naslednika grofa Goc'ssa dalmatinski nameptnik baron Handl. Dunajska „Nouo Freie Presse" pravi, da je med kandidati za to mesto tudi bukovinski deželni pred- pednik knez Hohenlohe. Pa tudi sedanji podpredsodnik in voditelj tržaškega na- me8tniätvu vitez Schwarz se nahaja med kandidati, sevedačasnikarskimi. Dunajski list „Deutsche Zeitung" pa naznanja cölo vrsto spromemb pri raznih namestniätvih, ki bi se izvräile že v najkrajšem čhro? in sicer bi priäel po mnenju tega HstÄ baron llandl v Trst, kranjski deželni predsednik baron Nein äel bi v Opavo, Slezki deželni predsednik grof Thnn pri- äel bi v Ljubljano, in tudi sedanji tirol- aki namestnik baron Schwarzenau bi odstopil, a na njegovo mesto bi prise! vitez Call, brat trgovinskega ministra, ki je sedaj predsednik deželnega sodišča v Inomostu. „Slavjanskoe vBpomagateljnoe obČestvo" v Moskvi je imenovnlo gosp. Gustava Gregorina svojim častmm članom. Za „Šolski Dom" so plačali pred- sedništvu: Amalija Velikonja v Gonci 2 K; drnžba „Slovenska beseda" v Go- rici 1 K; Henrik Černigoj, žapni upra- vitelj v Velikih Žabljah 10 K; Josip Ivančič, prosesor v Gorici, na račun ustanovnine 100 K. Upravnišlvo prejelo: Nekdo jo da- roval za 21 „narodnih kolkov", katen so se spečali pri lnmburaški zabavi pri „Zlatein jolenu" 42 vinarjev. Srčna hvala ! Javnl shod v Niibrežini. — Akad. serjalno društvo ,.Adrija" je pnredilo v četrtek 8. t. m. javen Bhod v Nabrežini z dnevnim redom : 1.) Slov. šolstvo, 2.) Ljndska izobrazba. Shoda, ki a« jo vräil na dvoriščn g. Gaharije se je udeložilo nad 500 ljudij. Bilo je med temi tudi mnogo socijalnih demokratov z njih vodjo Kopačem, ki je prišel nalasč zh to iz Trsla. K prvi točki, o slov. Solstyu je govoril g. cand. iur. Alojzij Gradmk, k drugi g. cand. iur. Tomo Sorli. Govoril je tudi Kopač. Razvila se je med njim m akademiki ostra debata, ker jim je očital, da niso dovolj radikalni in se držijo pro- grama tržaakih in goriäkih „dohtarjev Premleval je potem svoje fraze, ki jih prodaja na vseh shodih enako, govoril kakor govori — demagog. Akademiki mu seveda niso oftali dolžni odgovora in so mu dokazali, da so vsa njegova izva- janja gola sofiaterija in laž. Nazadnje jo je odkuril še pred zaključkom shoda s svojimi ovčicami. Obširneje poročilo pride. Mlada hijena v „Sočinem" ured- njgtvii. — Odkar se jo Gabršček vrgel na razna podjetja, je pogrešal v „Soči" svojega strupenega peresa. Iskal si je vrednega namestnika ter ga našel v osebi mladiöa, ki ga v strapenosti še prekaša. Ta mladič koplje iz groba v zadnji „So- čiw svojega biväega soäolca, umrlega že pred osmirni leti. In zakaj? Ker je bil sin g. ačitolja Morcine, katerega ime si je izbrala „SoČa", da prikriva ž njim svojo onemoglost nasproti dvema našima dopisnikoma in nekaterim naäim noticam, kar vse po vsej sili naprtuje g. Mercini, ne da bi rnogla navesti najmanjäega do- kaza za svoje sumničenje. Ako povemo, da je bil g. M. temu mladiču dve leti uäitelj na vadnici, in (kakor se v „Soči" sam baha) tudi učitelj petja na gimna- ziJi, torej eden izmed njegovih dobrotni- k°v, katerim ohranja človeško srce vedno hvaležen spomin, potem lahko vsakdo v<\ koliko človeškega more biti v tern mladiču, ki z brezobzirnostjo, katero bi zastonj iskali celo pri živali, zadeva ne- »rečnoga očeta ravno tje, kjermu krvavi pezaceljiva rana, vsekana vsled izgabo jedinega velenadarjenega sina. Vprasamo, al1 ni tako krvoločno bitje prava hijena v človeaki podobi? Ni čuda torej, da se *a hijena ni pomišljala, seči celo po laži, da bi pred avetom osramotila nesrečnega °četa kot trinoga, krivega Hinrti lastnega 8|na, katerega je tako nežno ljubil. Ne najdemo besed, da bi tako živalsko po- cetje po zasluženju ožigosali, ampak pre- puščamo čitateljem, naj sodijo sauii iz laži ln resnice, kako nizko je padlo človeštvo v „Sočinem" uredniätvu. „S oči ne" laži: Mi („Sočina" hi- jena) poznamo „pedagoga", ki je hotel po 78©j sili, da bi bil njegov sin odličnjak, *n ker to ni Slo, ga je kaznoval za vsak neuspeh v soli jako kruto s stradanjem ln pehanjem pod streho. Seveda raditega n' bil odličnjak, pač pa je oslabel v dobi, *° deček najbolj rabi redno hrano . . . K° je bil izdihnil, so bili krivi pa zdrav- niki I Vse druge prejänje okoliščine, take, *' niso vplivale ugodno na razvitek or- Ranizma, niso prihajale nič v poštev ! — Resnica: Sin (sedmošolec) gos- poda M. je šel iz Volč peš na Lorn, zgre- ail pot, po ovinkih došel ves razgret, se neohlajen napil mrzle pijače tor obolel. Zdravn.k (namesto odsotnega dr. Rojica) SnlS, aV Pr0U (^hkemu) legarju.Po K«uKifryÄäl"dr^icje tica opr8n; mrene dl if' "T r"^ eksudat začel gnHi ter in neoAdPrav|J.enI si M «; r,A ¦ povzročil sušico. val odni °dst8V0JeRa 8ina nikd" *ahte- va „J B J KVa'- °n ga ni nikd^ kazno- val, ne s pehanjem pod atreho ne sstra- daige™ „? B kako drugo te.esno kaZ i". Hrano je imel sin ceh čas življenja bolišo nego alariäi. Osein dni prod srnrtio ie nuvzočema župniku zdaj pokojnemu Mi- losti rekel: „Kaj ne, g. žnpnik, nobeden nima tako dobrega papA kot jaz in (obr- nivfii se k materi) tako dobre mame". MLsmo pooblaačeni „Sočino" hijeno pozvFi/^ riaj stopi na dan z imenom, da so */o za svoje zverinske laži zagovarjal na^^ngem mestu. Od naše strani pa ga resno sva- rimo, naj se nikdar več ne predrzne, tako inl'amno segati v družinske razmere naših somišljenikov; kajli če ne, nas prisili zbi- jati klin s klinom, da se lotimo razmer njegove družine, in sam ve, da nam bode snovi na izobilje, in nam ne bo treba niti spgati po laži, krvoločnosti ali hi- jenstvu. Močsvitllli kronic. — Nepregledna je vrsta takih goriških rodoljubov, katere jo „Soča", oziroma Gabržček do 1. 1899 hvalila in poveličevala, a po tern Ietu na- padala in blatila. Dokler so bili tt rodo- Ijubi naročniki „Soče", dokler so podpi- rali Gabrščekovo obrt, s kratka, dokler so pomagali GabršČeku polniti njegovo nikdar sito bisago, jih je imenovala „So- ča" vrle narodnjake, ne.sebične, požrtvo- valno rodoljube, poštonjake itd. itd. Ko pa hitro so po razdoru 1. 1899 odtegnili Gabrščeku svoje zaupanje in kronice, ker niso hoteli podpirati provzročiteljev in pospeševalcev domačega prepira in bra- tomornega boja, slavospevi so v „Soči" umolknili in pričelo je zmerjanje in bla- tenje. Od leta 1899 napada ,,Soča" ne- prestano prav tiste može, katere je po- prej hvalila, krade jim cast in poštenje, hujska občinstvo proti njim, vzbuja z lažnjivim sumničnnjem sovraštvo do njih in jim skuša vzeti s pobalinskimi napadi in psovkami spoätovanje in vgled pri Ijud8tvu. Nekoliko izgledov. Med možmi, ki so okusili „Sočino" hvalo in grajo, je tudi sedanji dornberški župnik, g. Lovro Juvančič. Ko je bil nu- stopil pred 9 leti svojo alužbo v Dorn- bergu, je pisala „Soča": „Prečastiti gosp. Lovro Juvančič, novi župnik dornberški, je prišel včeraj teden na svoje novo me- sto. Iz Šlovrenca ga je spremilo pet vo- zov, iz Dornberga mu je prišlo do Gorice nasproti sedem voz. Sprejem v Dornbergu je bil presrčen, kakoršen zares zasluži ta odlični duhovnik in iskreni r o d o 1 j ub". Še leta 1899 je pisal v „Soči" dr. Tuma, da je župnika Javančiča vedno imel za poštenjaka in požrtvo- valnega rodoljuba. Tako je sodila nSoča" o tem vrlem možu še I. 1899. Po tern Ietu pa, to je potflm, ko je nehal g. Lovro podpirati Gabračekovo obrf, ga je začelaista ,,Soča" nesramno napadati, s pobalinskimi psov- kami smešiti, hujskati Dornberžane proti njemu ter vzbujati sovraštvo do njega z lažmi in obrekovanjem. Nesramna gonja proti tema rodo- Ijubu je pričela v „Soči" 1. 1900 in traja do danačnjega dne. Šezadnja „Soča" ima dopis iz Üornberga, v katerem imenuje župnika, ki je vendar naše gore, list, pri- vandranega človeka, v kterem mu očita črno nehvaležnost, samogoltnost, napuh, lakomnost, nevošljivost, surovost, škodo- željnost itd. itd. Pod dotičnim nesramnim dopisom stoji sicer podpis: Dornberžki možje, a to jo gotovo lo falziükat. Pravi dornberški možje gotovo ne dovole, da se zlorabi njih ime v tako podlo obrekovanje uzor- nega duhovnika. Z vsebino takega obre- kovalnega dopisa bi se ujemal edino le podpis: Dornberžke barabe. Znani student Kajetan Fcipl gati v zadnji „Soči" evang. župnika v nsta dolgo klobaso, katero je pa sam f a b r i c i r a I prav po svojem okusa in potrebi. Ta klobasa nima na koncu les. klinčka, ki bi držal v črevesu meso m zato je v črevesu le nevidni zrak b eigi naj torej najprej preskrbi klobas. klinßek, t. j. evang. župnika lastnoročm podpis. Potem äfl le bomo govorili mi in nasto- pili dokaz resnice, zastran katere smo popolnoma zavarovflni. Tudi o snlznici- rani t. j. izmiäljeni in g. Hönigu pod- takneni izjavi izpregovorimo tedaj, ker vemo prav dobro, kako sta si te dni Feigl in Komel brusila pete okoli gosp. Honiga in pritiskala z vso močjo nanj, da bi postavil lastne besede na laž in po- magal njima iz zagate. Razinerc na goriški gimnaziji in realki. — Večkrat se je že dogodilo, da namestijo v I. razredn kot razrednika kakega trdega Nemca, ki ne zna trohice slovenskega in italijanskega jezika. Učenci ne morejo napredovati, ker profesorja ne umejo. Pripeti se celo, da govori protesor kak nemški dijalekt, ki je učencem po- polnoma neumljiv. Pri takih razmerah morajo biti vapehi na koncu semestra Žalostni. Da se to zabrani, je potrebno, da namestijo v prvi razred profesorja, ki je zmožen deželnih jezikov. To zahtnvamo! V slučaju, da bi se lotos storilo nasprotno, pozivljemo državne in deželne poslance, naj povzdignejo svoj glas na pristojnem mestu. Potrebno bi bilo tudi na javnem shodu proti takemu ravnanju slovesno oporekatil „Dckliftki dorn4'. Opozarjamo še jedenkr-* našo čilatelje na deželi, ki imajo za 3oio ugodne deklice in katere nameravajo poslati v Gorico na laali oni učni zavod, na „Dekliški dorn", katerega odpre s početkom äol. leta g. Mar. Draäler, sedaj stanojoča v ulice Orzoni ät. 40. Tu bodo naäle deklice po primerno nizki ceni stanovanje in hrano in bodo tudi, kar je pri deklicah glavna stvar, pod dobrim nadzorstvom. Hiidnorec. — Neki Alojzij Puzner iz Št. Ferjana, a stanujoč v ulici Orzoni je že delj časa trpel na možganih. Zadnji čas je pa začel postajati huii, in poskr- belo se je, da bi se ga spravilo v noriš- nico. Ker pa ni bilo v noriänici prostora, oßtal je revež doma ter imel na razpo- lago dva paznika, ki sta ga čuvala noČ in dan. Ko so pa Puznerja zvezali, začel je razsajati tako, da je nadlogoval okolo stanujoče, zukar so so dotični tudi pri- tožili. Včeraj so ga pa konečno spravili v norišnico. Obneinogcl je včeraj zjutraj na kolodvoru neki Anton Štok. Pripeljal so je namreč iz Sožane, da bi se podal v tuk. bolnišnico in se tarn zdravil. Ko jo pa stopil iz železniškega voza, je obne- mogel, in mislilo se je, da je mrtev. Ko so se pa prepričali, da je še živ, so ga s kočijo prepeljali v bolniänico. Zloinil si je nogo železniški 27- letni delavec Anton Kete, doma s Planine na Vipavskem, ki je delal v Rihembergu. Grozna nesreia. — Pri Sv. Luciji je te dni na grozen način ponesrečil 26- letni Jakob Hrast, doma 8 Kobariäkega. Delal je v kamnoloma, kjer se rije ka- menje za železnico. Ilkratu se je raz- počila blizu njega ležeča dinamitna pa- trona, ga zadela v glavo ter mu jo je doslovno razkosala, tako da so kosti in možgani sfrčali na vse strani. Povrnitev topnl^arstva. — V če- trtek o poludne sta se vrnili v Gorico z vojaških vaj na Koroäkem 3. in 4. bate- rija tu garnizujočega topničarskega polka št. 8. Prva in druga baterija pa ste priäli včeraj. Zblaznela mati. — V četrtek zve- čer imela je v naročja Antonija Jakin svoje še komaj nekaj tednov staro dete. Govorila jo sama s soboj, da jo hoče umo- riti in si potem tudi sebi vzeti življenje, in sicer zaradi tega, ker jo noče poročiti nje ljubimec in detetov oče. Ljudje, ki so to sliäali, vzeli so ji otroka, stražarji pa so odvedli nesreönico v žensko bolniänico. Ostrelil 8C je po nesreči 17-letni dijak Alojzij Ferlolja iz Doberdoba. V sredo sei je namroč s pužko v očetov vinograd. Hodil je tarn semtertje, in ko je hotel prestopiti neki zid, se je spodrsnil in padel na tla. Pri ti priliki pa je zadel petelinček ob kamen, in puška se je spro- žila tako nesrečno, da so šibre zadele dijakovo levo roko ter mu jo prestrelile. Med potoma do doma je izgubil Ferfolja mnogo krvi. Peljali so ga najprej v Tržič, kjer so mu zdravniki obvezali rano. V četrtek so ga pa dovedli v tuk. bolnišnico, in bati se je, da mu bodo morali odrezati levo roko. Novo vlno v naäem mestu ne bodo smeli točiti do 20. oktobra. Le izjemoma bo dovoljeno točiti novo vino, ako se bode mestna oblast prepričala, da je tako vino že popolnoma izvrelo in ni več äkodljivo zdvavju. Ciobe. — V sredo in četrtek so prinesli na tuk. sadni trg 241 jerbasov gob, ki so vagale vse skapaj 3736 kilo- gramov. VČeraj prineslo se jih je pa 280 jerbasov. Gobe tehtale 4200 kilogramov. lzgubljena ura. — V pondeljek je izgubil nekdo na potp od domobranske vojašnice pa do kolodvora, ko se je vračal od vojaških vaj na svoj dorn, skoro novo remontoir uro z verižico. Kdor bi jo bil naäel, naj jo prinese v naäe uredniätvo, in dobil bode primerno najdenino. Na c. kr. pripravniei za srednje Sole na Proseku se prične šolsko leto dne 16. septembra s sv. maäo. Sv. maša bode ob 8. uri, zatem se bode vpisovalo, na kar sledi redni poduk. UČenci se mo- rajo javiti v 8premstvu stariäev, oziroma namestnikov. Prinesti morajo s seboj zadnje Solsko BpriČevalo, krstni list in spričevalo zdravih očij. PrWetck äolskega pouka na u*i- tcljiftča v Kopru. — Vpisovanje za solsko leto 1904/5 se bo vršilo dne 13—15. septembra t. 1. od 9.—12. ure predpoludne. Dne 16. septembra se prično sprejemni in ponavljavni izpiti, na va- dnici pa redni poduk. V tečajih se prične le-ta s 8v. maäo äele po dovräenih spre- jemnih izpitih. Aljažev dorn v Vratili pod Tri- glavom, kjer se dobe prenočišča in iz- vrstna postrežba, je po otvoritvi obiskalo že 280 turistov in odlične gospode. — Prihodnje leto bo zidal v Vratih župnik Aljaž krasno kapolo v obliki rotunde (6 rnetrov visoko in 6 metrov v prerneru). Načrte za-njo je iz,delal že pred tremi leti arhitekt gosp. J Vurnik iz Radovljice. Darlla. — Družbi sv. Cirila in Metoda so od 16. do 31. avgusta 1904 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva: Uprapništvo „Slovenskega Na- roda" v listih od 13., 17., 20., 24. in 27. avgusta izkazane zneske skupaj 257 K 92 h; med tomi 170 K 60 h kot prispevek podružnico v Radovljici), upravništvo „Slovenca" 24 K 14 h, podružnici: pri Sv. Bonediktu v Slov. Goricah — na Vrhniki ob veaelici 21. avgusta 300 K; dr. Konst. Hierscho v Žoleznikih 4 K ; Jos. Sinko iz Sv. Loronco v Slov. Go- ricah 6 K ; gospica Ivanka Švarc iz Re- čice zbirko na primiciji g. I4'ratnika v Potoku 41 K 73 h; Ant. Bukoväek od sv. Duh& pri Lečah zbirko vesele družhe pri Vel. Nedelji 2 K 72 h; dr. Gvido Srebro 10 K; župnik Peter Bohinjc 5 K ; Peter Mohär 10 K ; Josip Farlani v Vila- Vincentini kot jubilant 20 K ; Miha Podbevšek iz Prevoj zbirko 3 K 22 h. Za mladinske spise: 245 K 90 h (med temi vodstvo „Narodne äole" v ÖL Ru- pertu ob Velikovca 210 K), za „narodni kolek" 55 K 20 h. Ker se je v izkazu daril za čas od 16. julija do 16. avgusta 1904 v nekaterih listih urinila neljuba tiskovna pornota, da je po8lala ženska podružnica v Gorici le 303 K 40 h, bodi tu popravljeno, da znaäa dotični nje priapevek 503 K 40 h. Blagajniätvo družbe sv. Cirila in Metoda. Požar v Rojanu. — V četrtek zjulraj okolo četrte ure vnela se je v Rojanu pri Trstu tovarna za asfalt in vozne plahte, last g. Zucculina, ki je do tal pogorela. Skoda se ceni na 130.000 krön, katero mora trpeti lastnik tovarno sam, ker ni hotela nobena zavarovalnica V8prejeti zavarovanja, in sicer zaradi tega ne, ker je jednaka tovurna gosp. Zucculina v kratkem. času že dvakrat pogorela. V Oprtlju v Istri, kjer so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali iBtrski renegatje, se je te dni konstituiralo ob- činsko zastopstvo. Italijanski listi pa pi- šejo o pristnem italijanstvu prebivalstva te občine. Da bodo naäi čitatelji vedeli, kake vrsto Italijani se nahajajo v Oprtlju, naj jim tu navedemo imena mož, ki bi morali biti cvet italijanstva in ki so bili izvoljeni v občinski odbor. Ti možje so : Anton Cotiö, France Križrnan, Anton Pavletič, Ivan Bertoäa in Ivan Vesmavor. Novi dcsetkronski baukovci. — Sploäno je znano, da se sedanji deset- kronski bankovci lahko ponaredo. Zato bodo naredili nove. Na bankovcih bo na8likano lice izredno krasne kneginje Rohan. Ogerska vlada za iivinorejce. — Ogerska vlada je zadnje dni nakupila na Dunaju in drugod baje 1500 železniških voz sena, katero bo razdelila med svoje živinorejce, katerim letoa zaradi suše krma pomanjkuje. Seno je plačala oger- ska vlada celo po 4 krone vsakth 50 ki- logramov. Ogerski živinorejci bodo vlado odäkodovali za to v 6 do 10 letih. Poslano.*) K moji izjavi, katero je priobčila MSočaM v svoji 71. ätev. z dne 3. t. m., v kateri sem rekel, da obžalujem, kar sem na dan veselice, ki se je vräila dne 14. avgusta 1.1. na veseličnem prostoru rekol g. učitelju Bricu, pristavljam äe to-le: Res je, da sem mu nekaj rekel, in sicer sem mu to rekel, ker sem mislil, da hoče nekaj za hrbtom napraviti. Gosp. Bric je bil pooblaščen od druätvenega od- bora kot voditelj igre marsikaj prirediti tako, kakor mu je naročil odbor, pa je večinoma le po svoji glavi ravnal in se prav malo ali prav nič oziral na odbo- rova naročila. To je pa mene razburilo, in kot društveni odbornik smatral sem celo za svojo dolžnost, da mu kaj rečem. G. Bric pa se je sam naBproti meni iz- razil, da ako sem imel kaj ž njim, potem naj bi ga k sebi poklical in mu dal „dva cmoka". Zato pa obžalujem, ker g. Bric mogoče sam misli, da sem mu premalo rekel. Za tern mogoče še kaj. V Dornbergu, dne 9. sept. 1904. Franc Pelicon. *) Za vsebino pod tetn naslovoin je ured- ništvo odgovorno le toliko, kolikor nahiga tiskovni aakon. Uredn, Rojflki! kupujte norodni holeh! Isöe se pri odlični obitelji v Gorici za jed- nega petošolca stanovanje in hrano. Prednost' imajo atanovanja z vrtom. Ponudne s cono naj se vpoSljejo dr. Fer- dinundu Terkuč v Kanal. i __ Stiri učence | i sprojme na stanovanje in hrano nad- ! učiloljevM dmžina, stanujoča konec RahalisČM. v kapucinski ulici št, 2, drugo nadstropje. -----¦------- .\i iztrstcn ohut kav« douttte « pnrr»>an|sm Wydrowe žitne kaue k POSKUSiTH' ¦*• Vzonk ar*(o«oi|no. ^5 poilm 6 k( 0Oiil|kl 4 K 60 h Irtnco. r ^•„DOMACI PRIJATELJ" Na slanovanje se sprejmejo raoiM iii dp. Nalančnejo so poizve pri Josipn ToroŠ, ulica proti Soäkemu mostii his. štev. 6. UCENCfl sprejme takoj „Narodna Tiskarna". Pogoji se izvedo v tiskarni. Naznanilo. Podpisana naananjava slavnemu ob- činstvu, da sva premestila krojaško delavnico is ulue V'etturini St. J v ulico delta Cappella št. io. Ob tt'J priliki se priporoiava slavnemu občhtstvu, tx. duhovščini, posebno aa izdelo- vanjv talarjev in sa vsa v to stroko spada- jočtt dvla. Vid in Andrej Rojec, krojaŠka mojstra. ci in a«cnljc xazcljeni. Dopisuje se tudi v slovenskem ^eziku. Piše naj se naravnost: Dunaj IIIji Erdbergstrasse štev. 12. Anton Ivanov Pecenko, Gorica l/elihfl zaloga pristnih belih in črtiih tnn ia lastnih in drttgih priana- nih zmtogradov. DoHtavl.ja na dom in razpo šilja po žele/iiiri na vs<* kraje avstro-OKi'irNke inouaruijii vkii- dih od 56 1 nuprttj, Na zahtevo pošilja tudi u/orce. Zaloga piva „DelniŠke dru&beadnt&enih pivovaren Žalec-Laški Trg in plaenjskega piva „pnt- zdroj" iz sloveče češke„Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, kalorcga se od- ilaja I(> uadeltelu od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in toöna.