PRI 2Š:&?p °°niCA 1%. . 7SKI DNEVNIK Poštnina Abb. na plačana v gotovini ja i« postale I gruppo ” LCDfl 4U lil' Leto XXI. Št. 55 (6033) TRST, sobota 6. marca 1965 POGAJANJA ZA OKREPITEV VLADE ZAKLJUČENA S TEHNIČNO, PREOSNOVO Amintore Fanfani novi zunanji minister Edgardo Lami Starnuti minister za industrijo Politični dokument strank vladne koalicije - Fanfani je v vladi «v svojem imenu», ne pa kot voditelj struje «Nuove Cronache» - «Tehnična» pretveza za izključitev Scelbe - Preosnova vlade v oceni tajništva PSI - V torek razprava o preosnovi in o nezaupnici KPI - Sporočilo vodstva PSIUP RIM, 5. — Predsednik republike Saragat je sprejel danes ob 18 predsednika vlade Mora, ki mu je predložil v podpis odlok o sprejemu ostavke ministra M edicija in odloka, s katerima se Fanfani imenuje za zunanjega ministra, Lami Starnuti pa za ministra za industrijo in trgovino. Nova ministra sta takoj prisegla zvestobo ustavi. S tem se je zaključilo vprašanje preosnove vlade po izvolitvi Saragata za'predsednika republike. Priznati je treba, da sta bila skoraj dva meseca in pol le preveč za tako skromen rezultat. Ni sicer povsem točno, da se je zahteva sacialistov po «raz-čiščenju» in politični okrepitvi vlade levega centra in njenega programa končala v bistvu s «tehniono» preosnovo, kakor to zatrjuje gospodarska in politična desnica, pa tudi KPI, da ne govorimo o taki verziji uradnih krogov KD, ki so se poslužili •tehničnega« izhoda, da bi pritegnili v vlado Fanfanija, izključili pa Scelibo, kajti Fanfani v vladi ima določen političen pomen, pa naj se še tako poudarja, da je v vladi le v svojem imenu, ne pa kot predstavnik struje «Nuove Cronache«. Toda tudi kljub temu, vse še ni povsem jasno, zlasti ker so ostala nerešena izrazito politična vprašanja: samo od rešitev teh vpra- šanj je odvisna stvarna politična okrepitev in utrditev levega centra. 8 tem v zvezi je zanimiva izjava, ki jo je objavila struja «Nuove Cronache« takoj po ((tehnični« preosnovi vlade: «Potem ko so proučili politični položaj in ugotovili njegovo resnost, prijatelji dNuove Cronache cenijo požrtvovalnost Fanfanija, ko je sprejel vabilo, da stavi v službo naroda svoje osebne izkušnje, in potrjujejo svojo solidarnost z vsemi drugimi prijatelji — predvsem p<- s senatorjem Boscom — ki bi mogli prispevati k okrepitvi vlade, hkrati pa ugotavljajo z obžalovanjem, da se niso ostvarili vsi potrebni pogoji, da bi se spopadli z vsemi silami in z jasnimi odločitvami z vprašanji sedanjega političnega tre- tiiiiiiiiiimifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nov trgovinski sporazum med ENI in Kitajsko Protokol o trgovini med Italijo in Bolgarijo - Sporazum o tehničnem in znanstvenem sodelovanju z Liberijo RIM, 5. — Danes so v Rimu ka fipiljak in druge osebnosti. Po podpisali trgovinski sporazum med družbo ANIC, ki pripada skupini ENI, ter predstavniki kitajskega sveta za razvoj mednarodne trgo vine. Na podlagi sporazuma bo ANIC do oktobra dobavila Kitajski (10.000 ton amonijevega sulfata in 32.000 ton drugih snovi v vrednosti 3 milijard in 420 milijonov lir. Sporazum, ki je prvi sklenjen v Italiji, odkar so v Rimu odprli kitajsko trgovinsko predstavništvo, spada v okvir trgovinske izmenjave ki jo ima ENI s Kitajsko že od leta 1958. Od tedaj so dobave ANIC v umetnih gnojilih in sintetični gumi dosegle 16.5 milijarde lir. Neka druga družba skupine ENI pa je dobila naročilo za napravo za rafiniranje v vrednosti 3 milijard 280 milijonov lir. Sedaj je na obisku na Kitajskem delegacija ENI, ki jo je danes sprejel podpredsednik vlade ob navzočnosti podpredsednika sveta za mednarodno trgovino. _ V Rimu so podpisali danes tudi drugi trgovinski sporazum, in sicer z Bolgarijo. Gre za odobritev seznama blaga, ki si ga bosta Italija in Bolgarija izmenjali letos. V Liberijski prestolnici pa je Italijanska delegacija podpisala sporazum o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med Liberijo in Italijo. Sodelovali bosta v industriji, gradbeništvu, rudarstvu, Javnih delih, kmetijstvu, kornunika-tijah in znanstveni organizaciji (Jela, Te dni je liberijski predsednik Tubman sprejel predstavnike f(Fin-*ider», ki so mu izročili darilo 100.000 dolarjev za razvoj šolskih in zdravstvenih služnosti v Libe- ogledu znamenitosti Dubrovnika je Mika špiljak priredil visokemu gostu zakusko v hotelu «Imperial». Med zakusko se je predsednik Ulbricht v kratki zdravici zahvalil z$ prisrčen sprejem, posebno jja še predsedniku Titu za njegovo 'aktivnost na mednarodnem področju. Popoldne je Ulbricht z ostalimi člani svojega spremstva odpotoval z dubrovniškega letališča z letalom v Berlin. Titov obisk v Slavoniji BEOGRAD, 5. — Predsednik republike maršal Tito je odpotoval danes v spremstvu soproge, predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča in drugih osebnosti na obisk nekaterih krajev Slavonije. Danes je obiskal in si ogledal obrate enega naj več jih industrijskih kombinatov gume in obutve v Borovu, ki zaposluje nad 12.000 delavcev in nameščencev. Kombinat proizvaja letno okrog 7 milijonov parov čevljev ter nad 36 odst. jugoslovanske proizvodnje pnevmatike in 25 odst. proizvodnje gumijastih tehničnih izdelkov. Lani je kombinat proizvedel blaga v vrednosti okrog 41 milijard dinarjev, letos pa ima v načrtu za 14 milijard dinarjev večjo proizvodnjo. Po obisku kombinata, kjer so delavci priredili topel sprejem predsedniku republike, je maršal Tito s svojim spremstvom obiskal Vukovar, od koder je z vlakom odpotoval v Osijek. Zlonamerno pisanje avstrijskega tiska BEOGRAD, 5. — Škof koadiutor zagrebškega nadškofa mons. Franjo Kuharič, vodja delegacije zagrebške nadškofije, ki se je v Vatikanu udeležila slovesnosti proglasitve zagrebškega nadškofa dr. Josipa Seperja za kardinala, je danes dopisniku Tanjuga v Zagrebu izjavil, da so neresnične vesti, ki so bile objavljenje v avstrijskem tisku, na radiu in televiziji, češ da so jugoslovanski carinski organi 28. februarja na meji v Sežani zaplenili mašno obleko kardinala dr. Seperja. Mons. Kuharič je nadalje izjavil, da delegacija pri, vrnitvi iz Rima v domovino sploh m nosila s seboj nobene kardinalove mašne obleke, temveč samo tisoč uradnih kardinalovih fotografij in 15.000 spominskih knjig. Čeprav je bilo za njihov uvoz v Jugoslavijo potrebno predhodno dovoljenje, so carinski organi, je dejal Kuharič, dovolili neoviran uvoz. Po informacijah Tanjugovega dopisnika namerava škof Kuharič v zvezi z zlobnim pisanjem dela avstrijskega tiska o tej zadevi poslati avstrijskemu tisku zanikanje preko avstrijskega generalnega konzulata v Zagrebu. Ulbrichtov obisk v Dubrovniku BEOGRAD, 5. — Predsednik dr žavnega sveta Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht je danes na poti iz ZAR v domovino prispel s svojimi sodelavci v Dubrovnik, kjer so ga v pristanišču pozdravili član zveznega izvršnega sveta in predsednik izvršnega sveta Hrvaške Mi nutka, skladno z zaključki zadnje seben sklad za financiranje majh seje •odstva KD«. To pomeni z drugimi besedami, da struja «Nuo-ve Cronache« ne namerava napovedati vojne Morovi vladi in da je pripravljena le na začasno premirje, v pričakovanju nadaljnjega razvoja v odnosih sil v vladni koaliciji. Vodstvo PSDI Je imelo danes sejo, na kateri so odobrili delo tajništva stranke v zvezi s pogajanji in preosnovo vlade ter sprejeli sklep, da naj vlada gre čimprej na delo za rešitev perečih vprašanj v duhu politike levega centra. Namestnik tajnika PSDI Cariglia je v razgovoru z novinarji dejal med drugim, da se je preosnova vlade izvršila tako, kot je PSDI predlagal že koj na začetku, namreč le z zamenjavo Saragata. Tajnik PSDI Tanassi pa je bil danes popoldne pri predsedniku vlade Moru in mu izrazil željo, naj bi Pretiju zaupal ministrstvo za zunanjo trgovino, Lami Starnutiju pa ministrstvo za industrijo in trgovino, spričo dejstva, da je PSDI izgubil zunanje ministrstvo. Moro pa ni upošteval te želje Tanassija-in je le poveril Lami Starnutiju ministrstvo za industrijo in trgovino. Po preosnovi vlade je tajnik KD Rumor poslal Moru pismo, v katerem ga opozarja na nujnost čimprejšnjih ukrepov proti konjunkturi tako na področju gradbeništva, kot na področju tekstilne in kovinske industrije, ki jih je kriza najbolj prizadela; hkrati je opozoril na potrebo, da se poveča proizvodnja v kmetijstvu, zlasti kar zadeva proizvodnjo mesa. Na koncu se Rumor zadržuje na vprašanju povišanja pokojnin, da bi tudi tako vplivali na povpraševanje. Jutrišnja številka glasila KD «11 Popolo«, glasila PSI «Avanti!» in glasila PRI «La Voce repubblicana« objavljajo besedilo političnega dokumenta, s katerim so stranke vladne koalicije potrdile politično in programsko osnovo sedanje vlade. V tem dokumentu se izraža volja, da se nadaljuje skupno delo in se potrjuje veljavnost političnih sporazumov, ki .so bilj. sklenjeni v, novembru 1963 in v juliju 1964; potrjuje se ((nepopustljiva obramba politične svobode in demokratičnih institucij, pospeševanje vedno bolj pravične in človečanske družbe, v okviru vseh svoboščin, ki jih ščiti ustava, nenehen dvig delavcev na gospodarskem, socialnem in političnem področju ter nenehna demokratična obnova italijanske družbe«. Potrjuje se omejitev večine levega centra, hkrati z razširitvijo politike levega centra od središča na periferijo. Koalicijske stranke ugotavljajo, da se vladni program uresničuje in poudarjajo zlasti odobritev petletnega gospodarskega načrta; v kratkem bodo predložili parlamentu: šolski načrt z ustreznimi zakoni o reformi šolstva; rev st jo zakonikov. skladno z demokratičnimi načeli ustave; reformo javne uprave; finančni zakon o dežeiah; urbanistični zakon; novi zakon o pokojninah socialnega skrbstva; revizijo zakona o delniških družbah. To naštevanje nima omejevalnega značaja, ker so stranke odločene uresničiti ves vladni program Potem ko so poudarile, da je glavno vprašanje zagotovitev delavske zaposlitve na raznih področjih, predvsem v gradbeništvu, pripominjajo, da morajo biti vsi ek'epi proti gospodarski konjunkturi najtesneje povezani z gospoda1, skim načrtovanjem. V poslanski zbornici so razpravljali o zakonskem osnutku, s katerim se pri IMI ustanavlja «po- nih in srednjih industrijskih podjetij« v skupnem znesku 100 milijard lir (25 milijard v gotovini, 75 milijard pa v obveznicah IMI). Razprava se bo nadaljevala v torek, po tem pa bo diskusija o nezaupnici KPI. Ko je zaključil delo organizacijske komisije PSI je namestnik tajnika Brodolini dal oceno tajništva stranke o vladni preosnovi. Dejal je, da je treba pozitivno oceniti tako izbiro platforme o gospodarski politiki, ki vsebuje novosti in spremembe, v primeri s preteklostjo, kakor tudi rešitev vodstva zunanje politike, ki je zlasti pomembna v sedanjem zaskrbljujočem razdobju mednarodnih odnosov; po drugi plati pa da je treba ((odkrito priznati, da smo druge smotre, ki smo si jih zastavili dosegli le zelo delno«. O vsem tem bodo poročali centralnemu odboru, pri tem pa ne bodo zamolčali težkoč, na katere so naleteli, niti zapletenih vprašanj, ki so se s tem odprla. Po seji vodstva PSIUP so izdali sporočilo, v katerem je rečeno med drugim, da ((poslabšanje stanja v gospodarstvu, povečanje delodajal- skega napada na raven zaposlitve in mezd, stopnjevanje pritiska in izsiljevanja sil znotraj in izven države, zaostritev imperialističnih groženj proti svetovnemu miru zahtevajo odločno spremembo vladne politike«, nato pa nadaljuje: «Namesto da bi se odločili za vladno krizo, ki bi omogočila parlamentu in deželi, da bi ugotovila novo politično platformo in sile, ki bi jo morale podpreti, so vodilne skupine stran« levega centra raje odložile politično razčiščenje in izbrale umetno in ustavno nekorektno pot naporne preosnove, ki zaostruje vprašanja in poveča nezaupanje v institucije«. Potem ko se zatrjuje, da PSI «povsem potrjuje gospodarsko politiko desnice«, se v sporočilu pripominja, da levi center «zavira vsakršno kal obnove znotraj KD, poglablja kri-' zo v PSI, ki jo dokazuje zaostritev notranjega nesoglasja, razočara vsako še preostalo pričakovanje in nasprotuje težnjam vseh delavskih sil«. Sporočilo zaključuje z zatrjevanjem, da Je treba ostvariti »novo enotnost ljudskih sil, ki naj vsili novo usmeritev demokratičnega razvoja dežele«. PO OBISKU ULBRICHTA V KAIRU Nesoglasja v bonski vladi glede nadaljnjih ukrepov Erhard se posvetuje z zahodnimi poslaniki Liberalci zahtevajo ukinitev Hallsteinove doktrine BONN, 5. — Kancler Erhard je povabil danes v svoj urad poslanike ZDA, Francije in Velike Britanije in jih obvestil o včerajšnjih sklepih vlade v zvezi s srednjim vzhodom. Včerajšnja seja vlade je trajala 8. ur, toda niso se mogli sporazumeti o stališču, ki naj ga zavzamejo do ZAR v zvezi z obiskom Ulbrichta v Kairu. Potrdili so samo prekinitev gospodarskega sodelovanja z ZAR. Vlada je imela danes novo sejo. 2e prej se je Erhard sestal z načelniki parlamentarnih skupin in se posvetoval, kakor omenjeno, s poslaniki Francije Velike Britanije in ZDA. Po seji je podtajnik za informacije von Hase prebral kratko uradno sporočilo, ki potrjuje prekinitev gospodarskega sodelovanja z ZAR, morebitne nove ukrepe pa bodo sprejeli pozneje. V sporočilu je rečeno, da bodo sprejeli nove odločitve šele potem, ko bodo dobili nove podatke za presojanje položaja. V bonskih političnih krogih menijo,-, da namerava vlada poizvedovati*?-po svojih poslanikih v arabskih drii-vah, kakšna bi btk; reakcija teh držav' v primeru prekinitve diplomatskih odnosov med Bonnom in Kairom. V istih krogih javljajo, da so zahodni ppstapikt .pozvali xs;r1,* « nesoglasij glede izvajanja tako ime- novane Hallsteinove doktrine. Za prekinitev odnosov z ZAR se v glavnem zavzemajo demokristjani z Erhardom na čelu, toda proti temu so nastopili liberalci. Govori se, da je na njihovi strani tudi zunanji minister Schroeder, Ti poudarjajo, da bi prekinitev odnosov z ZAR okrepila arabsko solidarnost in da bi temu skoraj avtomatično sledila prekinitev odnosov tudi z ostalimi članicami arabske lige. Poleg t tega je treba računati na možnost, da bi tudi mnoge afriške države sledile zgledu Arabcev. To jasno priča primer Tanzanije. Liberalna stranka pa gre še dlje. Poslancu Kohunu je dala nalogo, naj predloži v parlamentu vprašanje, ali ni nekoristno še dalje držati pri življenju Hallsteinovo doktrino. sprejela predstavnike tiska. La Pira je pozdravil meščane ln novega župana ter se zahvalil odbornikom in vsem občinskim nameščencem. Lagorio Je v svojem odgovoru Izjavil med drugim: «Jaz sem deska, nad jarkom v pričakovanju, da se zgradi most, ki ga bo moral postaviti občinski svet«. La Pira predal posle FIRENCE, 5. — Danes Je dosedanji florentinski župan profesor Giorgio La Pira predal posle županu odv. Leliu Lagoriu, ki je še vedno župan, ker na včerajšnji dolgi seji občinskega sveta niso sprejeli nobenega sklepa glede njegove ostavke, ki jo je sporočil takoj po prisegi pred prefektom. Prejšnji in novi župan sta zatem iiiiimiiiiiii.im Hlini ■■■■■.iiiiiiiiimiiiiiniiiimiiiiiimiimiiiinuiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiminiNiilmiiiiimiHiiiirumittijnmimiMiiiiiiii.i.imiiiimritiimiiiiiiiiii.m.. VEDNO NOVE OBTOŽBE PROTI AMERIŠKI VOJNI V JUGOVZHODNI AZIJI Poziv 50 laburističnih poslancev vladi naj ne podpira ZDA v vojni v Vietnamu V ZDA hočejo nekateri povzročiti vojno s Kitajsko-Tudi predsednik japonske vlade poziva na začetek pogajanj in obsoja ameriška bombardiranja - Novi uspešni napadi Vietkonga LONDON, 5, — Skupina 45 laburističnih poslancev levega krila je predložila sinoči v spodnji zbornici resolucijo, s katero pozivajo britansko vlado, Kuj ne podpira ameriške vojne v Vietnamu. Resolucija poziva britansko vlado, naj odkrito in .nedvoumno izjavi, da «čeprav iskreno želi ohraniti zavezništvo z ZDA, ne more podpirati te države v vojni v Vietnamu« in da z zadovoljstvom sprejema nedavno pobudo glavnega tajnika OZN U Tanta za sporazumno rešitev spora. Predložitev te resolucije je izzvala veliko zaskrbljenost vlade. Pozneje je še drugih 5 laburističnih poslancev podpisalo resolucijo. Vlada se boji, da bo v prihodnjih 24 urah število podpisnikov resolucije naraslo od sedanjih 50 na 60. Še posebno je zaskrbljena, ker zunanji minister Števvart skuša prav sedaj urediti ne prav prisrčne odnose z ZDA. Resolucija se zavzema, naj bi vlada navezala stike s Sovjetsko zvezo v zvezi z Vietnamom, . ter obsoja raztegnitev vojne in zahteva, naj britanska vlada izreče svoje odločno nasprotovanje vojni ter naj poudari, da britanska politika temelji na ženevski izjavi iz leta 1954. Glavni podpisniki resolucije so Sydney Silvermann, John Mendel-son, lan Mikardo in Konni Zillia-cus. Poslanec Frank Allaum, ki je tudi podpisal resolucijo, je zapustil mesto «privatnega parlamentarnega tajnika* ministra za kolonije, zato da si pridobi večjo politično neodvisnost. Privatni parlamentarni tajniki niso člani vlade, toda med njimi se pogo-stoma izberejo novi podtajniki, imiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiimiiiiiiinifiiiiiiHiininiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiHiii CGIL ponovno odločno zavrača vsak poskus blokade mezd Včeraj nova seja odbora za reformo železniške uprave - Resolucija sindikata železničarjev CGIL RIM’ 5;, T tajništvo CGIL, ki je na današnji seji proučevalo rezultate dosedanjih posvetovanj v Milanu v zvezi z mezdami in z zaposlitvijo, je odobrilo izjavo, v kateri med drugim poudarja, da je potrebno odločno zavrniti vsak poskus blokade mezd ali njihovega za- -viranja, s tem da industrij ci nasprotujejo obnovitvi kolektivnih delovnih pogodb, ki so zapadle, ter da se upirajo izpolnitvi že sprejetih obveznosti. Izjava poudarja, da je politika blokade mezd nesprejemljiva, ker lahko samo zakasni splošen gb-spodarski dvig in proizvodnjo, ter dodaja, da je potrebna vedno večja sindikalna akcija za nadzorstvo in izboljšanje delovnih pogo- jev v tovarnah. Kar se tiče zaposlitve, izraža dokument zaskrbljenost zaradi sedanjega stanja, «ki ne kaže nobenega znaka izboljšanja in teži po poslabšanju«. Dokument pravi zatem, da bo CGIL na prihodnjem sestanku s predsednikom vlade ponovila zahtevo javnega nadzorstva ob udeležbi sindikatov nad vsemi velikimi podjetji ter na sektorju, kjer pada raven zaposlitve ali pa je nevarnost, da se zaposlitev zmanjša ter v podjetjih, kjer je prišlo do zmanjšanja delovnega urnika. Danes se je v palači Chigi sestal pod predsedstvom Nennija odbor za reformo železniške uprave ob navzočnosti predstavnikov obeh sindikatov. V začetku je Nenni na splošno omenil vprašanje reforme v zvezi z delom treh delovnih skupin, ki so bile ustanovljene v ta namen. Govorili so zatem predsedniki treh skupin, ki so obrazložili svoja pripravljena poročila in zaključke, do katerih so te skupine prišle. Zatem je Nenni zaključil sejo in sklical za prihodnji teden dve novi seji odbora, na katerih bodo predstavniki prizadetih ministrstev in sindikalnih organizacij izrekli svoje pripombe k omenjenim poročilom. Danes so objavili zaključno resolucijo, ki jo je v sredo odobrilo vsedržavno vodstvo sindikata železničarjev CGIL (SFI). Resolucija omenja med drugim sindikalne akcije in stavke v lanskem letu in pripominja, da če so s temi borbami dosegli do sedaj skromne rezultate, bi brez njih bile perspektive za vso kategorijo nedvomno slabše. Resolucija pobija stališče, ki ga zavzemajo predstavniki železniške uprave v podkomisijah posebnega odbora za železničarje, in pripominja, da so nekatere od teh usmeritev bile potrjene tudi v poglavju o železnicah v petletnem programskem načrtu, ki ga je odobrila vlada. Resolucija poudarja v zvezi s komisijo, ki ji predseduje Nenni, da je potrebno spoštovati že določene roke za zaključek dela in potrditev glavnih zahtev, ki jih sindikat železničarjev CGIL postavlja. Kar se tiče položaja delavcev v podjetjih, ki imajo v zakupu nekatere železniške služnosti, poudarja resolucija, da je potrebna široka sindikalna akcija, ki se ne sme omejiti na obrambo delovnega mesta, temveč mora vsebovati konkretne pobude in zahteve za izboljšanje delovnih pogojev. Zatem obsoja resolucija vedno večje napade na pogodbeno pravico in na sindikalne svoboščine v notranjosti podjetja in poudarja, da so železničarji odločeni braniti z dejanji svoje pravice. Dalje poudarja resolucija, da bodo železničarji pozvani na nove sindikalne borbe, če ne bodo njihove zahteve sprejete, ter na koncu izraža željo, da bi mogli v čim krajšem času doseči sporazum z ostalimi sindikati za skupno borbo. in so dolžni po tradiciji podpirati uradno politiko vlade. Docent za politične vede na u-niverzi v Chicagu prof. Hans Mor-genthau je izjavil, da so v državnem departmaju in v departmaju za obrambo nekatere skupine, ki skušajo izkoristiti vojno v Vietnamu, da bi povzročile vojno s Kitajsko. Morgenthau je dodal, da so te skupine mnenja, da je vojna neizbežna in da je zato bolje začeti jo, dokler je Kitajska še-vojaško šibka. Predsednik japonske vlade Sa-to je v parlamentu izjavil, da so ameriški bombni napadi na Severni Vietnam obsojanja vredni. Poudaril je, da je treba najti rešitev s pogajanji in ne z vojaškimi dejanji. Izrazil je željo, naj bi spor reševali na podlagi ženevskih sporazumov. Zvedelo se je, da je francoska vlada obvestila britansko vlado o svojih nedavnih posvetovanjih s sovjetsko vlado glede morebitnega ponovnega sklicanja ženevske konference o Vietnamu. Glasilo sovjetskega ministrstva za obrambo »Krasnaja Zvezda* piše, da se je začel izvajati sporazum med Sovjetsko zvezo in Severnim Vietnamom, ki je bil sklenjen med Kosiginovim obiskom v Hanoju in ki se nanaša na ulkrepe za zaščito varnosti in okrepitev obrambne sposobnosti Severnega Vietnama. List dodaja, naj si nihče ne dela utvar in da napad na Severni Vietnam ne more ostati nekaznovan. Moskovska »Pravda* piše, da so v Pentagonu »razgrete glave, ki kujejo blazne načrte, da bi prenesle sovražnosti na kitajsko ozemlje*. Dopisnik televizijske agencije National Broadcasting Connpany je izjavil, da se nameravajo novi južno vietnamski voditelji pogajati o prenehanju sovražnosti. Dopisnik pravi, da je eden glavnih članov nove vlade izjavil, da se južnovietnamska vlada v bistvu strinja s stališčem generala de Gaulla, da je edini izhod sesti za konferenčno mizo skupno s severnimi Vietnamci. »Vlada spodbuja sedaj nove letalske napade na Severni Vietnam kot uvod v pogajanja, ki bi se mogla začeti s položaja, ki bi bil ugodnejši za Južni Vietnam.* Agencija «Nova Kitajska« pa je objavila izjavo, ki pravi med drugim: «Naj ameriški imperialisti storijo karkoli, je kitajsko ljudstvo dobro pripravljeno ln ve, kako ravnati z njim. Plačati bodo morali vse dolgove krvavečemu vietnamskemu ljudstvu«. Zatem pravi agencija, da so ameriška bombardiranja na Severni Vietnam samo poskus, da bi ustavili borbo Vietnamcev in da bi nadaljevali napad v Vietnamu, ter dodaja: «Vsak poskus, da bi prišli do častnih mirovnih pogajanj z bombardiranjem Vietnamske demokratične republike, je pobožna želja. Vietnam ne bo nikoli sprejel tega, in prav tako ne bodo tega sprejele države, ki so podpisale ženevske sporazume. Častna pot za ZDA je priznati svoje napake brez odlašanja, takoj ustaviti oboroženi napad v Vietnamu in umakniti lastne sile iz Južnega Vietnama. To je za ZDA edina pot, da lahko rešijo svoj ugled,, in ni dru-poti«. Danes je prispela v Sajgon komisija, ki jo vodi ameriški general Harold Johnson, ki je načelnik glavnega štaba amerišne vojske. Johnson je izjavil, da Je priše! v Sajgon, «da vidi. kaj se lahko tu sjorl«. Imel bp več razgovorov in bo obiskal ameriške enote na bojišču. Davi se ‘je Johnspn skupno s člani svoje komisije razgovarjal z ameriškim poslanikom TayIorom in s poveljnikom ameriških čet v Južnem Vietnamu generalom West-morelandom. Kakih 50 km severno od Sajgo-na je odred Vietkonga napadel iz zasede bataljon južnovietnamskih vojakov, od katerih jih je 36 padlo, eden je bil ranjen, 8 pa Jih pogrešajo. Vladni vojaki so zgubili ve- liko količino orožja. Istočasno pa' >a predsednika republike. poklonilo pred krsto pokojnega avstrijskega predsednika Schaerfa. Danes ob 11. uri je imel .parlament slovesno žalno sejo. na kateri Je predsednik poslanske zbornice dr. Maleta govoril o pokojniku, o njegovem delu in njegovih zaslugah. Ob 12. uri se je začel pogrebni obred. Govoril je kancler Klaus o življenju in delu pokojnega predsednika. Po govoru kanclerja Klausa se je razvil pogrebni sprevod, ki je krenil po Ringu med .gostim špalirjem ljudstva do Trga Schwar-zenberg in od tu na glavno pokopališče. Pri odprtem grobu je govoril podkancler Pittermann, ki je leta 1957 postal predsednik socialistične stranke, ko je bil Schaerf izvoljen Ajub Kan poziva na pogajanja o Vietnamu PEKING, 5. — Pakistanski predsednik Ajub Kan, ki je sedaj na uradnem obisku v Pekingu, je n« ljudskem zborovanju izjavil, da M morali vietnamsko krizo rešiti * pogajanji, ki naj bi častno poteka-a za vse prizadete države na podlagi pravičnosti in načel, ki u rajajo odnose med državami, bodisi velikimi kakor malimi. Ajub Kan je dodal, da bi morale Kitajska in ZDA urediti medsa-bojne spore na podlagi vzajemnega, razumevanjem. Govornik je tudi izjavil, da ja meja med Kitajsko in Pakistanom «meja miru, na kateri si ne stojijo nasproti armade.« Končno je izjavil, da je zagovornik reorganizacije OZN in da podpira kitajski pred-og za mednarodno konferenco, ki bi razpravljala o prepovedi atomskega orožja. Laburistična vlada v manjšini LONDON, 5. — Laburistična vla da je doživela danes poraz v spodinji zbornici, ko so glasovali o konservativni resoluciji, s katero je opozicija zahtevala, naj o zakonu proti smrtni kazni razpravljajo na plenarni skupščini. Do sedaj so o tem razpravljali v posebni parlamentarni komisiji. Za resolucijo opozicije je glasovalo 128 poslancev, proti pa 120. Današnji izvd glasovanja se tiče samo postopka. Toda številni o-pazovalci so mnenja, da poraz vlade lahko pomeni dokončno zavrnitev zakona, s katerim bi u-kinili smrtno kazen. so pripadniki Vietkonga obstret j e-l' «utrjeno vas« Bo La, kjer sta bila ubita 2 vladna vojaka, 21 pa jih je bilo ranjenih. V bližini laoške meje pa je v spopadu s četami Vietkonga Izgubil življenje en ameriški častnik, drugi štirje pa so bili ranjeni. Močan spopad je bil danes tudi med vladnimi četami in četami Vietkonga kakih 500 km severnovzhodno od Sajgona. To področje so še prej bombardirala ameriška letala. Kakor poroča agencija «Nova Kitajska«, je včeraj večje število a-meriških letal napravilo izvidniške polete nad laošklm ozemljem. Letala so bombardirala nekatere laoške kraje ter povzročila številne človeške žrtve. Italijanska delegacija, ki se je udeležila pogreba, je položila davi h krsti pokojnika venec predsednika Saragata in predsednika vlade Mora. DANEF Pogreb Schiirfa DUNAJ, 5. — Okoli sto tisoč oseb se je v zadnjih dveh dneh Zaključena konferenca v Moskvi MOSKVA. 5. — Posvetovalna konferenca predstavnikov komunističnih strank se je danes zaključila. Uradno sporočilo našteva delegacije, ki so sodelovale pri konferenci in dodaja, da bo sporočilo o sklepih, ki je bilo soglasno odobreno, objavljeno 10. marca. Prezidij CK KP SZ je priredil nocoj večerjo v Kremlju udeležencem posvetovanja. Kitajski tisk je tudi danes napadel ((revizionizem Hruščova« v Sovjetski zvezi in sploh ni omenil moskovske konference. Nobelov nagrajenec za mir Martin Luther King je sporočil, da bo začel v nedeljo pohod iz Selme do prestolnice Alabane Montgomr-rjja, da opozori javnost. na borbo črncev za priznanje volilne pravice. Montgomery je oddaljen od Selme 80 kilometrov. — Slika kaže Kinga na harvardski univerzi skupno s predsednikom šole dr. Na-britoin, ki ga je povabil, naj na univerzi govori Predsednik vlade Moro .je pre-osnoval vlado tako, da je poveril Fanfaniju zunanje ministrstvo, ministrstvo za industrijo in trgovino pa je po ostavki ministra Medicija zaupal socialdemokratskemu senatorju Lami Stamuti-ju. Težkočo, ki jo je predstavljala zahteva pristašev Scelbe (če je v vladi Fanfani, mora biti v njej tudi Scelba) so premostili tako, da Fanfani zastopa v vladi le samega sebe, ne pa svojo strujo, češ da gre le za «tehnično» preosnovo vlade. Razprava o preosnovi vlade in o nezaupnici KPI bo v torek v poslanski zbornici. Kar se tiče mednarodnih dogodkov, je še vedno v ospredju vojna v Vietnamu. Včeraj je skupina 50 angleških laburističnih poslancev levega krila predložila v spodnji zbornici resolucijo, s katero pozivajo vlado, naj odkrito in nedvoumno izjavi, da ne more podpirati ZDA v njih vojni v Vietnamu. Vlada je zelo zaskrbljena in se boji, da bo število podpisnikov resolucije narastlo na 60, in to prav v trenutku, ko britanska vlada skuša urediti ne prav prisrčne odnose z ZDA. Podpisniki resolucije zahtevajo tudi, naj vlada naveže stike s sovjetsko vlado, ter obsoja raztegnitev vojne v Vietnamu. Neprijeten udarec za laburistično vlado je tudi včerajšnje glasovanje v zvezi z zakonom, ki ukinja smrtno kazen v Veliki Britaniji. Vlada .je ostala v manjšini, ko so glasovali o konservativni resoluciji, s katero je ta zahtevala, naj se o zakonu razpravlja v spodnji zbornici in ne samo v posebni komisiji. Neki docent na chicaški univerzi pa .je obtožil nekatere skupine v Pentagonu, da hočejo nategniti vojno na Kitajsko, češ da je vojna neizbežna in da je bolje začeti jo, dokler je Kitajska vojaško šibka. Tudi predsednik japonske vlade je pozval na začetek pogajanj in je obsodil ameriško bombardiranje Severnega Vietnama. Pakistanski predsednik Ajub Kan, ki je sedaj na obisku v Pekingu, je tudi izjavil, da bi morali spor rešiti s pogajanji, ki naj bi častno potekala za vse prizadete države. Izjavil je tudi, da hi morale ZDA in Kitajska urediti medsebojne spore na podlagi vzajemnega razumevanja. V Moskvi se je včeraj končalo posvetovanje devetnajstih komunističnih strank. Uradno sporočilo pravi, da so se sporazumeli o skupnem sporočilu, ki bo objavljeno 10. marca. Po srditi gonji, ki jo bonska vlada že dolgo vodi proti ZAR, ima kancler Erhard sedaj opravka z resnim sporom v vladi glede ukrepov, ki naj jih sprejmejo proti Kairu zaradi obiska Ulbrichta. Erhard in demokristjan-ski člani vlade hočejo prekinitev odnosov z ZAR, liberalci pa temu nasprotujejo in zahtevajo tudi ukinitev tako imenovane Hallsteinove doktrine. Erhard se posvetuje z zahodnimi poslaniki, ker se boji, da bi druge arabske države prekinile odnose z Bonnom, če bi jih ta prekinil s Kairom. ANKARA. imenu papeža izročil zastavo ad- BANSKI MOZAIK Pri založbi Mladinska knjiga je izšlo zanimivo delo Marjana Tršarja Danski mozaik. Avtor na zares prijeten način opisuje svoje doživljanje Danske. Miran Ogrin pa je knjigi dodal Se o-pis zgodovinskega in geografskega položaja Danske. Vsakdo bo knjigo, iz katere smo vzeli pričujoči odlomek, gotovo rad prebral. Dosti bi moral pisati 6 danski stanovanjski kulturi. Povsod že omenjena ličnost, smisel za lahkotnost. Mislim, da je tej težnji za izravnavo tu in tam cenjena želja po masivnem pohištvu v narodnem «vikinškem» slogu, iz težkega, hrastovega lesa. A bolj zmamijo oči nešteti dodatki in pikantne domislice, kj naredijo stanovanje prikupnejše. Na steno obesijo na primer banderom podoben kot blaga, ki je okrašen z izrezanimi, pisanimi figuricami otroških umetnikov; ali dvojen, predalu podoben kos iz ultrapa-*a, v katerega vstavljajo časopise, še rajši pa živobarvne revije. Za otroke napravijo «stenčas» — desko, prevlečeno z žametom, linolejem alj z umetno peno. To mali umetnikarji nekajkrat na mesec po svoje uredijo, povedo želje, zapišejo doživljaje; pa tudi starši prispevajo kratke spominčke, opozorila, obvestila za izlete. Kar smo povedali glede rož po mestih, velja posebej za stanovanja. Okrog hiše in v njej je pravi^ cvetličnjak. Največ je takih rož, ki stanovalcem ne dajo veliko opraviti; vedno zelene ali vsaj dolgo cvetoče. Lončke in večje posode postavljajo v kovinska nerjaveča korita ali na pladnje, tako da pri zalivanju ni povodnji. Ponekod plezajo po bam-busnih palicah ob steni vsakovrstne zelene ovijalke. Pohištvo kupujejo starinsko in v najmodernejših izvedbah; že narejeno, razmeroma poceni. V stoterih kombinacijah. Komaj komu pade v glavo, da bi si ga dal delati po načrtu. V novejših hišah sten ne pleskajo, ampak jih ob-lepljajo z okrasnimi tapetami. Vseh oblik čaše, servis za kompot in steklenice. Bogata izbira svetilk, kjer Danci prednjačijo po modernosti in funkcionalnosti oblik. Trdijo celo, da sj Švedi po krivici lastijo primat v likovno izčiščenih izvedbah servisov pa tudi kuhinjskega pohištva, pribora. 2al ne morem razsoditi, koliko je res in koliko gre le za povsod opazni antagonizem bratskih sosedov. Zares sem bil radoveden, ko smo sivega dopoldneva zavozili na svetlo dvorišče velike steklarne. Naša pot je bila natančno predpisana ,a brez vodičev. O-glejte si, kar vam srce poželi, in potlej sodite sami, piše na ličnem tiskanem katalogu, ki ga vratar vsakomur porine v roke. Pognali smo se v prve dvorane, kjer pihajo iz tekoče mase vrsto servisnih steklenic in kozarcev. Na hitro se vse tole pokaže v nekakšni lutkarski neresnosti. Skoraj spakovanje se ti zazdi tisto privajeno, samodejno, na dva, tri značilne gibe vkalup-Ijeno opravilo vsakega delavca. Čudna, malce neresna pantomima. Najmlajši zgrabi pihalnik, ki mu ga poda star možak ob peči z žarečo magmo. Kot rdeča solza Visj steklo s palice. V njo postreže mojstru; ta jo pošlje dalje, menda še večjemu mojstru, ki ji stanjša vrat, uravna boke, potolče v kalup, da ji pridela pravšnje sedalo. Spet naprej, naslednji se spravi nad pas, ga vije in stopniči. Na kraju ji mojster nad mojstri vsadi okončine. Fant mu ponudi svaljek žarečega stekla, da ga spretno ukrivi in kane kot gosto marmelado na napeti trebuh lepotice. Odvečno odstriže, jo potreplja z obeh plati in novopečena miss 1960 gre v sosednjo dvorano, kjer ji bodo še za spoznanje okrasili obleko. Tu so brusači. Transmisije, curljajoča voda; glini podobna usedlina, s katero menda hladijo vrteče se bruse. Elegantni gibi mojstrov stekla, muzika potez in virtuoznost zarisov. Napete, z naočniki zavarovane oči, uživaški, ne le industrijski izraz umetnika, ustvarjalca. Kako preko steklenega života zavrti tenko krožnico! Pikčast, popku podoben cvet sredi trebušaste vzpetine! Komaj opazno usločen list in nevaren, malone vso debelino prozorne stene izjedajoč križ! Zares žlahtni cvetovi steklarsko brusaške u-metnosti. Zunaj sirena. Cas malice in počitka. Skoda, druge prostore ■preletimo nanagloma. Ni časa, naprej moramo. Strojna, avtomatična obdelava, steklenice za «Tu-borg» in «Carlsberg» pivo, sadne sokove, Brezdušni tekoči trak, hitro, nezmotljivo, donosno. Zlohotne roke, noge, prebavljajoče drobovje strojev; prijemajo, odnašajo, vtiskajo, brusijo, lomijo, pihajo. Tehnična čudesa. Možgani brez možganov — ne, možgani v gumbih in vzvodih. Čarovnije brez čarovnikov! In vendar sem pogrešal prav tistih poplesujočih dirigentov, ki so z lastno sapo iz ustij svojih čarovnih palic razpihavali bajne rdeče rože! Pa čeprav malo počasneje, čeprav manj donosno! Zal ne poznam od blizu naših steklarn. Morebiti so večje, morebiti niso tako moderne ali pa celo prednjačijo. Vendar pa gotovo nikjer ob vhodu ne dobiš kataloga z nazornim prikazom vseh delavnic in z zarisano potjo za ogled. • Pa tele zvedave gruče ne motijo delavcev, ko se jim motajo med nogami? In to ves dan! Ali ni nič omejitev, za obiske določenih ur?» Ošinil me je z zvitim pogledom, menda za trenutek prešo- ( Odlomek) | jal, če ne bo izdal poslovne * skrivnosti. • Malce je. pač treba potrpeti. Za propagando gre! Ne veste, kako brž se s tem širi zanimanje za podjetje. In za izdelke. Sami vidite, koliko naših steklenin nakupijo obiskovalci v • hiši spominčkov«. Kar dve muhi na mah: ne le izkupiček, propaganda za naše blago gre s tujci na vse strani. In,» se nagne čisto k meni v malone zarotniški zaupnosti, »menda že veste, da hvala iz ust kupcev našega kozarca vsaj trikrat več velja kot propaganda nas, ki jih izdelujemo! Ha še z marsičim bi lahko podprli naše ravnanje, a, žal... Farvel!« se je o-prostil in odhitel proti vratom. Danci tožijo, da so predebeli, ker preveč jedo. Kaj, tudi drugje ne manjka debeluhov! Ja, poreko, debeluhov ie, a ne toliko mladih debeluhov, brez razlike, fantov in deklet! No, za razsodbo bi bilo treba najprej stehtati in zmeriti vse otočane, zato rajši ne trmoglavimo! Toda niti za hip ne bi podvomil, če bi kdo zapisal, da je kultura prehranjevanja v tej deželi izredno razvita. Kakor sem brž ugotovil, da se njihova stanovanjska arhitektura ne odlikuje z ne vem kako različnimi prostorninskimi prijemi, ali z nam neznanimi elementi, pač pa le z občutljivejšo pro-porcioniranostjo pri nas prav tako uporabljanih členov; v bolj človeku prilagojenih modulih; v oblikah, ki delajo manj sile materialu; v širši paleti uporabljenih materialov — tako bi našel tudi pri njihovi prehrani razloček predvsem v «kako» in ne toliko v «kaj». Vsaka jed je za Danca do malega predpisan obred, izbrušen v stoletjih. Celemu kupu imperativov tradicije primešajo katalizator svobodnega komponiranja; tako pride do veljave tudi lastni okus. In če je obvezno z maslom tenko mazati drobne kruhke, potem je od vas odvisno, ali naložite čez ta ali oni sir, običajen, z raki ali z gorgonzolo. Lahko si namažete s to ali z ono marmelado, če se ji sami ne odrečete. Kavo pripravljajo na brazilski način — zmleto polijejo s kropom; pijejo jo dostikrat grenko in prav tako čaj. Seveda si lahko brez zamere sladite, kolikor vam srce poželi. Sloves po svetu uživajo danski kolački, • Wienerbrode», po krivici imeno- vani, pripravljeni iz tenkega, o« blatom podobnega testa. f Gospodinje uživajo v zbirki dragocenega posodja. V željah se torej ne razločujejo bistveno od naših, le več izbire imajo. Zelo jim prija folklorna keramika in vedno bolj razširjeno, a tudi zanje drago švedsko nerjaveče jeklo. Iz tega je izdelan jedilni pribor, pladnji, skodelice, celo krožniki..V preprostem domu me' je za večerjo čakalo pravo tiho-I žitje: posoda za čaj — norveška 1 keramika z motno površino 'in z vrisanimi starinskimi, nemara spet »vikinškimi* risbami; ročaj spleten iz . bambusovih viterc; podstavek za čaj — danski porcelan s folklornimi motivi; , skodelice in krožniki — moderna keramika v več barvah; posoda za kavo — švedski porcelan na lesenem podstavku, okrašen s švedsko ornamentiko; jedilni pribor — šyedako jeklo z lesenimi ročaji modernih oblik; pepelnik — danska keramika. H kraju še nekaj imperativov, ki vas utegnejo kdaj rešiti spo-drskov in zadrege. Danci vedno zalivajo iz malin, ribeza ali rabarbare narejen žele z mlekom. Vselej pijejo čaj in kavo, ki sta pripravljena za tisti trenutek, nikoli pa ne postano ali pogreto. Gostu ponudijo hrano le z besedo, nikoli mu — kot rečemo ne strežejo ali želijo »dober tek!» Na krožnik si nalagajo čim manj jedi, skoraj za vsak grižljaj posebej, zato pa večkrat. Postrežejo v neštetih skledah, skodelicah, krožnikih, podstavkih, majhnih, večjih in še večjih, da bi najraje pobaral gospodinjo, ali je na Danskem užitek pomivati posodo. Mestna hiša v trgovinskem središču Kobenhavna. (Slika je iz knjige Danski mozaik) Papež je Turkom vrnil 1.1571 ugrabljeno zastavo Apostolski nuncij Francesco Lardone je danes turškemu zunanjemu ministru v mirala Muezlnzada Ali Paše, ki je bila v bitki pri Lepantu 7. oktobra 1571 ugrabljena Turkom. Zastavo so tedaj izročili papežu Piju V. ter jo shranili v rimski baziliki Maria Maggiore. Ko je turški zunanji minister Hasan Tsik sprejel zastavo, jo je Izročil admiralu Ozelu: zastava ho shranjena v muzeju mornarice v Istanbulu. Po več mesecih pogajanj med državnim uradom za cerkvene zadeve na Madžarskem ter predsednikom škofovske konference nadškofom !z Kalocse Hamvasom so bili Imenovani trije generalni vikarji. Za generalnega vikarja v Kalocsl Je bil Imenovan župnik Laszlo Pinter, Madžarska vlada se je sicer pote govala za nekega drugega duhov nlka, končno pa je pristala na Pin terja, ki je bil Ham vašo v kandidat Nadalje sta bila imenovana še ge neralna vikarja za škofijo v Vesz premu in v Pecsu. V intervju na radiu je nadškof Hamvas dejal, da obstajajo ((spodbudna znamenja» za nadaljnji razvoj odnosov med Cerkvijo in državo na Madžarskem, je pa treba na tem področju še mnogo napraviti. RIM, 5. — Izšla je prva številka revije «Tributi», mesečnika za gospodarstvo, tehniko in davčno zakonodajo iiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiit,„i„ii,i„„,,„„iM),l,,„ml„„ll„MI„lllllllllltllIlllllllllllllllllllnl1llllnllllll||nlll)MIIIII|MllrlllllllllMlnlltll,l|lllll(lnlMI)IMIIMnMIIIMII)MI)llllllinl)llll|IIIM||)l|t|I|||IIIIMMIIMIImilllllmllllll| ODGOVORNOST VOJNIH 1L0CINCCV Človeštvo ima pravico kaznovati vojne zločince V nacistični Nemčiji so morali umreti tudi otroci, ki so močili posteljo PRAGA, 5. —• Tajnik svetovne, sindikalne zveze Je v Pragi objavil izjavo, v kateri najprej pravi, da se Je ta zveza vedno borila proti vsaki obliki fašistične vlade, naj se Je pojavila pod kakršnim koli Imenom, potem pa podčrtava, da je bila odgovornost vojnih zločincev potrjena v dokumentih, ki so jih zavezniške sile objavile med drugo svetovno vojno ln po njej. Ta odgovornost Je bila spet potrjena z resolucijami, ki jih je odobrila generalna skupščina OZN, Tl dokumenti ln te resolucije Imajo enako veljavo kot kak mednarodni zakon ter proglašajo univerzalno načelo kaznovanja nacističnih zločinov; za to kaznovanje se nikoli ni govorilo o kaki časovni o-mejitvl. Izjava dostavlja, da so bili kruti masovni zločini hitlerjevskega režima naperjeni proti miru ln človeštvu ln jth ni mogoče zakriti z nobeno državno zakonodajo; omikano človeštvo Ima sveto pravico kaznovati te vojne zločince Na pritisk javnega mnenja vseh držav in zlasti v obeh Nemčljah — nadaljuje dokument — je bila bonska vlada prisiljena umakniti statut o časovni omejitvi za nacistične vojne zločine. Svetovna sindikalna zveza poziva sedaj vse pridružene organizacije, da nadaljujejo svojo akcijo do popolnega razveljavljenja vsakega statuta o omejitvi časa za te zločine ter zahteva, naj se vsi vojni zločinci strogo kaznujejo. Zveza nadalje poziva svoje organizacije, naj pritisnejo na vlade svojih dežel, da se odreče zatočišče vsem vojnim zločincem. Končno vabi organizirane delavce vsega sveta, naj zahtevajo od nemške vlade in parlamenta, ki bosta 10. marca razpravljala o tem vprašanju, da grozni zločini nacizma nikoli ne zastarajo. Otroci, ki so navadno močili po steljo, so bili v nacistični Nemčiji v okviru ((programa evtanazije« u-morjenl. To je izjavila ena Izmed prič na procesu proti 14 bivšim bolničarkam, ki so obtožene, da so sodelovale pri pomoru tisočev oseb, ki so bile umsko zaostale. Priča Elfriede Prause Je izjavila, da ona v nasprotju z ukazi ni javljala višjim primerov otrok, ki so še redno močili postelje, da bi tako preprečila njih umor. Neki bolničar, ki je protestiral zaradi pomorov v bolnišnicah, je bil Interniran ln mučen. Bolezen švedske kraljice STOCKHOLM, 5. — Poročilo, ki je bilo objavljeno danes zvečer, sporoča, da se je zdravstveno stanje kraljice Luise popoldne nekoliko poslabšalo. Srčno utripanje je včasih nepravilno in splošno stanje kaže večjo utrujenost. PO STATISTIČNIH PODATKIH V1.1964 znižanje števila cestnih nesreč v Italiji Tudi včeraj precejšnje število nesreč s smrtnimi žrtvami RIM, 5. — V 1. 1904 je bilo 323 tisoč 754 cestnih nesreč, leto prej pa 350.015; torej za 7,8 odst. manj kot v I. 1963. Mrtvih je bilo pri teh nesrečah 9325, v letu prej pa 0639; torej spet zmanjšanje za 5,2. število ranjenih se Je zmanjšalo za 3,3 odst. (223.224 v 1964 in 230.759 v letu 1963). RIM, 5. — Tri osebe so bile u-bite pri cestni nesreči kmalu po 17, uri blizu C°heferra Na pokrajinski cesti, ki pelje iz Colleferra v Velletri, se je «1500», ki ga je vozil 62-letni odvetnik Mario Cavalli iz Collefer-ra, zaletel v «500», v katerem sta bila dva mlada moška. V času trčenja je precej deževalo. Večji avto se je prevrgel in zletel na drugo stran ceste, manjši pa je O št ul na. cesti, toda spremenjen je bil v kup razbitin. Pri- trčenju je Cavallija vrglo -iz avtomobila in je kmalu izdihnil. Takoj sta bila mrtva tudi moška v mani-šem avtomobilu. CREMA, 5. Na državni cesti Brescia-Crema-Pavia se je tovn-i--njak zaletel v avtobus. Tovorniak se je prevrgel ter se skotalil po stranskem nasipu, vendar sta se šoferja rešila. Avtobus pa je zavozil v jarek ob cesti ter je medtem -ie pomendral pod seboj mani-ši avto. In prav vozač tega avto. mobila je izgubil življenje, merl-tem ko je bil v avtobusu samo kak potnik malo o-praskan RIM, 5. — Okrog poldne je no. ki «500», ki je vozil iz Genzana proti Rimu, trčil v neki «600», k' je vozil v nasprotni smeri. Voza.' v «600», star 25 let, je bil močno ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico; njegovo življenje je v nevarnosti. Njegov 41-letni sopotnik pa je bil na mestu ubit. Vo zač v «500» je dobil le malenkostne poškodbe. PINEROLO, 5. — Ravnatelj občinskega podjetja za vodo in plin, star 38 let, ter neki njegov 57-letni uslužbenec sta izgubila življenje pri cestni nesreči v bližini Piossasca, tretji potnik pa je, bil hddn ranjen. Avto je vozil omenjeni. ravnatelj, ki se je s svoii-ma uslužbencema peljal v Turin na pogreb bivšega tovariša. Ko je poskušal prehiteti neko vojaško vozilo, mu je' privozil nasproti tovornjak. Avtu je sicer uspelo speljati med obema voziloma, toda takoj nato je vozač — morda zaradi spolzke ceste -izgubil oblast - nad avtom, ki se je zaletel, v neki drug manjši tovornjak • Ravnatelj in starejši u-Službenec sta bila takoj mrtva, mlajišega pa so prepeljali v boloiš- n3t'n- V: sič LYONi 5. !— Včeraj ponoči sta se dva avtomobila zaletela drug v drugega. To ne bi bilo nič čud-negg, če ne bi obadva vozača — namesto da bi se začela kregati ali kako bolj vljudno ugotavljati odgovornost — pobegnila, Sicpr sta — potem ko sta ugotovila, da sta oba avto ukradla — sklenila, da sedaj skupno ukradeta tretji avto, da sta hitreje izginila s pozorlšča. Pininfarina se bo 35. avtomobilskega salona v Ženevi udeležil s 14 modeli karoserij, ki bodo razstavljene v standlh tovarn Alfa Romeo, Ferrari, Fiat, Lancia in Peugeot. Svetovna novost je »Ferrari 250 Le Mans». Na naši sliki je dvosedežni Alfa Romeo Giulia 1600 Spyder. — Spodaj pa je model helikopterja Fiat 7005, ki je doslej le še v načrtu Še vedno mnogo snega V Bosanskem Brodu potres MILAN, 5. — Tu je okrog 13. ure nehalo snežiti. Zapadlo je 6 cm snega. Bolj v višinah pa je bilo snega tudi več. V Genovi in drugod po Liguriji je sneg povzročil tudi nekoliko škode. Okrog Bočna Je v nižini padlo kakih 10 cm snega, v višinah 1500 do 2000 m pa je manj snežilo. Prelaza Pordoi in Falzarego sta začasno zaprta. Ves dan je snežilo v Karniji in pri Trbižu. Pri Forni di Sotto je plaz zasul neki avto na cesti. Prav malo prej je vozač izstopil ter šel opazovat učinek nekega drugega plaza v bližini. V Benečiji je v hribih zapadlo do 60 cm snega. BEOGRAD, 5. — Davi ob 7.30 so v Slavonskem Brodu in okolici začutili potres s podzemskim bobnenjem. Potres je napravil precej panike med prebivalstvom, škode pa ne. Sneg, ki se tali, ter močno deževje prejšnjih dni povzročata poplave na širokih območjih Bosne in Srbije. V srednji Srbiji ogrožata reki Morava in Ibar industrijske centre Kraljevo, Kruševac in Kosovska Mitroviča. V teh mestih se je podrlo 27 hiš, ostalih 500 pa so morali izprazniti. Cestne zveze so v Srbiji in Bosni na več mestih prekinjene. V Bosni Trebinj-ščica ogroža hidrocentralo Graniča-revo. Voda je elektrarni že napravila veliko škodo. Poplavljenih je nekaj tisoč hektarjev zemlje, kjer je posejana pšenica. Na Reki dežuje že pet dni in preteklo noč je tudi nekoliko snežilo. Močno pa je snežilo nekoliko bolj v notranjosti. V Gorskem Kotaru ter na cesti Reka-Zagreb je od 5 do 10 cm snega. Promet čez prelaz Predil na Bovškem je zaradi nevarnosti pred plazovi zaprt. CASERTA, 5. — Neki 4-letni deček se je odtegnil nadzorstvu staršev, ki so delali na polju blizu železnice, ter začel hoditi po progi. Tedaj je privozil brzovlak iz Rima ter dečka povozil. Karabinjerji preoblečeni v menihe CUNEO, 5. — Po dolgem iskanju so karabinjerji zvedeli, da se dva 20-letna roparja zadržujeta v vasi Benevagienna. Da bi se jima lab ko bolj nemoteno približali, so se karabinjerji preoblekli v menihe Tako so se res precej približali ro parjem, ki sta stala na osrednjem trgu v bližini nekega avtomobilu Eden od mladih zločincev pa je past opazil In ko so karabinjerji pozvali k vdaji, je potegnil iz žepa pištolo in začel streljati proti karabinjerjem. Ti so se vrgli na tla ter tudi oddali več strelov; verjetno so enega od roparjev ra nili, pa je vendar pobegnil. Drugega so aretirali, toda šele po divji rokoborbi. Protest z zvonovi zaradi plesa v postnem času BONN, 5. — Jutri bodo vsi zvonovi v Staffelsteinu zvonili v protest proti sklepu občinskega sveta, po katerem ne velja več prepoved plesa v postnem času. Tako katoliški kot protestantski duhovniki tega mesteca so pritiskali na občinski svet, naj ohrani v veljavi tradicionalno prepoved, toda brez uspeha. Občinski očetje stoje na Stališču, da je popolnoma nekoristno prepovedovati ples v Staf-fensteinu,, ko pa se lahko v vseh bližnjih krajih mirno pleše, če bodo plesali doma, tako pravijo občinski očetje, bodo mladi ljudje iz Staffensteina manj v nevarnosti za blaginjo svojih duš, kot pa če ho dijo plesat drugam. «Ford» obsojen na plačilo kazni YORK (Južna Karolina), 5. — Sodišče v Yorku je obsodilo avtomobilsko družbo «Ford» ter neko stavbno podjetje na skupno plačilo 780.000 dolarjev (490 milijonov lir) 20-letni Janet Mickle, ki je ostala paralizirana v nekem avtomobilskem trčenju pred tremi leti. Janet Mickle je obtožil Forda, da je izdelal In prodajal tip nevarnega avtomobila, stavbno podjetje pa, da je odstranilo znak «stop» na križišču, kjer je pozneje prišlo do nesreče. Sodišče Je določilo, da mora Ford plačati gospodični Mickle 312.000 dolarjev, stavbna družba pa 468 tisoč. ^ ijlnbbu ^ bliltrObtvc* WN/S A. P. ČEHOV PLATONOV (Pismo iz Ljubljane) Po prvi svetovni vojni odkrita in šele po drugi tudi uprizorjena mladostna drama A. P. Čehova nudi ljubitelju tega subtilnega ruskega avtorja dvojno veselje. Prvič, ker smo z «Igro brez naslova» (rokopisu manjka prva stran) spoznali novo delo Čehova in drugič, ker vsebuje to mladostno delo v kali že vse elemente poznejšega mojstra. Danes igrajo to delo Čehova po svetovnih odrih z naslovom «Platonov» in, mislim, da po pravici, saj je Platonov vendarle osrednja osebnost te drame. Danes smo lahko srečni, da se nam je to delo ohranilo in da ga avtor ni sam uničil, kakor je na primer naš Prešeren sežgal, ko je nasedel Kopitarjevi avtoriteti, svojo prvo pesniško zbirko, kar mu jaz vsaj štejem za edini greh. «Igra brez naslova» ali «Platonov» bi terjala, če bi se igrala v celoti, sedem do osem ur igranja. Črtanje je torej nujno in ta dolžina se mi zdi najodločilnejši dokaz za avtorjevo mladost, ko ga je napisal. Kajti karakterizacija oseb, psihološka pronicljivost, globoko poznavanje zlasti ženske psihe bi prej kazali na avtorja v zrelejših letih. Čeprav traja predstava kljub krepkemu črtanju še zmerom tri ure, nas Cehov pritegne s svojim dialogom že od začetka in nas obdrži v psiholdški napetosti vse do dramatičnega konca. Platonov, ta vaški učitelj, bi se mogel označiti kot nekakšen narobe — don Juan. Kakor poznejši junaki Čehova, je tudi on do skrajnosti pasiven, brez trohice volje, poln lepih misli in namenov; toda dd se nositi po dogodkih, objokuje svojo propadlost in ker je že tako daleč zabredel, se tudi ne poskuša dvigniti iz nje. Privlačen je tako za ženske kakor za moške, te svoje privlačnosti se tudi deloma zaveda, ne da bi jo hotel sicer izkoriščati.. Brez lastne volje, skoraj bi rekli celo brez lastne krivde se zaplete, ko je sam poročen s Sašo, ljubko ženico, v dvoje ljubezenskih odnosov, iz katerih mu ni več izhoda. Do Ane Petrovne, mlcide vdove po generalu Vojni-Cgvu, bi rad ohranil platonski odnos, toda sicer plemenita žena se s tem noče zadovoljiti. S svojo zgovornostjo in z majhno podlostjo, ki je v tem, da skuša zmanjšati vrednost njenega moža, mimogrede in skoraj nehote zapelje Soljo Jegorovno, ženo svojega prijatelja Saše Vojnice-va, pastorka generalice. In pri vsem tem ima svojo ženico rad in ker ne pozna drugega izhoda. bi hotel, zdaj s to, zdaj z ono, z vsemi tremi pobegniti, kot uči stara modrost: in juga salus. Toda za vse to je že prepozno. Sofja Jegorovna, žena njegovega prijatelja Vojniceva, jemlje svojo ljubezen zares. In ker se Platonov ne odzove dogovorjenemu sestanku in ker je preveč neodločen, da bi se sam končal, mu razočarana ljubica požene nekaj krogel v telo. S filozofskega a-spekta bi mogli o Platonovu dejati, da je postal žrtev — žensk. Toda Cehov se pokaže v vPla-tonovu» tudi mojster sociološkega opažanja. Pronicljivo nam naslika propadanje te plemiško intelektualne družbe, ki kakor na vulkanu pijančuje in prireja razkošne veselice, medtem ko prežijo kakor krokarji okrog nje podeželski oderuhi in trgovčiči, da ji Iztisnejo zadnjo kapljo krvi. Moralno vzeto ta druščina, sicer individualno privlačna in celo dobra, kaj drugega tudi ne zasluži, oktobrska revolucija je dokazala, da je bila analiza Čehova točna, tako kar se podeželske plemiško intelektualne druščine tiče, kakor tudi, kar se tiče krokarjev, s katerimi je obojimi pometla. * * * Predstava je bila izredno skrbno in premišljeno pripravljena. Režiral je Igor Pretnar, ki je «mojster štimunge» in tudi odličen psihološki in karakterni interpret. Scenograf Milan Butina je izvrstno prikazal razpadajoče ostanke nekdanjega blišča. Prav tako so bili v stilu dobe pogo-deni kostumi Mije Jarčeve. Zelo ustrezna tudi glasba Bojana A-damiča. Z enako vnemo so se lotili tudi igralci svojih nalog. Naj omenimo najprej interpretiranje treh nosilnih ženskih vlog. Nika Juvanova je dala generalici globino in ostrino v bistvu plemenite in na moč odločne ženske, ki Novorojenček težak skoraj 9 kg BARI, 5. — V porodnišnici univerze v Bariju se je rodil otrok, ki tehta 8,75 kg. O stanju otroka se zdravniki še niso dokončno izrekli, vendar se zdi, da je zadovoljivo, čeprav so otroka takoj po rojstvu dali pod kisikov šotor. Otrok ima dve sestri, stari 12 in 6 let, ki sta obe pri rojstvu tehtali po 6 kg, medtem ko je 9-letni brat pri rojstvu tehtal 4,5 kg. pa ne ve, ne kod ne kam * svojo močjo. Povsem drugačna je bila v svoji odločnosti Judita Hahnova kot Sofja Jegorovna. Ta žena veruje v ljubezen in Platonov ji je, v resnici niti kriv, niti dolžan, to vero ubil. Hahnova je pokazala igro visoke dramatičnosti. Spet popolnoma drugačen lik žene je kreirala Tina Leonova v vlogi Platonove žene Saše. Njena vera v moškega je drugačna kakor vera Sojje Jego-rovne. To je vera ljubice in trpa* če žene, ki se ob razočaranju sama zlomi. Tina Leonova je dala tej prikupni osebnosti šarm prisrčnosti in naivnosti. Omenim naj še Katjo Nade Bavdaževe, Ki je dala tej epizodni vlogi življenje. Težka naloga, igrati Platonova, je bila poverjena Janezu Erženu. Igralec se je kreativno vživel v ta brezbrižni lik človeka, ki je izgubljen v svoji neodločnosti, ki skoraj ne zna reči: nef, ki je žrtev svojih razpoloženj in ki vse svoje jade utaplja v alkoholu. Eržen je ustvaril lik visoke pristnosti in poglobljenosti. V mladem Vojnicevu je ustvaril Saša Miklavc pretresljiv lik nesrečnega moža in ljubimca. S svojo subtilno igro je dal tej osebnosti življenjsko polnost. Zdravnika Trileckega je z imenitno in domiselno karakterizacijo poustvaril Dare Ulaga. Vrsto izrazitih moških likov . so ustvarili še: Maks Bajc, Franc Markovčič (morda za odtenek preveč karikirano), Franjo Kumer. Milan Brezigar, Franci Presetnik in Jože Lončina. Vsekakor gre vodstvu Mestnega gledališča hvala, da nam je prikazalo delo mladega Čehova, režiserju in vsem izvajalcem pa za umetniško močno predstavo. * * * P.S. (Tov. Pretnarju na uho: A. P. Cehov je sicer slikal provinco, toda z očmi genialnega analitika in svetovno razgledanega psiho- in sociologa, ki je stal sto klafter nad provincialnimi modrijani,) VLADIMIR BARTOL Dejavnost založbe «Otokar Keršovani* na Reki Izdajateljski svet podjetja «0-tokar Keršovani» na Reki je potrdil predlog za natečaj sodobnega domačega romana. Natečaj bodo obnavljali vsako leto. predlagali pa so ga, da bi z njim proslavili 20-letnico osvoboditve Reke. Izide bodo objavljali vsako leto 3. maja. Izdajateljsko podjetje «Otokar Karšovani» bo najboljši roman nagradilo s 503.000 dinarji in ga natisnilo. — Reško izdajateljsko podjetje vsako leto objavi šest domačih romanov, nagrajenih na natečaju časopisa «Telegram» iz Zagreba, dalje najboljše delo z natečaja «sklada Draga Gervaisan, na katerem lahko sodelujejo pisatelji z območja reškega in puljskega okraja, tiska pa tudi dela že afirmiranih jugoslovanskih pisateljev. Se istega dne, ko se je tran-satlantik «Michelangelo» preselil iz ladjedelnice v 4. bazen genovskega pristanišča, je prejel poleg pozdrava tisočev prebivalcev Genove, ki so opazovali njegovo pomikanje, tudi pozdrav potnikov s turbinske ladje «Cristojoro Colomboa, ki je pozno popoldne prispela iz New Torka. S to ladjo je prispel tudi prof. Charles de Tolnay (na sliki), ki ga imajo za enega največjih izvedencev o umetnosti in delih Michelangela Buonarrotija. Prof. de Tol-nay, ki je dolgo poučeval umetnostno zgodovino na Kolumbijski univerzi, je bil poklican za vodjo Inštituta za študij «Michelangela v Firencah. Inštitut namerava izdati «corpus» vseh risb velikega renesančnega umetnika. Prof. de Tolnay namerava takoj pričeti svoje delo. Doslej je de Tolnaij napisal več kot 30 del o velikem umetniku. VAŽNO GOSPODARSKO VPRAŠANJE KENIJE Poljedelsko zadružništvo temelj bodočega razvoja Posamični proizvajalci in vloga zadrug - Najugodnejši talni in podnebni pogoji - Zadruge, ki štejejo do 1000 članov - Nizka raven strokovnosti kenijskih kmetov Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 -Glasbeno. potovanje; 12.15 Okno v svet; '12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah: 14.45 Ham-mond orgle; 15.00 «Volan»; 15.30 Simf. orkestri; 15.55 Pesmi in plesi; 18.30 Koncert; 17.00 Zbor (iPublip Carniel«; 17.20 Vatikanski koncil; 17.30 Pisani balončki; 17.55 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Jazz; 19.00 Jakob Jež: Drobne pesmi; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Orkestri; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Slovenski oktet; 2100 Postne legende; 21.25 Harfistka Petrič-Uršič; 21.35 Vabilo na ples; 22.45 Luna Park. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Istra v svojih'pesmih; 13.30 B. Marin: «1 mughetti di Mal-goscia»; 13.40 V diskoteki. Koper 7.15 Jutranja glasba; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40. Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.40 Kulturni zapiski; 15.50 Poje M. Jevremovič; 16.00 Izbrali ste; 16.35 Album klasikov: 17.00 Dogodki in odmevi; 17.15 Popevke; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje P. Clark; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav 9.10 Strani iz albuma; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi, 11.45 Skladbe za go- HOROSKOP «Vlada Kenije,« je pred nedavnim izjavil predsednik Kenijata, «pripisuje razvoju zadružnega gibanja največji pomen. Predvsem zaradi tega, ker je zadružništvo neločljiva komponenta afriških tradicij in so njegovi ideali v bistvu ideali afriškega socializma ter mora le-to prav spričo tega biti temeljni kamen našega nadaljnjega razvoja. Poljedelsko zadružništvo ima že danes zelo veliko vlogo v gospodarskem življenju Kenije. V deželi obstaja nad tisoč raznih specializiranih zadrug, kot so na primer zadruge živinorejcev, proizvajalcev kave, bombaža, čaja itd. Člani teh zadrug obdelujejo svojo zemljo posamično, od zadrug pa prejemajo strokovno pomoč, pri njih nabavljajo reprodukcijski material in jim prodajajo tiste svoje proizvode, ki je zanje vsaka posamezna zadruga specializirana. Mnoge zadružne organizacije štejejo tudi nad 1000 članov. V okraju Embu je na primer 10 zadrug proizvajalcev kave, v katerih je včlanjenih okrog 14.000 poljedelcev. Vsaka od teh zadrug razpolaga z eno ali dvema napravama za luščenje in fermentacijo kave, a skupna vrednost njihove proizvodnje znaša letno okrog 16 milijonov šilingov (šiling — denarna enota v Keniji), se pravi nad milijardo lir. V Keniji,, vsaj doslej, še niso odkrili nobenega važnejšega nahajališča kakega rudnega bogastva. Zaradi tega se je tudj predvsem usmerila k poljedelstvu. V tem pogledu, oziroma na tem področju, pa se je narava do te dežele pokazala precej bolj radodarno. Obdarovalo jo je s plodnimi ravninami in nadvse ugodnim podnebjem, kakršno kenijskim poljedelcem omogoča, .da ubirajo plodove svojega dela skozi vse leto. Razumljivo, trenutno predstavlja vse to samo potencialne možnosti, zakaj kenijsko poljedelstvo je še vedno dokaj nerazvito, oziroma, natančneje povedano, zaostalo. Da bi se moglo vse, kar narava nudi, izkoristiti, so potrebna precejšnja sredstva, predvsem pa je potrebna člpvekova strokov-na usposobljenost, potrebno je to, da bi on v proizvodi-nji znal uporabljati vsaj nekatere najbolj enostavne...dosežke znanosti in tehnike. Odkar je Kenija dosegla svojo neodvisnost, pa so se stvari postopno vendarle menjale. Vlada je med tem v vseh večjih krajih organizirala številne centre za strokovno usposabljanje farmarjev, t. j, kmetov, da bi ti zatem na osnov; tega, kar so se bili naučili, preuredili svoja posestva, da bi zemljo bolje in lažje obdelovali ter si zagotovili večje količine boljših pridelkov. Kdor ni še nikdar imel prilike videti, kako so kenijski kmeti doslej delali in živeli, ne bo tako lahko zapopadel ves ogromni pomen te akcije, od katere je v veliki meri odvisno, kdaj si bodo afriški kmetje v kenijski poljedelski proizvodnji zagotovili vodilno vlogo. Okrog 85 odstotkov celotnega izvoza Kenije predstavljajo poljedelski proizvodi: kava, čaj, bombaž, meso, .rplečni proizvodi, južno sadje itd. Toda, doslej je naj-večji, del teh proizvodov prihajal pretežno z velikih in dobro organiziranih farm angleških priseljencev. Ti so še vedno lastniki dala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Jutrišnji šport; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert za mladino; 20.25 N. Lillo: «Portava una valigia«; 21.40 Ital. melodije; 22.30 Ples. II. program 7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.35 Kol. dirke po Sardiniji; 15.50 Melodije; 16.00 Rapsodija; 16.50. Plesna glasba; 17.35 Vaši , izbranci; 20.00 Glasba in zvezde; 21.00 Pesmi; 21.40 Znanstvena oddaja. III. program 18.00 Sodobna zgodovina; 19.00 Problemi vseučilišča; 19.30 Koncert; 20.40 J. Ph, Rameau: «Ca-stor et Pollux»; 21.20 Jug. peesni-ki; 21.30 Koncert. Slovenija 8.05 Kvintet «Gorenjci»; 8.25 Melodije; 8.55 šola; 9.25 Gojenci glasbenih šol; 9.45 živan Milič; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15'Cez hrib in dol; 12.30 Chopinovi plesi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz opere «Nikola šubič Zrinjski«; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Posnetki s tekmovanja jug. zborov; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za izseljence. Ital. televizija 8.30 Sola; 15.30 Kol. dirke po Sardiniji; 17.30 Spored za najmlajše: 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 V parlamentu: 19.55 šport in kronike; 20.30 ((Studio 1»; 22.15 Kronike XX. stoletja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Koncert; 21.55 Stara Amerika; 22.45 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, ob koncu športne vesti. Jug. televizija 16.40 Mgt posnetek s svetovnega prvenstva v umetnem drsanju v Colorado Springsu; 17.40 Kljukčeva domača naloga — lutkovna serija; 18.05 Anita Meze-tova; 18.25 Obzornik; 18.45 Ime in priimek mladinska igra; 19.30 19.30 Vsako soboto; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja studia Skopje; 20.40 S kamero no svetu; 21.10 Rezerviran čas; 22.00 Golo mesto — film; 22.50 Obzornik, najbolj plodne kenijske zemlje, s katere so svojčas kolonialisti odgnali njene prvotne afriške lastnike. S pogodbo o neodvisnosti, ki jo je kenijska vlada sklenila z Veliko Britanijo, se je prva obvezala, da bo to zemljo odkupila. V zadnjih dveh letilj je bilo odkupljenih in izročenih kmetom nad milijon akrov te zemlje. Na nekdanjih farmah angleških in drugih kolonialistov, pa se je zatem naselilo nad 17.000 afriških kmetov brez zemlje. Izkazalo pa se je, da je razkosanje teh farm omogočilo nekatere škodljive posledice, predvsem občuten padec proizvodnje. Vlada je sicer, v mejah lastnih možnosti, novim lastnikom odobrila določene kredite za nakup živine in najpotrebnejšega orodja, vendar so v večini primerov ti krediti bili premajhni, da bi afriškim, se pravi kenijskim kmetom zagotovili nakup vsega, kar so potrebovali. Poleg tega se na tako razkosani zemlji sploh ni mogla zagotoviti proizvodnja, kakršna je bila prej, saj je kenijski kmet na dodeljenem koščku zemlje začel sejati predvsem to, kar je nujno potreboval za preživljanje svoje družine. Spričo tega so odgovorni predstavniki oblasti, a tudi sami (Nadaljevanje na 6. strani) Orkester in zbor Glasbene Matice, kot sta se nam predstavila ob priliki svečane otvoritve Kulturnega doma. Danes zvečer nastopi sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, vendar spričo tega kvaliteta prireditve nikakor ne bo trpela IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllfllllllllllltitllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIlIllflllllllMIIIIIIIIliilliiiiiiiiii! |||||n,,,|i||||||i||||||iiiiai|i||||||||||||||||||||||tlHII|||||||||||l|||||||||lllllilllttllll|IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIltl ŠE NERAZVOZLANI ČUDEŽI NAŠEGA KRAŠKEGA PODZEMLJA Kaj pomeni novi izraz «zaganjalka» in kaj se za njim skriva Eno izmed deklet, ki so bila vpie ena v afero Profumo, je tudi Man-d,v Kice—Davies. Zdi se, da ji je škandal odprl vrata v tako imenovano boljšo družbo. Na sliki (spredaj na belem konju) se je udeležila lova na lisico, ki ga je bil organiziral neki aristokrat Človek, ki potuje po našem kraškem svetu, doživlja kaj raznovrstne občutke. Golo gručasto kamenje, pusta in nerodovitna Remija, zakrknjeno in kržljavo rastlinstvo — svet brez vode. Nekaj idile in otožne poezije mu dajejo samo trdoživi bori, ki jih je tako lepo opeval naš kraški poet Srečko Kosovel. Največji del svoje lepote pa je Kras skril v svoje čarobno podzemlje, kamor odtekajo tudi njegove vode, kjer z razjedanjem apnenca ustvarjajo čudeže, ki so vidni samo tistim, ki so sposobni, da se spustijo do njih. Tu nastajajo pojavi in prirodni problemi, ki jih človeški duh le počasi in s težavo razvozla. Mnoge teh problemov je človek razrešil, o mnogih je postavil samo hipoteze in teorije, mnogo pa jih je ostalo še nerešenih. Med nerešene in najbolj skrivnostne štejem «zaganjalke». Na slovenski zemlji sta bili do pred kratkim znani «Lintver» pri vasi Zaplana nad Vrhniko in «Igla» v Savinjski dolini. Prva je bila verjetno najmočnejša in najbolj izrazita. Izvir vode je tu občasno popolnoma pojenjal, nekaj časa pozneje pa je začel naraščati s skrivnostnim šumenjem in že si stal pred močnim vodnim Izvirom, ki pa je že po določenem času začel upadati. Zal pa so ta čudoviti Izvir popolnoma pokvarili z zajetjem za vrhniški vodovod. Pred izvirom so nepreudarm ljudje zgradili zid in Lintverna danes ni več. Morda pa bodo gospodarstveniki kdaj le našli kako drugo rešitev za vodovod in odstranili zid! Zaplano danes obiskuje na stotine turistov in nič Di ne bilo napačnega, če bi jim lahko pokazali tudi to prirodno čudo. Presihajoči izvir pod Iglo nas je tudi pustil na cedilu! Ljubljanski jamarji so se zadnja leta začeli zanj zelo zanimati, žal pa so morali ugotoviti, da se je posušil. Ali so imelf smolo in so Savinjski dolini ter področju idrijskega «Lintver» nad Vrhniko in «Igla» v njuna usoda - Raziskovanja na Krasa - Nov izraz, ki da najustrezneje označuje zanimivi naravni pojav - Naloga, ki sta si jo zadala študenta v Jože Car in Jelko Podobnik - Zanimanje po vsem svetu ga obiskali v času prevelike suše ali pa je voda našla drugi nižji odtok in'bo na ta prirodni pojav ostal samo še spomin. 2e prva leta, ko je prejšnji ravnatelj Inštituta za raziskava-nje Krasa v Postojni, dr. Roman Savnik, pripeljal svoje jamarje na idrijski Kras, nas je znamenita aragonitna jama v Ravnah privabila tudi na Cerkljansko. Z ostalimi takrat znanimi jamami smo kmalu opravili in zaključili z ugotovitvijo, da tu res ne more biti kaj posebnega, Naš jamarski kataster, ki ga vodi Mestni muzej ,v Idriji, je sicer postal bolj bogat" za nekaj številk, a pri tem je tudi ostalo. Naš vodja pa nikakor ni hotel ostati na pol poti. Ker smo tudi v teh krajih slišali o tisti dekli, ki je padla v brezno nekje na planoti in je voda zatem njeno ruto prinesla na dan v nekem postranskem izviru, smo računali, da morajo biti brezna tudi na levem bregu Cerkljanščice. In že smo se zopet zagnali v strme bregove, da smo s koleni skoraj zadevali v lastno zobovje. Izmerili smo nekaj skromnih brezen — pa spet ostali razočarani iv našem jamarskem stremuštvu. Preveč je tu dolomita in tufov, ki so jih tu nekoč zmetali na površje zadnji vulkani. Tak svet pa navadno nima in ne more imeti večjih brezen. Na planoti pa smo vendar prisluhnili pripovedovanju domačinov o čudnem potoku, katerega voda narašča in kmalu nato upade. Celo ime je imel ta čudni potok '—>■ Zaganjalka. Savnik je takoj potegnil na dan svoj zvezek in si zapisal to ime. Ugotovil je, da so tukajšnji domačini našli najlepši izraz za ta čudni vodni pojav in predlagal, da bi ga uvedli v splošno rabo. Naglo smo našli fantiča, ki nas je odpeljal k tej čudni vodi. Izvir leži tik nad potjo in ga ni težko najti. Posedli smo ob izviru, napeli oči in prisluhnili. In glej, voda je začela naraščati. Skromen izvirček je postajal vedno močnejši, kar je izdajalo tudi močnejše šumenje ' vode. .Oči jamarjev so se srečavale in izražale občudovanje. Potem je voda začela upadati in izvir je postajal vedno skromnejši. Res, izraz «zaganjalka» je bil popolnoma na mestu. Po nekaj metrih od izvira pada voda preko nizkega obcestnega zidu. To nam je omogočilo, da vsaj približno izmerimo količino vode v različnih časih. Ugotovili smo, da si minimum in maksimum sledita nekako v 7 minutah, količinska razlika vode pa je med njima vsaj petkratna. Zelo skromne so bile te meritve, posebno še, ker so nas domačini opozorili, da se ob deževju ne spreminja samo količina vode, pač pa tudi časovni presledek med minimom in maksimom. Mudilo se nam je naprej in odšli smo z zadovoljstvom, da smo le odkrili nekaj nevsakdanjega. V prvem navdušenju smo seveda sklenili, da se bomo morali prav kmalu vrniti v ta kraj, pa smo na zadevo zatem pozabili. ker so nas pritegnili drugi kraji in drugo podzemlje. Dva mlada jamarja pa na Za-ganjalko le nista pozabila. Študenta ljubljanske univerze, Jože Car in Jelko Podobnik, jo pogosto obiskujeta in letos sta sklenila, da jo temeljiteje preiščeta. Ob tej priliki sem se spomnil na očetovo pripovedovanje. o čudnem mlinarju in še bolj čudnem mlinu, ki mora večkrat na dan čakati na vodo, ker mu jo menda hudič zapira in odpira. Ta mlinar ima svoj mlin prav ob glavni cesti iz Idrije proti Tolminu,, nekaj nižje od Spodnje Idrije, na kraju, ki nosi ime Vrščev. Tu smo se jamarji mudili pred leti, ko nam je bil pokazal svoje zobe prvi preplavani podzemeljski sifon Ukovnik in kjer smo le po srečnem naključju rešili potapljajočega se, ki Car in Podobnik proučevala Zat ganjalko, bosta preiskala tudi to, ker sta obe med sabo oddaljeni le kako dobro uro. O teh zaganjalkah so naši strokovnjaki. izrekli že več razlag, nekateri zelo enostavne, drugi pa zelo komplicirane, a nihče še ni ničesar povedal, kar bi bilo stoodstotno verjetno. Te razlage bi bilo treba dokazati z modeli, ki bi nazorno posneli to igro narave, v kraškem svetu. Upravičeno torej smatram, da ■ ■dosedanje razlage niso dokazane. Problem ostaja odprt. In pravi-toLdaildn če,,bi ga razvozlali prav naši ljudi«. Na tihem želimo, da bosta to naša dva mlada jamarja! Ce Ju ne bo kdo prehitel! Vse namreč kaže, da bo letos po svetu precej ljudi obdelovalo prav ta problem. O naših zaganjalkah nas že sprašuje neki študent iz Beograda, pa tudi v sosedni Bolgariji so neki ljudje, ki se pripravljajo na ta raziskovanja. Tudi iz Anglije prihajajo podobna vprašanja in morda še od kod. Napovedani so tudi nekateri obiskovalci, ki bi zadevo radt proučili nš samem kraju. Zaganjal-ke imajo sicer tudi drugod. Ce pa hočemo biti Slovenci še nadalje vodilni v speleologiji,.-bomo- morali sami proučiti naše za-ganjalke, o katerih bodo verjetno že letos mnogo pisali po vsem svetu. S. L. nam je bil ostal na drugi strani sifona. V okolici Vrščeva smo prav tako izmerili nekaj vodnih jam. Nekega sicer zelo zgovornega moža sem takrat prav previdno pobaral, kako je z njihovo vodo. Zelo sem ostal začuden, ko mi je odgovoril, da je vse v najlepšem redu in da jim voda teče stalno, ob suši seveda manj, ob deževju pa bolj. Nekako sem se vdal v usodo, da z mojo zaga-njalko v tem kraju ne bo nič, čeprav je bil moj- lokalpatriotii zem nekoliko prizadet. Vest mi pa vendar ni dala miru'. Lani sem šel zopet v ta kraj in pobaral pri sosedni hiši, kako je z njihovo vodo. In glej, vsi so se začeli priduševati, da izvir upada in narašča Razložili so mi celo, da mora biti bržkone kak hudič pod zemljo, ki zganja svoje burke in nagaja poštenim ljudem. Kar sami so poklicali fantiča, da me je odpeljal k vodi, ki sem jo sicer že poznal. Ko sva bila ob njej, mi je fantič povedal, da bom moral sedaj stati tukaj precej časa, preden bo voda začela upadati, ker je bila v tem času po njegovem mnenju visoka. In še me je poučil, da bo najbolje, če opazujem, kako bo kamenje, ki je sedaj nizko pod vodo, čez nekaj ur pogledalo iz nje. Hvala lepa, za tako čakanje pa takrat res nisem imel časa. Pred nekaj dnevi pa smo se zmenili: ko bosta Drevi bomo v Kulturnem do- čelnik orkestra Ivan Sluga, vodja ni in mu imeli koncert operne glasbe z orkestrom Glasbene Matice in solisti pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. Ce izvzamemo otvoritveni koncert, bo to prvi koncert v priredbi Glasbene Matice v novem Kulturnem doniu in zaradi tega razveseljiv in spodbuden dogodek v našem kulturnem življenju. Dirigenta, orkestraie in soliste sem dobil prt vajah na odru Kulturnega doma. Vaja pač kot vsaka neposredno pred nastopom. Nekaj razumljive nervoznosti, napetosti, ki tu pa tam zavre v o-strejšo dirigentovo besedo, sicer pa piljenje odtenkov, ustavljanje in ponavljanje, popravljanje in u-gotavljanje najboljše akustike, iskanje najboljše razvrstitve in globine na odru, ki še vedno izdal vseh svojih akustičnih tehničnih skrivnosti. Nato zopet značilen udarec dirigentove paličice ob pult: od začetka prosim, pazite na vskoke, pri četrtem taktu pianissimo, potem crescendo itd. itd. In tako se večer nadaljuje tja pozno v noč, dokler se utrujenost že dodobra ne usede na ramena godcev in pevcev in v prvi vrsti dirigenta. Med kratkim odmorom za cigareto kratek razgovor z Oskarjem Kjudrom, vedno, tudi sredi največjega dela, pripravljenim za prijateljsko besedo. Kako da smo se odločili za ta koncert z domačimi močmi, vprašuješ? Zato, da pokažemo kaj lahko naredimo z lastnimi silami, da pokažemo kaj imamo in da končno začnemo delati na solidni osnovi, ki nam bo jamčila tudi razvoj. Z gostujočim ansamblom in gostujočimi solisti lahko damo en, največ dva koncerta, z domačimi močmi, ki so nam vedno pri roki, lahko koncerte ponavljamo dokler je zanje zanimanje, lahko se premikamo od Milj do Gorice in Čedada, lahko obiskujemo naše manjše dvorane. Z rednim nastopanjem se bo orkester utrdil, postajal b j vedno bolj novo avtonomno telo, nova muzikalna družina, namenjena če že ne izključno, pa vsaj pretežno, kulturnemu življenju naše narodne skupnosti t> Italiji od Istre tja do Slovenske Benečije. In sredstva? Saj to vendar nekaj stane? Sredstev kot veš nimamo, toda orkester sedaj imamo. Se čudiš? Naš orkester je zrastel na prostovoljni osnovi, na amaterski bazi. Vsi godbeniki, med katerimi so diplomanti naše šole( konservatorija in tudi profesorji glasbe, po veliki večini Slovenci z nekaj Italijani in celo enim Poljakom po narodnosti, so skoraj Pst z lastnimi poklici in zaposlitvijo. K orkestru so prišli iz ljubezni do glasbe, ne da bi bili zato kakor koli pogodbeno plačani. Njihova nagraditev za vaje in nastope bo odtisna za sedaj izključno od in-tkusbb p‘b načeluvsUk eno liro, •vsak 10.000 ali kolikor ie ali pa ■tudi nič, če ne bo kaj deliti. Ta-. kg, za sedaL Jpd.a. mi,, psi skupaj upamo v boljše čase m smo tudi že storili nekatere korake, da bi bili kot izrazito kulturno telo za slovensko manjšino deležni temu primerne podpore iz javnih sredstev. Utemeljenost do take podpore bomo skušali dokazati z našo kvalitetno rastjo in z resnostjo naših prizadevanj. Pa še to: orkester ima svoj odbor katerega predsednik Razstava karikature v «Slo venskem klubu» za propagando Robert Faganel,, načelnik redakcijskega odbora dr. Demšar itd. Po kakšnem kriteriju pa si sestavljal orkester? Predvsem smo se omejili na takšno zasedbo, po številu minimalno, ki nam bo omogočala izvajanje vseh Orkestralnih del Nič visokoletečega pač pa samo trezna realističnost. Naša trenutna in-štrumentalna zasedba je zadovoljiva. Imamo 7 prvih in 5 drugih violin, 3 viole, tri violončeli, 2 kontrabasa, 2 flavti, 2 obor, 2 klarineta, 2 fagota, 2 h orna, 2 trooert* ti, timpane in’ po potrebi klavir. S tako zasedbo se da veliko preigrati. Pri zbiranju posameznih orkestrašev smo seveda upoštevali njihovo kvaliteto. Kaj pa programi? Po kakšnih načelih se mislite ravnati? Vsaj za začetek bomo izvajali dela, ki bodo našim ljudem dostopna. V našem repertoarju bo sprva najmočneje zastopana popularna glasba, med katero štejemo v prvi vrsti prav operne odlomke in arije. Kasne je se bomo lotili simfoničnih del, skušali pa bomo postaviti na o Izr tudi kakšno opereto ali lažjo opero, čemur bomo brez dvoma kos, saj imamo kot vidiš, že na tem koncertu kar lepo število domačih pev-cev-solistov. Res, zdi se kar nekam neverjetno, da bomo drevi poslušali nič manj kot osem pevcev. Nekatere med njimi že poznamo z raznih nastopov, nekateri so jjjvi Naj ti jih predstavim? Sopranistko Mileno Furlanovo smo ie slišali pred leti v naših operetah in prav tako Norino Peltconovo, ki je sicer tudi član za Verdijevega opernega zbo-a. Tudi Nadja Pertatova je že nastopila prt nas. prav v preteklih neb pa je dosegla lepe uspehe na koncertih v Italiji, kjer se je zlit.t uveljavila z arijami iz Prodane neveste. Ljubo Berce-Košuto poznem-j z rez. nih priložnostnih nistirne in tudi Marijo Bitenčevo, ki izpopolnjuje svoj pevski šinil j v Trstu, smo že slišali t) St venskem kiu-bu. Basist Ivan Sincn j« stami član zbora -Gallus-, v katerem se uveljavlja tudi ko t sol st, ni je po splošni sodbi strokovnjakov vaša velika pevska naia. Dan} Zlobec, je liričen b umiri, katerega smo tudi že slišali bodisi o Slovenskem Pavletič, na- niiiiniiiiiiiimiMiiiiiuiiiiiliiiiiiiiimiiiiiiiiiiinifihiiiiiiimliiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiimiiniiiiimiii Z otvoritve pedagoškega tečaja V Slovenskem klubu so v pe-, tek prejšnj\ teden otvorili prvo razstqpo karikature ■ in grotesknih slik. Tovrstne razstave so bolj redke. Zadnjo je v Trstu organiziral leta 1960 risar in novinar Battelllni, znan v vročem povojnem tisku tržaškega huniorja kot Walter, danes v Turinu pa kot Parker. S 53 udeleženci in skoro 500 deli najvidnejših mojstrov karikature je ta «1. vsedržavna razstava grafičnega humorja» v prostorih republikanskega ENDAS bila gotovo ena izmed najvažnejših tovrstnih razstav. Kljub temu pa je bila za Trst pomanjkljiva, ker, čeprav so tu bili vsi Tržačani, od slavnega Dudovicha do Zergola, je pa na njej manjkal Kolman, najaktualnejši karikaturist po vojni, Vzrok je razumljiv. Ni pa razumljivo, da danes na tej razstavi manjka Bambič, ki je ič kot dijak sodeloval pri «Cuku na palci» in je edini izmed naših slikarjev izdajal neki, humoristični list, namreč skoro dva letnika «Skovirja». Razen tega ima Bambič v groteskni risbi še neko drugo prvenstvo: sestavil ih narisat je leta 1927 naš prvi strip, zgodbo o , zamorčku Bucj-buju, ki je bil nekakšna farsa Mussolinijevega vzpona s prav preroškim koncem. Ker njega ni, Se nam na tej razstavi predstavlja kot edini karikaturist med nami, in to z mnogimi risbami, le Robert Hlavatij, predsednik Slovenskega kluba. Večina njegovih zamisli je dobra, boleha pa na tetn, da je enostransko usmerjena sama ’ v politično satiro. Zato so morda najpristneje podane risarjeve av-tokarikature, zlasti ona v podobi cesarja Franca Jožefa I. S karikaturo je Hlavatg sploh začel svojo umetniško pot, ko je v svoji mladosti risal , za Mikuletičev cBiksn, ki ga .je hektogra-jiralo «Akademsko ferialno društvo Balkanu p Trstu ,po prvi svetovni vojni. Zuljanopi abstraktni akvareli in ženski akt, pa res nikakor he spadajo v okvir razi stave, ki se vanj le s težavo vri-hjajo pestre Černigojeve zlepljenke «pop-drta», kakršna smo ie videli na njegovi razstavi - v baru »Alcioneu. Boljše so njegove manjše obarvane risbe s kubistično grotesknostjo esesovskih zmagovalcev itd., ki jih je verjetno narisal nalašč za to razstavo. Kot groteskne risbe, pa so povsem na mestu trije veliki Pal-čičevi listi, oblepljeni z izrezi slik strojev, in ki hočejo ponazoriti nadvlado, zmehaniziranega življenja, t.j. robotov nad človekom samim. Kot prvi poizkus te razstave karikature in groteske, torej, ni ravno posrečen, je1 pa dovolj zanimiva, da si jo lahko ogledamo. MILKO BAMBIČ Pogled na udeležence v dvorani med otvoritvijo Pozdravni govor šolskega skrbnika, dr. Tavelle. Poleg njega profesor Mihelič liiiiiiliiiinitiiMiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiimiiimiiiMiiiiiiiniiiiuiiiiiiiMiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiittiimiiiiiiMiiHiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuii OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Spoprijeti se boste morali z nekaterimi upravnimi težkočami. Bodite iskreni, vendar ne preveč zaupljivi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Svoj čas skušajte uporabiti bolj premišljeno. V družini bo jarišlo do spora zaradi prevelike oblastnosti enega izmed (Janov. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nastopil Je zelo 'primeren trenutek za povračilo udarca, ki ste ga prejeli. V Odnosih do svojih najbližjih ne bodite malenkostni. &AK (od 22.6. do 22.7.) Korakajte naravnost po svoji poti, ne da bi se ozirali na to, kar o vas govore zavistneži. Postavite se po robu nekemu klevetanju. LEV (od 23.7 do 22.8.) Dan bo potekal tako, da bo najbolj pri- merno,, če boste nadvse previdni. Proti svoji volji se boste znašli sredi nekega spora, DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Diplo-matičnost in zgovornost bosta najboljše orožje v vaših rokah. V vašem čustvenem odnosu bodo nastopile nekatere spremembe. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nikakor se ne odpovejte svojim pravicam, če pa je potrebno, pojdite prav do konca. Ne spuščajte se v nobene tvegane pustolovščine. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes se vam bo nudila odlična priložnost, da uveljavite tako sebe kot svojo poslovno ustanovo. Ne bodite preostri z drago osebo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zagotovljen je uspeh vsem, ki zavzemajo kako vodilno mesto. Prejeli boste novico, ki je ne boste preveč veseli. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Napredovali boste v svojem delu in dosegli to, kar ste si želeli. Neki prijatelj vas bo močno razočaral. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V vašem trgovinskem poslovanju bo prišlo do nekaterih nevšečnosti. Prepričali se boste, da vam neki sorodnik skuša škodovati. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sreč« bo na vaši strani v vseh borznih špekulacijah. Dosegli boste svoje notranje ravnovesje. Okvare na televizorju? Uadio TREVISAN LIL. S. NICOLO', 21 vam s tehniki, ki so specializirani za vse nacionalne in tuje znamke, zagotavlja takojšnje in temeljito popravilo T E I- E E O N Št. 726-276 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | RAZGOVOR Z DIRIGENTOM OSKARJEM KJUDROM DREVI V KULTURNEM DOMU KONCERT OPERNIH ARIJ 30-članski orkester in 8 pevcev-solistov Vreme včeraj: naj višja temperatura 10.6, najniižja 3.2, ob 19. uri 7; vlaga 84 odst., zračni tlak 1002.6 rahlo narašča, veter 7 km vzhodnik, nebo pootolačeno, morje mirno, temperatura morja 7.8 stopinje, 6 mm dežja. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 6. marca Danica Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.57. Dolžina dneva 11.22. Luna vzide ob 8.15 in zatone ob 21.20 Jutri, NEDELJA, 7. marca Tomaž SPOROČILO DEŽELNEMU TAJNIŠTVU PSDI Minister Preti potrjuje upravičenost zaskrbljenosti za ladjedelnico Sv. Marka Minister sporoča, da se zanima tudi za preureditev rednih pomorskih zvez PIN Minister za birokratsko reformo Preti je včeraj odgovoril deželnemu tajniku PSDI Giorgiu Cesarju na njegovo vprašanje o položaju ladjedelnice Sv. Marka in podjetij IRI na našem področju. Minister v svojem odgovoru pravi, da lahko ima zmanjšanje dejavnosti ladjedelniške industrije 'resne posledice za gospodarstvo Trsta in goriške pokrajine in je zato zaskrbljenost povsem upraviče-na. Minister se zato strinja z akcijo tržaških socialdemokratov in obljublja vso svojo pomoč. Istočasno je minister obvestil deželnega tajnika PSDI, da se zanima za preureditev rednih pomorskih zvez Pin. Včeraj se je sestalo v Trstu deželno tajništvo PSDI. Sestanka so se udeležili deželni tajnik Ce-»are, tajnik goriške federacije Dellago in videmske federacije Ponsele. Dogovorili so se za deželno zborovanje, kd bo v Gradežu od 19. do 21. marca in na katerem bodo sodelovali poslanci, deželni odborniki in svetovalci ter predstavniki stranke iz vseh treh pokrajin. Med zborovanjem bodo uradno otvorlli volilno kampanjo Za upravne volitve v goriški pokrajini, ki bodo 20. junija. Dogovorili pa se bodo tudi za program industrijskega in turističnega razvoja naše dežele, o odnosih med potrebami dežele in petletnim "vsedržavnim načrtom v zvezi z bližajo parlamentarno debato o tem Vprašanju. V OKVIRU VELESEJMA Srečanje strokovnjakov z lesnega področja V okviru tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma in običajnih lesnih prireditev bodo letos konec junija priredili v prostorih tržaškega velesejma ali pa v mali dvorani trgovinske zbornice 8. srečanje strokovnjakov z lesnega področja o sedanjem položaju v italijanski industriji in trgovini s pohištvom. Letos bo srečanje organizirano v obliki «Okrogle mize«, na njem pa bodo sodelovali številni strokovnjaki iz samega Trsta in iz drugih mest v notranjosti Italije. Izvedenci bodo med drugim prečitali posebna poročila o poteku najvidnejših razstav pohištva y Italiji, in sicer o nedavnih razstavah v Milanu, v kraju m....viiiiiiiluiiiH*i'»i,l>'i,,i"i|,,,,,,,"",",",i,1",""n'"'>"'U'"ilniimiiniitMiliiiiiiihiiluiii‘iiiiiiiiiii PRIREDITVE OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA Jutri na stadionu «Prvi maj» osrednja proslava 8. marca Govorili bosta poslanka Gina Borellini in poslanka Marija Aljančič iz Ljubljane - Številne proslave po krožkih in društvih - Sinoči lepa proslava v p.d. «Ivan Cankar» Mariano Comense in še posebej o razstavi v mestecu Cantu. Okrogli mizi bo predsedoval kot «primus inter pares» ali po, naše kot «prvi med enakimi« strokovnjak s tega področja dr. Mario Dosi, ki je predsedoval vsem tovrstnim prireditvam v okviru tržaškega velesejma v preteklih letih. Poziv združenja krvodajalcev Združenje krvodajalcev v Trstu apelira na osebe krvne skupine «A», skupine s pozitivnim faktorjem «Rh» in skupine z negativnim faktorjem «Rh», naj se zglasijo na transfuzijskem centru v Ul. Pieta št. 2/3. Več bolnikov, ki spadajo v omenjene krvne skupine, nujno po- trebuje krvnih transfuzij in čakajo na človeško solidarnost. Krvodajalci naj se zglasijo od 8. do 11. ure in od 17. do 19. ure, ali v drugih urah po možnosti v časovni oda-ijenosti od kosila ali večerje. Darovalci lahko tudi telefonsko najavijo, kdaj jim je najbolj primer-no, da pridejo. Lansko leto se je dejavnost mestnih redarjev precej okrepila. To se vidi iz podatkov, ki jih je objavila tržaška občina o številu glob zaradi prekrškov cestnega zakonika. V letu 1963 so namreč mestni prometni redarji naložili 49.021 glob za prometne prekrške, lani pa kar 68.344, to je skoraj 20.000 več. Povečanje števila glob ne kaže le na večjo strogost, ali včasih tudi dlakocepstvo, marveč tudi na stalno krepitev motorizacije, to je števila vozil. Na področju tržaške občine je bilo konec leta vpisanih v sezname 43.206 zasebnih avtomobilov, 13.326 motociklov, 2974 kamionov, 1636 tovornih motorjev, 2304 ciklomotorji, 133 avtobusov in 133 vozil za posebne uporabe. K temu jo treba dodati še 419 priko- ......................................M >>. ■■■■ Ml Ml MII III lil IIII mil I mil lil IIIIIIIII f Ml lil I IM m lil lili lil Ml.IIIIIMIIIIMIIMIMIIIIMMItllllMHIIMIMIIMIMIMIII Podporno društvo Dijaška Matica se iskreno zahvaljuje vsem udeležencem 5. novinarskega plesa, ki so s svojo prisotnostjo doprinesli svoj delež k lepemu uspehu plesa ter tako gmotno podprli podporno ustanovo. Prav tako se zahvaljuje tudi prirediteljem in organizatorjem plesa. DELO ODDELKA OBČINSKIH PROMETNIH REDARJEV Lani so naložili kar 68.344 glob za kršitve pravil cestnega zakona v Število glob se je v enem letu zvišalo skoraj za 20.000 Najbolj se je povezalo število glob za prekrške o parkiranju ZAKONODAJNA DEJAVNOST DEŽELE Doslej je deželni svet odobril deset zakonov Predloženih je bilo skupno 31 zakonskih osnutkov - V veljavi so štirje zakoni Dežela opravlja precejšnjo zakonodajno dejavnost. Do sedaj so predložili predsedstvu deželnega sveta 31 zakonskih osnutkov ali predlogov: deset jih je predložil deželni odbor, 21 pa svetovalci. Deset zakonskih osnutkov je deželni svet že odobril, dva pa so predlagatelji umaknili. Od omenjenih odobrenih zakonov so štirje že v veljavi, dva pa bodo proglasili v kratkem, in sicer zakon o ustanovitvi odbora deželnih odbornikov za vprašanja gorskih področij in o ustanovitvi posvetovalne komisije o gorskem gospodarstvu ter zakon o delovanju deželnega zaklada. Omenjena zakona je odobril deželni svet na sejah 2. in 9. februarja. Prihodnji teden bo deželni svet razpravljal o zakonskem osnutku o ureditvi položaja bolniškega oseb. ja, ki ga je že odobrila pristojna deželna komisija. Zatem pa pride na vrsto zakonski osnutek o deželnem odboru za turizem, ki ga je že odobrila peta komisija. Prva ko- Letošnji mednarodni praznik žena, ki sovpada z 20-letnico osvoboditve, bo na našem področju še posebno svečano proslavljen. O-srednja proslava, kt jo priredi tržaška sekcija UDI (Zveza italijanskih žena), bo Jutri popoldne ob 15.30 v dvorani na stadionu #Prvi maj«. PROSVETNO DRUŠTVO •SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi danes 6. marca ob 20.30 na stadionu «Prvi maj« proslavo praznika žena 8. marec Sledi zabavni večer s kulturnimi prizori in drugimi točkami. na Vrdelski cesti 7, kjer bosta kot gostinji tržaške UDI govorili poslanka Gina Borellini, članica vodstva UDI in odlikovanka z zlato kolajno odporništva ter poslanka Marija Aljančič iz Ljubljane, bivša partizanska borka. Govoroma bo sledil kulturni program, v katerem bodo nastopili pevski zbori, člani tržaškega Teatra Stabile pa bodo recitirali odlomke in poezije o osvobodilni borbi. Na koncu bodo ženam, ki so se udeležile osvobodilne borbe, podelili častne diplome. Danes bodo proslave v številnih prosvetnih društvih, krožkih in sedežih naprednih gibanj. Ob 20.30 bo proslava, združena s kulturnim nastopom, v prosvetnem društvu «Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu; ob 20 uri bo proslava na sedežu sekcije KPI pri Sv. Jakobu pod geslom «2ena v borbi za mir in sooialižem. 'Govorila bo dr. Giu-ditta Donini. Prav tako bodo jutri še naslednje proslave: v prosvetnem društvu v Lonjerju, kjer bo govorila Antonija Cok; v krožku «Zvezda» v Podlonjerju (Pina To-maselli in Jelka Grbec), v Ljudskem domu v Križu (Nadja Pahor in Ondina Peteani), v kinu v Boljuncu (poslanka Marija Beme-tič) ter pri Sv. Barbari v krožku (Romilda Cichio in Nedda Lachi). Sinoči pa je priredilo proslavo 8. marca prosvetno društvo Ivan Cankar pri Sv. Jakobu, katere se je udeležilo lepo število žena. odraslih in mladine. Šentjakobska mladina je tudi v celoti izvedla program, ki je občinstvu zelo u-gajal. Najprej je o pomenu praznika žena spregovorila Vojka Lavrenčič, nato so sledile recitacije (Nataša Rauber, Sergej Verč, I-van Verč, Boris Gombač, Vojka Lavrenčič, Sandi P«*rtot). Sergej Verč je tudi recitiral »Zakaj te spoštujem«, ki jo je sam sestavil za 8. marec. Nastopil je tudi godalni kvartet »Bakulus«, ki je med izvajanjem sporeda, posebno pa ob zaključku, zaigral nekaj slovenskih narodnih ter stare tržaške. Občinstvo v je recitatorje in • Bakuluse« nagradilo s prisrčnim aplavzom in jim je tako dalo spodbudo, da bodo še in z veseljem nastopali. Član vodstva društva M. Mogaj-na se je vsem zahvalil za udeležbo na tem prvem petkovem večeru ter je pozval vse, naj se udeležijo nadaljnjih petkovih večerov, ki jih bo društvo prirejalo vsak drugi petek v lepi društveni dvorani, pri tem je tudi sporočil, da bo v nedeljo 14. t.m. ob 10.30 občni zbor prosvetnega društva Ivan Cankar ter ie povabil člane, .naj se ga polnoštevilno udeležijo. Vsem ženam, ki so se udeležile proslave je društvo poklonilo rdeče nageljne in mimoze. V Miljah svečan sprejem za žene Ob 20. obletnici odporniškega gibanja in ob uveljavitvi volilne pravice za žene bo miljska občina priredila v nedeljo 7. marca ob 10.30 v občinskih prostorih svečan sprejem, na katerega bo povabila vse matere padlih antifašistov, partizanke, udeleženke odporniškega gibanja in deporti-ranke. Vprašanje predsedniku pokrajinske uprave Pokrajinski svetovalec PKI Mario Colli je naslovil na predsednika pokrajinske uprave pismo v zvezi z napadalnimi akcijami ZDA proti Severnemu Vietnamu in Laosu. Svetovalec vprašuje predsednika če se mu ne zdi primemo, da bi v imenu tržaške pokrajinske uprave in Trsta, ki je spričo svoje vloge mosta proti Aziji in Afriki še posebej zainteresiran, da se tamkajšnji narodi osvobodijo kolonializma, naslovi poziv na vlado, naj s svojo avtonomno zunanjo politiko prispeva k povrnitvi miru v trpeči azijski Jugo-vzhod. Svetovalec pravi, da je mir nujen pogoj tudi za samo gospodarsko obnovo Trsta kot emporija za promet z vsemi deželami in kot stičišča med Srednjo Evropo in Daljnim vzhodom ter za rešitev našega pomorskega prometa iz krize. Poleg tega pa bi pokrajinska uprava s tem pokazala tudi svojo občutljivost za vse kar zadeva vprašanje miru na isvetu. misija pa razpravlja o zakonskem osnutku o ureditvi in sedežu nekaterih deželnih uradov ter številu začasnega osebja. Nadalje je deželni odbor predložil predsedstvu sveta zakonski osnutek, ki ureja vprašanja obrtništva. Od ostalih zakonskih osnutkov, ki so jih predložili svetovalci, jih je nekaj v pretresu v komisijah, drugi pa čakajo na izvedbo postopka, ki ga določata statut in notranji pravilnik deželnega sveta. V zvezi s tem je treba poudariti, da ni mogoče odobriti osnutkov, ki se tičejo zadev, za katere je treba še izdati norme za uresničenje deželnega statuta. Dokler pa ne bosta začela veljati deželna proračuna, ne more dežela odobriti zakonov, ki predpostavljajo večje izdatke, kot jih določa osnutek člena 69 o prvih izdatkih za ustanovitev deželnih uradov. Zato je deželni svet odložil odobritev zadnjega člena zakona o organih in postopkih deželnega načrtovanja, ki določa finančna bremena, za katera še ni možnosti za finančno kritje. Zaradi tega položaja se je zavlekel postopek pri uresničenju številnih zakonskih osnutkov v pričakovanju, da bo mogla dežela popolnoma opravljati svoje zakonodajne in finančne funkcije. Zato je morala prva komisija odložiti razpravo o zakonskem osnutku svetovalcev Pacca in Bacicchija, ki se tiče nadzorstva nad krajevnimi upravami. Enako stališče so zavzeli v 3. komisiji do zakonskega osnutka svetovalca Ginaldija in Pittina o ustanovitvi posebnih študijskih podpor dijakom, s katerimi bi krili potne stroške, ter o dopolnitvi programov državljanske vzgoje in javnega prava v višjih srednjih šolah. Pred četrto komisijo je še vedno zakonski predlog svetovalca Mo. rellija glede uvedbe delnic na pri-hositelja; pred peto komisijo pa zakonski osnutek istega svetovalca za vključitev Selada v deželno upravo. Po navadi pošlje predednik deželnega sveta predložene zakonske osnutke takoj v pretres pristojnim komisijam. Se prej pa morajo uradi deželnega sveta in razni poročevalci pripraviti vso potrebno dokumentacijo, da lahko pride do tehtne razprave o zakonskih osnutkih v komisijah. £ Danes zvečer ob 19. uri bo v kulturnem krožku «Rodolfo Morfin. di» na Trgu San Giovanni 1 Ga-briella Lapasini iz uredništva «Mon- do Nuovo« govorila o tednikih v Italiji«. ((ženskih PRISTANIŠKA VPRAŠANJA Tržaški predstavniki na konferenci v Londonu V prvi polovici maja bo v Londonu običajno vsakoletno mednarodno srečanje strokovnjakov s področja pristaniške dejavnosti. Letošnje manifestacije se bodo udeležili tudi predstavniki tržaškega pristanišča. Na srečanju bodo razpravljali predvsem o vprašanjih organizacije, upravljanja in nadaljnjega razvoja pristaniške dejavnosti v najvidnejših lukah na svetu. Kot posebno študijsko področje pa so za letos najavili vrsto razprav o vprašanju mehanizacije pristaniškega dela. Tržaški strokovnjaki bodo tako imeli priložnost, da se pobliže spoznajo z živo problematiko, ki zadeva vsa področja pristaniške dejavnosti po svetu, kar bo lahko v veliko korist zlasti v tem trenutku, ko se v okviru dežele Furlanija-Julijska krajina postavlja zahteva po čim racionalnejšem in čim uspešnejšem izkoriščanju naprav tržaškega pristanišča, ko se v novi luki gradi pomol VII. in ko še teče razprava o ustanovitvi neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Poleg tega bodo na londonskem sestanku prav gotovo obravnavali tudi vprašanje pristanlščne konkurence v okviru mednarodnih gospodarskih in političnih organizacij, kakor so Evropska gospodarska skupnost, EFTA, itd. tako da bo tudi s tega vidika udeležba tržaških izvedencev lahko mnogo koristila za nadaljnji razvoj tržaških prizadevanj na tem področju. Skupščina gradbincev DZ Sindikat gradbene stroke Delavske zbornice sporoča, da bo danes prispel v Trst vsedržavni tajnik zveze FILEA - CISL Alfredo Messe-re, ki se bo jutri zjutraj udeležil skupščine delavcev gradbene in podobnih strok, vpisanih v Delavsko zbornico. Delavci gradbene in lesne stroke ter cementarn in opekarn se bodo zbrali jutri zjutraj na skupščini v sobi 40 Delavske zbornice Ul. Duca d’Aosta št. 12, kjer bodo poslušali poročilo o delovanju sindikata v prejšnjih treh letih in sprejeli sklepe o bodočem delovanju. brezvestni avtomobilisti ln še bolj skuterlsti prehitevajo vestne šoferje, ki dajejo včasih prednost pešcem, ki gredo čez zebraste prehode, to je drvijo kar naprej in spravljajo s tem pešce v negotovost in nevarnost. Seveda je treba to predvsem pripisati že omenjenemu pomanjkanju redarjev. lic. Zato je bilo v tržaški občini v prometu skupno 63.712 vozli. Za nadzorstvo nad prometom in za zatiranje prekrškov ter za njihovo omejevanje so mestni redarji motoriziranega oddelka prevozili lani skupno 225.568 km, to je po 73.000 km na vsako izmed 31 vozil. Globe se delijo v »statične« in »dinamične«. Najbolj se je zvišalo število «statičnih» glob, to je od 23.003 na 36.575 kar za 59 odstotkov, medtem ko se je število ((dinamičnih« glob zvišalo za 22,1 odstotka od 26.018 na 31.769. Med «statičnimi» globami se jih je največ nanašalo na prekršitev predpisa o parkirnih urah na za to določenih krajih; teh glob je bilo kar 27.4 odstotka, kar kaže, da so se mestni redarji še največ ukvarjali s tem poslom, ki pravzaprav ne terja niti največjih naporov, saj zadostujeta beležnica in svinčnik ter niso potrebne nobene kalkulacije o brzini, niti razglabljanja o prednostnih smereh itd. Malo je bilo prekrškov členov 16 in 17 cestnega zakona, ki se tičejo navodil redarjev s semaforji ali ročno, iz česar se vidi, da se vozači v glavnem pokorijo znakom, ki jih dajejo redarji. Na tem področju je bilo lani 961 glob manj kot predlanskim in so znašale skun-no le 1,4 odst. vseh glob. žal pa je stalnih stražarskih mest zaradi pomanjkanja redarskega osebja premalo. Redarji so najbolj zatirali prekrške, ki se tičejo ((predpisov o ravnanju«, in sicer členov 102 in 103 (omejitve brzine). Na tem področju je bilo lani 3185 prekrškov ali kar 60,2 odst. več kot predlanskim. Kršitev členov 104, 105 m 106 (smer, prednost in prehitevanje) je bilo 9908, to je 25,4 odstotka več kot leta 1963. Precej se je znižalo število prekrškov v zvezi s členom 134 o obnašanju pešcev, pri prehajanju čez ceste. To število se je znižalo za 39,9 odst. Po poročilu občine se to znižanje števila prekrškov ne sme pripisati boljši disciplini pešcev, marveč predhodnemu opozarjanju redarjev, ki je rodilo dobre sadove. če bi hoteli ocenjevati te podatke, bi morali pač ugotoviti neko nesorazmerje med globami za kršitev predpisov o parkiranju in globami za tako imenovane dinamične prekrške, ki so edini nevarni za varnost vozačev in pešcev. Zlasti s stališča pešcev je večkrat opaziti, da je le poredkoma videti kakega redarja takrat, l^o nekateri tovarne. |;Sip liiliilitliiiitiiaif MliiiiiMliiiiiMiitiiiiiiiif iii>iiiiiiiiiiMiiiBii>iaii«iiiif iiii*iiiiii«illiiiiiiiiiiiatiiiiiiriitiiiiiiainmit» IZPLAČILA IN VPLAČILA Nfl AVTONOMNEM RAČUNU Upadanje blagovnega prometa v okviru maloobmejne izmenjave Vrednost prometa v obeh smereh je v februarju znašala 544 milijonov lir, lani februarja pa 1.063 milijonov lir Drugi dan seminarja za slovenske (šolnike Včeraj je bil drugi dan predavanj v okviru didaktično-metodič-nega seminarja, ki se je predvčerajšnjim začel v Kulturnem domu za slovenske šolnike. Tudi včeraj so se tečajniki polnoštevilno udeležili obeh predavanj. Kakor smo že poročali, so namreč tečajnike razdelili v dve skupini prav zaradi velikega števila prijav. Prva skupina ima predavanje od 15. do 17,15, druga pa od 17,30 do 19,45. Tudi včeraj je predaval prof. Bojan Luzner, in sicer o temi: »Pouk in njega funkcija v vzgojnem procesu. Učni proces«. Naslednja predavanja bodo 9., 10., 11., 16., 17., 23., 24, 25. in 26. marca, ko se bo didaktično metodični seminar zaključil Do 10. marca bo predaval prof. Luzner, nato bo do 24. predaval prof. Janez Tomšič, zadnje dneve pa prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem, ki tudi vodi seminar. Kakor je razvidno iz same udeležbe, je seminar vzbudil veliko zanimanje med slovenskimi šolniki, pa tudi med dijaki učiteljišča in nekaterimi dijaki klasičnega liceja, ki so se naknadno prijavili. Ker ima predavatelj malo časa na razpolago, zanimanje tečajnikov pa je veliko, so se dogovorili, da bodo tečajniki po predavanju napisali vprašanja na listke in da bo predavatelj naslednji dan nanje odgovarjal. Nadaljevanje stavke v tovarni Crane-Orion V tovarni Crane-Orion se je tudi včeraj nadaljevala stavka proti odpustom in proti odvažanju materiala, kar bi bil prvi korak k ukinitvi V preteklem februarju je priliv sredstev na avtonomni račun pri zavodu Banca dTtalia v Trstu dosegel 278.650.328 lir, čemur je treba dodati še 680.724 lir raznih provizij. Skupna vrednost nakazil kot protivrednost za jugoslovansko blago, ki so ga uvozila tržaška podjetja, je tako dosegla 279.331.052 lir. Izplačila z avtonomnega računa pa so v februarju znašala skupno 265.356.078 lir. V obeh smereh je gibanje računa po vsem tem doseglo višino okoli 544,6 milijona lir, medtem ko je znašalo v februarju lanskega leta skoraj dvakrat toliko, to je 1.063 milijonov lir. V februarju se je nadaljevalo postopno upadanje blagovnega prometa med tržaškimi trgovci in jugoslovanskimi podjetji, ki poslujejo v okviru italijansko-jugoslovanske-ga sporazuma o maloobmejnem iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiJiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitffiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiHiiiiiiiuiiHn DEŽELNO ZBOROVANJE V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Važnost strokovnega izobraževanja v industriji; trgovini in obrtništvu Povpraševanje po kvalificiranih in specializiranih delavcih v deželi bo doseglo letno do 35.000 delovnih mest, sedanje šolske zmogljivosti pa znašajo komaj 9500 delavcev na leto Pred dnevi je bilo na tržaški trgovinski zbornici deželno srečanje o stro. kovnem izobraževanju delavstva v Furlaniji-Julijski krajini, ki ga je organiziral deželni odbor za delo, socialno skrbstvo in obrtništvo. Prvo predavanje je imel deželni svetnik N. Stopper, ki je spregovoril o današnjem strokovnem izobraževanju delavstva v deželi Furlanija-Julijska krajina. Govornik je omenil, da so druge dežele s posebnim statutom v zadnjih letih posvetile posebno pažnjo temu vprašanju. Tudi dežela Furlanija-Julijska krajina naj si postavi za cilj postopno reševanje vseh problemov ki so povezani s strokovnim izobraževanjem mladih kadrov v industriji, trgovini in obrtništvu. Državna podpora za izobraževalne tečaje, je vsekakor premajhna, da bi na tem področju lahko popolnoma uspeli. Tako na primer je bilo določeno, da bo v šolskem letu 1964-65 v okviru dežele organiziranih 117 takih tečajev, pozneje pa se je izkazalo, da razpoložljiva denarna sredstva nikakor ne zadostujejo za vse tečaje. Potrebno bi torej bilo, da bi dežela dodala manjkajoča sredstva, da se program izpelje do konca. Govornik je v tej zvezi tudi naglasil, da bo v prihodnjih petih letih v deželi še hujše pomanjkanje primerno izobražene delovne sile. Tako lahko računamo, da bo povpraševanje po kvalificiranih in specializiranih delavcih v deželi doseglo letno po 35.000 delovnih mest, medtem ko znašajo šolske zmogljivosti na tem področju komaj 9500 delavcev na leto. Govornik je še omenil, da se v naši deželi danes ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavstva 15 organizacij, ki delujejo s 36 učnimi središči s 114 oddelki ter razpolagajo skupno z 2.720 učnimi mesti. Medpokrajinski inšpektor državne ustanove INAPLI ing. D. Stina je v krajšem predavanju orisal sedanji obseg strokovnega izobraževanja delavstva v deželni industriji ter poudaril, da bodo morale deželne oblasti v bodoče še močno razširiti to delovanje. Deželni inšpektor ustanove INIASA g. S. Sca-rel je orisal delovanje izobraževalnih centrov na področju obrti. Govornik je navedel, da se danes s to pridobitno panogo v deželi ukvarja okoli 22.000 ljudi, to število pa se stalno veča. Predstavnik videmske sekcije ustanove INIPA dr. L. de Biasio je govoril o izobraževanju mladih kadrov v kmetijstvu ter je omenil, da Je tudi na tem področju treba še močno razširiti delovanje izobraževalnih centrov. Govornik je nato izrazil željo, da bi se v bodoče proizvodni stroški in investirana sredstva v kmetijstvo bolje skladala kakor se to dogaja danes. Deželni tajnik ustanove ENALC g. E. Abate je nato spregovoril o izobraževanju kadrov v trgovini in terciarnih dejavnostih ter podčrtal zlasti pomen teh pridobitnih panog za tržaški emporij, ki je že od nekdaj dal iz svoje srede odlične trgovce in strokovnjake s področja terciarnih dejavnosti, kakor so na primer zavarovalstvo, bančništvo, itd.. Govornik je izrazil prepričanje, da se bo prizadevnost “aniziraio' - '■ ' ’ 'uarfonin Ha. gMlZirajO blagovnem prometu ki je bil dosežen v Vidmu pred 10 leti. V letošnjem januarju je vrednost blaga, ki so ga tržaški trgovci izvozili v Jugoslavijo, dosegla nekaj čez 464 milijonov lir, a vrednost blaga, ki so ga uvozili iz Jugoslavije, 353 milijonov. Račun se je konec meseca zaključil s primanjkljajem 141,3 milijona lir na jugoslovanski strani. V februarju se je položaj spremenil, saj se je mesečno poslovanje zaključilo s primanjkljajem 14 milijonov lir na strani Italije. Ne glede na to pa je iz navedenih podatkov razvidno, da je poslovanje v okviru avtonomnega računa v preteklem mesecu precej popustilo, saj se je vrednost obojestranske izmenjave občutno skrčila tako v primerjavi s februarjem lanskega, kakor tudi v primerjavi z januarjem letošnjega leta. Obiski na deželi Včeraj je obiskal predsednika deželnega sveta dr. de Rinaldinija predsednik pokrajine dr. Savona. De Rinaldini mu je želel obilo u-spehov pri opravljanju njegovih funkcij. Avstrijski generalni konzul pa je poslal de Rinaldiniju brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za sožalje ob smrti predsednika avstrijske republike. * * * Deželni odbornik za industrijo in trgovino Marpillero je sprejel člane notranje komisije Tržaških elektromehaničnih delavnic v Tržiču, ki so ga prosili, naj podpre napore za dosego novih naročil tovarni. Odbornik za zdravstvo dr. Nardini pa bo obiskal jutri in v ponedeljek bolnišnici v Sacileju in Maniagu. Sestanek v Benetkah o vprašanjih prevozov deželnih krogov pri ustvarjanju dobro pripravljenih kadrov v bodoče še stopnjevalo. številni strokovnjaki so nato posegli v diskusijo, ki se je razvila po predavanjih. Na koncu je odbornik za delo Giust zaključil srečanje ter omenil, da bodo njegove izsledke vnesli v ustrezni zakonski predlog, ki ga bodo predložili deželnim oblastem. Govornik je še dodal, da bo dežela Furlanija Julijska krajina lahko znatno pospešila delovanje izobraževalnih centrov na našem področju ter dala pobudo še za druge tovrstne iniciative. Konec meseca bo v Benetkah posebno srečanje strokovnjakov s področja prevozov in zvez v treh Benečijah. Na srečanju, ki ga organizirajo prizadete trgovinske zbornice, bodo razpravljali tudi o tržaškem pristanišču, o pomorskih zvezah na Jadranskem morju ter o cestnih in železniških zvezah med našim mestom in zaledjem. Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr R. Caidassi bo imel daljše predavanje o progah pretežne državne važnosti na Jadranu. GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v KULTURNEM DOMU danes 6. marca ob 21. uri in jutri, 7. marca ob 17. in 20.30 KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo: ORKESTER GLASBENE MATICE Dirigent Oskar Kjuder Solisti: Ljuba Berce . Košuta, Milena Furlan, Marija Bitenc, Nicolo Maciliis, Nerina Pelicon, Nadja Pcrtot, Ivan Sancin, Darij Zlobec Prodaja vstopnic od 11. do 14. marca dalje od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, tel. 734265. Izreden uspeh ljubljanske Opere v Brescii in R. Emilii V četrtek se je vrnila z gostovanja po Italiji ljubljanska Opera. Tudi tokrat je nastopila v Reggio Emilu in Brescii, kjer je z opero «Knez Igor» dosegla tak uspeh, kot ga je verjetno doseglo le malokatero gledališče. Superlativi, s katerimi opisujejo i-talijanslci kritiki predstave ljubljanske Opere, so najboljši dokaz, kako velik uspeh so imeli pri italijanskem občinstvu ljubljanski umetniki. Vzkliki .Ritor-nate presto!, so pa tudi izraz prijateljstva in simpatij, ki si jih je ljubljanska Opera s svojimi že večkratnimi gostovanji v omenjenih mestih pridobila. Italijanski kritiki so se izredno pohvalno izrazili o orkestru, zboru pa tudi o solistih,' kar pomeni za Ljubljančane veliko priznanje, saj je v svetu znana raven italijanske glasbene kulture na tem področju. Ljubljanski gostje so bili v Reggio Emilii in Brescii od 25. februarja do 3. marca ter so dobili že ponudbe za nova gostovanja. Dirigirala sta dirigent in ravnatelj ljubljanske Opere Demetrij Zebre ter dr. Danilo Švara. Slovenski klub priredi v torek, 9. t.m. ob 20.30 javno debato o repertoarju Slovenskega gledališča Vljudno vabljeni vsi, ki bi želeli povedati svoje mnenje o tem vprašanju. Razstave Danes 6 marca ob 19. uri bo v umetnostni galeriji Alcione v pasaži Fenice otvoritev slikarske razstave Poljakinje Barbare Zbrozyne. Razstava bo odprta do 17. t.m. V Občinski umetnostni galeriji na Trgu Unitš bo od 10. do 16. t.m. razstavljal slovenski slikar Robert Faganel Danes ob 18. uri bo na sedežu PLI v krožku «L. Elnaudl« v Miljah otvoritev 2. slikarske razstave in razstave grafičnih umetnosti. STKITE PRIMORSKI DNEVNIK Priprave za zasedanje o gradnji ljudskih hiš Na pobudo deželnega odbomiš-tva za javna dela bo v Trstu v drugi polovici aprila študijsko zasedanje o nalogah dežele na področju gradnje ljudskih hiš. Na zasedanje bodo povabili funkcionarje ministrstva javnih del, odbornike za javna dela pokrajin in velikih občin, funkcionarje zavodov ljudskih hiš iz Trsta, Vidma, Gorice in Tolmeča, tehnike študijskega centra ustanove GE-SCAL, predstavnike gradbenikov ln gradbincev, arhitekte, urbaniste in univerzitetne profesorje. Odbornik Masutto je dejal, da bodo na zasedanju med drugim razpravljali o vprašanju pristojnosti deželne uprave na področju gradnje ljudskih hiš s proučitvijo sedanjih zakonskih predpisov in ukrepov, novega urbanističnega zakona ter dejanskega položaja v deželi, kar se tiče gradenj. Seveda bo dalo zasedanje deželi tudi napotkej kako reševati stanovanjsko krizo. Predsedoval mu bo predsednik vsedržavnega združenja zavedov ljudskih hiš odv. Sabbadin; glavno poročilo pa bo imel poslanec Ripamon-ti, ki je predsednik državnega zavoda za urbanistiko. Predsednik združenja tržaških inženirjev in arhitektov arh. Zucconi pa bo govoril o izkušnjah pri sestavljanju načrtov za ljudske hiše v naši deželi. V zvezi s pripravami za zasedanje so uradi odborništva za javna dela zbrali že mnogo statističnih podatkov o gradnji ljudskih hiš, o prenatrpanosti v stanovanjih, o izseljevanju družin itd. Gledališča VEtlDl Danes zvečer ob 20.30 za red A v vseh prostorih prva predstava Puc. cinijeve opere »Deklica z divjega za-pada«. Opero bo dirigiral A r: u r o Ba-sile, v glavnih vlogah bodo nastopili Magda Olivero (Mlmnie), Gastone Limarilli (Johnson) in Bino Puglisl (Rance), poleg njih pa še M.ario Car-lini, Enzo Viaro, Olaudio Ciombi, Raimondo Botteghelili, Bruno Ferlat-ti. Eno Muechiotti, Giuseppe Botta, Gino Sarri, Luciio Rotil, Augusto Frati, Mario Frosimi, Bruna Ronchi-ni, Vito Susca in Nicolo Maciliis. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Giorgio Kirschner Režija Carlo Piccinato. TEATRO STABILE Danes 6, marca ob 21. uri ter v nedeljo ob 17. uri zadnje predstave Goldonijeve komedije «Teatro comi-co». Cene: parter 1000 lir, za študente 400 lir, balkon 300 lir. Jutri ob 21, uri za abonente in za člane CUC in Oineforum prest-vajanje filma «All’arml, siam fasci-sti!» v okviru ciklusa »Razlogi odporništva«. Nazionale 15.30 «Questo pazzo, paz-zo. pazzo, pazzo mondo« Technico-lor. Spencer Tracy. Arcobaleno 16,00 «A 007 dalja Fran-cia senza amore« Sean Connery. Excelsior 15.30 »Donne, vi insegno come si seduce un uomo» Technl-color. Tonv Curfcis, Natalie VVood, Henry Fonda, Lauren Bacall. Fenice 15.30 «La congiuntura« Tech-nicolor. Vlttorio Gassman, Joan Collins Grattaclelo 16.00 »1 caldi amori« Ca-therine Genevieve. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.00 «5000 dollari sull’as-so» Technicolor. Robert Wood, Fer. nando Sancho, Filodrammatico 61.00 «La mla signo-ra» Silvana Mangano, Alberto Sor-di. Aurora 16.00 18.30 21,30 «L’uomo che non sapeva amare«. Cristallo 16.30 «La conguista del West» Metrocolor, Capltol 16.00 «Rio Conchos« Technicolor. Stewart VVitman, Richard Boone. Garibaldi 16.30 «La furia del West» Technicolor. Rod Cameron. Impero 16.30 «11 cantante del Luna Park« Viltorio Veneto 16.00 «Squadriglia 633« Cllf Robertson. Moderno 14.30 18.00 21.30 «Lawrence d’Arabia» Alec Guinnes. Anthony Quinn, Peter OToole. Technicolor, Astra 16.30 ((Intrigo a Stoccolma«. Astoria 16.30 «L’idolo delle donne« Technicolor. Jerry Lewis. Abbazia 16.30 «Sfida all'OK Corral« Technicolor. Burt Lanca-ster, Kirk Douglas. Ideale 16.00 «1 violenti« Technicolor. Charlton Heston. Razna obvestila Pogrebno društvo v Rojanu vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 7. marca t.l. ob 10. uri, v društvenih prostorih v gostilni pri Sker-lavaju v Rojanu, v Ul. Moreri 34. FILATELISTIČNA RAZSTAVA V prostorih tržaškega fil. kluba «L. KOŠIR« Ul. Montecchi 6 v nedeljo, 7. t.m. od 10. do 13. ure Razstavlja član kluba Alojz Bucik dopisnice in kuverte z žigi prvega dne »Dan znamke republike Italije«. Žrebanje za brezplačni izlet v Prago in na Dunaj Danes, 6. marca ob 17. uri bo v Ulici Montecchi štev. 6 v četrtem nadstropju žrebanje med celoletnimi naročniki Primorskega dnevnika za dodelitev brezplačne udeležbe izleta v Prago in na Dunaj. Vljudno vabimo naročnike m zveste čitatelje Primorskega dnevnika, da prisostvujejo žrebanju. SRDI' oDveSta. da oo uuuuu na smučarske tekme na Livek v nedeljo 7. t.m. ob 6.30 z začetka Ulice F. Severo. Zamudnikov ne bomo čakali. Darovi in prispevki V počastitev praznika žena darujejo za prosvetno društvo »I. Cankar«: nona Kaluža 800 lir, Valerija Kocijančič 500 lir In Milan Udovič 5C0 lir. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 5. marca 1965 se Je v Trstu rodilo 14 otrok ln umrlo je 14 oseb. UMRLI SO: 63-1 etn i Giuseppe Por-tuesi, 81-letna Maria Grabar vd. Fonda, 78.1etni Ugo Stok, 82-letni Silvio Volpi, 72-letna Zoe Millovaz por. Scorovieh, 66-letni Ugo Tenente, 54-letni Ferruccio Brinzi, 79-letna Mar-gherita Pertot, 89-letna Angela Pes vd. Bergliafa, 77-letna Maria Fonta-not .vd. Mocor, 80-letna Rosalia Pi. pan vd Knez, 78-letni Simeone Sel-lak, 67-Ietna Margherita Blagdan vd. Pavan, Giampaolo Canto star en dan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN <1. 3 — 7. 3.) Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Drevored XX, Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr, Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2: dr. Gmeiner, Ul Giulla 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14: Prendl. ni, Ul. T. Vecellio 24: Serravallo, Trg Cavana 1. Služba od 13. do 16. ure Dr, Gmeiner Ul. Giulia 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14: Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr, Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. IZPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Gangster Indelicato obsojen samo na 17 let zaporne kazni Oster spor med obrambo in tožilstvom glede nevarnosti Indelicata, da bi s streli ubil policaja, ki sta ga zasledovala - Sirotti obsojen na dobrih 5 let zapora Porotno sodišče (predsednik Ros- licijskim funkcionarjem. Odvetni- je na svobodi, kot pač predvideva si, tožilec Pascoli, zapisnikar j Gui- kova teza je zmagala med drugim i zakon za podobne prekrške. da, obramba Borgna, Kostoris, Ca- j tudi zato, ker niso policijski orga-!- prio *- -•——*'■ ■*—•- in Catalani) je včeraj izreklo razsodbo proti Ubaldu Indelicatu, Angelu Sirottiju, Giuseppu Izzino-su, Zorzenonu, Palmichevi in Frat-teju. Porotniki so spoznali Indelicata (katerega policija še vedno zasleduje) za krivega oboroženega odpora policijskim funkcionarjem, večkratnih tatvin z obtežilnimi b-koliščinami (deloma pdskušenih in deloma izvršenih.) telesnih poškodb S obtežilnimi okoliščinami ter nošnje vojaškega orožja, Spričo tega so ga obsodili na 16 let in 3 mesece zapora, na 615.000 lir globe ter 9 mesecev pripora. Poleg tega so mu za vedno prepovedali dostop do javnih služb. Po prestani kazni pa bo moral živeti na svobodi tri leta pod stalnim policijskim nadzorstvom. Za skoraj iste prekrške so porotniki obsodili tudi Angela .Sirotti ja. Ta sfcvdda hi ' bil obtožen poskusa umora javnih funkcionarjev, ker ni bil oborožen. Pripomniti pa je treba, da je sam javni tožilec zahteval, naj ga sodniki oprostijo obtožbe telesnih poškodb nočnega čuvaja Zugana, ker mladenič ni sodeloval pri dejanju. Porotniki pa niso upoštevali te zahteve, temveč so strogo uveljavili čl. 116 kazenskega zakona, ki predvideva isto kazen za obtožence, čeprav je samo eden zagrešil določeno dejanje, ki pa je neposredno izviralo iz skupnega kriminalnega načrta. Spričo tega so porotniki obsodili Sirottija na 5 let zapora ter 224.000 lir globe, na 3 mesece pripora in 15.000 lir denarne kazni (zaradi upravljanja mo tornega vozila brez vozniškega dovoljenja). Ostale kazni so razmeroma nizke. Izzinosa so obsodili na 4 mesece zapora in 40.000 lir globe (zaradi večkratnega namernega odkupa ukradenega blaga). Zaradi dvakratnega nenamernega odkupa pa so porotniki obsodili Palmichevo na 8.000 lir denarne kazni. Končno so porotniki oprostili Znrzonona obtožbe poskusa tatvine. ker je prostovoljno odbjl svoje sodelovanje (zaradi tega ga je Indelicato udaril s pištolo po glavi). Porotniki, so upravičeno prizanesli tudi 21-letnemu Fratteju, ki se, je čisto slučajno zapletel v to kriminalno dogodivščino. Oprostili so gai namreč obtožbe nenamernega od-kuna ukradenega blaga, ker dejanje, ki so mu ga pripisali, ni kaznivo. Mladenič je ves srečen zapustil dvorano porotnega sodišča, kjer je izgubil net dni zaradi ženske torbice, ki je bda vredna nekaj tisoč lir jn ki jo je podaril svoji zaročenki. Razsodba porotnega sodišča je v določeni meri presenetila vse. Kot smo že poročali včeraj, je javni tožilec zahteval za Indelicata skoraj 31 , let zapora. Glavno., točko obtožnice je predstavljala obtožba Poskusa umora javnih funkcionarjev O tem vnrašanju se ,ie raž-Vnela ostra bitka med javnim tožilcem in odv. Borgno,. ki- je zagovarjal obtoženca. Na začetku včerajšnje razprave Je dr. Pascoli odgovoril na teze obrambe. Ponovil je, da je po njegovem mneniu Indelicato res hotel ubiti policaja, ki sta ga zasledovala. Svoja izvajanja je skušal okrepiti z določbami kazenskega zakona in z razsodbami kasačiiske-ga sodišča. «Ce gre za človeka, ki Je že v preteklosti dokazal, da brez pomisleka strelja na svojega bližnjega' (primer nočnega čuvaja Zugana in pek,ov. ,Tarman) in čč s:e pomisli, da )e obtoženec že prej zagrozil, da bo ubil brigadirja Ga-vo. potem je očitno t-' je dejal tožilec — da ie Indelicato na večer 9 januarja lani' hotel v resnici ubiti svoja zasledovalca.» Proti tej tezi je ponovno Da- ni nikoli našli izstreljenih krogel ! in niti kakršnegakoli znaka strela I na zidovju hiš, ceste in podobno. Ni I izključeno torej, da je morda In-; delicato streljal v zrak. Indelicato ni seveda poslušal razsodbe. Občinstvo pa jo je sprejelo zelo mirno. Ni izključeno, da se bo javni tožilec pritožil proti razsodbi na prizivno porotno sodišče. * * * V ponedeljek se bo začela pred tržaškem kazenskim sodiščem obravnava proti znanemu tržaškemu knjigarnarju Ziglottiju, ki je že nekaj mešecčv v Zaporu. Zigiottija so obtožili namernega stečaja svojega podjetja. V afero je zapleten tudi zngni Dopplicher, ki je imel pred leti opravka s sodnijsklml oblastmi zaradi namišljenih odkritij na znanstvenem področju. Dopplicher je bil v društvu z Zigiottijem ter se bo moral zagovarjati zaradi navadnega stečaja. V tem trenutku Tovorniku je sredi ceste počila prednja polos Na Trgu Goldoni, na vogalu Ul. Mazzini, se je včeraj zjutraj zbrala velika množica ljudi. Tovorniku se je zlomila prednja leva pol-1 os, da je obtičal sredi ceste. Tovornik «OM» UD 30729 podjetja «M.U.» iz. Vidma je stal na omenjenem vogalu, ker je šofer čakal na prosto pot. Nenadoma se je tovornik, ki je bil natovorjen z aluminijastimi izdelki in posodo, nagnil na levo stran. Šofer je skočil iz kabine in ugotovil, da se je polomila polos. Poklical je gasilce, ki so s pomočjo premičnega žerjava dvignili prednji del in potem izvlekli tovornik do najbližje mehanične delavnice za potrebno popravilo. Na trgu so medtem mestni stražniki upravljali promet, da je tekel brez zastojev. iiiiiiniiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiituiiiiiiiiMtiiilimiiliiniMliiiiMiiiiiliiiiiiliiiimlii VpSTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Tudi na Koprskem rešujejo vprašanje snage obalnih voda Uredili bodo morali ludi kanalizacijo obalnih mest s podaljšanjem kanalov daleč v morje Tudi na koprskem obalnem pasu Sl prizadevajo urediti vprašanje spuščanja v morje odpadnih olj in raznih odplak. V zvezi s tem je bilo pred dnevi na Reki pomembno posvetovanje in pristojni organi na Koprskem bodo skušali priporočila čimprej uresničiti. Glede ladij je stvar taka, da je Jugoslavija pripravljena podpisati mednarodno konvencijo, o preprečevanju onesnaženja morskih voda,, potrebno je ie, da prej izpolnijo še nekatere pogoje (med drugim bi morale imeti posamezne luke določene naprave, pa tudi ladje bi bilo potrebno opremiti z napravami za čiščenje nafte). Dokajšen problem je tudi kanalizacija na koprski obali. V Piranu ■je 'stvar deloma že rešena, povgou drugod pa bo potrebno speljati ka nale daleč v morje In do stalnih tokov, ki bodo. odpadke odnašale od obale. Koper in Izola bosta imela najbrž skupen kanal za odpadne vode. Tudi v Portorožu je stvar že precej napredovala in lahko, pričakujemo skorajšnjo realizacija. ....... * * * Iz statističnih demografskih podatkov je razvidno, da je največja naseljenost na Primorskem v Izoli, •in sicer,311 prebivalcev na kvadrat, ni kilometer. Med najmanj naseljenimi področji pa sta illrsko-mstriško in sežansko, kjer pride le 32, oziroma 34 prebivalcev na kvadratni kilometer. V vseh treh obalnih občinah prevladujejo mlajši ljudje. Na obalnem pasu je na primer le okrog 9 odstotkov ljudi, ki so starejši od 60 let. Na sežanskem pa je kar 17 odstotkov ljudi, ki so starejši od 60 let. * * * » . ; Glede hude nesreče pri onekfcrni Ruda, o kateri smo poročali v za-četkh tedna, smo zvedeli iše ne)caj podrobnosti, šofer tovornjaka! ki jo" prehiteval osebni avtomobil in se zaletel v nasproti vozeči avtobus, je imel bržčas premalo vozniških izkušenj, saj komaj eno leto opravlja šoferski poklic. Komisiji, ki raziskuje vzroke nesreče, je izjavil, da je voznik osebnega avtomobila pred njim nenadoma zavrl. Vprašanje pa je, če to drži, saj je stopil odv. 'Borgna, ki je svoja na-1 ^ 11 ,°s,et),nega, avtomobila to za-sirotna izvajanja opiral na slede- da n* imeI vzroka zavi- ča dejstva: Indelicato je oddal' dva :)e b:113 cesta prcd n-)trn s’ reta! ko je z veliko naglico za v;’al iz Ul Giullanl v Ul. del Rivo. V takih pogolih je praktično nemogoč'- ubiti človeka na razdaljo oko-1’ 15 metrov. C e se še upošteva dejstvo, da znaša uč'nkovit domet Pištole «berretta» kal. 9 okoli 30 e11 40 metrov (toda le pri mirnem st.apju strelca) potem je očitno, da je Indelicato oddal oba strela ne z namenom, da ubije zasledovalca, temveč. ;da ju Kamo prestraši. Ne gre torej za poskus umora temveč samo za oborožen upor proti po- popolnoma prazna. Glede ranjencev pa je stvar slabša, kot smo poročali. Dva izmed njih sta bila namreč huje poškodovana, kot so v začetku predvidevali Alojza Kozinca so morali operirati zaradi poškodb na glavi in je njegovo stanje še zmeraj resno. Tončka Mesojedec pa je bila prav ta.ko huje poškodovana, vendar je izven življenjske nevarnosti. * * * Najstarejša ladja Splošne plovbe Piran in prva ladja tega podjetja, ki je šla na pot okoli sveta, «Mar-tln Krpani), je zamenjala lastnika. Podjetje jo je namreč prodalo Lo-šinjskl plovidbi iz Malega Lošinja. Ladja «Martin Krpan« bo odslej križarila po Sredozemlju. Ob predaji tega plovnega objekta, ki dejansko pomeni začetek slovenskega pomorstva, je bila v Piranu majhna svečanost. Na primorskih cestah je ponoči ponovno padlo nekaj snega. Promet je bil precej otežkočen na Sežanskem, Postojnskem tn v nekaterih predelih Goriške. Dopoldne pa so ceste plužlli In posipali s soljo, tako da je promet spet normaliziran, Kljub temu priporočajo voznikom veliko previdnost, ker je marsikje še brozga, lahko pa ceste ponoči tudi pomrznejo. Prekopi grobov -ŠMMUSMMUHk- predvaja danes, 6. t. m. ob 18. uri Eastmancolor film: IL LADRO Dl DAMASCO (TAT IZ DAMASKA) Igralo' TONY RUSSEL, LUCIANA GILLI, GIANNI SOLARO in g J ' fERRUCCIO AMENDOLA, RENATO BALDINI Tržaška občina sporoča, da bodo prekopali grobove na polju III. (od vrste št. 5 do 21) na občinskem pokopališču pri Sv. Ani, kjer leže posmrtni ostanki onih, ki so preminili: v razdobju od 14. januarja,. 1948 do 6. .aprila 1952. Oni, ki bi hoteli ohraniti ali prekopati v nov igrob,*,Wlsmrtne ostanke pokojnikov, naj se obrnejo neposredno na nadzorništvo pokopališča ali na sekcijo pokopališča V. oddelka tržaške' občine palača Co-stanzi' št. 2, peto nadstropje soba št. 536. Urnik je naslednji: od 1. aprila do 29. maja naj uredijo prekop za preminule v razdobju od 14, januarja 1948 do 28. februarja 1948 (vrste 8 in 9); od 3. junija do 31. julija prekop preminulih od 29. februarja do 15. junija 1948 (vrste 10 do 13) od 2, avgusta do 30. septembra nrekop preminulih v razdobju od 15, junija do 18. oktobru 1948 (vrste 14-17), od 1. oktobra do 30. novembra prekop preminulih od 18. oktobra 1948 do 16. februarja 1949 (vrste 18-21), od 1. aprila do 29. maja prekop preminulih od 20. februarja 1949 do 6. februarja 1952 (vrste 5-7). Občina tudi sporoča, da bodo prekopali grobove na poliu XVI. (vrste od št. 4 do št. 13), k.ier leže posmrtni ostanki preminulih od 16. maja 1954 do 7. aprila 1955. Urnik za ureditev prekopa je naslednji: od 1. aprila do 30. junija za umrle od 16. maja 1954 do 17. novembra 1954 (vrste 4-8); od 1. julija do 30. septembra za umrle od 19. novembra 1954 do 7. aprila 1953 (vrste 9-13). Končno sporoča občina, da bodo prekopali grobove na drugem polju, kjer leže preminuli v razdobju od 7. januarja 1955 do 9. marca 1955. Postopek za prekop v drugi grob se lahko uredi od 12. marca do 31. marca. Po preteku navedenih rokov za ureditev prekopov bodo prenesli posmrtne ostanke v skupne grobove, kjer jih ni več mogoče ločiti. NA BRZOJAVNO POVABILO COTONIFICIO TRIESTINO Prihodnji teden zopet sestanek deželnih odbornikov v Milanu Predstavniki tekstilne tovarne bodo z Marpillerom in Giustom proučili položaj 300odpuščenih delavcev ■ Vprašanja občinskih svetovalcev PSI in KPl Vodstvo tekstilnega podjetja «Co- znaki krize v industriji, obrtništvu Faganel razstavlja v galeriji Pro loco in trgovini. Kakor deželni tako naj tudi občinski zastopniki posredujejo ter naj ne zanemarjajo ničesar, da se prepreči atentat na delavsko zaposlitev«. Svetovalca sta poslala županu resolucijo, ki naj se predloži občinskemu svetu, s katero se poziva vlada, naj s primernimi ukrepi zajamči ustavno pravico delavcev do zaposlitve ter javno nadzorstvo nad proizvodnjo ter investicijami velikih zasebnih podjetij. Pokrajinski kongres CISL Jutri, 7 t. m. bo na sedežu CISL v Gorici pokrajinski kongres tega sindikata, na katerega so se pripravljali že več tednov. Na zborovanju bo podal gospodarsko, sindikalno in organizacijsko poročilo, dosedanji pokrajinski tajnik Mari-nello. Na kongresu bodo prisotni tudi pokrajinski tajniki CISL iz Trsta in Vidma ter odv. Cavezzaii od centralnega vodstva. Robert Faganel razstavlja v galeriji Pro loco v goriški pasaži svoje najnovejše slike, nekaj desetin po številu Za razliko od poprejšnjih slik, ki smo jih v istem razstavnem prostoru videli pred kakšnim letom, označuiejo letošnjo" produkcijo novi motivi, ki jih pri slikarju prvič opažamo. Tako zasledimo večje število marin, ki jih je avtor pripravil med svojim lanskim potovanjem v Dalmacijo. V krajinah se pojavljajo figure, ki dajejo sliki večjo dinamiko in privlačnost. Naselja, zlasti ribiška, so šc vedno priljubljen Faganelov motiv, ne privlačuie pa ga sleherna nadrobnost, ampak predvsem kontrasti svetlobe in sence. Tudi tiha žitja ga še vedno zanimajo. Faganel se je v zadnjem letu razvil v izrazito slikarsko osebnost, j ki se neprestano izpolnjuje in u- iiiiiiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMrftiiiiiiiiiiHmmmiimiiiiiMiiiiiHiiiMiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiN OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM Nad 162 tisoč prehodov v februarju s prepustnicami in potnimi listi Precejšen porast v primerjavi z januarjem in lanskim februarjem Zaradi snega manj prometa v Reneški Sloveniji tonificio triestino« je poslalo dežel-, nima odbornikoma Marpilleru ;n Giustu brzojavko, v kateri predlar ga ponovne razgovore v zadevi nameravanih odpustov 300 tekstilnih delavcev iz Podgore in Ronk. Odbornika sta povabilo sprejela in sporazumeli so se, da bodo imeli tak sestanek v sredo 10. t.m. Qb 18. uri na glavni direkciji podjetja v Milanu, Namen sestanka in razgovora je, da bi proučili gospodarski položaj podjetja s posebnim ozirom na položaj 300 delavcev, ki so jim napovedali odpust. Včeraj so levičarski svetovalci v Gorici poslali goriškemu, županu dve interpelaciji. Socialisti Zuliani, dr. Sancin in Vižintin so poslali vprašanje naslednje vsebine: «Te dni je tisk objavil vest, da bo ravnateljstvo Cotonificio triestino odpustilo 300 delavcev. Izvedeli smd nadalje, da so deželni odborniki posredovali v tem sporu. Sindikalne organizacije delavcev pa so na sestankih z ravnateljstvom pozvale podjetje, naj za nadaljnje tri; mesece podaljša obdobje vpisa d^ lavcev v dopolnilno blagajno, kar naj jim omogoči prejem 25,000 lir mesečno od zavoda dopolnilne blagajne, družinske doklade in zdrav-: niško pomoč, če bi uresničili napovedani ukrep o odpustih, bi po:1 vzročili hudo škodo gospodarstvu' našega mesta, zaradi tega svetovalci zahtevajo pojasnila o vseh pobudah, ki ste jih vi, g. župan, sklenili uresničiti, da se preprečijo od, pusti«. Komunistična občinska svetovalca dr. Battello in Chiarion pa sta vložila naslednjo interpelacijo: ((Sprašujemo župana in odbor, kakšne nujne ukrepe namerava podvzeti, da se prepreči odpust pr-' ve skupine 300 delavcev tekstilnega obrata, poprej vpisanih v dopolnilno blagajno, in da se podpre zahteva sindikalnih organizacij o podaljšanju vpisa v dopolnilno blagajno za nadaljnje tri meseče (kar bi. stalo podjetje samo 3,4 milijona lir), dokler vlada ne sprejme ukrepov za pobijanje krize. Podpisnika sodita, da odločitev ravnateljstva ih napovedi o nadalj*^ Lani so namreč, v tem mesecu ' beležili, pekaj manj kot J1CL, tisoč prehodov, ali za skoro 52- < tisoč; manj: kot letos. Zlasti se je .letosi močno povečalo število Italijan- ............I... IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI PO IZVOLITVI PREDSEDNIKA IN ODBORNIKOV Po podatkih obmejne policije so v preteklem mesecu februarju zabeležili na goriškem področju 162.231 prehodov meje v obeh smereh. Od tega odpade na prehode s potnimi listi pri Rdeči hiši 22.138 in sicer je tam prešlo mejč 17.777 italijanskih in 4361 tujih državljanom. Z dvolastmškimi dovoljenji je šlo na drugo stran 2881 italijanskih in 4316 jugoslovanskih dvolastnikov. Z navadnimi propustnicami 50.170 italijanskih in 78.058 jugoslovanskih državljanov; z izrednimi propustnicami se Je okoristilo 1733 Italijanskih in 228 jugoslovanskih državljanov. Ce primerjamo te podatke z onimi od preteklega januarja bomo ugotovili porast osebnega prometa na Goriškem za skoro 10.000 prehodov. Se večja pa je razlika med lanskim in letošnjim februarjem. skih državljanov, ki so se poslužili, 3055 italijanskih in 1184 tujih dr-navadne- propustnice za prehod me- j žavljanov. je. To je nedvomno v zvezi z iz-' njih številnih odpustih slabšajo gospodarske, persnektive našega mesta. lri bokrejfhe, Ifi to ravno v'trenutku, ko se vedno bolj opažajo boljšanimi pogoji za smučanje, saj gre vsako nedeljo precej smučarjev na jugoslovanska smučišča z naše strani,, Precej je porastel tudi promet s potnimi listi pri Rdeči hiši. Se večja pa je razlika v primerjavi z januarjem in februarjem iz leta 1963, ko niti v enem niti v drugem mesecu nismo dosegli 90 tisoč prehodov v maloobmejnem prometu na goriškem področju. Drugačen je položaj v Beneški Sloveniji, kjer je zaradi snega, ki je onemogočil promet po cestah, obmejni promet s propustnicami in dvolastniškimi dovoljenji precej padel ter dosegel komaj 7.825 prehodov v obeh smereh. Od teh je bilo največ prehodov na bloku pri Stupici in sicer 5870. Na istem bloku je bilo tudi 4239 prehodov s potnimi listi, od tega je bilo — — ...... ) 111 Ll^. j prispevajte za 1 DIJAŠKO MATICO I TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,4 stopinje ob 11.30; najnižjo 1,2 stopinje v četr tek ob 23. url; povprečne dnevne vlage je bilo 85 odstotkov, od četrtka do petka popoldne pa je padlo 26,4 mm dežja. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO« Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. metniško dviga. Njegova figurativna umetnost je polna optimizma, vedrosti in zaradi tega vsakomur blizu in razumljiva. Včeraj, prvi dan razstave, so si jo ogledali številni ljubitelji likovne umetnosti. Faganel je po rodu iz Vrtojbe pri Gorici, živi in dela pa v Trstu, kjer ima v Ul. sv. Frančiška št. 20 tudi svoj atelje. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 7. marca, bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN. Korzo Italia 34, tel. 53-71. Lična brošura o Gradežu za turistično propagando Ribijeva potovalna agencija, ki ima dve poslovalnici v Gradežu, je izdala lično propagandno brošuro v barvah, ki nudi zanimive podatke o ugodnosti, ki jih nudi Gra-dež domačim in tujim turistom na pragu poletne sezone 1965. Na naslovni strani je velika barvna slika plaže, v sredini brošure na dveh straneh pa pogled na celotno mesto z aviona, s plažo in vsemi kopališkimi napravami, hoteli in starim delom mesta. Na štirih straneh je seznam 47 hotelov in penzionov od prve do četrte kategorije, s fotografijo vsakega gostišča zase in priložene se tudi cene za prenočišče oziroma celoten dnevni penzion z navedbo glavnih prednosti, ki Jih ima posamezno gostišče. Kar se cene penziona tiče se ta vrti v predsezoni od 2000 do 4900 lir dnevno v glavni sezoni pa od 2600 do 6500 lir dnevno. Dalje imamo v brošuri tudi cestni načrt mesu in navodila za dostop iz raznih krajev ter nekaj motivov iz mesta in okolice. Med slikami in navodili. Je tudi kratek opis zgodovinskih in arheoloških zanimivosti Gradeža in okolice, ki je spisan v treh jezikih: v italijanščini, nemščini in angleščini. Brošura je bila Izdana s pristankom pokrajinskega odbora za turizem in bo nedvomno služila kot učinkovito propagando sredstvo na pragu letne sezone. Pri tem je posebno važno, da polagoma tudi v Gradežu uvajalo turistične cene «vse všteto«, kar so zahtevali zlasti turisti in letovl-ščarj' iz Nemčije ln Avstrije. Najemnine za jusarska zemljišča na Peči Sovodenjska občinska uprava ob. vešča vse najemnike jusarskih zemljišč na Feči» • naj, pridejo plačat . najemnino-- a* -U-toto, ki -je enaka I lanski ter znaša 1.100 lir. Soproga našega občinskega svetovalca iz Pevme Viktorja Vižintina je te dni povila krepkega dečka. Tako mati Lidija kot novorojenček se prav dobro počutita. Znanci in prijatelji izrekajo staršem prisrčne čestitke, ki se jim pridružuje tudi naše uredništvo. K I MO «1 KIS» P KOS E14 predvaja danes, 6. t. m. ob 19.30 uri Technicolor eleganten in zabaven film: Fammi pošto tesoro (NAREDI MI PROSTOR. SRČEK) Igrajo: DORIS DAV, JAMES GARNER in POLLV BERGER Tatovi odpeljali dva avta Tatovi avtomobilov so se spet pridno spravili na delo in v eni sami noči odpeljali dva avtomobila. Žrtev prve tatvine je postal 36-letni pomorščak Giorgio Pipan z Rotonde del Boschetto 1. V sredo zvečer je parkiral svoj fiat 600 TS 48720' v bližini stanovanja in odšel domov. Predvčerajšnjim zjutraj pa je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da so mu tatovi avto odpeljali. Zglasil se je na komisariatu Kolonje, kjer je povedal, da je bil avto vreden 400.000 lir. Samo pot ure kasneje se je na istem komisariatu zglasil 33-letni elektrotehnik Luciano Favretto iz Ul. Revoltella 73 in povedal, da so mu ponoči neznanci odpeljali fiat 500 TS 65440, ki ga je bil prejšnji večfer pustil v Bližini do-ma. Tudi Favretto je utrpel pre cejšnjo škodo, saj je bil avto vreden 400.000 lir. Agenti so uved H preiskavo, da bi izsledili neznane tatove. Z lestvijo na pomoč hudo bolni ženski Včeraj zjutraj okrog 10. ure so morali gasilci priskočiti na pomoč ženski, ki jb je napadla nenadna slabost v stanovanju v Ul. del Sule 6. Gasilci so razvili svoje lestve in se povzpeli v stanovanje, kjer so našli Caterino Fer-rettijevo, ki je ležala na tleh v kuhinji. Z rezilnim avtom gasil cev so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo v hudem zdravstvenem stanju pridržali na zdravljenju Vzrok Ferrettinega nenadnega na pada so‘ bile motnje v krvnem obtoku. Zadeva dveh prometnih nesreč v Tržiču zaključena z oprostitvijo obtožencev Povoženi kolesar bo moral plačali sodne stroške - Prebivalci pasje farme v Bračunu so molili nočni mir sosedov Pred okrožnim sodiščem v Gorici sta bili včeraj dopoldne dve prizivni razpravi v zadevi prometnih nesreč, ki sta se obe pripetili na cestah v Tržiču. Pri prvi se je moral-zagovarjati 24-letnl karabinjer Antonino Mise-redino, ki sedaj službuje v Genovi. V obtožnici je navedeno, da je dne 22. septembra 1963, ko se je peljal svojim motociklom po Ul. Verdi proti, Ul. IV. novembra v Tržiču, trčil z nekim drugim motociklistom, ki je prihajal po Ul. IV. novembra v smeri proti Ul. Duea d’Aosta. Motociklist drugega vozila je dobil poškodbe, katere si je moral zdraviti 20 dni. Pri prvi razpravi je okrajni sodnik v Tržiču dne 17. septembra lani obsodil karabinjerja ha 100:000 lir globe- ln povračilo škode. Včeraj pa je sodišče upoštevalo razloge, ki jih je navedel branilec odv. Boni ter o-prostilo. karabinjerja. Tožitelj. Tgr-clslo Gergoiet iz Tržiča pa bo rap-ral plačati sodne stroške. Pri drugi razpravi pa je bil na zatožni klopi 22-letni Riccardo seli iz Turjaka, Ul. Gramsci 15, ki je s svojim avtomobilom trčil ln podrl 74-letnega upokojenca Antonia De Colle iz Tržiča Ul. Valentinis 92. kateri se je peljal s kolesom. To se je pripetilo dne 16 februarja lani, ko se Je Selil peljal s svojim avtom po Ul. Baito v smeri proti središču Tržiča. De Colle se je peljal po isti ulici v nasprotni smeri ter je hotel zaviti na levo v Ul. Valentinis, ko je prišlo do trčenja med obema. Pred okrajnim sodnikom je bil Seli obsojen na 150 tisoč lir globe in Je vložil priziv. Včeraj ga je sodišče oprostilo. Branil ga je odv De Denaro. Pri tretji razpravi so morali sodniki obravnavati zadevo dobrega sosedstva, ki so ga motili psi nekega vzrejevališča. V Bračanu pri Krminu, blizu ceste od Krmina proti Čedadu, ima 45-letni Vincen-zo Boscato. nekako pasjo farmo, kjer goji kakih 100 psov. Soseda Ri-no in Olfa Sfiligoj, ki imata svoj dom kakih 70 metrov vstran od teh psov, sta se pritožila, da zaradi njihovega laježa ponoči ne moreta počivati, niti ne moreta mirno delati. Drugi sosedje okrog Bosca-tove farme so tudi izjavili, da so včasih slišali lajež psov, vendar se jim je zdelo, da zaradi tega lahko opravljajo svoje delo. Branilca odv. Mamolo ln Luzzatto sta predlagala naj bi obtoženca oprostili, češ, da je tudi velik cestni promet in bližnji mehanik, ki bi utegnili motiti mir zakoncev Sfiligoj. Sodišče pa njunih razlogov ni upoštevalo in je potrdilo prvotno razsodbo okrajnega sodnika lz Krmina, ki je obsodil Boscata na plačilo globe 40 tisoč lir. Drž. tož. dr. Tavella; preds. sod. dr. Cenisi, sodnika Arculeo in Man-cuso. Zapisnikar Petti. Novi odbor SPD razpravljal o bodočih društvenih izletih Planinska predavanja pomagajo širiti ljubezen do narave med mladino 48-urna stavka rudarjev v Rablju Naš dopisnik iz Rablja nam je sinoči telefonsko sporočil, da se je včeraj začela 48-urna stavka tistih rudarjev rabeljskega rudnika, ki delajo v podzemskih rovih Rudarji se bodo vrnili na delo v ponedeljek, če pa stavka ne bi imela zaželenega uspeha, jo bodo ponovili še za 48 ur in nato po potrebi v nedogled vse dokler ne bodo izbojevali svojih pravic. Družba AMI z državno udeležbo, ki upravlja rudnik, namreč ne izpolnjuje svojih prevzetih obvez glede plač rudarjev in hoče, da bi za dejansko nižje plače več delali. Rudarji zahtevajo spoštovanje obvez, ki jih je sprejela bivša družba Pertusola že i. 1957 in ki jih je potem družba AMI potrdila, a jih dejansko v zadnjem času ne izvaja. V Rablju nenehno sneži, tako da je v zadnjih 24 urah zapadlo okrog 80 cm novega snega, katerega ie sedaj s starim vred skoraj 2 metra iiiiiiiiiMiiimiiMmiiiiiiiimiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiif SNEŽNE RAZMERE NA GORIŠKEM Cesta na Livek prevozna za jutrišnje smučarske tekme Vršič in Predil zaprta za promet • Dovolj snega v Kanalski dolini Tudi včeraj Je po višinah gori-ške bližnje in daljne okolice snežilo in s tem ustvarilo še bolj u-godne snežne razmere za nedeljske smučarje. Po podatkih, ki nam jih je posredovala Goriška turistična zveza 'z Nove Gorice, so imeli včeraj zjutraj na raznih goriških smučiščih, naslednje stanje snega; Lokve 70 cm južnega snega in je še snežilo, temperatura 2 stopinji nad ničlo; Črni vrh nad Idrijo 55 cm južnega snega in še sneži; Idrija 30 cm južnega snega in 0 stopinj; Bovec 60 cm pršiča in —-1; Log pod Mangartom 130 cm pršiča in še sneži, temperatura —2; na Livku 70 cm pršiča in sneži ob —1. Na Livku bodo jutri smučarske tekme, ki jih priredi Planin, sko društvo iz Trsta. Tu je vlečnica v pogonu; cesto iz Idrskega na Livek plužilo, ona iz Beneške Slovenije pa je prevozna. Tudi vlečnice na Lokvah in Laznah so v pogonu, Sankališče v Idriji je prav-tako uporabno. Nov sneg Je zapadel tudi v Be- neški Sloveniji, kjer ga je po hribih nad Čedadom in špetrom bilo včeraj od 10 do 40 cm. V Kanalski dolini so imeli včeraj v Zabnicah in Trbižu po 100 cm snega, na Vi-šarjah pa celo 4 m. Prelaza na Vršiču in na Predil sta zaradi nevarnosti plazov in velike količine snega zaprta za promet z vozili Pred dnevi Je imel novoizvoljeni odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici svojo drugo redno sejo. Ob tej priliki so odborniki soglasno ponovno izvolili za predsednika Karla Kumarja. Ta se Je zahvalil za Izkazano mu zaupanje ter obljubil, da bo po svojih močeh delal za nadaljnji razvoj društva ln planinarstva na Goriškem na splošno. Obenem je prosil vse odbornike naj kot doslej tesno sodelujejo za Isti cilj. Sledila je razdelitev funkcij med ostale odbornike. Za podpredsednika je bil izvoljen Ivan Delpin iz Podgore, za tajnika Jožica Sme-tova, njen namestnik pa je Artur Košuta, oba iz Gorice. Blagajnik je še naprej Stanko Medvešček, njegov namestnik pa Borut Leban; za gospodarja je bil ponovno potrjen Peter Čermelj, njegov namestnik pa je Karel Nanut iz Standre-ža. Za preglednika računov so izvolili Natašo Pavlinovo iz Gorice in Ivana Zavadlava iz 31 and reža Odborniki pa so: Emil Doktorič, Ivo Marinčič in Ivan Volčič. Po volitvah so se odborniki pomenili o nekaterih organizacijskih vprašanjih ter tudi o izletih, ki naj bi Jih napravili ta in prihodnji mesec. Tako je bil sprejet sklep, da bodo organizirali v nedeljo 14. t.m. smučarski izlet na Črni vrn z lastnimi sredstvi, pozneje enkrat pa naj bi šlt na smučarski izlet z vlakom na Vogel nad Bohinjem. Sc ta mesec naj bi bil tudi izlet na kostanj v Beneško Slovenijo, da bt se tako odzval povabilu pred stavnika Benečanov na občnem zbo ru društva. Podrobnosti glede tega izleta, bodo določene naknadno. Na seji so tud! ugotovili dober potek In uspeh zadnjega planinskega predavanja o ekspediciji v bolivijske Ande ter ugotovili, da taka predavanja dobro služijo tudi za pritegnitev mladine k naravi ln planlnarstvu. J tT T R I, 7. MARCA OB 4. URI POPOLDNE BO V PROSVETNI DVORANI V GORICI, VERDIJEV KORZO štev. 13 Proslava &\ marca mednarodnega praznika žena NA PROGRAMU JE PESTER KULTURNI SPORED DELOVAL BO BIFE’ 1 Trčenje treh avtov včeraj v Tržiču Včeraj popoldne okrog 13.45 Je vozil 30-letni Becchino Del Frate doma iz S. Pier dTsonzo, svoj avto giulietta v smeri od Trsta po Ul. Boito proti pristanišču v Tržiču. Za njim se je peljal s fiat 600 36-letni Ennio Valenti iz Trsta, Ul. Aquileia 14 in kot tretji je sledil fiat 500, ki ga je šofiral 18-letni Enzo Andreuzza iz S. Giorgio di Nogaro. Na križišču z Ul. S. Marco in Cosulich je Del Frate hotel zaviti v smeri proti ladjedelnici in v isto smer mu je sledil tudi fiat 600. Iz neznanih vzrokov, verjetno zaradi nenadne slabosti šoferja fiat 500 je to vozilo trčilo od zadaj v fiat 600 pred njim in ta nato v giulietto. Pri trčenju sta bila ranjena vozača obeh fiatov in njuna sopotnika. Andreuzza so pridržali v trži-ški bolnišnici za 20 dni zaradi u-darca na glavo ln rane na čelu ter pretresa možganov. Njegov sopotnik 23-ietni Silvano Avian iz S. Giorgia bo ostal v bolnišnici 10 dni zaradi udarca na glavi In drugih poškodb Valenti je dobil udarec na levi nogi in na glavi. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh VERDI. 16.30: «Uno sparo nel bulo«. P. Sellers ln E Sommer, barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22. CORSO. 16.30: «L’uomo che non sapeva amare«, C. Baker in G. Peppard, ameriški barvni kine-maskopski film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan MODERNISSIMO. 16.00, zadnja ob 22,30: «5000 dollari suirasso«, R. Wood, F. Sancho ln M. Sebald. Tehnikolor in cinemascope. VITTORIA. 17.15: «11 Servo«, D. Bogarde in Sandra Milles, ameriški črnobeli film, mladini pod II. letom prepovedan CENTRALE. 17.15: «SOS — naufra-gio nello spazio«, Paul Mantee ln Victor Lundin, ameriški kinema-skopski film v barvah, zadnja ob 21.30. V ČETRTI ETAPI DIRKE PO SARDINIJI Tudi v Oristanu prvi Rick Van Looy Danes zadnja etapa na sardinskem otoku ORISTANO, 5. — Nov uspeh Belgijca • Van Looya, ki je še enkrat dokazal, če je bilo sploh treba, da je najmočnejši na dirki po Sardiniji. Danes je bivši svetovni prvak ponovno prispel prvi na cilj potem, ko je ostal v vodilni skupini 10 udeležencev. Ti so složno vozili proti Oristanu, kjer jih je Van Looy s svojim silovi- tim sprintom pustil na cedilu in si osvojil že tretjo etapno zmago te prve sezonske dirke. Priznati je treba, da sta se tokrat izkazala Italijana Adorni in Venturelli, ki pa na cilju nista mogla ničesar proti premočnemu Belgijcu. Da je skupina resnično hitro vozila proti Oristanu dokazuje prav zamuda, ki jo je zabeležila glavnina: nad 10 minut. Jutri bo zadnja etapa na sardin? skem otoku od Oristana do Caglia-rija. Proga, dolga 108 km, bo potekala v glavnem po ravnini z izjemo kratke vzpetine do Villacidra. Ob zaključku etape se bodo kolesarji vkrcali na ladjo, ki jih bo odpeljala v Civitavecchio. Tu bo start zadnje etape, ki se bo zaključila v Rimu. Vrstni red na cilju 206 km dolge IV. etape Sassari - Oristano je naslednji: 1. VAN LOOY (Belg.) 5.28’02”. s povprečno hitrostjo 37,677 km, (odbitek 30”: čas za lestvico 5.27”32") 2. Venturelli (odbitek 20”: čas . za lestvico 5.27’42”) 3. Adorni (odbitek 10”: čas za lestvico 5.27’47”) 4. Maurer (šv.) 5. Anquetil (Fr.) 6. Poggiali 7. Moser 8. Mugnaini 9. Plankaert (Belg.) 10. Desmet (Belg.), 11. Durante z zaostankom 10’17”. 12. Mealli, 13. Graczyck (Fr.), 14. Taccone, 15. Fantinato, 16. Vicentini, 17. Casa-lini, 18. Vigna itd. SPLOKNA LESTVICA 1. VAN LOOY (Belg.) 21.52’06” 2. Venturelli z zaost. 49” 3. Poggiali 7’13” 4. Anquetil (Fr.) 7’14” 5. Desmet (Belg.) 6. Moser 7’16” 7. Adorni 8’23” 8. Sels (Belg.) 13’54” 9. Plankaret (Belg.) 15’47” 10. Cribiori 17’3I”. 11. Taccone, 12. Pambianco. 13. Fantinato 17’4R”. 14. Meam 21’27”. 15. Vigna. 16. Babtni, 17. Stefanom 24’31", 18. Den Har-t.oe (Hol.) 26T7”, 19. Graczvck (Fr.) 25'34”, 20. Ouesne (Fr.) 27’49” itd. S P D T javlja, da bo odhod avtobusa na Livek jutri oh 6.30 iz začetka UL F. Severo. V HOKEJU NA LEDU Prvenstvo 1968 (svetovno in evropsko) v (ircnoblu TAMPERE, 5. — Danes so sklenili, da bo svetovno in evropsko prvenstvo 1968. leta v hokeju na ledu med zimsko olimpiado v Gre-noblu. Med današnjim kolom svetovnega prvenstva so zabeležili naslednje izide; A skupina SZ - Norveška 14:2 Švedska - V. Nemčija 5:1 Kanada . Finska 4:0 K skupina Z. Nemčija - Jugoslavija 8:2 Poljska - Avstrija 5:3 ODBOJKARSKO PRVENSTVO MOŠKE B LIGE Z zmago v Bergamu Bor čvrsto na četrtem mestu Walter Veljak z italijansko reprezentanco proti Franciji V našem sobotnem dopisu smo predvidevali, da bodo moštva, ki zasedajo višja mesta na lestvici, zmagala. Tako se je tudi zgodilo. CSI iz Milana Je sprejel v goste gasilce iz Mester, ki letos ne morejo ponoviti uspehov lanskega prvenstva. Po odslužitvi vojaškega roka je odpotoval Celeste, ki je bil poleg Bergan- tina glavni steber ekipe. Sedaj Celeste nastopa v vrstah Zavattara iz Bologne. Kljub temu, da sc mu gasilci nudili v tej tekmi skromen odpor, ni CSI pokazal igre, ki jo zmore. Po začetnih fazah prvenstva je bil neoporečno prvi, sedaj pa začenja izgubljati svojo kondicijo, kar potrjujejo zadnji rezultati. Drugo uvrščeni gasilci iz Raven-ne so na domačem igrišču brez velikih težav odpravili vrstnike ;z Padove. Po prvih dveh setih, ki so jih Ravenčani osvojili z veliko lahkoto, so v tretjem poslali na igrišče rezervne sile, ki pa niso bile, pa čeprav so izgubile z najmanjšo razliko, kos gostom, četrti set pa je spet pripadel domačinom. Tretja ekipa, ki lahko Se upa na prvo mesto, je Čelana iz Bergama. Gostovala je v Florenci, kjer je gladko premagala tamkajšnjo Flog. Po llIliliiilllilllllIlIlilinilllllllllllllllliiHillIllriiimiililiiiiililiiiiiililllllillllllllllllillililllllliilliiMiiiiMlllillili FIORENTINA Albertosl; Robotti, Castelletti; Guarnacci, Gonfiantini, Brizl; Hamrin, Pirovano (Marchi), Oi-lando, Bertini, Morrone. TORINO Vieri; Poletti, Buzzacchera; Pu-ia, Cella, Rosato; Meronl, Fev-rettl, Hltchens, Moschino, Simoni. JUVENTUS Anzolln; Gori, Sartl; Bercelli-no, Castano, Leoncini; Stac-chini, Del Sol, DelhOmodarme, Da Costa, Menichelli. GENOA Grosso; Bagnasco (Calvanl ali Cappelllni), Vanara; Colombo, Bassi, Rivara; Dal Monte, Pan-taleoni, Koelbl, Žigoni, Gilar-doni. CATANIA Vavassort; Lampredl, Rambal-delli; Fantazzi, Michelotti, Blc-chtejal; Calvanese. Biaginl, Rozzoni, Cineslnho, Facchin. ROMA Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Carpenettl (Tamborini), Losi, •IIIIIIIJimiililllllllllllllllllMIIIIIIIIimilllllMIIIIIIIIIIIlIHIIIIIIIIItllllllllllllllllMIIMIIIIIIflllllMIIIIIIIIIIIIIIIIII JUTRI NA 90-METRSKI SKAKALNICI Tekmovalci iz 7 držav že zbrani v Planici Tekme bodo za Memorial J. Polde KRANJSKA GORA, 5. — V Planici je že vse živo. Prireditelji imajo polno dela z zadnjimi pripravami za nedeljske skakalne tekme na 90-metrski skakalnici za Memorial Janeza Polde. Tekmovalci so se že zbrali na Bledu, kjer bodo nastanjeni, jutri pa bodo imeli priložnost, da na uradnem trenin- gu preizkusijo zaletišče skakalnice. Precej dela ima tudi cestno podjetje iz Kranja, ki mora plužitl vse dohode do doline Planice. V zadnjih' dneh je namreč zapadlo precej snega. Seveda bodo očistili tudi parkirni prostor, tako da bo promet potekal brez zastojev. Več ali manj so se vsi tekmovalci že uradno prijavili. Prireditelli so pričakovali samo še snoročila iz čSSR in Švice, medtem ko je poljska smučarska zveza nepričakovano odpovedala udeležbo.. Tako bodo tekmovali na 90-metr-ski skakalnici .predstavniki sedmih držav in sicer Vzhddne in Zahodne Nemčije, Italije, Avstrije, Madžarske, Bolgarije in seveda Jugoslavije, ki bo imela najmočnejšo reprezentanco. Tekmovanje bodo otvorili v nedeljo ob 10. uri, ob 10.30 pa se bo prvi tekmovalec pognal čez mostiček skakalnice. Carpanesi; Leonardi. De Sistl, Monfredini, Angelillo, Salvori (Francesconi ali Tamborini). ATALANTA Pizzaballa; Anguillettl, Nodari; Pesenti, Gardoni, Colombo; Pe-troni, Bolchi, Nova, Mereghet-tl, Magistrelli. MILAN Barluzzi; Poletti, Pelagalll; Be-nttez, Maldini, Trapattoni; Mora, Rivera, Altafinl, Amarildo, Lodetti. LAZIO Cel; Zanetti, Dotti; Carosi, Pagni, Gasperl, Mari; Chri-stenssen, D’Amato, Governato, Fascetti. BOLOGNA Negrl; Furlanis, Pavinato; Tumburus, Janich, Fogli; Ma-raschi, Bulgarelli (Perani), NIelsen, Haller, Pascutti. INTER Sartl; Burgnlch, Malatrasl; Be-din, Guarnerl, Picchi; Jair, Mazzola, Domenghini (Gori), Suarez, Corso. CAGLIARI Bertola; Martiradonna, Tiddia; Cera, Vescovl, Longo; Rizzo, Nene, Gallardo, Greatti, Riva. LR VICENZA Luison; Zoppelletto, Sa volni; De Marchi, Carantinl, Stenti; Vastola, Menti, Viniclo, Del-!'Angel.o, Colausig. MANTOVA Zoff; Scesa, Corsinl; Tarabbia, Pin, Cancian; Trombini, Jons-son, Dl Giacomo (Pagani), Cor-renti, Ciccolo. MESSINA Reccbia; Garbuglia, Clericl; Benatti, Ghelfi, Landri; Der-lin, Marangi, Morelli, Brambil-la, Dori. FOGGIA Moschioni; Valadč, Micelli; Bettoni, Rinaldi, Micheli; Fa-valli. Gambino, Nocera, Majoli, Oltramari. SAMPDORIA Sattolo; Vincenzi, Delflno; Franzini, Masiero, Morini; Fru-stalupi, Lojacono, Sormani, Da Silva, Barison. VARESE Lonardi; Marcoli, Maroso; .Os-sola, Beltrami, Soldo; Spel ta, Szimaniak, Traspedini, Strada, Vetrano. prvem izgubljenem setu so se Lom-rnardijci zbrali in za Florentince ni bilo več pomoči. Bor je tokrat gostoval v Bergamu. Njegov nasprotnik, Ollmpia, je že vodil z 2:0, ko so se slovenski odbojkarji opogumili. Najprej so osvojili set, nato Izenačili in končno jim je pripadal še odločilni niz. Vsi časopisi so pohvalno označili nastop Bora v Bergamu in pozdravili z veseljem to zmago. Največ pažnje pa polagajo na VValterja Veljaka, ki bo danes prvič oblekel dres italijanske juniorske reprezentance. Za ta nastop «azzurrov» bosta to nedeljo prvenstvi A in B lige počivali in bosta spet oživeli v nedeljo 14. marca. Bor bo nastopil doma proti Flo-gu in že zdaj opozarjamo na to zanimivo srečanje. Izidi enajstega kola: '►CSI — Gasilci Me 3:0 (15:7, 15:9, 16:14) “Gasilci RA — Gasilci PD 3:1 <15:5, 15:9, 13:15, 15:12) Čelana — »FLOG 3:1 (11:15, 15:11, 15:10, 15:12) BOR — »Olimpia 3:2 (7:15, 13: 15, 15:9, 16:14, LESTVICA 15: 11) CSI 11 9 2 30 13 18 Gasilci RA 11 9 2 30 18 18 Čelana 11 8 3 30 15 16 BOR 11 6 5 23 21 12 Zavattaro 9 5 4 19 18 10 FLOG 10 5 5 21 24 10 Gasilci PD 11 5 6 23 24 10 Gasilci ME 11 4 7 19 28 8 Fiamma 10 1 9 10 29 2 Olimpia 11 1 10 15 30 2 RITTER UMETNO DRSANJE Kanadčanka BURKA svetovna prvakinja COLORADO SPRINGS, 5. — Kanadčanka Petra Burka je osvojila naslov svetovne prvakinje v umetnem drsanju pred evropsko prvakinjo Avstrijko Heitzerjevo. Italijanka Brugnera se je uvrstila na 15. mesto. Končna iestvica prvenstva posameznic je naslednja: 1, PETRA BURKA (Kan.) 2 Regine Heitzer (Av.) 3. Peggy Fleming (ZDA) 4. Christine Haigler (ZDA) 5. Gabriele Seyfert (V. Nem.) 6. Miwa Fukuhara (Jap.) 7. Valerie Jones (Kan.) 8. Nocole Hassler (Fr.) KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE A LIGE Sami porazi za petorke dežele Iz kola v kolo postaja lestvica moškega prvenstva A lige bolj in bolj podobna razvrstitvi, ki smo jo napovedali v samem začetku tekmovanja. Edino presenečenje predstavlja vodeča vloga Victorie iz Pesara. Ta peterka je stopila na pozornico šele po šestem kolu in nato je bila stalno na prvem mestu. Ob njej sta dolgo kljubovali APU Lignano in Ginna-stica Triestina, medtem ko La Tor-re iz Reggio Emilie, ki smo jo šteli med velike favorite, ni mogla prodreti do vodilnih mest. Lignano je bilo kos zaupani vlogi le v prvem delu tega tekmovanja. Triestina pa je predstavila s celo vrsto presenetljivih u-spehov, katerih ni spričo^ njene pomlajene ekipe nihče pričakoval. Polagoma pa se jo elan naše ekipe polegel in isto usodo je doletela tudi APU Lignano. Iz srednjih pozicij se je polagoma približevala vrhu La Torre, ki je končno z uspehom nad Pesarom le osvojila drugo mesto. V nedeljskem kolu si je La Torre utrdila položaj prav z uspe- iiumiiiiMiiHuiMtiiimiHiitmmmiiiiiiimiiiiHiiiimiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiitiiniHHUiHUiiiiiii ITALIJANSKO PRVENSTVO V ALPSKIH PANOGAH Giustina Demetz prvakinja v smuku Rarbicri druga, Scnonerjcva tretja MADESIMO, 5 — Giustina Demetz je naslednica Pie Rive v zlati knjigi italijanskih prvakinj v smuku. Članica smučarskega kluba Pirovano je danes osvojila naslov pred Lidio Barbieri-Sacconaghi in Inge Senoner. Čeprav se je Demetzova med tekmovanjem znašla sredi snežne nevihte, ki jo je zelo ovirala, ji je vendarle uspelo doseči najboljši čas, ki ji je prinesel sicer pričakovani naslov. Izid današnjega tekmovanja naslednji: iiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmmiimiHiiiiMiinitiiiimiiimiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiMiiimiiiiiiii GOKISKI NOGOMET Juventina proti leaderju jutri na domačih tleh Sovodenjci igrajo v Villcssah, Podgorci pa v Dolognanti ' Jutri igra Juventina na domačem igrišču v štandrežu, vendar nima lahko naloge, saj bo nastopila proti ekipi iz Mariana, ki je na vrhu lestvice ter se bo potrudila, da bo tam tudi ostala. Vendar pa vrag ni tako črn kot izgleda in če se bodo domači igralci zbrali ter igrali disciplinirano, povezano in borbeno vseh 90 minut, ni izključeno, da rešijo obe ali pa vsaj eno točko. 2e večkrat so nam pokazali, da igrajo bolje proti močnim ekipam, kot pa proti takim, ki veljajo za bolj šibke. Vsekakor se morajo domačini zavedati, da so jim točke zelo potrebne, če se hočejo obdržati na površju in ne smejo zamuditi nobene prilike. Ob 14.30 uri naj se za to tekmo zberejo na igrišču naslednji igralci Ju-ventine: Marson, Paškulin, Oblak, Montico, Tabaj, Puia, Rosolen, Močilnik, Klaučič, Ferfolja, Petejan, Batistič in Tonino. Sovodenjci pa morajo tudi jutri z doma in bodo gostovali v Vil-lessah, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjo ekipo, ki je prejšnjo nedeljo premagala prvaka iz Mariana in tako dokazala, da je zelo nevarna in močna enajstorica. Po drugi strani pa so tudi Sovodenjci v Zagraju pokazali, da znajo biti kos tudi močnim nasprotnikom na njihovem igrišču in upamo, da bodo to pokazali tudi jutri v Villes-sah. Tudi Podgorci bodo v nedeljo gostovali in sicer v Dolegnanu v Furlaniji, kjer bodo skušali ponoviti svojo zmago nad to ekipo iz prvega kola. Seveda pa se bodo tudi domačini skušali oddolžiti za jesen, ski poraz. 1. GIUSTINA DEMETZ (SC Pirovano) 1'22”71 2. Lidia Barbieri (SAI Milano) 1’22”80 3. Inge Senoner (SC Colle Isarco) 1’26”33 4. Marisa Mion (SC Pila) 1’26”74 (prva juniorka) 5. Glorianda Cipolla 1’27’Tl 6. Lotte Nogler 1’29”87 7. Daniela Franceschetti 1’31”87 8. Maria Rosa Vigliani 1’32”09 9. Pia Comi 1’32”60 10. Daniela Giolitto 1’32”85 itd. * * * INNSBRUCK, 5. — Hugo Nindl in Traudl Hectier sta'danes osvojila avstrijski naslov v Smuku. Nindl je pustil za seboj Martina Burgerja in Karla Schranza, za Hecher-jevo pa sta se v odsotnosti Christl Haasove uvrstili Edith Zimmermann in Edda Kainz. * * * WENGEN, 5. — Dumeng Giova-noli in Heidi Obrecht sta danes zmagala v smuku švicarskega državnega prvenstva. Za zmagovalcem sta se uvrstila Edmund Brugg. mann in Jean Daniel Daetwyler, za Obrechtovo pa njena bolj znana sestra Therese in Ruth Adolf. * * * MORZINE, 5. — Marielle Goit-schell je danes osvojila francoski naslov v veleslalomu pred zmagovalko v Mariboru Florence Steurer in Christine Teraillon. L 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 1 2 2 I 1 2 2 X 1 2 1 2 1 2 1 2 2 1 X Atalanta—Milan Catania—Roma Fiorentina—Torino Inter—Cagliari Juventus—Genoa Viccnza—Mantova Lazio—Bologna Messina—Foggia Sanipdoria—Varese Livorno—Brescia Spal—Palermo Como—Novara Sambened.—Cosenza hom nad Ginnastico Triestino, ki je z napadalno igro spravila v zagato domačine. Ti pa so se pred zaključkom tekme le zbrali in zaigrali po svojem običajnem sistemu ter v nekaj minutah razblinili vse upe Ginnastice. Ista usoda je doletela Goriško Safog, ki je v Pesaru zaigrala podrejeno vlogo in, razen v prvem polčasu, ni nikoli dala slutiti možnost, da bi lahko odnesli polni izkupiček. Povsem drugačna pa je bila slika tretje julijske petorke, videmske APU Lignano. Videmčani so igrali v Portu San Giorgio in bi morali po predvidevanjih odnesti obe točki. To je bilo pričakovati tudi po zaključku prvega dela tekme. V drugem polčasu pa je igra nenadoma zaokrenila v drugačno smer. Videmčani, že gotovi zmage, so zaigrali bolj ležerno, domačini pa so se vrgli v boj z vsemi svojimi silami ter osvojili tekmo z minimalno razliko. S to nepričakovano zmago je domača peterka znatno izboljšala svoj plasma in zdaj lahko bolj mirno gleda na svojo bodočnost, čeprav bo še vedno morala prežati na vsako ugodno priložnost. Videmski Lavoratore je edino moštvo iz naše dežele, ki je z uspehom zaključilo nedeljsko kolo. Priborilo si je zmago nad peterko Roseta. Kljub temu uspehu pa je njegovo stanje na lestvici še vedno zelo nvearno in ekipa bo morala nabrati vse točke na domačem igrišču če hoče nastopati tudi prihodnje leto v tej ligi. I. PATRIZIO Poljedelsko zadružništvo temelj bodočega razvoja (Nadaljevanje s 3. strani) kmetje prišli do sklepa, da je združevanje kmetov v zadrugah za skupno obdelovanje zemlje nujno, če se želi preprečiti nadaljnje nazadovanje proizvodnje. In tako se je zadružno gibanje zadnji čas začelo še bolj krepiti in širiti. Doslej je že bilo ustanovljenih okrog 200 novih zadrug, vendar je na osnovi razpoloženja, ki vlada po kenijskih vaseh, moč računati, da se bo njihovo število v najkrajšem času še močno povečalo. Vlada od svoje strani skuša napraviti vse, kar ji je mogoče, da bi kmete še bolj spodbudila k takim oblikam združevanja. Ob priliki njene nedavne reorganizacije, je bilo ustanovljeno tudi posebno ministrstvo za zadrugar-stvo, kar že samo po sebi dovolj zgovorno dokazuje, kakšen pomen pripisujejo zadružnemu gibanju kenijski voditelji. Nadalje dokazuje to tudi sprejetje sklepa o ustanovitvi zadružne banke, ki bo pod ugodnimi pogoji zadrugam omogočala, oziroma dajala posojila za nakup proizvajalnih sredstev. Priprave za njeno ustanovitev so že v teku in je pričakovati, da bo začela poslovati že v najkrajšem času. Prav gotovo bo tudi to predstavljalo krepko spodbudo za nadaljnje širjenje in razvijanje zadružnega gibanja, ki naj, bi po besedah predsednika Kenijate, odigralo eno od najvažnejših vlog v razvoju kenijskega gospodarstva nasploh. E. MULAHISIC Sneg na Tridentinskem Pokrajinska ustanova za turizem iz Tridenta nam sporoča snežne razmere v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Razmere se nanašajo na 3. lil. 1965. V vseh krajih so številne žičnice, vlečnice, sedežnice itd. KRAJ CM KRAJ CM Andato - Monte Paganella 109/250 r ,' (, Monte Penegal 50/70 (2 T, 4 V) (2 V) Baselga Di Pine 25/70 Passo del Tonale . Passo (2 V) Paradiso 200/300 Campitello di Fassa • Col (12, IT, 6 V) Rodclla 60/170 Passo di Costalunga 110 (2 S, 5 V) (IS, 2 V) Canazei ulla Marmolada 60/290 Passo Pian delle Fugazze — (12, 2 S, 9 V, 1 Sk) Passo Pordoi 175 Castello Tcsino ■ Passo (12, 2 S) del Brocon — Passo Rolle 170 (2 V) (IS, 8 V, 1 Sl:) Cavalese ■ Passo di Lavaze 15/140 Passo Sclla 170 (8 V) ,,dT, is, IV) Fai deila Paganella — • 3 Pete 50/70 (12, IV) (12. 3 V) Folgaria - Sommn Alto 30/95 Pinzolo 30 (IS, 9 V, 1 Sk) (1 V) Lavarone . Vezzcna — Pozza di Fassa • Monte (IS. 4 V) Buffaure 30/160 Madonna di Campiglio 150/250 (IT, 5 V) (3 2, IT, 2 S. 9 V) Predazzo - Bellamonte 45/55 Male . Dimaro - Ossana 30/50 (3 V, 1 Sk) (3 V, 1 Sk) Primiero — Malosco 40 (1 V) (2 V) Moena - Passo S. Pellegrino 45/181) (6 V) Molveno ■ Croz dell’Altis. simo 50/120 (2 S, IV) Monte Bondonc 60/150 (3 T, 6 S, 2 V) Panchia di Fiemmc — (I V) Passo della Mendola - 2 — žičnica; T — telekabina; Sk — skakalnica S. Giacomo di Brentonico — (1 V) San Martino di Castrozza 80/360 (12. IT, IS, 6 V) Serrada . Dosso Martlnella 35/95 (IT, 2 V) Vigo di Fassa - Ciampedie - Gardeccia 30/140 (12, 3 V) Ziano di Fiemme — . (IV) • S — sedežnica; V — vlečnica; Vsi gorski prehodi prehodni M. ŠAJ1NOV J Cvetočih lic: Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti č) Hranilni odsek: Poroča tov. Gustinčič in pravi, da doslej še ni nihče vložil kakega zneska, pač pa izraža upanje, da bo prihodnje poročilo bolj pozitivno. d) Knjižnica: Ker manjka načelnik tov. Škamperle, poroča tov. Franjo Zajec to, kar mu je znanega. Iz njegovih besed je razvidno, da ni našla knjižnica tistega odziva, ki bi ga morala. Poročilo je bilo sprejeto. 5. Poročilo revizorjev: Tov. Zajec Fr., ki je revizor, da odboru absolutorij. 6. Volitve novega odbora: Predsednik prekine občni zbor za pet minut, da člani lahko medtem sestavijo svoje predloge za nov odbor. Po preteku petih minut predlaga tov. Gustinčič naslednji odbor: predsednica: Olga Petelinova podpredsednik: Alojz Dougan tajnica: Marica Mlač blagajnik: Ljubo Jaklič in Ferdinand Zajec gospodar: Bjekar odborniki: Lado Jaklič, Svetka Lenardon, Andrejina Železnik, načelniki odsekov: ' knjižničar: Slavko Škamperle turistični odsek: Ito Kolerič in Barut športni odsek: Franjo Zajec hranilni odsek: Adolf Gustinčič ženski odsek: Andrejina Železnik revizorja: Fran Zajec in Emil škrap. Vsi predlagani so sprejeli svoje funkcije. 7. Slučajnosti: tov. Zajec predaja mesto predsedujočega novi predsednici. Tov. Petelinova zasede svoje mesto zahvaljujoč se za izkazano ji zaupanje ter preide k slučajnostim. Javi se, da bo v torek predaj na seja. Navzočnost starih in novih odbornikov obvezna. Popoldne je izlet v Bazovico. Odhod točno ob 1.30 izpod mosta. Tov. Škrap javi, da bo g. Ferfolja po občnem zboru pred hišo slikal vse navzoče članstvo. Tov. Furlan, zastopnik M. D. PROSVETA pozdravlja vse navzoče tovariše re- Mladinsko društvo Šparta — Skedenj na vsemladinskem izletu 3.10.1926 v Vogljah koč, da bo odnesel s tega občnega zbora zelo dober vtis. Tov. Fr. Zajec pozdravlja vse navzoče tudi v imenu Zveze mladinskih društev bodreč novi odbor k vztrajnejšemu in požrtvo-valnejšemu delu. Tov. Petelinova pozdravlja vse navzoče tudi v imenu Osrednjega ženskega odbora. Tov. Venutti sporoči, da stane štev. «Našega Glasa» za mesec januar 1.50 lir, ter priporoča članom, naj se nanj naročijo. Nekdo vpraša za pojasnilo glede napovedi gospodinje, da nam odpove prostore. Tov. škrap mu odgovori, da to spada na sejo in ne sem. Ker se k slučajnostim nihče več ne javi, se zaključi I. redni občni zbor od 12. uri. Čeprav je bil ta občni zbor, kakor rečeno, pripravljen z veliko vestnostjo in skrbjo in čeprav se je mislilo, da bo novi odbor trdnejši od preteklega, je tajnica Marija Mlač že na prvem članskem sestanku 3. 2. 27. odstopila. Ali se je ustrašila dela, ali pa ji je kdo svetoval, naj glede na fašistično preganjanje ne sprejema v društvu kakih funkcij, kar bi bilo tudi zelo verjetno, tajnica ni hotela biti, tako da se je za pisanje zapisnika javil Bjekar. Vendar pa se je to vprašanje rešilo na 3. odborovi seji 22. 2. 27., na kateri je bil imenovan za tajnika Slavko Škamperle, a na njegovo dosedanje mesto knjižničarja je bil določen Edi Furlani. Toda tudi Slavko ni vzdržal na svojem mestu do konca. 15. 7. ga je nasledila Slava Čokova, ki je tajnikovala do oblastvenega razpusta društva dne 14.9.27. Tudi druga mesta so v novi poslovni dobi večkrat prešla od enega na drugega, tako da o kakšni stalnosti ni bilo niti govora. Zlasti smo imeli smolo z odstopom predsednice Olge Petelinove, kajti imeli smo veliko muke, da smo le prepričali Alojza Dougana, da je prevzel predsedniško mesto, ki ga je potem ohranil do razpusta društva. Revizorju škrapu je verjetno vse to šlo že toliko na živce, da je na sestanku dne 22. 6. odvrnil Mitji Macarolu, ki je predlagal ustanovitev dramske skupine, da ni vredno usta- navljati novih odsekov, ker so ti itak obsojeni na kratkotrajno življenje. Macarol pa je imel veliko več vere in je vztrajal pri ustanovitvi dramskega odseka, katerega vodstvo je tudi sam sprejel. V kratkem času je naštudiral igro, ki so jo člani izvedli, še preden je prišlo do razpusta društva v jeseni. To jo bil tudi hkrati dokaz, da če bi takratna mladina imela sposoben vodilni kader, bi lahko marsikaj pokazala, česar ni prav zaradi pomanjkanja pomoči starejših, sposobnih in požrtvovalnih ljudi. VIII. V poletju leta 1927 je vpisovanje v naše društvo naraščalo in začelo se je pojavljati vprašanje, kam s tolikšno mladino, če se ji v društvu ne bo moglo nuditi primerno razvedrilo in zaposlitev. Je že res, da je bilo svetoivansko mladinsko društvo eno izmed najagilnejših na Tržaškem tako, da nam je sam dr. Dekleva dne 7. 4. 27 na desetem članskem sestanku, na katerem je tudi predaval «0 zadrugah pri starih Slovanih«, čestital zaradi res marljivega in agilnega društvenega delovanja. Vendar vse to naše delo le ni imelo tiste razgibane razno-ternosti, ki ga je bilo srečati na Tržaškem v prvih letih po osvobodilni vojni v mnogih prosvetnih društvih z močnimi in sposobnimi odbori. Pri nas, žal, ni bilo tako. Mladina si je želela dela, ki ji ga nihče ni mogel dati, nihče organizirati. Mladina bi se rada na primer posvetila dramatiki, a ji nihče ni mogel takega udejstvovanja nuditi iz enostavnega razloga, ker se v to nihče ni spoznal. Mladina bi rada včasih ubrano zapela, a razen cerkvenih zborovskih pesmi ni bila sposobna zapeti. Mladina bi se rada posvetila lahki atletiki, a nikogar ni bilo, ki bi ji mogel nuditi strokovni pouk. Dekleta bi se rada posvetila hazeni, o kateri se je govorilo nad pol leta, a ker ni bilo nikogar, da bi dekleta vodil, je bilo društvo razpuščeno, preden so hazenašice sploh imele kakšno vajo. (Se nadaljuje) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6 II. TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco l - II Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2/250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ v tednu 30 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna -50 din, 2.400 din za leto 1965. — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške In gorlške pokrajina ae ______ naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst