PHIHDBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE IZHRCMMIUE AMERlSKEGII OIBZJI ZHAiLmmrnH? [feVI • štev. 6» (1460) TRST četrtek 6. aprila 1950 Cena 15 lir Lzi Qve maršala Tila predstavnikom kadrov predvojaške vzgoje nikomur ne grozimo uiali pa bomo braniti, kar je naše ^javljeni so dokončni izidi volitev - Predstavniki vseh narodov in narodnih ^njšin v Ljudski skupščini - «Borba» ponovno poudarja, da Jugoslavija ne misli dovoliti, da bi se novi deli slovenskega življa prepustili tuji oblasti ^ našega poročevalca) 5. — Zvezna ■ ^MOMnisija je objavila do-»i 16 izid& volitev. Za Zvez-' 3« volilo 9,061.780 vo-, t j. 91,94% voli vcev. Za ;*e Ljudske fronte ie volk t9'839 (92,25%) za skri-(t75w\ rez liste pa 611.941 7. I»9(ltoiei„narodo,v je glasova-otJst''™2'170 volivcev t. i- 91.94 04=.',°“ teh js 8,463.677 193,4 likL Stas°valo kandidate HaT ,fronte 598-493 (6,6%) No« , njiCo brez liste. £hfca+^U'pscma se bo sestala [jena j? ta mesec in je sestavkih • 7 poslancev od ka-toy no, ] delavcev. 92 kme-MnivJl lntelektualcev, 49 pri-Zve2n„ l‘azn,ih poklicev. V cev na1. ?Veta ie 405 poslan-»^”4* ie 187 Srbov. 99 Hr-, blovencav. 97 Make-*liiiia,,A ,®raogorcev, 20 Mu-i&ri ,V’T 42 Skiptarov, 4 Ha-®ol»ar .taltjana, 1 Turek. 1 Svm Slovak 1 Romun. hoV 2ra,ro*v pa'šteje 30 čla- * i,t, , Met v**«- ter v, v*a“c° zvezno republiko vnov za avtonojnno tonojvi, Vojvodino 15 za av-tehjja? Pdfcrajino Kosovo-Mo-šino t Za škiptarsko iijanj-*ko ’ i Za madžarsko. 2 za tur-Mo j*3. rutensko. 1 za slo lino -1 2a romunsko manj-Nlert nikj vJ5az8.ovorom s predstavite v? .btih kadrov predvoja-N6g jgo)e in Zveze borcev. Dola 'e tbaršal Tito izjavil, da JOjajT- največjo važnost pred-ie OaHa,-280)'- «v Jugoslaviji«. Sili reval marža! Tito. «smo "'iltto PJ;etlvi>jaško vzgojo, ker vsak ■ bo naša vojska v ?ii XX h°”ledu na visoki stop-W*nosti, tako da bo tal , rar>ila neodvisnost naše •UftL 0Inovine pred vsakršnim 4^ oni. Za tako kvalitetno Vojsko pa ne zadostuje ktj, vojaška 'obveznost, pač h Va tildi predvoja iko vzgo-h((gneje bomo tako lahko Sin ° boslali iz vojske do-flb, s tem vključili v pro-5Qhie 006 državljane, ki so Mg J1 Dredvojaško obvez-ho seveda za nas zelo Tito je dodal, da no-oiižne organizacije in *ntpe d °blast_ spoznati globok % , Predvojaške vzgoje, bo-f tna-0hrambo domovine ka-|L 1 Za gospodarstvo drža- ve. Maršal Tito je poudaril, da je treba tudi žensko mladino v mestu- in na deželi pripraviti za pasivno obrambo, za prvo pomoč- Dodal pa je: «Naše priprave glede predvojaške vzgoje ni treba razumeti tako, kakor da bi bili na pragu vojne in da bomo morali jutri v borbo. Gre za to, da se bomo čim manj izpostavili nevarnosti in utvaram čim močnejši irj pripravljenejši bomo biii. Ne bomo namreč dovolili, da bi nas presenetil močan napadalec. Izkušnja dokazuje, da napadalec skoraj vedno ocenjuje možnosti; tako je naredil Hitler, ko je zasedel razr.e evropske države. On se ni zanašal samo na svojo silo, pač je ustvaril tudi peto kolono in znotraj politično in nacionalno miniral in rušil države. Treba je biti pripravljeni, ker le tako lahko delamo v miru brez nervoznosti. Maršal Tito je nato odločno ponovil: «Nikomur ne grozimo, znali pa bomo hraniti in braniti to, kar je naše«. Delegacijo predvojaške vzgo. je irj Zveze borcev NOV, ki je obiskala maršala Tita, sta vodila minister Zvezne vlade Osman Karabegovič in generalmajor Popovič. Med razgovorom so člani delegacije podrobno poučili maršala Tita o delu organizacije in Zveze. Povedali so, da se predvojaška vzgoja vrši po smernicah vladne uredbe, ki predvideva ustanovitev števili, ih zato opremljenih centrov, kjer se mladinci vojaško in tehnično vežbajo. Dobijo pa tudi politično vzgojo Zveza novinarjev FLRJ izstopila iz mednarodne organizacije novinarjev BEOGRAD, 5. Zveze novinarjev in se tako pripravljajo za vstop v JA. Današnja «Borba» pa odgovarja italijanskemu demokri-stjanskemu listu «Popolo», ki zahteva priključitev Tržaškega ozemlja Italiji, ter na izjavo tajnika krščanske demokracije Tavianija, ki je zahteval za Italijo še več, kakor je to_ pisal list «Popolo». Tako stališče, piše «Borba», ne more doprinesti k rešitvi tržaškega vprašanja. ker ne upošteva dejstva, da italijanske zahteve do italijanske cone Tržaškega ozemlja ne morejo biti pod nobenim pogojem osnova za kakršno koli diskusijo. Tako stališče glasila italijanske vlade do Tržaškega ozem- lja, kakor smo to že mnogokrat ponovili, lahko Samo povzroča začudenje, ker je znano, da Jugoslavija ne misli dovoliti. da bi se novi deli slovenskega življa prepustili v reke tuje oblasti. V Italiji se bi morali prepričati, da ie tako stališče v nasprotju z vsako možnostjo sporazumne rešitve spornih vprašanj. Cas- bi bil, da se v interesu obeh držav preneha s ponavljanjem teh sistematičnih in periodičnih zahtev po onem, kar ne more biti italijansko, to je po jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja. Sele tedaj bo lahko sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo laže rešiti. B. STANISAVLJEVIC Demonstracije v Pariza PARIZ, 5. — v, številnih francoskih mestih so bila danes protestna zborovanja, ker je list »Le Figaro« objavil spomine nacističnega zločincaSkor-zer,yja. V Parizu pa je demonstracija zavzela večji obseg in prišlo je do spopadov med demonstranti in policijo. Demonstranti so se branil; z metanjem kamenja. Policija je aretirala 65 demonstrantov. Do spopadov s policijo je prišlo tudi v Toursu, kjer je bilo zborovanje . pristašev miru. 27 francoskih desničarskih poslancev je pozvalo vlado, naj predloži parlamentu zakon, ki bi prepovedal komunistom in simpatizerjem zavzemati javna mesta. Dalje so ti poslailci predložil; resolucijo, ki poziva vlado, ngj sprejme «vse ukrepe za obrambo proti delovanju komunistične partije«. Dalje pozivajo vlado, naj pripravi seznam vseh komunističnih organizaciji AMAN, 5. — Guverner arabskega dela v Jeruzalemu je prepovedal sestanke in javna zborovanja ter nošnjo orožja. Za vsak sestanek je treba vsaj pet d;ni prej vložiti prošnjo, nakar izdajo oblasti dovoljenje. NEENAKOPRAVNI ODNOSI MED SZ IN BOLGARIJO Razlika med izvoženim in uvoženim blagom - KP Bolgarije zanemarja vprašanje kmečkih zadrug - Laži romunskega tiska BEOGRAD. 3. — Današnja beograjska «Politika» piše o so-vjetsko-bolgarskih trgovinskih odnosih in zaključuje, da ni mogoče govoriti o sovjetski go-sipodarski pomoči Bolgariji ker med obema državama ne obstajajo enakopravni odnosi. «3niitika» ugotavlja razliko cen med blagom, ki ga izvažajo v SZ, in onim. ki ga Bolgarija uvaža iz SZ. List omenja pri tem besede pokojnega Vasilija Kolarova. ki te leta 1947 v Plovdivu odkrito obsodil nepravične bolgarsko - sovjetske odnose. Kolarov jo tedai dejal: «Izvažamo naše izdelke v tujino po cenah, ki so nižje pd produkcijskih«. Malo dalje pa je v istem govoru Kolarov omeni), da z veseljem ugotavlja, kako postaja bolgarski izvoz v SZ vse boli gigantski. V Sofiji se je danes zjutraj začela konferenca bolgarskih kmečkih zadrug. Na konferenci sodeluje če z tisoč delegatov. Konferenci prisostvujejo: predsednik bolgarske blade Cerven-kov. številni člani politbiroja bolgarske KP. nekateri mini- — Plenum Jugoslavije, ki je danes začel s svojim delom v Zagrebu, je soglasno izglasoval sklep da ta zveza izstopi iz mednarodne organizacije novinarjev. Plenum, ki je poslal odprto pismo vsem novinarjem sveta, v katerem se poudarja, da tajništvo te mednarodne organizg-cije v Pragi vodi politiko, s katero pretvarja organizacijo v podružnico zunanje politike Sovjetske zveze. ZDA nadaljujejo politiko vsiljevanja svoje volje drugim Schumacher proti sprejemu Zahodne Nemčije v Evropski svet - Komentarji tiska o Mac Cloyevem govoru pred ruševinami LONDON, 5. — Londonski «Ti-mes« komentira danes govor ameriškega visokega komisarja v Nemčiji Mac Cloya. »Times« ugotavlja, da obstaja dvojno mnenje o politiki, ki naj bi jo izvajale v Nemčiji zahodne države. — Prvo mnenje je v svojem govoru obrazložil Mac Ciov: «Ker je postal nemogoč sporazum s Sovjetsko zvezo — piše list — je trepa najprej ustvariti »demokratično« Zahodno Nemčijo, «ne da bi zgubili upanje na er.otno Nemčijo«. Drugo mnenje pa sta diskutirala Wa!ter Lippman In britanski poslanec Grossman. List analizira predlog Crossmana za sporazum s Sovjetsko zvezo za združitev in nevtralizacijo Nemčije, ki bi bila za vedno demilitarizirana, ter ugotavlja, da zagovorniki te teorije upajo, da bi se ideja nevtralnosti nato razširila na druge države Srednje Evrope, ki naj bi tvorile »amortizacijsko blazinico med Vzhodom in Zahodom«. Omenjeni list pa takoj pripominja, da je ta ideja neizvedljiva. Zato tfoci* spletki: imperialistov {'Združenih državah Indonezije nPad pripadnikov "a otoku Celebes Skupina 'b . v«h pripadnikov holand-% pevske kolonialne voj-mff”. Poveljstvom kapitana W «Vnu prav Podobno »Snu Westerhng v Bar> iS Napravila državni udar sestih zjutraj v Ma-na otoku Celebesu. i so se po kratki borbi državnih uradov bivše kolonialne vojske v Makasaru ■ LR Kitajska priznala ZD Indonezije S ,več _________ jtn,ti1onezijske države irj o poveljstva obo-v - i-ik DruSa skupina teh bihv hoIandske vojske, is'1® ir J nedavno vključeni v -honezijsko vojsko, %g8itUa. °Van3e i!' lavno vključeni v je generala tli'.'6 vr\i', Poveljnika indone. Ilič1 Vred v Makassaru. 2 W ^ uPorniki zajeli še k01r «tnaCn?ikE' 'Slane slav‘ iC.iialn„ Holandske redne N >• so ostale v til* t>0lici:ViPOrniki so napadli stil Da £Usko vojašnico. Poli-libJh snZX!edIa radijsko po- K*. lV- V: d cii5 ,/ Vi "V A |! Atil, Se ni pridružila upor- tSi Az, . hjavii -,e v svojem pro-V,u : da hoče obdržati Vt X6 sir,?- Indonezije, ka- di; , ašaio ur.ičili pristaši v‘°žil indonezijske .države. Nv! držai.0sradnjo vlado, da ke>.a- en3enih spora- VojS, Poslala na Cc-brez pristanka ^iNka X52,ilske vlade. h 'ofasnn V Makassa' rti IX osrednja vlada ^’sSa °, ki r, izdali uradno 4 S p0nPravi- da sta v Ma, Nu Vl d° n0 Zi*vladala red 0 bn P°sl°Pla straži , &r'\ha obIe,ke izfiube pa &dvo “beh straneh. K.dwmndskth i to Ivova splet‘ ržtocitl°v ki • arneriških im-ti?t * iz s a^ne interes po. hrenl.dVor da po. bi S >ijeT 2a n°ve vojaške st£aih.l ^a.va v Pravi °seb •'•vezi NtUi^dvr, ’ ''Peterim da 2adevo 0čii z areta-v W*-očitno do- ^ h\ , ? atero sa- - državo, v«:‘ Je a., PeT™? 0 k°lovodja bil ^ dni pred c*nom X. odpuščen iz irm.adnega ge- nerala holandske kolonialne vojske. Ministrsko mesio pa mu j^ bilo izročeno ne zaradi kakšr.ih njegovih posebnih političnih sposobnosti, pač pa bolj zaradi njegovega položaja. Iz krogov, ki so blizu vjade, pravijo, da so sultana aretirali, ker je danes zjutraj mislil odpotovati z letalom v Fontianak na Borneo. To potovanje pa je bilo po mnenju vlade zelo sumljivo. Predstavnik vlade je izjavil da je sultan zrtev holandske politike. Poleg sultana so aretirali še štiri druge osebe, med temi dva sultanova taini-ka. Napovedujejo pa še novo aretacije. Sam predsednik vlade Sne-karno je sinoči podpisal ^ ukaz o odstavitvi sultana z ministrskega mesta ter o njegovi aretaciji. Ir.doneziska tajna obveščevalna služba je ugotovila, da je bil sultan Hamid v stalnih stikih z WesterIingom pred ustanovitvijo države in po napadu na Bandoeng. Ilamid je baje zapovedal Westerlingu napad r.a indonezijski parlament letos 15. februarja. Ta ukaz pa je umaknil potem, ko je Zvedel, da je vlada postavila okrog parlamenta vojaštvo. Ni pa znano, zakaj ni Westerling izvršil napada na vlado 25. februarja, ko je ta imela svojo sejo. Isti krogi pravijo, da je Angleški liberalci hočejo votivno reformo LONDON, 5. — Nocoj je liberalna stranka vložila v spodnji zbornici resolucijo, v kateri predlaga volivno reformo. S sedanjim večinskim sistemom je bila oškodovana prav liberalna stranka. Na volitvah je dobila 2 milijona 600 tisoč gla. sov, poslancev v spodnji zbor r.ici pa ima 10. V političnih krogih pa se sprašujejo, kdaj bodo volitve, ali bodo njorda še pred julijem. Vprašanje volitev je v zvezi tem, da so se dolarske rezerve, s katerimi razpolaga Anglija, povečale. To npj bi bila predvsem zasluga ministra Staffor-da Crippsa. Zato prav v krogih parlamentarne večine pravijo, da bi morale biti volitve razpisane čimprej. sultan pomagal pustolovcu W»-sterlingu na begu s holandskim letalom v Singapur. Danes zjutraj se je sestala osrednja vlada in razpravljala o Hnmidovi senzacionalni aretaciji. Verjetno je da bo celotna vlada morala podati ostavko, in sicer po določilih haaškega sporazuma. Sedanja vlada bi namreč po ustanovitvi države morala ostati brez izprememb r.a oblasti še leto dni, dokler se ne sestane ustavodajna skupščina in niso opravljene parlamentarne volitve. Uradno poročajo, da je vlada LR Kitajske priznala Združene države Indonezije. Na seji vlade je ministrski predsednik Indonezije Mohamed Hatta sporočil da je tudi njegova vlada želela navezati diplomatske stike z LR Kitajsko. smatra, da bi morale francoska in britanska vlada pristati na vključitev zahodnih sektorjev v zahod, no nemSko republiko ali pa pozvati Berlin, naj pošlje tri delegate v skupščino Evropskega sveta. List je mnenja, da je bil glavni namen Cloyevega govora, vztrajati na »uspešni evropski združitvi«. Konservativni list «Daily E.v-press« pa pravi, da bi moralo biti stališče Velike Britanije dovolj jasno: »Velika Britanija se np bi smela postaviti na čelo Evrope, ker ne .tvori sestavnega dela Ev-repe. Njeni interesi in njena bodočnost so v imperiju. Ce imajo ZDA potrebo utrditi svoje prednje postojanke, naj se obrnejo drugam. Odgovornosti se ne more naprtiti Veliki Britaniji*. Glede odnosov med Vzhodom in Zahodom govori list o #sovi*tski zmagi v Aziji«. Dean Acheson Je na tiskovni konferenci izjavil, da so ZDA naklonjene vključitv; Zahodne Nemčije v «Združeno Evrojro«; vabilo Zahodni Nemčiji za vstop v Evropski svet pa da je prvi korak v tem smislu. Socialdemokra. tični voditelj Schumacher pa je izjavil, da njegova stranka ne bo glasovala za sprejem Zahodne Nemčije v Evropski svet, če ne bo prej iz njega izključeno Posarje. Pripomnil je, da bi on in drugi poslanci njegove stranke znali bojkotirati Evropski svet. Ce bi prišlo v bundestagu do glasovanja gLtde tega, je Schumacher dejal, da bi bilo vabilo Evropskega sveta lahko tudi zavrnjeno, ker bi se 131 glasovom socialdemokratov in 15 komunističnim glasovom lahko pridružili še drugi glasovi vladnih strank, V zvezi s pripravami na prvomajske proslave v Nemčiji pa piše uradno glasilo sovjetske vojske ((Taeglisčhe Rundschau«, da bodo prebivalci zahodnega Berlina manifestirali po ulicah ob priliki 1. maja kljub terorističnim ukrepom zahodne občinske uprave. List piše med drugim: ((Milijon Berlinčanov jx> manifestiralo 1. maja za svobodo. Delavski razred zahodnega Berlina bo branil svoje pravice in bo kljub terorističnim ukrepom Reuterjeve uprave sodeloval pri tradicionalni manifestaciji 1. maja. Delavski razred zahodnega Berlina si ne bo dal pod nobenim pogojem odvzeti s terorizmom pravice manifestiranja po ulicah«. Z druge strani pa je župan zahodnega Berlina Reuter organiziral za 4. mij protikomunistično zborovanje Reichstaga. V zvezi z vsemi vojnohujskaški-mi izzivanji ameriških imperialističnih krogov piše ((Manchester Guardian«, da pomeni prihod raznih ministrov za obrambo komin-formističnih držav v Budimpešto ob priliki proslave obletnice osvoboditve Madžarske po Rdeči armadi, da ne gre samo za omenjeno proslavo. List je mnenja, da gre tu za odgovor na konferenco držav atlantskega pakta v Haagu. Seveda posvečajo ameriški imperialistični krogi vt-dno veliko pažnjo tudi Daljnemu vzhodu, Acheson in njegovi izvedenci za Daljni vzhod so pred kongresom pcr.ovno izjavili, e tako dobil mandat za sestavo nove vlade. Ka; pomeni sestava take vlade, katere predsednik bi bil Van Zeeland prav vsak dobro ve. Taka vlada ima le nalogo pripraviti kraljev po. vratek. Van Zeeland je mandat seveda takoj sprejel. Skraja bo verjetno iskal podporo kakega liberalca. Ce pa tem ne b; uspel, bo prav gotovo sestavil pravo reakcionarno vlado jz krščanskih socialcev, ki bo sklicala parlament, da bi tam dosegla ukinitev zakona, ki prepoveduje Leopoldu povratek v Belgijo. Takoj po svojem obisku pri regentu je Van Zeeland imel krajši razgovor z EySkensom ki je tudi prav tako krščanski so-cialec in mu je izpodletel poskus. da bi sestavil koalicijsko vlado iz krščanskih socialcev in liberalcev. Ey?kensa je sicer regent že včeraj pozval, naj še enkrat poskusi sestaviti vlado, vendar je ta odklonil in označil Van Zeelanda kot pripravnega moža za rešitev krize tako kot si jo želijo Leopold njegova žena jn vsa belgijska reakcija. Van Zeeland se je takoj sestal s predsednikom parlamenta Van Cauwelaertcm. ki je krščanski socialec, s predsednikom seriata Gilloncm, k; je liberalec in predsednikom liberalne stranke Motzom. Liberalci pa če vedno nasprotujejo kraljevemu povratku, razen če ta ne obljubi, d3 bo takoj potem abdiciral v korist svojemu sinu Baldovinu. Krščansko socialna stranka je Že odobrila Van Zeelandovo željo, da sestavi homogeno vlado. Stranka namreč hoče skorajšnjo rešitev krize, da bi se Leopold lahko čim prej vrnil. siri. številni člani državnega sveta Domovinske fronte, sindikatov in drugi. Na predlog ministra za kmetijstvo so v častno predsedstvo konference izvolili ves CK VKP (b) s Stalinom na čeiu. Veljko Cerven-kov pa je čital referat o nalogah in osnovnih načelih osnutka štatuta kmečkih zadrug. Vprašanje kmečkih zadrug je izzvalo v državi sami. kakor tu.il v Jugoslaviji veliko zanimanje in polejniko. To vprašanje je zadobilo svoj joomen še p,0 v bolgarskem tisku objavljenem odprtem pismu Cer-venkova, y katerem je slednji odgovarjal nekemu komunistu ker se je pritožil nad Cerven-kovim odklonom v kmečkih vprašanjih od osnovne linije, ki jo je začrtal pokojni Dimitrov na petem kongresu bolgarske KP. Poleg tega so bolgarsko KP obtožili, da je zanemarila vprašanje kmečkih zadrug, ker je dajala vso spod. budo povečanju kmečke produkcije prav "a privatnem self torju. ker je mislila, da je to koristnejše za izvoz. Današnja številka «Rada» glasila jugoslovanskih sindikatov. polemizira z bukareštan-sktm radiem, ki ie nedavno- s neki svoji oddaji c-btožil jugoslovanske oblasti, da So prepovedale objavo marksistične leninističnih del in da preganjajo one. ki čiitajo to literaturo. «Rad» pobija to laž m pravi, da je delo, ki ga najbolj črtajo v FLRJ. prav »Zgodovina VKP (b)», to pa zaradi tega, ker državne. založbe ne prenehoma izdajajo nove naklade tega dela. Sama založba ((Kultura« je izdala 280 tisoč izvodov te knjige, ki je bila objavljena v vseh jezikih narodov FLRJ. Prav nič manjše navdušenje ne vlada z^ drugo marksistično literaturo, piše «Rad». ((Vprašanja leninizma« so bila izdana v 30 tisoč izvodih «Stalinova dela« so bila tiskana in izdana leta 1949 40 tiseč izvodih Stalinov ((Marksizem in nacionalno vprašanje« pa je bil tiskan v 45 tisoč izvodih. Po nepotrjenih vesteh pluje v Trst ameriška ladja «EXI- LONA» z 22 vagoni orožja, ki ga italijanski vladi pošiljajo ZDA na podlagi atlantskega pakta. Omenjena ladja naj bi prispela v Trst 12. aprila t. 1. V našem dnevniku smo že neštetokrat poudarili, da služi Trst anglo-ameriškim imperialistom za vojaško bazo, ki je naperjena predvsem proti Jugoslaviji in nato proti vsem državam ljudske demokracije. Ce omenjena vest odgovarja resnici, pomeni, da ponovno potrjuje našo trditev. Zato tudi spričo te vesti najodločneje protestiramo proti vsakršni uporabi tržaškega pristanišča za izkrcavanje orožja za katero koli atlantsko državo- Zato mora vse tržaško demokratično ljudstvo z vsemi silami preprečiti, da ne bo Trst postal tranzitna luka za izkrcavanje orožja za druge atlantske države! poostruje protivolivno kampanjo ni proces RIM, 5. —• Danes Sc je nadaljeval proces proti bivšemu maršalu Grazianiju. Prečitali so nekatere dokumente, ki jih je dalo na razpolago ministrstvo za zunanje zadeve. Ti se nanašajo na pogoje, v katerih je bilo sklenjeno premirje in posledice, v katerih se je nato nahajala Italija- 18. t. m. se bo proces nadaljeval. Združeno prdiljudska in protidemokratična fronta cd klerofašistof) do kc-minformi-stov, katere glavna naloga je v zadnjih mesecih borba proti tipraunim okrajnim volitvam v Istrskem okrožju, je po komedijantskem novofaši-stičnem zborovanju v gledališču Rossetti svojo papirnato ofenzivo poostrila. CLN in komimjormisti so si v to svrho razdelili delo in ustanovili dva generalna štaba: enega r Ul. Santa Caterina na sedežu istrskega coni B namreč ne izdaja nikakršnih votivnih predpisov. Do včeraj so tako postopali tudi klerofašisti ki pa so — po našem ponovnem pozivu. zakaj se bojijo omeni ti volivne predpise, ki jim ne morejo najti nfti sence nedemokratičnosti objavili članek samega tajnika »tajnega* istrskega. CLN-a znanega demokristjana prof. Diega De Castra. Sjor Diego je za prva stran včerajšnjega «Giornale di Triesten napisal o dveh ali treh členih volivnih predplso« kar poseben članek, v katerem je prišel do čudovitih zaključkov. seveda na podlagi preizkušene metode, da členov odlokov, ki jih omenja, sploh ne citira. Članek je zares imeniten produkt CLN-ovske hinavščine zlaganosti, falzificira-nja itd. Zalo bomo ta članek v jutrišnji številki posebej obrcana vali; ne zaradi tega, da bi dokazali, da je Diego zares dostojen voditelj novofašistii-ac organizacije, temveč zato, da bodo naši čitatel.ii poučeni o tem. kdo vse v Trstu lahko nosi naslou profesorja. Grozne posledice požarov v Egiptu K,»*rtO, b. — V vasi Tanda, v Zgornjem Egiptu je izbruhnil požar, ki je uničil 162 hiš. Pri tem sta izgubila življenje dve osebi, več pa jih je bilo ranjenih. Brez strehe je ostalo 800 vaščanov. Materialna škoda znaša 30 tisoč dolarjev. V ognjenih zubljih pa so izgubile življenje tri osebe. Znano je le, da je ogenj v obeh vaseh izbruhnil med hudim pe. ščenim viharjem, niso pa znani pravi vzroki. Epidemija koz v Giasgowu GLASGOVV, 5.-4 letala RAFa so včeraj pripeljala v Glas-gow 300.000 enot cepiva proti kozam, V mestu je namreč izbruhnila epidemija koz. Ravnatelj higienskega urada v Glasgovvu dr-Stuart Laidlavv je izjavil, da bo nocoj ugotovil, ali je treba začeti z množičnim cepljenjem. Zaradi epidemije koz so kanadske ietalske družbe dobile nalog, naj smatrajo vso Anglijo kot okuženo ozemlje. Zaradi tega bodo morali vsi potniki, ki bodo hoteli po. tovati na kanadskih letalih, pokazati potrdilu o cepljenju proti kozam. Prav zaradi te epidemije so bile odpovedane tudi plavalne tekme v Glasgovvu. 80.000 oseb je bilo že cepljenih proti kozam. Tudi angleškemu nogometnemu moštvu, ki bi se moralo pomeriti 15 aprila v Harr.pdenu s škotsko enajsto-rico je bilo zapovedano, naj se podvrže cepljenju V Glasgovvu so neko 181etno dekle odpeljali v polnišnico, ker so se ji pojavili znaki bolezni. S tem. se je število okuženih s kozami povečalo na 20, Do sedaj sta umrli zaradi te bolezni dve osebi. Dr. Stuart Laidlavv, ravnatelj higienskega urada v Glasgovvu je napovedal, da bosta današnji In jutrišnji dan odločilna za razvoj bolezni. Tovorna ladja «Treglisson», ki je odplula iz škotskega pristanišča Greenock v Filadelfijo, se Je po 800 prevoženih miljah vrnila, ker je neki mornar zbolel za kozami. Takoj po vrnitvi so ladjo postavili v karanteno. PRIMORSKI DNEVNIK 6. aprila 19» Četrtek 6. aprila Celestina, Čudna Sonce vzide ob 5.37, zatone ob 18.39. Dolžina dneva 13.02. Luna vzide ob 24.00, zatone ob 7.1» Jutri petek 7. aprila Herman, Radivoj KOLEDAR Q.ledah pa ni nobenega dvoma, da na rodno osvobodilna borba nj šla zaman mimo nas, tudi ni nohi-nega dvoma, da bn zmagovita in nas dovedla do zaželenega cilja. V tem nas je podpiralo in nas bo ie podpiralo i tali jan sk delovno, demokratično ljudstvi Tržaškega ozemlja, Najvažnejša pa le gotovo podpora in pomoč, k i nam ja nudi In jo bo še nudilo jugo-slovensko ljudstvo vseh narod nosti. OF slovenskega naroda Za Tržaško ozemlje sme in more pričakovati popolno razumevanje svojih teženj ne samo.do OF Slovenije, marveč celotne Ljudske fronte Jugoslavije. To nas bodri in nam istočasno daje jamstvo za popolno dokonč no zmago, za uresničitev ena kopravnosti, za priznanje kul turnih, gospodarskih in social nih pravic Slovencev na tem Ožemlju. Poziv Sindikalnega akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov STO-fa za proslavo 1. maja S Delavci Tržaškega ozemlja! Delavci vsega sveta se pripravljajo na praznovanje 1. maja. Velike množice delavcev gredo naproti temu zgodovinskemu dogodku z namenom, da stopijo še en korak naprej na poti do dokončne in popolne osvoboditve. Tovariši! Borba delavstva za 1. maj je bila ena najtežjih že od vsega početka. V tej borbi je delavski razred žrtvoval številne mučenike, prispeval je ogromne žrtve, preganjanja in leta in leta ječe. Kapitalizem ni hotel nikdar priznati odlo-čilnosti in velikega pomena dela v življenju narodov. Delavski praznik je bil vsiljen kapitalistom z vedno krepkejšim uveljavljanjem in porastom sile delavskega razreda in z razvojem politične zavesti delavskih množic. Delavci! Vladajoča buržoazija se ni nikdar odrekla poskusom, s katerimi je hotela zajeziti pohod proletarskih sil in je s tem namenom vedno skušala sistematično potvarjati tudi svojstva 1. maja, omalovažujoč njegovo pomembnost. Kapitalizem je vedno skušal ošibiti revolucionarnega duha 1. maja, nadomestujoč ga z banalnimi in nepomembnimi praznovanji. . Delavci in delavke Tržaškega ozemlja! Kot posledica stoletne borbe delavskega gibanja in poraza nacifašizma je mogel biti 1. maj mogočen pregled sil, kot je to bilo v štirih letih od 1945 do 1948, zaradi silne organizirane enotnosti. V zaključnih dnevih praznovanja 1. maja so dali delavci Tržaškega ozemlja v oni dobi s svojo kompaktnostjo in revolucionarnostjo tukajšnjim kapitalistom ter imperialističnim eksponentom in vsem njihovim opornim političnim silam trde nauke, zaradi česar se je reakcionarna koalicija v tem času vedno bolj majala. Tržaški delavci, tovariši iz pristanišč, tovariši iz tovarn, delavci vseh kategorij, kmetje! Kakšne perspektive delavskega 1. maja in kakšne tvorne elemente za obnovo enotne delavske Ironte našega ozemlja bi imeli danes, ako bi demokratične sile ne ostale na braniku principielnih pozicij in ne bi branile prvenstvenih pogojev za obnovo delavskega-gibanja Trsta in ako bi delavci cone B ne branili, utrjevali in razvijali ljudske oblasti- in ako bi se končno tu ne reagiralo na ideološko in korupcijsko politično preusmeritev Kominlorma? Kakšne perspektive borbenega 1. maja bi imeli danes v coni A brez nepopustljive in dosledne borbe najzavednejših tovarišev proti oportunizmu, šovinizmu in kapitulacijski politiki vidalijevcev? Delavci! Kakor je sindikalni akcijski odbor že v nekaj primerih dokazal, je vzniklo delo oportunističnih voditeljev kominlormistične frakcije na politični podlagi razbijaške tržaške Delavske zbornice in iredentističnih strank. Ustanovila se je neke vrste »sveta zvezan s pretvezo stavke industrijskih delavcev ter se razvila v okviru sej občinskega sveta* s pomočjo protidelavskih elementov, ki jih vsi poznate. V takšnih okoliščinah je tržaški kominformizem postavil temelje social-demokratičnemu 1. maju, 1. maju iredentizma in revizionizma. Tržaški delavci! Prvi maj 1950 mora biti prvi maj razredne sile. Za uspeh tega praznika morajo biti mobilizirane vse demokratične sile z enotno akcijo konkretnega dela tržaških in delavcev Istrskega okrožja. Delavci! Pripravite se na tak prvi maj, udeležujte se z navdušenjem vseh priprav, ustvarite okrog teh priprav herojsko ozračje preteklih let, udarite tem pripravam pečat razredne tradicije, antifašistične borbe in osvobodilne vojne! Delavci cone B! Naprej za prvi maj, za zmago ljudske oblasti, za zmago gospodarskega plana, za povečanje in izboljšanje produkcije, za posplošenje norm in delavskih brigad, za razvoj sindikalne zavesti, za odločilno borbo proti špekulantom in saboterjem! Delavci cone A! Naj vidi prvi maj 1950 razvito obnovo razrednih sindikatov, razširjeno bazo zdravih demokratičnih sil, enotnost borbe za razkrinkanje političnega in sindikalnega oportunizma, razvito borbo proti razbijaškemu delu Delavske zbornice, ponovno vzpostavitev tovarniških odborov, posplošeno akcijo za kompaktno borbo tržaškega delavstva proti gladovnim plačam, brezposelnosti in siromaštvu upokojencev, proti vstajajočemu fašizmu in proti ponovni vzpostavitvi kapitalističnega nasilsiva! NAJ ŽIVI PRVI MAJ! NAJ ŽIVI DELAVSKI RAZRED! Kultura in morala Bidovca in Zorke Legiša Ni če luko dolgo tega, kar' sta se «zaščitnika» slovenske kulture Bidovec in Zorka Legiša odpravila na težko in neprijetno pot. Sila kola lomi... Pevovodjo bi potrebovali kem-informovrki ((zaščitniki« tam nekje v Nabrežinščini. Ce ga ni, ga tudi takole čez nej ne jnoreš napraviti. To vesta sedaj celo Bidovec in Zorka Legiša, ki sta v začetku mislila, da je tako silno lahko in enostavno — ščititi kulturo. Zato sta uganila; pojdiva iskat pevovodjo tja, kjer je. In odpravila sta se v Sempolaj k tov. Zidariču. Kdp ve kolikokrat sta si po poti ponovila, kaj vse mu bosta natvezla, kaj vse mu bosta obljubila, da bi tu pridobila zase. V dnu r.vojih kominformi-stičnih src sla si mogoče . oba prižgala plamenček upanja, «a se bosta lahko veselo prismejala med svoje bratce, ki so najbrž nestrpno pričakovali rezultat ekspedicije. Prišla sta torej do tovariša Zidariča in mu pričela besedičiti tako nekako: Kaj se boš ubijal s tem brezuspešnim delom. Pridi k nam in dali ti bomo pevcev, kolikor jih boš hotel, tako da boš imel res zbor, kot. se spodobi. In peli boste lahko tukaj, doma. ne oa da hodite v Jugoslavijo s svojim petjem moralo dvigat tamkajšnjim ljudem, ki ječijo pod titovskim terorjem. Za plačo se ne bojno pogajali, dobil boš. kolikor boš zahteval... Mogoče bi dična ((kulturna poslanca« še kaj časa motila tovariša Zidariča pri delu, čp ne bi on jn njegovi pevci na kratko prekinili tega razgovora, češ nimamo časa. moramo se vaditi. In tako sta se Bidovec in Zorka kislih obrazov vrnila k bratcem, katerim so se v hipu podaljšali nosovi. Ali ne bi bilo dobro če bi kominformovska gospoda poleg ((odbora za zaščito kulture« ustanovila še »odbor za zaščito morale« Res je sicer, da bi ta odbor pri vidalijevcih ne imel kaj ščititi, kakor nima kaj ščititi prvi odbor — pri njih ni namreč kulture in ni rnora-Toda Bidovec in Zorka si zaradi tega ne belita las. Za take malenkosti... Da na bodo jusarska zemljišča zapuščena in vir sporov je treba rešiti zadevo jusov in jusarskih pravic -Jusarji pa morajo za svojo posest nekoliko bolj skrbeti O sporu med tržaško občino in jusarji iz Bazovice ter Gro-pade zaradi posekanih drv v obmejnem pasu smo poročal: v našem listu 25. marca. Pojasnila občinskega odbornika Imvickla, ki jih je tri dni za tem podal na seji tržaškega občinskega sveta, niso bila dovolj izčrpna in, zadovoljiva. Za sekanje gozda v stometrskem. obmejnem pasu je bil pred čdsom sklenjen dogovor med Jugoslavijo in Zavezniško vojaško upravo v Trstu. Nalogo za sekanje drv v jusarskem gozdu na področju cone A je dobila od vojaške uprave dolinska občina, kateri je bila za to delo nakazana večja vsota denarja. Ko je skupina delavcev začela sekati drva na zemljišču, ki spada pod tržaško občino (Bazovica, Gropada), je dolinska občina obvestila tržaško, naj poskrbi za odvoz posekanega lesa. Seveda tržaški občini ni bilo treba reči dvakrat. Poslala je tja lakoj svoje kamione in delavce, ki so začeli odvažati les. Ko so to zapazilj Bazovci in Gropaj-ci. so se razburili in začeli protestirati, ker je gozd last vaškega jusa. Na tržaški občinski upravi so jim odgovorili, da je gozd res jusarski, toda bazovski in gropajski jusarji se baje niso nič zanimali za svoj gozd že od leta 1032, da ga nien Aiiuali nrpH nn/ari Ha ni" Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so se jusarji oziroma vaščani v Bazovici , in Gropadi zadnje čdse res nekoliko premalo zanimali za svoj gozd. Zadeva jusov in jusarskih piavic je zelo zamotana in čaka še rešitve. Treba‘še je lotiti Koleno desne noge si je zlomila Včeraj ob 17.30 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali na ortopedski oddelek glavne bolnišnice 49-letr.o Kralj Ljudmilo iz Trebč št. 140. Zdravniki, ki so jo takoj preiskali, so ugotovili, da ima zlomljeno koleno desne noge, zaradi česar se bo morala zdraviti okrog 25 do 30 dni. Ponesrečenka je povedala da je dobila zgoraj omenjeno poškodbo malo prej, ko je s polja peljala ročr.i voziček ter po nesreči padla po tleh. reševanja tudi. tega problema. Seveda se bo vse, kot po navadi, vleklo pa dolgo. Med .tem časom pa je treba.najti začasno rešitev, sicer' bodo jusarska zemljišča vedno bolj zapuščena in vir sporov. Jusarska zemljišča spadajo sedaj pod neki komisariat, ki ima svoj sedež v Trstu. Potrebno Pa bi bilo, da bi se. osnovala posebna uprava, po možnosti za vsako občino posebej, ki bo do rešitve te zadeve skrbela za jusarska zemljišča in jih upravljala. Na vsak način pa mora iti izkupiček iz jusarskih zemljišč, gozdov itd. v korist tistega kra- ja, kjer je jus. V tem smislu je bil pred meseci dosežen sporazum 'v nabrežinski občini med občinsko upravo in vižc-veljskimi jusarji. Tam prodajajo večkrat jusarska zemljišča, zlasti v Sesljanu, posameznikom, da si na teh zemljiščih zgradijo hiše. Po sklenjenem dogovoru se izkupiček vloži v banko, kjer je na razpolago za javne koristi tamkajšnje vasi. tov. Josipa Strajna iz Doline, invalida NOB Pred šestimi leti, to je 6. aprila 1944. sem bil blizu Ambrusa v Suhi Krajini, ko so Neme: napadali Cankarjevo brigado, ranjen v glavo. To se je dogodilo ob 10 dopoldne, zadel me je drobec mine. ki mi je prebil lobanjo. Tovariši so me odvedli k. zdravniku, zatem Pa so me odpeljali v gozd, kjer smo imeli skrito partizansko bolnico. Po enem ffcdnu so me z angleškim letalom prepeljali v Italijo. Zdravil sem se nato v raznih bolnicah po raznih mestih. to je v BarleUi. Neaplju. Caserti. Bariju in Gravini. V Gravini je bilo skorn vse strežniško osebje iz Jugoslavije in le en zdravnik je bil Anglež. V Neaplju so me angleški zdravniki trikrat operirali in mi s transfuzijo krvi dotočili okoli 4 litre krvi. iz žil rfekega angleškega vojaka. Osem mesecev sploh nisem prišel do besede. Danes sicer aovorim, vendarle s težavo in tudi. desno roka mi še vedno ne služi dobro. kar je vse posledica rane na glavi. Iz -prebite lobanje so mi odstranili drobce kosti, tako da imam še danes na onem mestu brezkostna površino, ki meri okoli 12 kvadratnih centimetrov. Oktob ra 1945 so me p repe liali iz Barija v Split, od tam pa v Zader. Moja pot je šla potem na Sušak, nato na Reko in v Ljubljano, iz Ljubljane Pa p Rimske Toplice, kjer sem ostal kakih 30 dni. Tu me jo ponovno pričela boleti glava in zdravniki so me zopet P°~ slali v ljubljansko bolnico. Pet-, najsi. dni sem bil v bolnici ti Mostah, kjer me je prvič pregledala komisija ter mi priznala za eno leto 20odstotno invalidnost. Naslednje leto sem bil ponovno pregledan v Invalidskem domu v Ljubljani z enakim rezultatom. 'Tretje leto pa mi je komisija v Novi Gorici po temeljitem pregledu za stalno prriznala 20ads’totno invalidnost. Stanujem v Dolini št. 130 in sem star 3S let. Po resoluciji Informbiroja so me dolinski kominformisti preslepili z obljubami, da mi bodo preskrbeli delo in si na ta način pritegnili enega člana več. Poslušal sem jih toliko ras«. dokler se mi niso Zagabili oni In njihove laži. Ko sem bil povabljen na zdravniški pregled v Koper. sq me strašili, da sc od tam ne boni nikdar več vrnil domov. Po dolgem oklevanju pa sem se vendarle odločil ter se na poslednje vabila javil zdravniški komisiji r. Ko. pru. Tam mi je bila zopet potrjena 80odstotna invalidnost. Zdravniki so mi svetovali, naj bi odšel v zdravilišče. Ker pa mi to trenutno ni mogoče zaradi obolele matere sem. se domenil, da bi lahko šel šele avgusta. Na- mimogrede omenim, da nisem mogel v Kopru ugotoviti «strahot titofašistovi). o katerih kominformistični SPOMINSKI DNEVI 885 umrl sv. Metod, ki 'je bil skupno z bratom Cirilom tvorec slovanske pisave in začetnik slovanskih knji-’ ževnosti. 1941 razbojniški napad Nemčije in Italije na Jugoslavijo. Divjaško bombardiranje Beograda in Splita. 1943 boji naSentviški gori.Padlo je 80 italijanskih fašistov. 1948 sta podpisala Finska in SZ prijateljsko pogodbo. PRESKRBA Obvestilo mlekarnam. Vsi lastniki mlekarn naj dvignejo danes na'prehranjevalnem uradu odrezke za izparelo mleko. Isto naj store tudi vodje podeželskih uradov pri SEPRAL-u. OF Množični sestanek OF na Proseku, ki bi moral biti nocoj ob 20. uri iz tehničnih razlogov odpade Slovensko prosvetno društvo «Slavko Škamperle« - Sv. Ivan javlja svojim članom, da knjižnica zopet redno posluje! Iz-posojevanje knjig je vsak torek in petek od 20. ure dalje v novih društvenih prostorih. Preskrbeli smo precej lepih novih knjig. Prispevhi za II. kongres ASIŽZ PLAVJE: Korenika Julija 50, Kocjančič Ida 50, Eler Viktorija 100, Hrovatin Jelka 150, Hrovatin Ivana 25. Bertok Marija 100, Eler Gizela 100, Vatovec Josip 50, Vatovec Marija 50. Vatovec Ana 100, Hrovatin Mira 100, Bertok Angela 100, Pipan Delka 100, Stoka Barbara 50, Rici G. 100, Cek Alojzija 100, Cok Antonija 50, Makor Marija 100, Makor Kristina 100, Bartok Marija 50, Cok Lucija 200. Za našega dijaka je Ambro-set Zofija iz Skednja darovala 1.000 lir. V odgovor' komin-formistom je daroval za petletni plan 500 in za revnega dijaka 500 lir tov. Luša Viktor. Kniižna razstava v Ureli Prosvetno društvo «Ivo Gruden« v Nabrežini, priredi knjižno razstavo, ki bo odprta na velikonočni ponedeljek od 10. do 14. ure ter ves prihodnji teden od 20. do 23 ure. Knjige bodo razstavljene na sedežu prosvetnega društva. Poleg starejših knjižnih izdaj bodo razstavljene tudi vse novejše knjige. V prodaji bodo tudi knjige Prešernove knjižnice. Vabimo vse ljubitelje knjig, da si razstavo ogledajo ! Odbor. O&iAČUe dlilidPuflCA Hoj/ietc od V galeriji »Scorpioneu je prta razstava goriškega ja Luigija Spazzapana, ki s**1 zopet razstavlja v Trstu P«ftl bližno 20 letih. I * Izlet Planinskega v Glinščico Na veliko noč t. j. v dne 9 .t. m. priredi društvo pomladanski Glinščico. Zbiranje in odhot 10. uri na zadnji av*°K postaji na Katinari. Z n®" nikom kajpak! PRIJAVITE SE ZA I&& • ,B Potovalni urad «Adria’ . press«, Ul. F. Severo -Vj 29-243 vpisuje in daje cije za sledeče izlete: Izlet na BLED 22. in 23. Vpisovanje do 10. t. m, Izlet v CELJE in M*-- ■ 29. in 30. t. m. Vpisovanji 10. t. m. t« lit itn tov SB del (lili Že ■ V J “ 1 Sc Pia vsi 1« 'it h; t( j S PRIREDITVE OB I. KONGRESU OF. DEL KOMORNEGA ZBORA; DIRIGIRA TOV. UBALD VRABEC Umrl je zadel od srčne kapi n šovinistični listi v Trstu. Nasprotno. prepričal sem se lahko. da je tam zrastlo mnogo novih zgradb in da je izginila stara jeinišnica, na mestu katere bo kmalu dograjena nbva velika šola. Kakor vidite sem se srečno vrnil tudi iz Kopra domov, da se sedaj lahko smejem lažem in nesramnim izmišljotinam kom-informovcev. JOSIP ST.RAJN Včeraj ob 5-30 zjutraj je telefonski poziv priklical člane civilne policije s policijske postaje v Skednju pred poslopje št. 6 v Ul. San Lorenzo ih Sel-va, kjer so na dvorišču, iste hiše ob zidu našij truplo 34-let-nega Furlana Ivana. Takoj so poklicali zdravnika, kj je ugotovil, da je Furlan izdihnil nekaj ur preji zadet od srčne kapi.Domneva se tudi da ga je zadela kaj) zaradi prevelikega zaužitja vina ter naduhe, na kateri je pokojnik bolehal. Salem alejkum in briljanti Pošten otrok V torek dopoldne je prišla na policijsko postajo v Ul. Her- met 40-letna Pagani Elda iz Ul. Besenghi 45 in službujočim policistom izročila denarnico s 3015 iirami, kj jo je našla njena 8-letna hčerka. niso čuvali pred požari, da niso čistili borovega prelca itd. Tržaška občina pa da je potrosila skoraj 4 milijone lir v zadnjih letih samo za čiščenje borovega prelca. V začetku so odvažali v Trst vse, toda po nastopu domačinov so se nekoliko premislili in pustili najprej vejevje, nazadnje pa so sklenili, da bodo pustili prizadeti vasi 60 odst. posekanega lesa na razpolago za bolj potrebne vaščane. V dolinski občini do tega ni prišlo in ‘je ves les ostal na razpolago posameznim vasem, ker se jusarji v dolinski občini bolj zanimajo za svoj jus in imajo vso zadevo bolj urejeno. Italijanski ministri odločajo .-i v «•! i v vi 11 življenjski poiozaj Razor koii o spornih vprašan ih tržaškega delavstva ^sai. Toda tommiormistie. P_________ -L ' ** ni sindikalisti, ki že lep čas za- vec odvisen od arbitraže italijanskih ministrov, vsekakor ni mogoče trditi, da bi se njegov življenjski položaj kakor koli , . . . vajajo tržaško delavstvo, bodo loda koinintormističnim sindikalistom gre pred- znai; tud: v'tem m v prihod-vsem za lo, da se pq.drej.ajo nalogam izp/f tel’ 90-207: Pizzul-Cignola.jjf. (7 14,’ tel. 75-24: Serravallo. - m vana 1, tel. 48-05; mrsm^f t^rlcrmlioh in Mimli V ^ Barkovljah in Nicoli v imata stalno nočno službo- TRŽAŠKA BORZA j Zlati šterling 7525-7575 y r.ati šterling 1570-1600, ..Jj t rlrslOl* 653-655, telegrafski dolar 9*7 švicarski frank 154-155 ccskih frankov 180-182, šiling 22.50-23.50, zlato 865- SSII RADIO JUGOSL. CONE val«' ,0» Dežni plašč je izginil iz avta Slikar Luigi Spazzapan 1/ galeriji ,,Škorpijon" Luiai (Lojze) Spazzapan ni za nas novo ime. Pred dobrim četrt stoletja smo ga slišali v vezi z imeni naših slikarjev Vena Pilona ifi Ivana Caroa. Spazzapan je Goričan in se je kot slikar med tem vidno uveljavil v Italiji, kjer si je pridobil sloves pomembnega u-metnika. Na sedanji razstavi se nam ie pokazal v precej drugačni luči. kot smo oa poznali pred pet in dvajsetimi leti, ko je s svojima umetniškima tovarišema iskal v slikarstvu novih, avantgardističnih in ekstremističnih poti. Razstavljene slike so delane tušem in nekatere izmed njih so prevlečene povrh ie z barvami. Toda v njih odločno prevladuje risarski element in jim je barua, jer je. samo v ilustrativno dopolnilo. Spazzapan gleda 2 očmi likovnika in ne z očmi v baruah uživajočega slikarja. V njem prevladuje smisel za obliko predmetov, predvsem za linijo, v kateri se izživlja in izčrpuje z velikim mojstrstvom in močno intuitivnostjo. Predmeti Spazzapanovih u- motvorov so cvetice, živali, Kristusi na križu, pa tudi skoraj čiste abstrakcije. Njegov način podajanja je ilustrativno dekorativen. Spazzapan se ne arzi tiste osreame unije slikarstva. ki podaja pokrajino a-li človeka kot taka. marveč se nahaja nekje ob njenem robu, nekje ob strani. V tem smislu je njegova umetpost resnično eapartnan (a part). Nekatere njegove slike spominjajo naravnost na kitajske ali japonske risbe s tušem, zlasti njegovi dve risbi s ptiči, pa tudi nekatere kompozicije s cveticami (n. pr. kompozicija z metuljem in čmrljem nad cini jami). Zanimiv je način, s katerim se Spazzapan loteva prikazovanja svojih predmetov. Vzemimo na primer katero izmed slik s cveticami, cinijami in krizantemami. Na njej uidimo nekaj zgolj v ostrih obrisih nakazanih cvetnih glavic, izčrtanih Z naglimi, sigurnimi črtami, ki so nastale kot v nekakšnem orgi-jastičnem oblikovalnem zanosu. Ob njih so glavice, ki so prav tako ostro izčrtane v okviru, a ki so znotraj izpopolnje- ne s podrobnostmi. In končno vidimo tudi cvetke, ki so izdelane z največjo virtuoznostjo in z ostrim poznavanjem predmeta. To velja zlasti tudi za njegove številne Kristuse na križu (če se ne motim, jih je. najmanj pet), ki so predvsem virtuozno izpeljane risarske, študije človeškega telesa, kompleksi križajočih se linij in anatomskih obrisov, katerih vsota se nam končno prikaže kot v. nekakšnem zgoščenem jedru oblikujoča se podoba Križanega. Ti Spazzapanovi iiKri-žanin se od daleč nekje naslanjajo na stilizirano gotiko (drža rok in štrleči prsti spominjajo Pri nekaterih celo rahlo na Grueneivalda) in imajo nekakšen nadih srednjeveškega. Kljub tem pripombam ostane Spazzapan ne samo aparten, marveč tudi nenavadno izviren slikar. Mnoge izmed njegovih slik dihajo neko skurilno, jedko in suho fantastiko. Med temi zapušča zlasti močan vtis njegova uMačkas, ki se zdi, kot bi bila ušla iz kakšne Poejeve novele. V svojem žanru je dosegel Spazzapan visoko stopnjo mojstrstva. Razstava njegovih slik zasluži vso pozornost ob-činstva. Vladimir Bartol Cottol u (/. Camkidtm Zaslužena slava, ki jo je med svojim umetniškim. delovanjem dosegel pianist Alfred Cortot, bodisi kot virtuoz bodisi kot pedagog, še danes tako močno ožarja njegovo osebnost, da umetnik kljub svoji visoki starosti in kot posledici deloma nekvalitetnemu izvajanju vedno ponovno vžiga koncertno publiko s svojo klavirsko i Oro. Njegovo ime je v torek zvečer pritegnilo v gledališče «Vordi» tako število občinstva, kakor ga prostorno gledališče že dolgo časa ni videlo. Program, ki si ga je izbral Cortot, pa je bil zares tak, da mora zanimati vsakega ljubitelja klavirske glasbe. Schumannov klavirski koncert v a-molu (prvič izvajan v Lipskem leta 1854 s Pianistko Klaro Schumann, skladateljevo ženo), ki je bil prvi na sporedu, je morda najboljše delo slavnega nemškega romantika, ki je sicer bolj znan in cenjen kot skladatelj malih form. Koncert je ritmično in melodično siln0 bogat in poleg tega tako poln Schumannove lirike, da mora na koncert le zato, da se oddolži družabnim obveznostim (v Trstu precej v navadi). Nekoliko drugačen značaj ime klavirski koncert v f-molu, ki ga je napisal slavni poljski skladatelj Friderik Chopin. Manj dognan in globok, zato pa bolj blesteč, učinkuje s svojimi pasažami v pravem pomenu besede virtuozno. Mojster Cortot ki je poznan in cenjen zlasti kot interpret Chopinovih skladb, je pri izvedbi tega koncerta še enkrat pokazal svojo veliko umetniško silo in kljub visokim letom in iennično zahtevnemu koncertu predstavil delo tako, kakor bi ga mogel le malokateri mladi pianist. Cela izvedba je dihala pravo «chopinijansko» atmosfero. Pri lil. stavku Schumannovega kla-virskega koncerta, ki nalaga pianistu dudi fizično dokajšen napor, pa bi mojster kljub svojemu umetniškemu zagonu skoro odpovedal, vendar pa se je ponovno zbral in s pomočjo spretnega dirigenta lepo zaključi j koncert. Publika je umetnika nagra ogreti tudi poslušalca, ki pride I dila s frcnetičnim ploskanjem in da prisilila, da je izven sporeda dodal še Chopinov nadurno v cis-molu in znani ((Minutni« valček. Z zadovoljstvom smo poslušali slavnega virtuoza, obenem pa smo si mislili, da bi bilo umestno pustiti umetnika, da uživa svoj zasluženi mir, ki mu po tolikih letih prav zares pritiče v polni meri. Orkester je vodil mladi italijanski dirigent Giorgio Cam-bissa z gotovostjo in tehnično dobro izdelano. Razen že omenjenih skladb si je izbral dirigent Za 1- del svojega sporeda še Beethovnovo uverturo k bal e tii «Prometejeva biu ja» op 43, pri katerega izvedbi smo želeli še nekoliko peč zapojta in moči. Sledila ji je uvertura k oper; »Tujec« italijanskega skladatelja lldebran-da Pizzettija. Simfonična zgradba te uverture izkazuje veliko ko tehnično znanje tega najvidnejšega predstavnika moderne italijanske opere in zlasti velik smisel za dramatsko obliko. '/.ahtevni orkestralni part uverture je našel v članih Tržaške filharmonije izborne interprete. Simfonični koncert je zaključil romantike poln Čajkovski-jev simfonični poem «Romeo in Julijan, komponiran na tekst znane Shakespearove tragedije. “ r Lepore Nevio iz Klanca E. de Marchi 15 je prijavil r.a glavni policijski postaji, da mu je neznani tat izmaknil iz avtomobila ki je parkiral v Ul. Cri-spi pre6 restavracijo '«A1 Cac-ciatore«, rjav dežni plašč, ki je vreden 22.000 lir. Policija je uvedla preiskavo, da bi izsledila spretnega tata, posebno še, ker so podobne tatvine v zadnjem času r.a dnevnem redu. Mož je tepel ženo Predvčerajšnjim ob 19.15 so morali člani civilne policije s postaje y Kolonji posredovati v hiši na Vrdelcj Skoljet 308, kamor jih je poklicala 42-letna Fusar Valerija. Povedala jim je, da se je malo prej vrnil pijan domov njen 38-letni mož O-reste ter jo pričel tepsti. Surovi mož jih ji je toliko naložil, da je bila potrebna zdravniške pomoči. Izjavila je tudi, da moža ne namerava tožiti, zaradi česar bo zadeva ostala potlačena v družini. Včeraj ob 14.35 pa so pripeljali v bolnišnico 45-letno Zer-bo Angelo s Skoljetskega klanca 20, ki se bo morala zaradi poškodb po obrazu zdraviti približno 10 dni. Tudi ona je bila žrtev nekega brutalnega moškega, ki ga pozna samo pod imenom Gerolamo. Policija je seveda nasilneža pričela iskati, ker se bo moral zarad; svojega dejanja zagovarjati pred sodiščem. ZBOLJŠANJE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA NAMEŠČENCEV TROSARINSKE UPRAVE TRST, 4. (PIO) — Z ukazom štev. 52 Zavezniške vojaške uprave, ki je bil pred kratkim podpisan, so bila odobrena določila o zboljšanem socialnem zavarovanju nameščencev trošarinske uprave. Ukaz ustanavlja poseben fond za nameščence, z denarjem, ki ga bo prLpevala uprava Ukaz stopi v veljavo na dan objave v Uradnenr. listu Zavezniške vojaške uprave, verjetno II. aprila, (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 kc ČETRTEK 6. 4. 1950-. J 6.30: Jutranja glasba; ročila v ital. in objava JTijia 7.00: Napoved časa - t>?L , slov.: 7.15: Jutranja sla /.uit*? 12.00: Nekaj opernih A. TC 12.30: Domači napevi; 12-’Lr«* čila v ital. in objava "5jlL 13.00: Napoved časa - P =Kl*5 slov.; 13.15: Popularne Čajkovskega in Mus® p 13.45: Našim ženam ('taJ;in0'z Igra kapela Stojana ,f, 'l 14.30: Pregled tiska v tta' Pregled tiska v slov, --j: r ., 17 00- PF«trn olasha: )'• .(.« 17.00: Pestra glasba; 'tjp ri tične aktualnosti (ital.L^jjSf, mična glasba; 18.00: saf trf Pavla livica; 18.20: Zna"',s '5 ture: 18.45: Poročila v «■ 19.00: Glasbena medigra- ojijj Poročila v ital.; 19.30: ^ »M slov.; 19.45: Rezervirano no oddajo Socialistične STOja: 20.05: Rezerviran" ^4 livno oddajo Krščansko skupine; 20.15: Jezikovo ti ri (slov.); 20.30: Poje .-sid zbor iz Trsta; 21.00: R(J zornik: Sodobna Belgiia ^ 21.15: Franck: Klavirski (»| izvajajo kvartet Slovens; f- monije in pianist Am 22.00: Iz življenja narodov (ital.); 22.20: ieJ, plesna glasba: 23.00: Za“ vjljr v ital.; 23.05: Zadnje ''e5,3.|5 O- Intrivnii KnnreCi; * 23.10: Jutrišnji spored; renade in romance. KINO D«1*/ morka«, Jean Crain. 'l&t, I'*- tek"' S* grama: ((Nogometna lija-Avstrija«. ,e p0 Exce!sior. 16.00: «TrpljenJ j Mateju«. Bachova gin j(Ji!> ..ji Fenice. 16.30: »Vojna v0^,) I leg tega »Nogometna lija-Avstrija«. Filodrammatico. 15.30: piči«, G. Cooper, P- Alabarda. 16.00: «11 ras1 .af\r nov«. Van Helfin. , S»P ' Garibaldi. 15.00: »Jetnik1 . Dana Ar.dretvs, nriea Ideale. 15.15: ((Devica ur J I. Bergman - Impero. 14.30: «Mojsl£ ’ prosim«, film '^‘Lniovnft* Halla. lj.30: «Moj P°f0 grny Viale. 15.30: «KraliIezuSa Trpljenje in smrt J JI stusa. ' Vittorio Venelo. 16-00' r studenec«, Gary CooP ' I ijj) N1/#! Adua. 15.00: ((Pilot sn]1 j(1 M sela dvojčka« Stani „sVoj „ Armonia. 15.30: «Velik*|®e pMl John Wavne in L°r ■ vrlžTrl kr F Azzurro. 16.00: ((Ognj^j^ p. Fonda, Dolores dl mendariz. Belvedere. 16.00: « križan L.OU1S itey krista«, Louis r'“’’raie »Ob morju«. 15.00: «c i«« ' -S.0Vj.e.ton! *»**!&< Massimo. 16.00: ..nto^ Novo Cine. 16.00: ^ Odeon. 16 00: «7,a!;3Z\* Radio 15.30: «An?„e' A Rosalind Russel j11 ,ur)i Savoua. 14.00: ((Trul,a ^ jeva opera. *a Venezia. «Potni 1‘5 go<"\ VVarrcn VVilHam d v f Vlttorla 16.00: jrt>nnks’ ^ kong» Lucien r p, Douglas. , dhe Sv. Vi«. 16.00: Tracy in K. HeP f PRIMORSKI dnevnik S 3 s ?0DRUŽN1CA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a • I. - TEL. 70 prostovoljnega dela in uspehi 'jrcdvalivnea lehinovaniu se vse bolj množijo ■totalne podružnic,; kopr. lil® okraJa so §Lde predvo-J3? Umovanja v polnem ■2*“- Tako je imela po-fova • ®mnia množično zbo-sCtSe< na katerem je bil taji*«. ki predvideva 385 n' D° danes 50 Sin‘ i“ d in *e izpolnili plan 0 » ods^ 8c Konsumne zadru- Han« SedaJ real>zirala svoj vse. ,JjQ odst., ki predvideva Sen?- dr' Delavci in name-jjj. Poletja «BOR» so izvr-Sijst Prostovoljnih ur, o- Ujetje in postavili sla-lt{Lna križišču pred pcdjet-jgMobno so se člani pcdruž-“»a Benz — Gorivo izka-delovnimi urami in nadalJe slavolok ter ^^jcisti okrasili stavbo, iilj, V, tako je podružnica «Edi-^edl- Vna' Po'eS' tega, da so % 1 trimesečni plan s 125 HjJ Prekašajo sedaj dnevno ten° 2a 144 odst- Vrhu te§a so Ji u so tudi množično zbo- cvanje. Posebno pozornost za-] svoj tekmovalni plan, kj pred- «W'vrnuxe§a so dalji t prostovoljnih ur, ^lice?aZIle naPise in podobno. ri služijo članj podružnice prosvetnih delavcev št. 1. Pretekli teden so sprejeli plan za pred-volivno in prvomajsko tekmovanje, ki predvideva 1150 ur, ka: pomeni po 18 ur na vsako osebo. Pri tem so imeli tud* množično zborovanje. Podružnica notranje uprave je do sedaj izvedla 961 prostovoljnih delovnih ur, postavila je 8 slavolokov y vseh treh mestih našega okraja in razne napise. Pri avtobusnem podjetju «Adria» so napravili že 227 prostovoljnih ur, postavili slavolok, velik napis pred podjetjem in razne napise po oddelkih. Pri podružnici De Langlade prekoračiio tedensko normo za 20 odst. Poleg tega s0 izvršili do danes 200 ur prostovoljnega dela. Kmetijska zadruga se je s svojim planom zavezala za 400 ur. Od teh so izvedli še 25 odst. in vrhu tega so postavili slavolok. Podružnica »VINO --Corrado« je dokončala svoj plan za 35 odst. Cestarji tedensko izvajajo letos se bodo vselili v nova stanovanja ^ Kulturna prireditev dijakov iz Pirana in Kopra ®eslom «Delovnemu človeku primerna in zdrava stano-k Si ie Pričela ljudska oblast graditi stanovanjske zgradbe A#-h ce- £na izmed prvih takih stanovanjskih zgradb v Jt* d> kmalu dokončana, — Alj se ne bodo morda «socio-(, ni0rda spotaknili tudi ob te z ((reformnim« predlogom, Orajo v nova stanovanja najpreje ttfiniv ljudje, kakor n. pi\ razlaščeni veleposestniki. videva 4 prostovoljne delovne ure tedensko za vsakega nameščenca. Izredno živahno je delovanje podružnic v Izoli. Tako so Ar-rigoni, Ampelea, Nardone in bolnica postavile 3 Irontovske brigade, ki štejejo 67 ljudi. Nadalje so imele Ampelea 2. Arri-goni 1, Nardone m bolnica 1 in mestni ljudski odbor 2 množični zborovanji. Tovarna Ampelea pa jg pretekli teden napovedala tekmovanje delovnemu kolektivu Arrigoni v Izoli in De Langlade v Kopru Isto tako so bile delovne podružnice mesta Piran, Solin, Prerada, Admarits, Nič manjšo delovno voljo in tekmovalni duh so pokazale sindikalne podružnice v Bujščini. Pri Arngoniju y, Umagu je 20 tovarišev prispevalo 34 prostovoljnih ur za fvišanje proiz1 vodnje. nadaljnjih 20 tovarišev pa je doprineslo 101 prostovoljno uro pri delih na športnem igrišču. Tako je delovna brigada št. 10 dosegla dne 1. aprila y medsebojnem tekmovanju prehodno zastavico. Podružnica «Edilita» v Bujah ima od 16. marca do 2. aprila aktiva 409 prostovoljnih ur za dvig produkcije, poleg nadali-njih 144 ur, ki so jih uporabili pri izkopavanju zemlje m prevažanju kamna. Sindikalna podružnica x . K« negri je imela . zborovanje, na katerem, se je prva delovna brigada te podružnice potezala, da ho s prostovoljnim delom izkopala 8 do 10 vozičkov materiala, druga brigada pa 3 in tretja brigada 5 -vozov. Nadalje bodo minerji napravili 4 voze, in po. sebe j še Ceppi Pellegr m in Perič Anton vsak po 1 voziček. Poleg tega pa bodo prispevali Mauro Avguštin 1°. Santin Ruggero ti in Mauro Umberto ter Juriševič Jože vsak po 2 ur; prostovoljnega dela. Tako se bodo pravkar imenovani tovariši pridružili Stuperu Ivanu in Manuz Rafaelu, kj sta ket prva dala zgled in pri.spev?la prostovoljno delo za počastitev prihodnjih volitev. V četrtek 30. marca zvečer so dijaki Pomorskega tehniku-ma iz Pirana ter dijaki, slovenske gimnazije in enoletne gospodarske šole iž Kopra priredili kulturni večer v Kortah. Tako-j ob prihodu v vas so jih pozdravili predstavniki Ljudske fronte in ZAM-a ter vsa ostala mladina. Dijaki so takoj pričeli z nastopom. Prireditev -je otvoril predstavnik ZAM-a v Kortah, ki je pozdravil dijake. Za njim je spregovoril predsednik mladinske organizacije na Pomorskem tehnikumu. Med drugim je dejal, da dijaki kljub učenju najdejo še vedno čas za udejstvovanje na kulturnem področju, v Ljudski tehniki ;n na drugih področjih. V dokaz služi tudi današnja prireditev. Poudaril je potrebo sodelovanja mladine na vasi in študentske. mladine v mestih. Pozval je, d°mačo mladino, naj se zanima za obalo svojega morja, od katerega so jih odvračali prejšnji šovinistični krogi. Ravno Slovenci v najbližjem zaledju morja so poklicani, da se posvetijo pomorstvu. Kot prvi korak naj bo ta, da bo mladina iz Kort obiskala Pomorski tebnikum v Piranu in se seznanila z njihovim učenjem jn de- lom. S tem bo vzklila in prodrla tudi med nje zavest pomorcev in spoznali bodo, da je Pomorski tehnikum ustanovljen V prvi vrsti za istrsko mladino Nato je dijak slovenske gimnazije iz Kopra jjodčrtal veliko razliko v položaju dijaštva nekoč, v kapitalističnih državah in danes pod ljudsko oblastjo, ki. nudi dijakom vso pomoč. Dijaki se te naklonjenosti zavedajo in hočejo, da bodo kot bodoč« delovna inteligenca s svojim znanjem koristili skupnosti.. Dijak in mladinec na vasi mora biti povezan tudi v političnem delu.-Zato priporoča ustanovitev marksističnega krožka, kjer bodo mladinci na vasi obravnavali vsa važna politična dejanja, ki se nanaša-jo na naše ozemlje. Sledit jc kulturni program, pri katerem je pevski, zbor Pomorskega tehnikuma občuteno odpel štiri pesmi. Folklorni krožek istega zavoda je nastopil s plesom «Katjuša», dramska skupina Pa s skečem. Dijaki slovenske gimnazije in enoletne gospodarske šole iz Kopra so predvajali z zbornimi recitacijami «Tlako» in »Hlapca Jerneja«. Po nadaljnjih recitacijah je bil nastop igralcev pri klavirju in z violino. Prireditvi je prisostvovalo mnogo vaščanov, ki so bili veseli obiska naših dijakov. Kulturni spored je bil izveden zelo dobro ter je dosegel veliko priznanje. Največji aplavz je doživel ples «Katjuša», katerega so morali gostje ponoviti. Izlet dijakov v vas Korte je dosegel tudi moralen pomen in želeti je, da bi ga dijaki zopet napravili. Priporočamo pa, da bi tudi mladina iz Kort obiskala dijake v Kopru in Piranu, kajti le tako bo mladina vsega našega okrožja združena med seboj in sposobna izpolniti vse naloge, ki niso majhne. Otroška restavracija in trgovina za matere in otroke Na pobudo organizacije ASI2Z bo te dni v Kopru odprta otroška restavracija in trgovina za matere in otroke. V restavraciji bodo dobili otroci hrano, brezalkohol ne pijače, slaščice po nizki ceni. V navedeni trgovini pa bodo na prodaj vsi predmeti, potrebni za matere in otroke, vse od živil do industrijskih proizvodov, kot tkanine, obutev in podobno. Obe ustanovi, ki imata izrazito socialen pomen bosta v veliko pomoč v raznih ustanovah in podjetjih zaposlenim materam ter v dobrobit otrok. BESEDE IN DEJANJA SOCIALISTOV Volivna kampanja je vedno bolj živahna. Po objavi svojega ((programa« so prišli socialisti na dan s plakati, ki pozivajo volivce naj oddajo glas za njihovo stranko. Lahko rečemo, da je njihovih letakov toliko, da jih opazimo povsod, To je prav ,da ne bo na zadnje' izgovorov in podtikanja naši ljudski oblasti, da je izvajala v času volivne borbe teror, da je dala možnost udejstvovanja samo eni stranki in podobno. Razume se, da bodo ((sveto—pravični« demokristjani in komin-formisti v Trstu in Italiji še vedno kričali, češ aa so bile v coni B izvedene volitve nedemokratično. Gotovo bc pravilno, če sezna_ nimo naše čitatelje Z vsebino v italijanskem jeziku sestavljenega votivnega lepak a socialistične stranke. Ta začne tako; ((Proti vsemu vpitju (beseda cagnara pomeni tudi pasje lajanje! nacionalistov (?) bomo v tej votivni borbi nastopili z malimi silami. V Piranu, Sečjo-lah, Sv. Luciji, Portorožu, Strunjanu in v Kopru bomo imeli Po enega kandidata za vsak kraj. V teh volivnin enotah mo ramo meriti sile! Nato pravi nadalje, da bodo socialisti glasovali za demokratično svobodo, za človečanske pravice, in da kdor bo glasoval za socialiste, bo glasoval za mir na naši zemlji«. Letak je vzbudil mnogo posmeha, ker vsakdo ve, da so ■(eni--:n drugi) socialisti v Trstu in Italiji politični zavezniki naj- . bolj reakcionarnega režima in | 'la tudi predvolivna zborovanja najbolj konservativne politične •> Beržanih pri Mat ezigah, ki stranke kot je dembkristjanska. In isti socialisti se čutijo počaščene, da sodelujejo s to stranko in s tem režimom, da sedijo v vladi skupno pri isti mizi z notranjim ministrom Scelbo, ki strelja delavce v borbi ra suo-je pravice, da podpirajo stranko in režim, ki krčevito brani italijanske latifundiste ter skuša še enkrat opehariti milijonske kmetske množice, ki zahtevajo od veleposestnikov zemljo Prepričani smo. da bodo dobili socialisti ravno pri prihodnjih volitvah od volivcev vseh oori navedenih krajev tak odgovor, da si bodo zapomnili, kdaj so vpregli svojo stranko V. nor najbolj nepriljubljene reakcije. **•» V okviru političnega delovanja SIAU je bil pred dnevi dobro obiskan množični sestanek v Strunjanu in nato v Fiessu. Navzoči so pritrjevali izvajanju govornikov, ki so nastopili za Slovansko - italijansko ljudsko fronto. Obdelovalna zadruga v Ankaranu je v počastitev volitev ua_ povedala tekmovanje obdelovalni zadrugi v Šmarjah. Kot točke tekmovanja je postavila uvedbo še večje discipline, po-spešenje notranje organizacije dela v zadrug i, dalje to, katera od obeh zadrug bo mobilizirala več žen za proizvodnjo, katera 'ul njiju bo preje izvršila pomladansko setev in kdo od članov obeh zadrug bo napravil več prostovoljnih delovnih ur. Nadalje so bila dobro obiska_ so pri tej priliki izvolili samostojen odbor SIAU in sklenili» da bodo v Beržanih še letos napravili nujno potreben vodnjak. V Koštaboni, Manžanu in Roršlu so domačini prav tako sklicali množične sestanke, na katerih so razpravljali o volitvah in se vsi izrekli za kandidate SILF. Diskutirali so tudi o prostovoljnem delu in na pr a vili načrte za postavitev slavolokov po vaseh za volitve. Te dni je zasedal tudi okrajni odbor Zveze primorskih partizanom Iz mesečnega poro čila povzemamo, da je ZPP napravila v marcu 2480 ur prostovoljnega dela, in sicer v raznih vaseh ter Kopru. Zveza je pridobila 30 novih članov, pridruži la pa so se jim tudi strelska društva s 70 člani. SILF je imela poleg gori o-men jenih zborovanj svoje množične sestanke še v Kortah, Sv. Petru, Šmarjah. Valmarinu, Dekanih, kakor tudi v raznih obalnih mestih in krajih. DVOLASTN1SKO IZKAZNICO JE ZGUBILA Babuc Filomena iz Sv. Antona št. 115 j« zgubila 3. aprila na cesti Koper-Sv. Anton svojo dvolastniško izkaznico, ki jo rabi za stalen prehod meje. Najditelja prosi, da ji proti povračilu stroškov vrne izgubljeno izkaznico na njenem domu ali pa na podružnici Primorskega dnevnika v Kopru. PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 »Anketa novinarja Mura Manzana“ v listu »Messaggero Venelo Laž kot dokazno sredstvo za ponarejevanje zgodovinske točnosti Če bi ne bilo Slovencev v Slovenski Benečiji, potem tega ne bi bilo treba dokazovati neskrba kmetovalcev v vezani trgovini Po nižjih enotnih cenah. s 10. člena in v zve- ‘krbi ‘ Cle?om odredbe- o prc- ^»50P(UradnStra Z dne 25' Samo sledečo*8 Št' 2-1950) O D L O C B o preskrbi kmetovalcev v ve-% cenahVmi P° enot' ' Pridelovalci in h v^1 J1 mski člani, ki ni_ L 'žrbn ni v zaiam5er>o pre-* W °. (ki ne prejemajo po-|> i^kih nakaznic za živila - stl'ijske Predmete) ;n NihClani kmetijskih obdelo-zadrug, se preskrbujejo H) . ’ ki -jih sami ne pridelu-z industrijskimi pred-V okviru predpisov te HšPšebe z industrijskimi izdelki (tekstil, obutev, razna kuhinjska posoda. steklenine, petrolej, malo kmečko orodje in slično) bodisi v prosti trgovini bodisi po nižjih enotnih cenah. 3. Poleg preskrbe na podlagi druge točke te odločbe se osebam iz 1. točke zagotavlja tudi preskrba z milom in sladkorjem v vezani trgovini. Kmetovalce"m, ki niso pridelovalci žitaric, maščob in me' sa, ali da te potrebe krijejo le delno, je zagotovljena preskrba v vezan; trgovini tudi s temi Predmeti. 4. Za vsakega člana družine kmetovalca, ki ne prejema potrošniških nakaznic in ni .član kmetijske obdelovalne-za-navedene v 1. toč- druge, se določujejo sledeče koli,, 'kJJdčke se Preskrbujejo I Hčine: Profašistični in najbolj šovinistični list, ki ga v Vidmu tiska kapitalistična klika teh do-krajin, se že nekaj dni na dolin široko razpisuje v I člankih svojega dopisnika Artura Manzana o beneških I Slovencih. Jasno je kot beli dan, da se tega koraka znani politični j brodolomec in avanturist ma-kiavelističnega tipa ni spomnil iz lastne glave, ker aa njegovo pisanje izdaja za ne najbolj inteligentnega človeka, novinar-I ja pa še celo ne, pač pa, da aa | je do tega koraka pripravil na-morda celo direktiva od do 800 g na osebo na mesec, do 150 g na osebo na mesec; (toaletnega) do 100 g na osebo na mesec. lH9js°^aJci, ki niso pridelovalci maščob ali mesa; 'h,. -°b •'Igorja .C ^Pralnega) k™ rtr»nWv, ____ do 800 g na osebo na mesec; do 150 g tedensko odnosno. 600 g mesečno na osebo, ki niso pridelali žitaric: -1 nnr, 8 en°tne moke ali 5.870 g bele moke — 86 točk 6o k testenin ali 1.070 g bele moke = 16 točk II j g koruzne moke ali 2.200 g koruze = 22 točk III ttf’- ^ k^hietn^J evidence s* 6re;,V’ navedenih v 4. toč-»N iS?i0 kmetovalci po-tt; avrie nakaznice, in «Vc-R . , 2a sladkor in milo. nabave prejmejo vsi lti.^lani 1 in nhhovi rodbin-C druš ki .ne prejmejo na 'I (iti na-in teh predme-ai. s? v zajamčeni pre- {ŠD. 1 ciani obdelovalnih k. , 'V n-,c maščobo in me-tov pridelujcjo teh V Alno 'a JJh pridelajo le Ita,111 r,,.(lntie svo'i‘h Potreb. Prejme to na-W ^iko oseb, katerih za krušarice. To y '»i 1iih 'co D,. krušs »Ni rP‘I)meio k kmetovalci in "C-iPogoji lr!ski »lani p0d isti-6. p kakor nakaznico tVsreskl.K t>» .kleti i, .kmetovalcem s 12 točke 4 te odloč- '»h^ike zart?,li'jske nabavno -^hue<3k,etov ge' Pri Prodaji on m°rajo zadruge 4i'kkov °d > lu’ ku t'teaSn° poleg !» tu-iznos bonov -onov v Rezani trgovin ,f°.nov za nabavo »eai s-k« 4nfbaVa°o'°R0či kmetoval-rV°dločbP tov iz toč‘ Jhih^t (oječii, ’ določajo l'ie ^ kart ((j; Platonov pro-m 7.000 (2daln -900 za sred-a male karte) še posebni kuponi in sicer: a) za kmetovalce in njihove rodbinske člane, ki prejmejo nakaznice «VC-R» po din 500 za osebo, za dobo do 31.12.1950. b) za kmetovalce in njihove rodbinske člane, ki prejmejo nakaznice «VC-M» po din 600 na osebo, za dobo do 31.12.1950. c) za kmetovalce in njihove rodbinske člane, ki prejmejo nakaznice «VC-K» po din 800 na osebo, za dobo do 31.12.1950. Na ta način prejme oseba, ki ji pripada nakaznica «VC-R» prodajnih kart v vrednosti din 500 če prejme poleg tega še nakaznico «VC-M», prejme prodajnih kart za din 500 in 600, orej skupno za din 1-100. itd. 8. Da se omogoča prodaja v vezanj trgovini Idoi kmetoval-cem, ki pridelujejo izključno ]e intenzivne kulture, kakor paradižnik, grah, fižol,-jagode ali Mično povrtnino, odnosno oniip, ki nimajo drugih pridelkov razen določenih vrst sadja (češnje, breskve ali slično), lahko prodajajo taki kmetovalci krajevni zadrugi tudi te predmete v vezani trgovini po določenih dnevnih internih cenah in to proti odvedbi odgovarjajočega zneska v kuponih s svofe prodajne karte. Na ta način prejmejo poleg gotovine tudi bone za nabavo industrij skega blaga in določenih živil v vezan; trgovini po nižjih enotnih cenah. Prav tako lahko prodajo predmete, ki jih zadruge odku mo vino ali žganje (za vino in njegovi duhovni in žilam«, so kontrahira samo z 1 , . ... ? moralni revscim. Ce je tako jasno, da v Slo-| venski Benečiji ni Slovencev, zakaj- se pa potem tako zaganjate v te kraje, gospod Man-zano? Zakaj toliko dokazujete, žganje se kontrahira samo z odkupnima podjetjema «VINO» in ((VINOPLGD«. Zadruge, ki odkupujejo vino za ta podjetja, sklepajo take pogodbe v imenu podjetja, ki ga za to pooblasti) 10. V svrho kategorizacije in Ida v teh krajih ni Slovencev? razdelitve nakaznic «VC» je j Stvar, ki ne obstaja, je ni treba potrebno, da se v vsakem KLOI dokazovati, niti je n; treba za-(MLO) napravi seznam kmeto-1 nikati, ker nimate kaj zanika-valcev po priloženem formu-lti. Druga stvar je, če mislite larju. I zaslužiti denarje. Potem je tre- Popis izvršijo okrajni Lo polha nekaj pisati jn na kraju krajevnih LO in s pomočjo Za-1 stvar ((preveriti«, družne poslovne zveze ter kra-1 Vseeno pa smo mi drugih mi-jevne nabavno-prodajne zadru-1^ sm,3 ljudje, ki sj ne zakri-ge. V seznam se ne vnesejo I vanlo pre(j stvarnostjo, ter družine, ki so vključene \ o I r^radi tega nismo podobni ti-delovalnih zadrugah. Popis I .steniu norcu, ki je lepega sončni bitj izvršen najkasneje do I nega jjne korakaj po cesti, si 12. aprila ter je dostaviti do|ti-jal zasjrje s j m o cunjo tega dne sumarne podatke ^^ kričal kot obseden; Ni son- ampak-jih napihuje in krasi z lažmi, ki so razkrojile prj tem človeku sleherno novinarsko moralo, če jo je kedaj seveda sploh imel. Da bi bilo njegovo pisarjenje čimbolj ((verodostojno«, je mož posegel y zgodovino in zapisal, da se je pri plebiscitu leta 1866 v vsej Beneški Sloveniji samo en človek izrazil proti priključitvi teh krajev k Italiji. Po njegovem je bil to monsignor Faidutti iz ftent Lenarta. Iz vse njegove pisarije smo torej vzeli zaenkrat samo en primer, ki naj nam služi kot skromen dokaz njegove morale, obenem pa naj služi tudi kot dokaz njegovega »verodostojnega pisanja«. V zvezi s to trditvijo smo od ljudi iz St. Lenarta zvedeli, da je tamkajšnji.g. župnik Kračina pridigal o pisanju lista Messag-gero Veneto, ter navedel primer pisanja Manzana o duhovniku Faiduttiju. Dejal je, da-mora resnici, na ljubo pribiti da se monsignor Faidutti ni redil v Sent Lenartu, ampak v Skru-tevem, nit; se ni mogel udeležiti plebiscita, ker je imel takrat šele — 5 (pet) let. Torej lahko zaključimo, da se monsignor takrat ne ie, da se plebiscita ni mogel udeležiti, ker je bil še otrok, ampak ni niti mogel volit; proti priključitvi Beneške Slovenije k Italiji, in to iz istih razlogov. To je le del vsega, kar mislimo če napisati o Manzanovi «inchiesti». Odgovarjali mu ne bomo uredniki iz uredništva, ampak Jj'udstvo, žive priče go-rostanih laži nesramnega pisca, ki je mislil, da bo na račun ubogega in mirnega ljudstva Slovenske Benečije popravil svoj zapravljeni politični kapital. Za zaključek mu lahko samo svetujemo, da bi napravil veliko boljše zase in za svoje gospodarje, če bi šel — svinje past. praznike držale sledečega urnika' Y. soboto 8, aprila se bodo vse trgovine lahko zvečer zaprla ob poljubni uri: V nedeljo, za veliko noč. bodo vse trgovine zaprte, vštevši pekarne, mlekarne, mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo. Samo cvetličarne bodo poslovale do 13 Na velikonočni ponedeljek bodo v dopoldanskih urah, in sicer do 12. poslovale pekarne, mlekarne in trgovine s sadjem in zelenjavo. Cvetličarne bodo odprte do 13. Vse ostale trgo- IV. občni zbor Goriške nabavno-prodajne zadruge V r.edeljo je bil v gostilni Lutman v Standrežu IV. redni občni zbor Goriške nabavno -prodajne zadruge. Iz poročila upravnega odbo. ra ie razvidno, da je zadruga končno premostila vse pravne zapreke, ki r.ova razmejitev, boli IZ SLOVENSKE BEJlEtlJE Vedno samo obljube Oblasti sez o asti poznajo ljudstvo samo v davčnih namih in nabornih imenikih vedno večii blagovni promet. Zaradi pravnih ovir je odbor zadruge zaostal Dri organiziranju zadružnega dela, kar bo glavna skrb bodočega upravnega odbora. Po poročilu upravnega odbora je dal svoie poročilo nadzorni odbor ki ie ugotovil pravilno poslovanje upravnega odbora. Nato ie bila odobrena bilanca, upravni in nadzorni odbor pa sta dala ostavko. Sledile so volitve novega odbora Pri slučajnostih so sprejeli sklep, da se čimbolj zviša število članstva in ustanovi . vine v Gorici bodo ves dan za- j zatjrugi kulturni odsek, katere-prte. Polprazniškega urnika pa namen ie dvigati zadružno se bodo držale trgovine v vseh i zavest med članstvom. .•.ctalih občinah goriško po- [ Po štirih urah dobrega dela krajine> I se je zbor ob 14. zaključil. življenjskih vprašanjih i iih ie povzročila I prebivalstva Slovenske Bene- teiitev. in da vedno qije smo v našem listu že več- napreduje. kar dokazuje kl-a(- pisali. Zlasti smo pouda- rili potrebo, da se oblasti res neje pozanimajo za zgraditev prometnih zvez, zlasti cest, ki vežejo vasi na pobočju Matajurja. Gre namreč za vasice Jelin, Duš, Mašera. Trčmun. Lo-zac in Matajur, Barka. Pičinie in Strmca, ki so med seboj tako slabo povezane, da so tako rekoč skoraj odtrgane od sveta. Prebivalstvo teh vasi je že večkrat pri oblasteh zahtevalo, naj se zganejo in zgradijo cesto. vendar zaenkrat ni še n0' benega znaka, da jo mislilo zgraditi. Zato je odločeno Sc nadalje vztrajati v svoji pra-pri vični zahtevi. Ko se oblasti po eni strani ne brigajo *za najosnovnejše ■tivljenjske zahteve tamkajšnjega ljudstva, ko jim ni mar ali vaščani prenašajo bremena na Obsojena tolpa šovinističnih trikoloristov zaradi zverinskega napada na zavedno slovensko družino vsak krajevni (mestni) LO okrajnemu poverjeništvu za trgovino in preskrto. Okrajni LO dostavijo sumarne podatke okrožnemu oddelku za -trgovino in preskrbo. II. Obračun odnosno izkaz izdanih količin živil v vezani trgovin; napravijo zadruge na hrbtni strani rednega obračuna za zajamčeno preskrbo. Odrezki in obračun nakaznic ,,VC» se dostavlja okrajnemu (mestnemu) LO. 12 Ta odločba velja od 1. aprila 1950 ter preneha s tem dnejn veljati odločba TP štev. 143-2 od 2. 3. 1950 (odločba o preskrbi članov kme ti jakih nabavno-prodajnih zadrug). ca, ni sonca! Smo ljudje, ki zremo stvarnosti v obraz in jo gledamo tako kakršna je, čeprav je neprijetna in težka. Pisun lista Messaggero ni tak; podoben je onemu norcu z zavezanimi očmi. Zato še nadalje kriči, da «ni sonca« in vendar sonce sije, sije bolj kot kdaj koli, sije po Slovenski Benečiji in bo sijalo toliko bolj, kolikor bolj bodo nahujskani teroristi izkazovali nad tem ljudstvom svoje fizične sposobnosti, ki so se jih učili uporabljati v prosluli fašistični šoli. Novinarske bedastoče pa z enostavnim zanikanjem stvarnosti še niso dosegle svoj višek, Tečaji za čebelarje Ministrstvo za poljedejstvo in gozdarstvo je sklenilo, da bo zaradi skrbnejšega gojenja čebel organiziralo za čebelarje naše pokrajine tečaj, kjer se bodo seznanili z najosnovnejšimi navodili. Prvi tečaj bo pri pokrajinskem poljedejskem nadzorništvu v Ulici Duca d’Ao-sta št. 55 drugi pa v Ronkih pri čebelarju Brottu. Prošnje za vpis je treba predložiti v Gorici pokrajinski zve. zi čebelarjev v Ul. Duca d’Ao-sta 55; v Ronkih pa osebno prj čebelarju Brottu. Pričetek tečaja bo v Gorici 23. aorila. v Ronkih pa 10. aprila. Poslovanje trgovin za velikonočne praznike Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča na podlagi obstoječih prefektovih odlokov, da se bodo vse trgovine v go-riški pokrajini za velikonočne Na videmskem kazenskem sodišču so včerai dopoldne zaključili razpravo proti skupim trikoloristov. s katero so pričeli že v sredo prejšnjega tedna in so io odložili zaradi odsotnosti neke Driče. Kakor smo že poročali, je aprila 1946 leta tolpa nadebudnežev iz Slovenske Benečije vdrla v gostilno Birtič v Birščah pri Pulferju. Iskali so Birtičevega sir.a Ambroža in aa hoteli pretepsti, ker je kljub dolgoletnemu nasilnemu raznarodovanju ostal trden in zaveden Slovenec. Ker Ambroža niso nahujskani iaz-bijači našli doma. so v gostilni razbili več miz, stolov in posode, pretepli 61-letnega Ambroževega očeta, pok. Birtiča Jožefa, njegovo hčerko Birtic Lojzko, katero so, ko se jim je mlajša hčerka Onorina komaj utegnila umakniti skozi okno. potisnili pod razbito mizo in jo pričeli suvati in brcati. Pri tem je Lojzka dobila poleg številnih udarcev večjo rano na desnem licu, ki ji je povzročila trajno poškodbo. Birtičevi so po tem napadu, k; so ga izvršili dobro znani domačini, obrnili do sodnih oblasti, da bi napadalce pravično kaznovale. Po zaslišanju zdravnika, ki je pred sodniki potrdil svojo iziavo iz leta 1946 glede zdravljenja Birtič Lojzke, je spregovoril Birtičev zastopnik in sodišču prikazal živalsko ravnanje obtožencev, ki so brez vsakega vzroka pretepli šibko žensko in onemoglega starčka ter proti vsakemu naravnemu zakonu svojo razbesnelost ute-šili s tem. da so po gostilni riovdi in razbijali. Zahteval je, da se ti brezkulturneži, ki so v nečast civilizirani državi, pravično kaznujejo v opomin vsem tistim, ki ne vedo kaj se pravi demokracija in svobodno izživljanje posameznikov. Ob zaključku njegovega govora je javr.i tožilec za vse obtožence zahteval 3 leta zapora. Kot zadnji je govoril še branitelj obtožencev ki pri svojem zagovoru ni imel nobene tehtne opore in je zato hotel prikazati Birtičeve in vse demokratične prebivalce Slovenske Benečije kot izzivače neredov ker se niso v stoletju sužnosti - in preganjanja potujčili in pod- redili volii fašističnih krvoloč-nezcv Po kratkem postanku v posvetovalnici je sodišče pred števiinim občinstvom, ki je prisostvovalo tej razpravi, izreklo obsodbo- Za glavne krivce je sodišče spoznalo Crucila Innocentija, ?rucila Natalija in Juretiga Gina ter jih obsodilo vsakega na 1 leto zapora. Vsem ostalim obtožencem, in sicer; Crucilu Vitalu, Crucilu Alojzu, Medvešu Angelu, Crucilu Aldu, Zoru Emilu in Martinigu Piju je naložilo 6 mesecev zapora. Za kazen je nadalje odredilo pogojnost brez vpisa v kazenski list. Vsi bodo morali skupno poravnati povzročeno škodo, ki jo bodo določile sodne oblasti in plačati sodne stroške. njegovo stanje izboljšalo, povedal, da se je v trenutku nesreče hotel ogniti nekemu motorju. toda da je v tistem trenutku na drugi strani privozil avtomobil, ki mu je ostal neznan. ir? ki aa je prisilil trčiti v drevo. Policija je po tej izjavi pričela s preiskavo in ugotovila, da je ta avtomobil last Narduccija Lina iz Romansa. Po mnenju policije ni bil Nar-ducci kriv nesreče. Kljub temu na so ta primer uri javili sodnim oblastem, ki bodo nadaljevale s preiskavo in ugotovile morebitne krivce. Seja občinskega odbora Danes zvečer ob 18 30 se bo sestal občinski odbor, ki mu bo predsedoval župan Bernardi. Na dnevr.em redu bodo obravnavali one stvari, ki jih na zadnji seji niso utegnili rešiti. ramenih ali pa jih vozijo * konji — ne zamudijo po drugi strani nobene prilike za izter* ievanie visokih davkov, ki samo še bolj slabšajo gospodarsko stanje ljudstva. Za oblasti obstaja to ljudstvo samo v davčnih seznamih za plačevanje davkov in nabornih ime-nikih Se pred leti je prebivalstvo teh vasi uoalo, da Se bodo izmere spremenile na boljše. To upanje jim je dal prihod nekaterih gospodov iz Čedada in Vidina, ki so prišli v zvezi z gradnjo nove ceste. Pokazalo Pa se je, da je bila zgraditev nove ceste deveta briga in da *o izrabili svoj obisk za to. da so ljudstvo nagovarjali, d'a mora biti italijansko, naj seže po orožju, organizira čete P° vaseh in služi Italiji v borbi proti Slovencejn in proti vsem tistim domačinom, ki so zahtevali, da se mora spoštovati materinski jezik vsakega človeka. Tako je torej življenje Beneških Slovencev. Med nje prihajajo različni pridigarji, kj jim obljubljajo vse mogoče stvari. Ko pa pride čas, da je treba te stvari dati, se ti pridigarji umaknejo, ljudstvo pa prepuščajo še nadalje svoji usodi. Zato je popolnojiia na-ravno, da Beneški Slovenci še danes prenašajo svoja bremena v košu na plečih, da si morajo še danes v sredi dvajsetega stoletja svetiti z leščerbo, piti neužitno vodo itd. Seja pokrajinskega odposlenslva Žičnica v Podgori Pred dobrim tednom so v Podgori napravili prvo žičnico, ki služi za spuščanje lesa, ki ga posekajo v naši gori. Žičnica pelje od podgorskega Skolja do igrišča v šolskem poslopju Izkazalo se je, da je žičnica zelo koristna ker marsikateremu kupcu prihrani stroške, ki bi mu jih povzročil prevoz s težko dostopnega terena. Včeraj popoldne se je na sedežu pokrajinskega odposlanstva v palači na Korzu Roosevelt vršila pod predsedstvom odv. Culota seja pokrajinskega odposlanstva. Po odobritvi dnevnega reda, ki se je tikal , vsakodnevnih upravnih stvari, Neznani tatovi so predsinoč- so razpravljali o pravilniku na- r.jim obiskali kurnik Cuka Aloj-1 meščencev pri pokrajinski za iz Pevme in mu odnesli osem kokoši in eno faraonko-Cuk je tatvino prijavil orožnikom ki so že pričeli s preiskavo. KaUo se ie ponesrečil Tržačan Coppani Pred dnevi je prometna policija na podlagi izjave 38-let-nega Renata Coppanija, ki je predzadnjo nedeljo trčil z «Lambretto» na poti v Trst v obcestno drevo pri Fari. Coppani je namreč, ko se je upravi. Izlei za slovenske žene Zveza slovenskih žena v Italiji priredi dne 16. aprila t. 1. zabavni izlet v Staro Goro in Landarsko jamo v Slovenski Benečiji. Odhod bo ob 7.30 izpred kavarne Bratuž v Ul. Ma-meli. Vožnja v lepem avtobusu stane 350 lir. Prijave sprejemajo v Ljudski čitalnici na Kornu, Ul. S. Pel-lico št. 1, II nadstropje do sobote 8. t. m. do 10. ure. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse svoje člane, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11, II lahko ogledajo sledeče okrožnice: 1) Določila za plačila s Portugalsko; 2) uvoz bombaža na podlagi plana ERP; vestnik Marshallovega plana št 70. m Plmmlfihi dnei mik l = KINO = VERDI. 17: «Na svidenje v Franciji«, C. Colbert. VITTORIA. 17: «Veseli vdo- vec«, Carlo Daporto in I. Barzizza. CENTRALE. 17: ((Demon me- sa«, M. Felix. MODERNO. 17: «Pisma ne- znanke« J. Fontaine. EDEN. 17: Nov program. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — Spominska svečanost v Komnu V nedeljo so v Komnu izročili odlikovanje materam naših herojev «Sleherni primorski človek pozna njihova imena. Pinko se je zavedal, da ni internaciona ližem v zanikanju lastne narodnosti in program, ki ga je napisal, je še vedno aktualen. Stjenka je bil med najsposobnejšimi organizatorji partizanskih edinic. Sam je izdelal pe- stvom katere ga zdaj dopolnjuje z borbo za socializem, za premagovanje stoletne zaostalosti in izpreminjanja Jugoslavije v tehnično napredno in razvito državo. «Vsi delovni ljudje se zavedajo, da morajo prispevati borbi za izgradnjo socializma«, pravi. «Socialistično družbo grct- klenski stroj, ki je bil strah dimo in za nas je to edina re-vsem fašistom. Blaž je 1941. le- | šitev, če hočemo ostati samo- skih herojev je obenem priznanje za žrtve vsega primorskega ljudstva. Tako kot se je zavestno borilo za svojo osvoboditev, gradi zdaj zavestno socializem. To bi hoteli naši sovražniki zdaj zbrisati pred svetom, ker smo jim ml nevaren zgled. Utiramo nova pota in nosimo odgovornost ne le pred bodočimi pokolenji nego pred vsem naprednim človeštvom.« «Naj bo knjiga spominov naših najmlajših na velike dni osvobodilne borbe skromen znak hvaležnosti slovenske mladine svojim vzornikom,« je za-prisano v usnje vezani knjigi sTako je bilo trpljenje«, ki jo je Stjenkova, Pinkova in Blaževa mama dobila od nje v poklon. Mladina je tudi zaključila slavje, ker njej pripada bodočnost in ona bo dovršila to, za kar so se Stjenka, Pinko tn Blaž žrtvovali. MARA SAMSA Tudi (oAntiUe ne tet04tet GOSPODAH ST¥| TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCj PIONIRKE PRAV PAZLJIVO SLEDIJO SVOJI VADITELJICI, KI JIH BO TEMELJITO PRIPRAVILA, DO BODO NA TELOVADNEM NASTOPU 1. MAJA NASTOPILE RES BREZ HIBNO OB NAVDUŠENJU GLEDALCEV Trst potiskajo z morja Obnova tržaškega ladjevja počasi napreduj1 Tiskovna konferenca g. Ha-,razen 9.400 tonske vGradiške«. ] to« in «Vivaldi«), kateri ionske uuraaisr-e«. ui tl iestr ostalo po vojni le k pričel plovbo proti » , roldsona je z objavo, da bodo Italiji je pu uujni — 1-----jr r- dodelili našim ladjedelnicam le I okrog 19 odst. prejšnje tonaže, | liji sta ^ last «itaue»^ 20.000 t. novogradenj namesto 44.000 t. je vnovič opozorila na položaj ne le ladjedelnic, marveč tudi naše plovbe. Nič ni bilo povedano, komu bo pripadalo teh novih 20.000 tim. Pri pregledu stanja in tonaže tržaške trgovinske mornarice pa najdemo tako porazne podatke, da je treba vprašati, ali_ je sploh mogoče obnoviti tržaško plovbo. Pred vojno je dosegla tonaža ladjevja tržaških plovnih družb, vpisanega v našem pristanišč«, nad 560.000 t. Pri tem niso vštete mnoge Lloijdove ladje, ki so bile vpisane v Genovi, Benetkah in Neaplju. Vojna je odpihnila največji del in tako je ostalo l. 1945 komaj okrog 107.000 btto reg. ton, vpisanih pri nas. Lloydovih ladij, drugod vpisanih skoraj ni bilo, skupini «Finmare«, ki je zdru- Lioi/d le najel. Tudi. si ^ »Lloyd» zanemaril trzii"^ risti. Tako je družba j beležila 68 raznih ladipj* u Kmetovalci, ne zamujajte nrvega spomladanskega škropljenja vašega sadnega POGLED NA ODER OB SPOMINSKI SVEČANOSTI ta pričel organizirati Osvobodil-no fronto v Trstu in po vsem Primorju.« Misel desettisočev je napela kot struna. Oni iz Idrije, s Trnovske planote, iz Nove Gorice, Postojne, Ilirske Bistrice in Trsta so prišli z avtomobili, z vlakom, na kolesih in peš oni iz bližnjih kraških vasi. Na Krasu je pomlad. Gmajna je v cvetju, njive so preorane, rdečkasta, opečna zemlja je sprejela vase seme in bori šepetajo v vetru, ki prav na rahlo veje tudi v lepih sončnih dneh, Vse skupaj ustvarja v ljudeh tisto slovesno razpoloženje, ki si ga je vsakdo želel prr^v za ta dan. Ni navaden vsakdanji kot stotine drugih in tudi prazniški, nedeljski ne. Celo zgodovinsko obdobje je strnjeno v njem in v imenih junakov, ki jih nosijo v sebi. Na trgu v Komnu, kjer je v teh povojnih letih zrastel nov zadružni dom, je postavljen slavnostni oder, V ospredju, na Častnem mestu sedijo matere treh herojev: Pinkova, Stjenkova in Blaževa. Stjenkova bo dopolnila kmalu 80. leto, toda na sinovo slavje je prišla kot kakšno mlado dekle. Ničesar ji ne sme uiti, kar bodo povedali o njem, ki je toliko storil za osvoboditev. «Partizansko zvezdo«, s katero je bil tudi odlikovan, ima vedno pri sebi. To je spomin na sina Stjenko, na katerega je ponosno njeno srce. Maru-šičeva mati je prava podoba Blaža, najstarejšega svojih štirih otrok. Ze v ljudski šoli so spoznali italijanski učitelji, kako je nadarjen. Trudili so sc, da bi ga ji izpeljali. Toda ona je bita trdna v tem, da jim ne da svoje krvi. Poslala ga je v Ljubljano, kjer je dovršil meščansko šolo. Bila je žena delav-ea, imela je še tri druge otroke in Blaž je moral kljub t emu, da so učitelji'svetovali, naj ne zavrže njegovega talenta, v kiju Cavničarsko delavnico. Pinkova mati je sama. Fašistična pravica je segla po Pinku, izdajalčeva roka je umorila še hčerko in zeta. ki bi lajšala njegovo izgubo. Pred seboj gleda Komen. 15. februarja 1944. leta ga je na ukaz svojega poveljstva fašistična in nacistična drhal do tal požgala. Ljudje so morali robo-vati Po tem posestnikom nemškega rajha. Vsak dan se j lin je tam ponavljal očitek: «Niče-sar niste imeli doma. Ko bi bili kaj imeli, bi prinesli s seboj. Ce so vam požgali, so že vedeli zakaj. Banditi ste bili«. Zdaj ruševine izginjajo. Na njihovem mestu vstajajo nov: prostornejši domovi. V krašku kmečko hišo prihaja blaginja, o kateri je Pinko tolikokrat govoril. In kraški kmet si je tega svesten, četudi včasih malo pogodmja, da ?ii šivank in sukanca. So pa touame, od katerih vse jugoslovansko ljudstvo že čuti dobrote in jih bo vedno bolj, Casi, ko so morali biti na Krasu otroci ves dan ob suhi polenti, se ne bodo povrnili več. Besedo ima tov. Regent. Topla je in stvarna, kakor vedno. Z njo je prinesel pozdrave Komunistične partijd, pod vodstvom katere je pričelo ljudstvo ta veliki osvobodilni boj in pod vod- stojni. Dolžnost narodov, ki hočejo ostati samostojni, je, da ne pozabijo na svoje žrtve. Ce bi pozabili, bi ne bili vredni niti svobode niti samostojnosti. Ali naši ljudje dokazujejo, da so ju vredni.« Kot v potrdilo tega jeklenega dejstva, ki ni last samo naroda v svobodni domovini, sta potem izpregovorila za koroške Slovence tov. Zwitter in za Zvezo partizanov Tržaškega o-zemlja tov. Tine. Vsaka beseda je bila prisega, da na Koroškem in Tržaškem ne bo nikoli ugasel spomin na Blaža, Pinka, Stjenko, da bo večno živa njihova osvobodilna misel, s katero *o branili delovno ljudstvo in ga klicali, naj vstane iz nižin ter koraka k soncu in svobodi. Sekretarju prezidija Ljudske skupščine tov. Francu Lubeju je pripadla častna naloga, da podeli odlikovanja, ki so bila priznana na ukaz maršala Tita. Na dolgem rdečem traku bronasta podoba partizana v ovalnem izrezu. Množica pod tribuno je pridržala dih. Tri matere na njej so bile neme v svoji boli. Solz, ki so jim silile v oči, ni mogla nobena ustaviti, četudi bi vsaka rada to storila ne zaradi sebe, zaradi sina, ki ga tudi misel na smrt ni mogla odvrniti od dela in borbe, Predstavniki vlade, partije in vojske na tribuni so jim prišli čestitat. Potem je tov. dr. Jože Vilfan spregovoril njim in vsemu ljudstvu. «Mi se globoko klanjamo ženam, ki so dale življenje trem herojem. Hvaležni smo jim, da jo prišle. Ni jim bila lahka pot. Obujale so spomine, ko so odhajali tudi sinovi v borbo, Niso jim branile. Tako kot oni so vedele, da to dolgujejo svojemu narodu. Prišle so sem, da nam dado spodbudo z a našo nadaljnjo pot k napredku. Vsaka kaplja krvi njihovih sinov pa je rodila novega borca, ki se bo tako kot oni znal boriti za srečo svojega naroda. Tov. Tito je Imel Primorsko vedno pred očmi. Odlikovanje treh primor- Sadno drevje donaša našim kmetovalcem že doslej znatne dohodke, čeprav mu na splošno ne posvečajo zadostne nege. Go tovo pa bo imel, posebno naš mali kmčt, od sadnega drevja vsaj toliko dobička, kot mu ga more dati vinska trta. ako bo prvega tako pridno negoval, kakor navadno neguje trto. Naše sadno drevje je na splošno podvrženo vsakovrstnim glivičnim boleznim in zajedanju s strani raznega mrčesa. Kakor večina glivičnih bolezni, tako začenja napadati tudi največ vrst mrčesa sadno drevje v spomladanskem času, ko se narava prebudi iz zimskega spanja. Cim toplejši postajajo dnevi in čim več se drevje in rastline sploh razraščajo, tem bolj se množijo tudi vsakovrstni zajedavci rastlin, ki napadajo prav radi sadno drevje. Saj jim to nudi razmeroma največ tečne hrane, ker so različni deli tega drevja —• od brstja preko cvetja in sadov pa do lubja in lesa — na splošno mnogo bolj nežni in sočni kot pa enaki deli ostale- ga drevja. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da raste sadno drevje navadno na dobri, obdelani in tu večkrat tudi na pognojeni zemlji. Najbolj zaleže škropljenje takoj, ko drevje odcvete SKRBNO NEGOVANA JABLANA So zajedavci, ki napadajo tudi pri nas sadno drevje že med samim cvetenjem, in še pred tem, kakor na pr. cveložer in nekatere gosenice. Ampak na splošno je teh malo. Poleg tega pa bi škropljenje med cvetenjem na splošno bolj škodovalo kot koristilo. Sredstva, s katerimi škropimo ali brizgamo drevje proti zajedavcem, so več ali manj škodljiva tudi cvetju samemu, oziroma njegovim notranjim delom, ki predstavljajo najnežnejše organe rastline. Ako škropilno sredstvo pride v dotik s prašniki in pestiči, navadno uniči cvet, ki se ne more več oploditi in ne more napraviti sadu. Saj so ti notranji deli cveta večkrat poškodovani že od samega dežja, ki ni strupen. Najboljši dokaz za to trditev nam more služiti pojav, da ima mo na splošno malo sadja, ako sadno drevje cvete ob dolgo trajajočem deževnem vremenu. Poleg tega bi s škropljenjem med samim cvetenjem hudo pri zadeli tudi pri oplojevanju koristne žuželke, med katere spada predvsem toliko koristna čebela. Zaradi varstva čebel je v večini kmetijsko naprednih dežel sploh prepovedano škrop ljenje sadnega drevja z različnimi strupi. Seveda ni škropljenje škodljivo, če ga izvedemo, predno drevje cvete in ko je to že začelo poganjati. Učl- itiiiiuiiii! močnejša škropilna sredstva, ker ni nevarnosti, da bi z njim poškodovali tedaj listje in pop-je sploh. Ampak to škropljenje spada v zimsko dobo in tu r.e more biti več govora o njem. Zaradi navedenega je najprimernejši čas za pomladansko škropljenje, ko drevje odcvete, to je kakih 8 do 10 dni potem ko se je cvetje osulo. Sredstvo za prvo spomladansko škropljenje SKRBNO NEGOVANA HRUŠKA r.ek je pa tedaj razmeroma majhen, kakor že zgoraj navedeno. Mnogo boljši učinek pa lahko dosežemo s škropljenjem, predno drevje prične poganjati, tc je konec zime, kajti tedaj lahko uporabimo mnogo I II Po pisanju bolgarskega tiska | ne ne izpolnjujejo ali Pa jih je bilo izpolnjevanje proizvodnih planov v nekaterih tovarnah za kmetijske stroje v prvih letošnjih mesecih precej slabo. Tako je bil proizvodni plan za lopate v tovarni «Veriga» v februarju izpolnjen samo z 68,6 odst, plan proizvodnje železnih lopat za 15,4 odst, a plan proizvodnje konjskih podkev s 69 odst. Prav tako niso februarske plane izpolnili v tekstilni tovarni .a 6« sali jih bodo prav novski register, Lloyd ^ temu ostal etržaški«. (Iz «GospodaH Nevarno nararfi A. SPAZZAPAN CVETJE SPISAL: «Ce te je volja postavi tja kjer bom ime! večni kvartir, lesen križec, seve, če bi križec preveč ne veljal!« Prosil Je, naj bi mu dali vode. Pil je, a veliko ni mogel. Tudi je prosil, naj bi ga malo vzdignili ter mu dejali pod hrbet kaj cunj, ker so ga pričele boleti kosti. Poizkušala sva ustreči njegovi želji. Pri tem sva ga pri eni strani vzdignila, da bi mu kaj mehkega podrinila- A morala se mu je premakniti ostrina, ki mu Je tičala v prsih, ker mu Je glava omahnila in ker mu je pričela kri teči iz rane. Tudi ga Je bila utrudila dolga govorica in mešati se mu Je pričelo. Povzdignil je svoj glas in vprašal: «Ali jih slišite, kako buče topovi? Victorial Victo-rial* Kri ga je zalila in umri je na trdem ležišču prej, kot je prišel kaplan iz Poljan. Ko se je prikazal dan, smo ho dili za sledovi, ki so Jih pustili razbojniki za sabo. Malo više smo dospeli do mesta, kjer je bilo še polno krvi. Tu so zaklali dva nam ukradena ovna. Nekaj korakov naprej je ležalo v Jami pri stezi človeško truplo. Bil je ustreljeni cigan Dušan. Kar tam smo ga brez vsakega usmiljenja zagrebli ka>-kor psa, ki je poginil za plotom. Po Lukežu smo vse opravili, kakor se spodobi. Pokopali smo ga blizu cerkvenega zida na pokopališču sv. Martina v Poljanah. Pri glavi smo mu postavili lesen križec. V Lukeževi skrinji sem do bil listek, na katerem je bila podoba sv- evangelista Luke-ža. To podobico sem pribil na omenjeni križec, ali dež jo je kmalu spral ž njega. Sele dva dni je ležal Lukež v zemlji sv. Martina, ko se je na Visokem smrt spet oglasila. In ta smrt je bila z mojo osebo v najgroznejši zvezi. S svojimi koščenimi prsti Je oklepala moj vrat, dokler sem živel. Ali spoznal sem, kako pravična so pota božje previdnosti in kako čista je resnica, da tepe Stvarnik grešnike še v otrocih, in sicer od kolena do kolena. Nekega večera, ko se Je že delala tema in ko smo sedeli pri jedi, Je prihropela v hišo stara Pasaverica ter sedla na klop pri vratih z besedami: »Večerje te ne prosim. Viso čan, prosim te prenočišča, ker sem opešana in čudno slaba.» Videla se nam Je stara ženska, kakor bi ušla z mrtvaškega odra. Smilila se nam je in, ker oče ni ugovarjal, ji je pripravila dekla na klopi pri peči revno ležišče. Kar j« bilo večerje ostalo, smo Ji ponudili, a ni hotela ali pa ni mogla Jesti. Ko smo odmolili, je prosila, da bi družina odstopila in da bi midva z očetom kratek čas ostala pri nji. Dejala Je da nar m a ima nekaj važnega povedati in da upa, da sem učen pi>-sanja in da je njena misel, da bi nekaj njenih besed kazalo zapisati. Ko Je družina odšla, je govorila stara Pasaverica nekako takole: »Veliko sem brodila po svetu in danes se bojim, da mi bo umreti daleč od doma. Vse dni sem nosila tovor, težji kakor ga nosijo tvoji konji, Polikarp.. Kar pa sem pri tem prislužila, je bilo lažje od kurjega peresa! Ali z Agato sva morali živeti, zatorej sem vlekla, dokler sem mogla. Danes sem omagala in zemlja že kriči po meni. Pa čemu bi tudi ne, ko imam skoraj osemdeset let in ko sem celih teh osemdeset let bila večkrat lačna kot sitsili* Oče jo je osorno pozval, da naj pove, kar naj bi se zapisalo. Hotel je v posteljo in ni mu bilo všeč, da bi z beraško žensko izgubil preveč časa. »Oj, Polikarp, ne štej v zlo človeku, ki bo ravnokar stal pred Sodnikom, ki bo tudi tebe enkrat sodil, če si izkuša olajšati ubogo dušo z govorico, da prežene ž njo strah pred smrtjo, ki Je vendar najhujše, kar nas more doleteti!« Pripravil sem vse, da bi pisal. «Kaj naj zapišem?« vprašam. uZapiši,« je vzdihnila, »da predvsem pozdravljam malo, zapuščeno siroto, preljubo Aga. to, zapiši, da jo pozdravljam čez hribe in doline in da sem ob svoji smrti mislila nanjo! Bog mi Je priča, da v tem trenutku mislim bolj nanjo nego nase! Umiram v tujini, a vendar mi Je najhujše, da male Agate, kateri sem bila stara mati in mati obenem, ne bom videla nikoli več! — Prav go- brezposelnosti^ij Po podatkih Urada * sliko dela je naraslo \5,M brezposelnih v ZDA 0 (.!• I nuarja do 15. februdr' 200.000 oseb. tovo vse to zapiši, da bo či-tala deklica, o kateri nikar misliti, da ni vajena branja in pisanja.« Vse to sem počasi in površno zapisal. Potem je nadaljevala: «To pot sem slabo opravita! Mesece se že vlačim okrog po gorah, pa ljudje ne marajo kupovali. Se teže pa Je, da bi se pri njih kaj kupilo, če nočeš plačati cene v svojo gotovo izgubo. — Petnajst kosov platna je tukaj. Vse je pri Oblaku in plačano je tudi že vse. Ko bo tovoiil v Pasav, naj gleda, da dobro proda moje kose, ker so res lepi. Tudi mu Jezusov blagoslov. ne izostane, če dobro speča in s tem skrbi za siroto, ki bo odslej zapuščena na svetu kakor list, ki je padel v vodo.« Jokala se Je, da je tudi meni srce pokalo. Oče pa se je če- Koliko je avtom01 na sveto „ pr A t Na vsem svetu je 58 milijonov ovtof10 ^ tega nad polovico izV Prejeli smo-;, Svcopči privredm. h' lilr 1«: .'vkni/i 11 /zttV . - rA nik o proizvodnji ‘^/l* merno držal In zaspan Je po- razne drobne o0n'‘l> nik. ki izhaja v s sledečo pestro vs C Ž na sredstva , darskih podjetij, A/rA , finansiranje inves,.ršltve Lrt 1 la 171 evidenca m V] , plač; ekonomski P P’1 A - nije; pogled de V' ’ šče od osvobodile vraniK ” vinske zbornice^ februar 1950, tfiUnjcnr “'““"/“."'V* stajal. -__________ f pon voznega blaga te’ ^ag«. \ povpraševanje P° Nadaljevanje sledi MONTreCHl « H III nad — Telefon štev. #3^808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska St. 73-38 OGLAS ^d 8 3In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v S.rm, 1 stolpca, trgovsk, «0. fmančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. L 0 ,n z p, z . k jjjine 1 stolpe? za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž,: Gorica, Ul. S. Pellico l-ll., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLItJ: izvod 4.50, ^ t^-f ! - emsK®* »fp Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozei Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7, — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.