Od Triglava do Vardarja
NEZADOVOLJNI Z OSEBNIMI DOHODKI - V primerjavi z vsemi predvidevanji je slovensko zdravstvo lani imelo !e šestino načrtovanih izgub, in kot pravijo zdravstveni delavci, je vse to šlo na račun njihovih osebnih dohodkov. Več kot polovica jih ima namreč vsaj srednjo izobrazbo, vendar so bili njihovi osebni dohodki za deset odstotkov nižji kot do-hodki enako izobraženih delavcev gospodarskih delovnih organizacijah. Največje težave pa imajo v velikih bolnišnicah in socialnih zavodih, kjersedaj materialni stroški dosegajože 46 odstotkov. Hkrati pa nastajajo problemi zaradi izrabljeno-sti opreme, saj je v povprečju ta v zdravstvenih delovnih organizacijah izrabljena že 72-odstotno, medtem ko je oprema v Kliničnem centru izrabljena že 80-odstotno.
• • • '
DELA JE ŠE ZA NEKAJ ČASA - Po dosedanjih ugotovi-tvah, imajo naši gradbeniki letos v tujini še precej dela. Vrednost del naj bi znašala nekako dve milijardi in 700 milijonov dolarjev. Ta številka ustreza vrednosti ianske proiz-vodnje v tujini. Vendar pa vse kaže, da se počasi končuje obdobje, ko je obseg del v gradbeništvu nenehno naraščal. Menijo, da vzroki za upadanje tičijo predvsem v svetovni gospodarski recesiji, konkurenca na svetovnem trgu je vse ostrejša, hkrati pa naše delovne organizacije ne morejo kre-ditirati svojega dela.
• * •
KOLIKO »KMEČKIH« DAVČNIH ZAVEZANCEV - Predlani |e bilo v naši republiki nekaj več kot 382 tisoč zavezancev davka od kmetijstva. Od tega jih je bilo skoraj 140 tisoč takšnih, ki so imeli katastrski dohodek nižji od 470 dinarjev, zato so bili davka oproščeni. Hkrati ni bilo treba davka plačati tudi 33.847 kmetom, ki imajo posestva v višinskih krajih. Predlani je potemtakem davek plačalo nekaj več kot 199 tisoč zavezancev ali 52,2 odstotka.
• • •
LANI SMO NEKOLIKO BOUE DELAU - Kot ugotavlja slovenski statistični zavod, je lani slovenska industrija izde-lala za 3,7 odstotka več kot leto poprej. To je največje pove-6anje v zadnjih štirih letih, hkrati pa je to tudi več, kot je bilo predvideno v resoluciji (računali so z 1,5-odstotnim poveča--ijem). Sedaj menijo, da je uspeh slovenske industrije v seda-njih razrherah še toiiko večji, hkrati pa pravijo, da je to tudi rezultat »zrelosti« industrije. Če pogledamo podrobnejše po-datke o rasti v posameznih industrijskih vejah, potem je zopet največ izdelala slovenska elektro industrija (za 9,3 Ddstotka več), strojna je izdelala za 8,7 več, pohištvena za 1,2 /eč, kemična za 3,9 odstotka več itd.
•  • W
ŽIVLJENJSKI STROŠKl - Od decembra 1982 do decembra lani so se življenjski stroški povečali za 60,1 odstotka. De-cembra lani so bili v primerjavi z novembrom večji za 7,5 Ddstotka, kar je največji mesečni skok v zadnjih štirih letih. Decembra lani so se po podatkih zvezne statistike najbolj povečali izdatki za higieno in zdravje - za 16,6 odstotka, za tobak in pijače pa za 13,6 odstotka.
• • •
PREMALO RUDARJEV, PREMALO PREMOGA - Lani so rudarji v jugoslovanskih rudnikih nakopali 59,3 milijona ton premoga, letos naj bi ga 63,3 milijona ton. Takšno povečanje ni presunljivo, ]e pa vprašfjivo, če bo mogoče načrt uresničiti, saj bi morali letos zbrati 200 milijonov dolarjev za uvoz Dpreme, ki je pri nas ni mogoče kupiti, hkrati pa bi potrebo-vali še 57 nnilijonov dolarjev za nakup rezervnih delov. Po drugi strani pa bi v rudnikih potrebovali vsaj 2500 rudarjev, vendar vse kaže, da jih ne bodo dobili: osebni dohodki so se sicer v zadnjem obdobju precej povečali, so pa še precej nizki glede na težavno delo.
• • •
NAJVEČ OPREME UVOZILI V SRBIJI - Čeprav podatki še niso povsem natančni, so jugoslovanske republike lani uvo-zile s konvertibilnega območja za približno 44 milijard dinar-jev opreme. Iz teh podatkov je tudi razvidno, da je največ opreme s konvertibilnih trgov uvozila Srbija in sicer kar 41,5 odstotka vrednosti vse uvožene opreme. Precej opreme s teh trgov je uvozila tudi BiH (19,3 odstotka), Slovenija pa je uvozila 15,9 odstotka vrednosti opreme.
• • •
DENARNA POMOČ ZA BOLJŠO PRESKRBO - Za premije, regrese in druge oblike spodbujanja kmetijske pridelave je Slovenija lani porabila skoraj 1,6 milijarde dinarjev. Iz repu-bliškega sklada je prišlo nekaj več kot836 milijonovdinarjev, iz občinskih pa 694 milijonov dinarjev. Tako bi lahko rekli, da ie slovensko kmetijstvo kljub neugodnim gospodarskim raz-meram doseglo dobre rezultate, zahvaljujoč tudi takšni po-noči. Prav zaradi tega sedaj načrtujejo, naj bi letosza takšne oblike pomoči namenili nekaj več kot dve milijardi dinarjev.