PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE 1, štev. 137 - Cena 3.- Mre TRST, torek 23. oktobra, 1945 Uredalitvo in uprava, Piazza Goldoni it 1*1. Tei, št. 9380b, 93807,93808. Rokopisijse ne vračajo Hedeljska manifestacija le pokazala, da je enotnost in bratstvo slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva nepornSljlv teme!], ki so ga tako Italijanske kot slovenske delovne množice pripravljene braniti do poslednjega moža. Delovne množice Julijske Krajine so nerazdružljive Prvi festival dela italijanskih In slovanskih delovnih množic Julijske Krajine Je ponovno Potrdil zahtevo združenih delavcev In kmetov, brez razlike na narodnost, po ljudski oblasti, ki bo edina zagotovila vsemu delovnemu ljudstvu boljše življenje -^vvvvvv^ ti. oktober bo ostal tržaškemu prebivalstvu v neizbrisnem *Pominu. V več ko dve uri tro-floči povorki moči delovnega [todstva Julijske krajine, ki se 11 zbralo v svojem naravnem ^tdtiču, Trstu, je prijateljem vražnikom na jasen in vga-l,7tnur dostopen način manife-uiralo svoje hotenje. Raj nam je v nedeljo govo-!*o slovansko in italijansko de-ljudstvo Julijske krajine? . Najprej nam je povedalo, da enotnost in bratstvo slovan-in italijanskega delovne• ?* ljudstva neporuSljiv temelj, *J*0 ga tako italijanske kot *'°tansfce delovne množice pri-Oljene braniti do poslednje-Simbol tega bratstva, peterokraka zvezda, je Številne italijanske in lanske zastave, ki so sprem-0> mio skupno borbo proti in okupatorju. Te za-so danes simbol enotnosti ? bratstva slovanskega in ita-tonskega delovnega ljudstva j* zato osnova bratstva med na-'°di. Vsaka drugačna zastava je ■?ne» v Julijski krajini izraz na-■j®nalne mržnje in sovraštva, iz-j* koristi mimo in proti inte-l*0m naprednega italijanskega ^'Slovanskega delovnega Ijud- , Nedeljska manifestacija nam 5 dalje povedala, da je Italijan-too in slovansko delovno Ijud-strnjeno v pripravljenosti volji do obnove. Kakor je v yrbi proti fašizmu in okupator-,Ui nosilo glavno breme in dopri-Je«io v tej borbi največje žrtve, je delovno ljudstvo danes Odpravljeno dati vse od sebe, J® se porušena domovina Hm-in čim bolje obnovi ter zbri-Jo vsi sledovi nacifašističnega ^^ja. S tem so dani vsi po-da bi h gospodarski obnovi J^topiZi zlasti tam, kjer od ob-,°ve zavisi boljša bodočnost de-j Vnega ljudstva, namreč v in-,uHrijskih središčih Julijske ‘A/jne, v Trstu, Tržiču in dru-Ito industrijskih mestih. Zakaj L obnova sto ji f Tudi na to planje nam je odgovorila ne. jfvsfca manifestacija delovnega pdstva Julijske krajine. Go- Jj° kjer je oblast ljudska, od m . kjer ljudstvo še ni do-J«* svojih pravic, in zato ima-j*a»i brezposelnost, stavke tn Kr pojave nedelavnosti; S, fci jih zastonj iščemo Trst še ni videl tako niogočne manifestacije delovnega ljudstva Julijske krajine, kot je hli nedeljski festival. Nikoli doslej se Se ni tako jasno pokazala neizmerna že-ija našega ljudstva po delu, po obnovi in. graditvi »rečne bodočnosti. Nad 50,000 ljudi j« bilo v povorki, ki se je vila po mestu. Iz nje je izžarevala neverjetna mod — moč delovnih ljudskih množic. Nikdar doslej pa se tudi ni tako jasno pokazala povezanost delavca in kmeta., povezanost mesta In dežele. Danes pa je bilo videti tisto globoko vez, ki druži vse napredno ljudstvo Julijske krajine. Italijani in Slovenci, delavci, kmetje in delovna inteligenca so na viden način pokazali, da veže vse ista težnja, težnja za delom in obnovo. Iz vseh krajev Julijske krajine so prišli danes ljudje v Trst, da pokažejo svetu svojo voljo in svojo moč. Prišli so tolminski puntarji, idrijski rudarji, nabreUinski kamnarji, solkanski mizarji, delavci iz miljskih ladje- delnic, iz tovarn za konzerviranje rib iz Izole, koloni iz okolice Tržiča, kmetje ■ Krasa, Vipave, Pivke, Brkinov iz Istre, Kraševci ao prišli pes'; dolge ure so hodili. Drugi so se pripeljali na vozeh, kamionih in z vlaki. Trat je bil danes mravljišče, vse je bilo živo, vse je tekalo sem in tja. Zbirališče za ljudstvo z Brega In Istre je bilo določeno pri Sv. Ani ob 8, uri, 7,e ob 7, uri so prihajal« prve povorke z vozovi, kamioni in kolesi. Cesta od Sv. Ane do Zavelj je bila tako polna, fla se ni bilo mogoče kretati v nasprotni smeri. Povorka je bila dolga čez 3 km, u-deležill so se je delavci iz Milj, Kopra, Pirana, Izple, kmetje iz Škofij, Flavij in miljskega okraja. Vsa istrska podjetja ao poslala okrašene kamione. Kmetje pa so imeli ozaljšane vozove. V*i so veselo prepevali. ' Točno ob 8. uri se Je začela povorka pomikati od Sv. Ane' po ulici delllstria, kjer se je priklju- čila povorki iz Skednja, Sv. Jakoba, Kolonkovca in Sv. Justa ter »e ustavila v ulici del Veltro. Ladjedelnlški delavci, delavci strojnih tovarn, tržaškega arzenale. in delavskih podružnic pa so se zbrali v ulici Sv. Marka ob 8,30 in Sli preko predora, ulice Bosco in Piazza Garibaldi na trg Perugino. Ljudstvo iz vseh predelov mesta je prihajalo v povorkah na Piazza Foraggi. Vse ulice, ki vodijo na ta trg, so bile nabito polne. Nad glavami prihajajočih so plapolale italijanske, jugoslovanske, slovenske, tržaške in zavezniške zastave. Razen zastav ao nosili mnogo transparentov. Na trgu »o se pomikali delavci v svojih modrih delovnih oblekah, pomešani s civilisti, dekleta v pisanih narodnih nošah ki so veselo prepevali ter »e uvrščali v sprevod. V kratkih presledkih so sledili alegorični vozovi. Množica se je zbirala okrog njih in za nji-mi. Delavska godba je igrala koračnice. Tan modre črte. Prikličimo L® sPomin polet gospodarske J^nosti v Jugoslaviji, Bolga-Numuniji, Albaniji, Mad-Ki, Češkoslovaški, Poljski in K&tenerjajmo s kritičnim go-ftvrskim položajem v Italiji, ln n°ijit Belgiji, Nizozemski, govorimo o večjih drža-jih je vojna le malo pri-\J.a *w kjer kljub temu brezni lliost narašča), pa borno ta-da je vprašanje go-bnrske obnove v resnici ,fjonje ljudske oblasti. Nič !(j torej, če je na nedelj-'manifestaciji slovansko in %l'iHHko delovno ljudstvo v£fo priznanje ljudske ob-'V ki edina lahko sprosti de-. Polet našega ljudstva. h^Hjska manifestacija dela tean Pokazala tudi tesno po-mest, in njihovega na-V !Ja zaledja; le v medseboj-WU( nem sodelovanju imamo vijfu gospodarski, socialni, politični procvit Ju-W krajine) ki ima svoje te-teieA v enotnosti delovnega % ®° slovanske in Italijan-^ **io i globoka politična Zahtevamo pravico do življenja Malo po deseti se je začela povorka pomikati po Viale Sonnino. Na čelu so delavci in žene v dveh vrstah nosile slovenske, italijanske in tržaške zastave. Ba njimi so nosili sovjetsko, ameriško in angleško zastavo. Za zastavonošami so delavol nosili transparente s sledečimi napisi: «Da rojak prost bo vsak — ne vrag, da sosed bo mejak*, »Slavi e Italiani si porgeran-no a vicenda le destre fraturnamen-te (Mazzini), «Carta atlantica I e n punto: Autodecislone dei popoli*. Ljudstvo je zelo navdušeno pozdravljalo garibaldinoe in slovenske partizane, ki so se uvrstili za delavci s transparenti. Dva partizana sta na čelu skupine nosila transparent z napisom: «Uniti ieri, oggi « domanl — združeni včeraj, danes in jutri*. Zopet so prikorakale tri zastavonoše s tržaško zastavo. Dva transparenta z napisi: «Vo-gllamo rlcostruire*, «Cantiere dl San Marco*, sta naznanila prihod ladjedelniških delavcev. Na čelu sprevoda s« je pomikal voz z ladjico, s katero so hoteli ladjedelni-ški delavci prikazati gradnjo ladij. Delavci so s kladivi udarjali po jeklenem trupu ladje, pilili in vrtali. Na vrhu ladje je stalo dekle, oblečeno v rdečo haljo s tržaškimi grbi. Delavol tovarne strojev pri Sv. Andreju ao namestili na tovornem avtomobilu velik »troj z zobčastim kolesom. Na prvem velikem kolobarju je bil napis: »obnova* na drugem pa «delo». Med to kolesje so postavili puščico, kar naj bi pomenilo reakcijo, ki jo bosta delo in obnova strla. Voz »o okrasili • slovenskimi, italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami. Tik za njim je sledil voz nameščencev triaJke ladjedelnice z velikim Lloydovlm stolpom. Ljudstvo na pločnikih je navdušeno vzklikalo in ploskalo marljivim delavcem, ki so tako skrbno pripravili in prikazali svoje deio. Tudii alegorijo (Škodenj-sklh plavžev — in kasneje vse druge alegorične vozove ter ljudstvo, ki je štopalo v sprevodu, »o opazovalci navdušeno pozdravljali. NA alegoričnem vozu škedenjsklh plavžev Je bil napis: »Plin — petnajstega?*, dalj« napis: »Kruh: nič kg, samokolnica z železom 1.2 q». Tretji napis je izrazil voljo delavstva: «Ne maramo miloščine — ho- modrost slovanskega in italijanskega delovnega ljudstva naše pokrajine, bi lahko služila za vzgled vsem tistim tukajšnjim politikom, ki bi hoteli reševati vprašanje Julijske krajine mimo in celo proti tej zelo jasno izraženi volji ogromne večine prebivalstva, ki ima še to prednost, da je socialno in politično najvažnejša. Nedeljska manifestacija slovanskega in italijanskega delovnega ljudstva Julijske krajine je, končno, potrdila pravilnost politične linije Hlovunsko-itali-janske antifašistične unije, ki se opira na hotenje in težnje antifašističnega delovnega ljudstva Julijske krajine. 8lovansko-itu-lijanska antifašistična unija je tako čuvar političnih pridobitev dolge borb$ proti fašizmu t.er voat\ik vsega demokratičnega, ljudstva naše pokrajine na poti, fci vodi k ostvgritvi vseh ciljev narodno osvobodilne horbe: In ta pot vodi v deželo lindske oblasti. v federalivno dsmoitrati*-no Jugoslavijo. čemo pravico do življenja*, četrti pa prepričanje, ki ga irnajo delovne množice in ki ga vši napisi vsiljujejo: «Ce bi bila oblast v rokah ljudstva, ne bi bilo gladu in brezposelnosti*. Za vozom tovarne »Gnunsas., na katerem ja bila stružnica, je sledil voz tvrdke Kuzman, na katerem so popravljali delavci razne vrste peči in ognjišč. Velik napis je opozarjal, Itako negotovo je to njihovo delo, dokler ni kuriva. Kakor za vsakim vozom, tako je tudi temu sledila dolga vrsta delavcev in .delavk. Na naslednje vozove so delavci čistilnic Aqulla in S. Sabba naložili od bombardiranja razbite rezervoarje za bencin. Napisi »o o-pozarjali na živo potrebo po obnovi, na katero čaka toliko delovnih rok, ki so danes brez posla. »Vojna ruši, delo v miru pa obnavlja*, to je geslo naslednjega alegoričnega voza podjetja SVRM. Delavci iz miljske ladjedelnice so, kot prejšnji, jasno izpovedali, da hočejo tud! oni doprinesti svoj delež k olgiovi; »Hočemo dela, hočemo obnove*. Velik problem, ki tlači delovno ljudstvo, je pokazal tudi voz tovarne mila »Adria*, na katerbm so delavci pripravljali, dekleta pa zavijala milo: »Pomanjkanje prvin*. — 5?c od daleč smo slišali nabijanje po sodih. Delavci iz pivovarne Dreher »o popravljali sode in točili 'pivo. Za njimi je korakala nepregledna vrsta delavcev. Na v»eh obrazih sl čital samozavest in odločno zahtevo po delu in zaslužku, zahtevo po obnovi in ljudski ohlasti, ki je pogoj za do- sego vseh zahtev delovnega ljudstva. Za hip je nastala grobna tišina. Potem je mršav vol peljal poljske, kuhinjo. Ta alegorija nam je predstavljala kuhinjo za sirote padlih borcev za svobodo. «Tako živimo*, je pisalo na vozu, na katerem je bil raztrgam šotor in nekaj bednih postav poleg ognjišča, »Podporo za poškodovance!* je zahteval drugi napis. Zopet so ganjeni ljudje, »to. ječ na pločniki vzklikali in. izražali zahtevo po ljudski oblasti, ki bo poskrbela, da takih ;n podobnih »lučajev ne bo več. Na lepo opremljenem vozu so izdelovali delavci posamezne kose pohištva. Kazalo j«, kot da jim delo teče v popolnem r«. du, toda velik napis je opozarjal: »Imamo stroje in delavce — primanjkuje pa nam surovin*. Tudi delavci podjetja Acegat so hoteli pokazati voljo do dela in obnove. Na njihovem vozu je bil razbit tramvajski voz, ki je čakal, da se ga pridne roko lotijo. Svojo voljo do dela so izrazili v geslu: »Zgradili si bomo našo bodočnost*. Morski valovi pokrivajo mnoga bogastva. Zadruga potapljačev je pokazala, da hoče pomagati, da vaa ta bogastva ne bodo ostala brez, koristi na morskem dnu. Na njihovem vozu je bil potapljač, v vsej opremi za dela pod morsko gladino. — In zopet je sledila dolga vr* »ta delavcev, mladine in žena, ki ao prepevali partizanske in delav. ske pesmi. Godba je igrala borbene pesmi In množica na pločnikih in udeleženoi, »prevoda so navdušeno prepevali in vzklikali, Veliko število zastav in. pisane narodne noše so dajali sprevodu še večjo slikovitost, Nabrežinski ka-menarji so na voz napisali »Pričakujemo dela*. Podobno zahtevo ao izpovedali tudi solkanski mizarji, ki čakajo na delo: «V svobodi ob-novo!*. Potem so prišlj zidarji, bolničarke Jn delavci iz tovarne Sv. Roka v Miljah. Na naslednjem vozu je bila na pol požgana biča, k! je spominjala na fašistična grozodejstva po naših krajih. »Primorsko ljudstvo ima velik račun za fašiste. To je fašisti, čna kultura. Zahtevamo, da sami odločamo o naši usodi, Zahtevamo obnovo porušenih domov. Hočemo, da se Trst priključi k federativni Jugoslaviji 1» Bnako zahtevo jo po. nazoroval naslednji alegorični voz, ki je predstavljal požgani Komen. Za vozom so prepevali Komenčani, ki kljub veemu trpljenju v taboriščih in kljub uničenju, niso klonili in imajo odločno voljo, da zopet obnove svoje domove, da zopet obdelajo zapuščena polja. 3« lepše kot kdaj koli poprej — v Titovi Jugoslaviji. Za tem so prihajali vozovi Proeečanov, Gabrovičanov, Gorjancev, žSalezancev, iz Prečnika in drugi. Razigrana mladina je pr«, pevala, vzklikala in z zastavami mahala opazovalcem, ki so prav tako veselo odzdravljali, Koder je šla povorka jo prišla do izraza povezanost meščanskega prebivalstva s prebivalstvom dežele. Tud,; požgani Rihemberk je imel v povorki svoje zastopnike. i Kjer je ljudska oblast, je dela dovolj Ko so se prikazali prvi vozovi z onstran demamacijske črte, jih je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Prvi je bil voz ladjedelnice Depanghar iz Kopra, ki mu je sle. dil voz tovarne ribjih konzerv Ar-rigoni, takoj za njim pa tovarne konzerv v Izoli. Rudarji iz Siccio-le so napisali: «Z vztrajnim delom manifestirajo rudarji iz Sioeiole svojo voljo po združitvi z Jugoslavijo. Prebivalci Sv. Jerneja so nosili veliko tablo » stenčasom, drugo tablo pa s Stalinovo in Titovo sliko. Delavci iz piranskih solin so napi. šali kot svoje geslo sledeče: »Enotnost, delo, mir in bratstvo med narodi! Smrt fašistom!* Vsem tem vozovom so sledile nepregledne množice, ki so prepevale in visoko dvigale jugoslovansko zastavo, ker so hotele poudariti odločno zahtevo tamkajšnjega ljudstva po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. Kolot-koveo je poslal celo vrsto alegoričnih vozov, ki so predstav. Ijali osmice in vrtnarstvo. Na vozovih so sedeli možje in žene v pi-sanih narodnih nošah. Na sode so napisali predvojne cene vina, prav take tudi na košare, polne zelenjave. Na vozove so pritrdili napise, s katerimi so povedali, da bomo šemo v federativni Jugoslaviji lahko imeli popolno obnovo, da bo samo v Jugoslaviji dovolj kruha in dela za vse. Tudi slovenska Greta in Kolonja »ta poslali svoje zastopstvo na okrašenih vozovih. Vsi so navdušeno pozdravili veliko jugo slovansko zastavo, katero so nosile tri mladenke in je segala od ene do druge strani ceste. Spredaj so korakali trije odlikovani partizani, katere je ljudstvo pozdravljalo in jim ploskalo. Naslednji voz je prikazoval, kako žive ljudje po naših požganih vaseh, ki še vedno čakajo pomoči za obnovo. Revno ljudstvo dela, kuha in »pi na polju, ker so hiše vse porušene, Toda kljub vsemu trpljenju ljudstvo no obupuje, kakor ni obupovalo v dolgih letih fašističnega zatiranja in v dolgi osvobodilni borbi. »Storili l>omo vse za obnovo porušene domovine*, Si je napisalo sa geslo. Zopet fe sledila dolga vrsta kmečkih vozov, okrašenih z zelenjem in zastavami. Neki voz je prikazoval družino, ki sedi pri mi- zi. Bliža »e zima — vsi »o raztrgani in čaka jih lakota. Zopet voziček z onstran črto Iz okolice Kopra. Istrska mladina se je pridno lotila obnove. Sestavila je delovne bataljone. Velike table prikazujejo njih uspehe pri delu. Prvi delovni bataljon je opravil že 3160, drugi bataljon pa 3875 delovnih ur. Za časa zuženjstva pod fašistično Italijo niso imeli ne slovenskih šol ne prosvetnih društev. Sedaj imajo 35 slovenskih šol, 2 srednji in 5 prosvetnih društev. Obnovljenih je bilo 238 hiš, 32 šol, 12 mostov; samo za ceste so napravili 9875 delovnih ur. Njihovo geslo je: »V svobodi gradimo!*. Udarniško delo mladine Zopet so prihajali kmečki vozovi. Na njih so bile žanjice, mlatilci, dekleta v narodnih nošah, kmetje m kmetice s poljskim orodjem na rami. Vsi vozovi »o bili lepo okrašeni. Nešteti napisi na teh vozovih zo izražali trdno voljo ljudstva po združitvi z Jugoslavijo. Zastopane so bile vse vasi širom Primorske, Dekani, Zavije, Plavlje, Domjo, Ricmanje, Boršt, Bazovica, Gropa-da, Padriče, Vrhpolje, Sežana, Divača, Plesnica, Šempeter na Krasu, Krajna vas, Krii na Krasu, Grgar In še druge. Pestre barve narodnih noš, petje razigranih udeležencev, povorke in vzklikanje, je še bolj stopnjevalo navdušenje v povorki »srni in med ljudstvom, ki je opazovalo mimohod predstavnikov delovnega ljudstva. Prepevali so borbene pesmi, oči so jim žarele ob misli na bližajočo »e popolno svobodo. Vsak, ki jih je opazoval, je Triarftr“t>iti globoko uvvrjCn, da jih nihče n« more zadržati v njihovem poletu. Morje zastav je valovalo nad glavami udeležencev povorke. Poleg zastav napisi, ki so vsi izpovedovali eno: »Hočemo državo kmetov, delavcev in po tene inteligence!*. Z delom brišemo sledove fašizma Hočemo obnovo Veliko odobravanje je žel »lego. rlčni voz delavskih zadrug-, ki je bil ves zavit v zastave. Na vidnem mestu je bilo napisano geslo, ki ga vsi tako živo občutimo: »Neenotni bomo premagani, združeni bomo močni!* Drugi napi. si so poudarjali poltenost delavskih zadrug, ki niso skrivale blaga in ga prodajale na črni borzi. Sintetičen račun bilance je jasno prikazal težkoče, ki se danes postavljajo za nabavo blaga. Zopet so ko. rakali delavci z zastavami hi transparenti.. Nato so sledili drugi vozovi. Kiparji so napisali na svoj voz: „-J5ivel Trat kot sedma federalna država v Titovi Jugoslaviji!* Spredaj je bila slika, ki je prikazovala slo-vansko.Italijansko bratstvo. Napisi ln karikature na naslednjih vozovih »o pokazali, kako ljudstvo gleda na neresno čiščenje fačiatov. Fatlsti se danes vračajo v tovarne in razne urade na vidna mesta. Ljudstvo pa Je za plačilo, ker je sodelovalo v borbi proti fašizmu, danes lačno; delavci so brez posla, družine so izpostavljene bedi: »Hoteli smo »e lotiti obnove, a niso nam dovolili, Edino resnična ljudska oblast nam lahko zagotovi delo ln blagostanje.* S temi in podobnimi gasil Je ljudstvo hotelo jjovedati, da bodo edino ljudeka oblast in ljudska sodišča pripomogli k uničenju fašizma ln reakcije ter tako k obnovi dežele. Dovolj jo izkoriščanja Sledili so alegorični vozovi kme. tov. Na njih je sedela mladina žare-fcih obraz.ov, ■ katerih jim Je sijala Volja do dela. Na vozovih smo videli pluge, poljsko orodje in narodne nože. Toda kaj v»e zdravje, vsa volja do Jela, kp — kakor je opozarjal nek napis: »Obleka »tan« 10.000 lir — cent žita stan« 900 Ur*. Druga »lika na totem vozu je pokazala, kako se bogataši okoriščajo z žulji kmetov, medtem ko kmetje s svojimi di-užinaml žive v največji bedi In pomanjkanju. Odli. kovali »o so tudi Svetolvančanl, ki zalagajo mesto z zelenjavo. Alegorični z o voz! »o bili lepo okraženl, na njih pa »o žene v narodnih nošah sedele pri polnih košarah zelenjave, Na naslednjem vozu so bile perice, oblečene v slikovite narodne noše, in »o prale. Občinstvo jih je z velikim navdušenjem pozdravljalo. Tudi .šivilje v narodnih nošah so bile deležne enakega nav, dušenja; najlepše pa so bile sprejete Skedenjke, katerih narodne noše so vzbujale vsesplošno občudovanje, Sledilo je nekaj okrašenih vozov prevoznih podjetij. Potem »o MU v sprevodu kmečki vozovi, za katerimi so korakali kmetje, kmečka dekleta s poljskim orodjem. Vsi vozovi so bili lepo okrašeni z zelenjem tn zastavami. Ko je šel mimo voz Garibaldlnci, ki so sedeli v ječi, Je navdušenje doseglo vi&ek. Tisti borci, ki so »e leta in leta borili proti fašistom za »vobo. do. tedaj svobode, za katero so toliko žrtvovali ne morejo uživati. Za plačilo jih zopet zapirajo, medtem ko se fašistični zločinci svobodno »prehajajo po ulicah. Občinstvo na pločnikih je ponekod. v svojem navdušenju šlo kar na sredo ceste, da so skoraj- zajezili povorko, »Koliko nas jo*, so samozavestno ugotavljali. »Saj »mo v« — vse delovno ljudstvo — zastopani v t©m »prevodu.* »Kdo ao tisti’?*, jo vprašal nekdo, »ki pravijo, da pes je malo in nam. s pra-varanai hočejo vsilit},. svojo voljo, da “bi * še št naprej roditi od naših Žuljev ?_ Kaj delajo tisti?* - Nihče mu ni odgovoril. Toda ra odgoVbr ao vedeli val, Nato »o šli mimo rudarji iz Snežnika pri Ilirski Bistrici; delavci žage v Ilirski Bistrici, idrijski rudarji, ki kopljejo živo srebo, katero potem pošiljajo po vsem svetu. 81! so mimo delavci parne žage v Ajdovščini. Videli »mo voz Postojne —■ alegorijo postojnske jame, tolminske mlekarje z vsemi pripravami za Izdelovanje sira. Vsi so si »a geslo napisali: »Z delom brišemo sledove fašizma!*. Openci so na vozu improvizirali majhen gozdiček ln obelisk — po katerem Opčine tako slove. Opozorili so na pomanjkanje goriva in da zaradi tega kmalu ne bo borovega gozdička, ki ga val vse vprek uničujejo. V povorki smo videli tudi poljedeljski traktor Pliskovčanov. Globok vtis je napravila na vse alegorija požganega In uničenega Cerkna. Na vozu je bila hiša s slamnato streho, s katere se je vil goet dim. Pred durmi hišice je sta- la uklonjena družina. Dva nemška vojaka pa sta jih suvala s kopiti Na prikolici, ki je bila priključena temu vfczu, pa je stari oče izdeloval opeko, s katero bodo zgradili nove domove. Povorko je zaključila nepregledna vrsta ljudstva, ki je nosila jugoslovanske, italijanske, tržaške in delavske zastave. Vsi »o prepevali. Povorka, ki se je premikala po vseh glavnih mestnih ulicah, je po Corsu kreaila na trg Garibaldi. Ljudje Iz mesta in dežele so stopali drug ob drugem, prepevali, vzklikali in se razgovarjali kot stari znanci, čeprav »e niso še nikdar videli. Napis na neki tabli je prav nazorno povedal odkod taka domačnost med vsemi udeleženci te o-gromne manifestacije delovnega ljudstva: »Ne moremo živeti v istem domu, ne da bi bili prijatelji. Živela SIAU!». Nočemo več vojn, ječ, tabor,šč in sovraštva Okoli 12. ure »o j« pričela na trgu Garibaldi zgrinjati velika povorka ln vse ljudstvo — bilo Jih je preko 150.000 — ki je stalo ob pločnikih. Kmalu »e je trg napolnil in reditelji so morali napotiti ljudstvo v stranske ulice; mnogo Jih je pa ostalo Je daleč na trgu Impero. Pri mikrofonu na trgu Garibaldi so bili zbrani predstavniki ljudske oblasti ln raznih ustanov: advokat Pogassi, predsednik MOS-a za Trst, Franc Stoka, tajnik MOS-a, tov. Regent, član MOS-a za Trst in član SIAU-ja, ing. Braun, prof. Ferlan, Kocijančič, Da Stradi, člani MOS-a za Trst, Radleh, predsednik Enotnih sindikatov za. Trst, tov. Urdič, član Tržaškega okrožja, tov. Danilo Turk-Joco, podpredsednik Prosvetne zveze, Bukoveo Ivan-Vojmir, tajnik pokrajinske zveze Enotnih sindikatov, tov. Senili, predsednik Enotnih sindikatov za pokrajino. Mi branimo domokratične pridobitve Govor tov. Senili-j« Prvi j« govoril predsednik Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov tov. aenlli, ki Je med drugim poudaril simbolično vrednost današnje manifestacije, pri kateri je Jasno Izražen napredek v zbližan ju med dveina silama delavskega razreda: med delom in prosveto. »Mestni delavci in kmetje, Italijani to Slovani, so se združili v mestu kot. bratje in potrdili svojo enotnost kljub 25 letnem fašističnem zatiranju In reakcionarnim silam, ki ao hotele udusdti vsako strnjenost med delovnimi silami. Delavcem je bilo onemogočeno kulturno udejstvovanje zato, da se ne bi mogli združiti v borbi proti reakcionarnim in Imperialističnim tendencam faJlsma, Na tak način j« kapitalistična družba hotela zadržati oblast v svojih rokah. Toda delovno ljudstvo Trsta in pokrajine je odločno vztrajalo v borbi proti tem nameram. Dolgoletno vztrajanje in končno osvobodilna borba proti o-kupatorju, v kateri ao padli najboljši sinovi delavskega razreda, so utrdili bratstvo med italijanskimi in slovanskimi delavci ter učvrstili zavest delavcev da mora čuvati svoje pravice in poslanstvo, ki ga ima v bodočnosti. Današnja manifestacija mora še enkrat dokazati, da j« delovno ljudstvo pripravljeno boriti se »a vse demokratične pridobitve, m obnovo in za stabilizacijo gospodarstva. To predstavlja predpogoj za reševanje vseh težkih problemov, ki Jih mora reševati ljudstvo. Delavstvo zahteva tudi aktivno sodelovanje v upravi i in ustvarjanje ljudske oblasti, ki naj bi Izražala svobodno voljo ljud stva na podlagi demokratičnih volitev. Kdor je odgovoren za upravo v naši coni, mora upoštevati naše potrebe in voljo delovnih množic, katerim preti beda in glad. Da bi dosegli vse svoje pravice, ao delavci pripravljeni boriti se z vsemi svojimi silami in v tem imenu Icli-čem: živela enotnost vseh delavcev, živelo italljansko-slovansko bratstvo. Nato je govoril tov. Ivan Buko-vec-Vojmir. Naše enotnosti ne more nihče razbiti Govor tov. Bukovca - Vgjmirja »Prvič v zgodovini Primorske in Trsta je pokazala ustvarjalna sila ljudskih množic tako velikansko manifestacijo dela, bratstva in e-notnosti slovenskega in italijanskega ljudstva Julijske krajine. Ta praznik dela, ki je izrazil visoko kulturno stopnjo našega ljudstva, nam je tudi porok, da bratstvo med obema narodoma ni fraza, temveč zdrav temelj za nadaljnje skupno sodelovanje In boljšo bodočnost. Današnja manifestacija dela, ki je izraz najširših ljudskih množic Slovenskega Primorja in Trsta, je če enkrat pokazala čvrsto enotnost vsega delovnega ljudstva, ki je bila skovana s krvjo v težki narodno osvobodilni borbi. Na današnji manifestaciji je najpomembnejše to, kar je bilo že potrjeno z nedavno stavko, namreč skupnost vsega delavskega razreda, kmetov in industrijskih delavcev, ki so bili razdvojeni dolga stoletja. Naj le skušajo cepiti enotnost sovražniki našega ljudstva. Ta enotnost je bila dosežena, s krvjo v borbi proti skupnemu sovražniku in je zato ne bodo mogli razbiti! E-nothost slovenskega in italijanskega naroda naše pokrajine je čvrsta In nezlomljiva. VI vsi ste porok tega bratstva ter ste zato gotovi, da boste izvojevali svoje ljudske pra-vtoe, ker ste tista nepremagljiva sila, ki bo zadušila vsak poskus razbijanja našega bratstva. Narodno osvobodilna borba nam je zagotovila pravico do boljših delovnih in življenjskih pogojev. Za te o-snovne pravice, ki nam jih zdaj ne priznavajo, za našo ljudsko oblast, se bomo te dalje borili z še večjo odločnostjo in bomo ostali zvesti načelom tistih, ki so darovali svoje življenje za skupno stvar. Nasa današnja manifestacij* do- kazuje odločno voljo, da bomo »rasti tem načelom za boljšo bodočnost naših narodov, naše država, kajti naše ljudstvo je zrelo in ima pravico do svoje ljudske demokratične oblasti. Naj živi bratstvo in enotnost delovnega ljudstva! Naj iivi slovansko-italijansko bratstvo!* Kulturni delavci naj sodelujejo Govor tov. Ferlan« V imenu italijanskih kulturnih krožkov je govoril prof. Ferlan, ki je poudaril, da ne govorijo uradni govorniki, temveč glas ljudstva. »Ta glas ljudstva*, je dejal, »govori o solidarnosti tovarniških in kmečkih delavcev. Ljudska volja je danes prišla do popolnega izraza. Današnja manifestacija govori o volji za delo, miru, ljubezni in bratstvu in o novih moralnih osnovah ki jih bo zgradilo delovno ljudstvo. Med narodi ne bo več mrinje, temveč vzajemno sodelovanje’ Ih ljubezen. Vendar moramo ustvariti še nekaj, bratstvo in sodelovanje med kulturnimi delavci, med kmeti In tovarniškimi delavci. Da ne sodelujejo še dovolj z nami kulturni delavci, lahko priznamo, ker smo tako močni, da se nam tega nl tra-ba bati. Zato pozivamo vse kulturne delavce, oaj pridejo k nam, naj z nami sodelujejo in naj delajo sa skupen dobrobit. Pridite torej k nam, ustvarjajte tudi Vi bratstvo, in prepodite vsako mrinjo med narodi!* je zaključil svoj govor tov. Ferlan. Hočemo delati za skupni blagor ■C&eat £