Leto VII«, št. 32 (»Jutro" xiv., it. 182 a>; upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. LJubljana, ponedeljek 7« avgusta 193} Cena 2 Din Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« uuutja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din po raznaftal- dh dostavljena Din 5.- mesečna Uredništvo: Knafljeva ulica 5. Telefon 3123, 3124, 3125 ln 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. jugoslovenski fronti Veličastna zmaga Jugoslovenske nacionalne stranke pri občinskih volitvah v moravski in vrbaski banovini - Popoln poraz združene • • • _ Beograd, 6. avgusta, p. Po sedmih letih so se danes v moravski in vrbaski banovini zopet vršile občinske volitve. Pomen teh volitev, ki so se vršile že po novem občinskem zakonu, sega daleko preko lokalnega okvira obč nskih volitev, ker predstavlja zma-ro jugoslovenske nacionalne politike baš v onem delu naše države, ki je jedro celokupnega političnega gibanja v Jugoslaviji. Volitve se vršile docela svobodno, kar dokazuje že samo dejstvo, da so bile v obeh banovinah poleg kandidatnih list Jugoslov. na-cionalno stranke vložene tudi kandidatne liste raznih drugih več ali manj ©pozicionalnih skupin, ponekod pa je (nastopila združena opozicija. Nikomui se ni ovirala agitacija in narod se je moge! torej docela svobodno opredeliti. Čeprav še niso znani celotni rezultati današnjih občinskih volitev, je vendar že po dosedaj znanih rezultatih dobila Jugosiovenska nacionalna stranka tako ogromno zmago, kakor je ri beležila doslej niti ena politična stranka ne v teh, ne v kateremkoli drugem kraju naše države. Naglasiti se nora tudi dejstvo, da je pri tej priliki vsedržavna stranka prvič nastopila rod svojim novim imenom, ki ji ga je določil nedavni kongres in je tudi to nepobiten dokaz, da je srbsko ljudstvo likvidiralo vse spomine na stare čase in bivše politične grupacije ter se čvrsto oklenilo jugoslovenske nacionalne politike, ki je tako po novembrskih volitvah 1. 1931. doživela z današnjimi občinskimi volitvami še večjo in še krepkejšo afirmacijo. Baš ona Srbija, na katero so se tako radi sklicevali cpozicionalci, češ, da odklanjajo jugoslovensko politično 1'nijo, je dala nepobiten dc-kaz, da so to samo še pogrošne domneve detroniziranlh politikov. Najznačilnejši je pač primer v rojstnem kraju znanega radikalskega prvaka in opozicije voditelja Ace Stanojeviča v Knjašev. cu, kjer je združena opozicija vseh bivših političnih skupin kljub vsem naporom daleko zaostala za Jugoslovensko nacionalno stranko. še večja udeležba kakor pri novembrskih volitvah Beograd. 6. avgusta. Do 8. zvečer sa bili po veliki večini že znani rezultati občinskih volitev v moravski in vrbaskii banovini, za katere ie vladalo v beograjskih političnih krogih največje zanimanje« Po vseh poročilih, ki prihajajo tako iz ene kakor iz druge banovine, je bila udeležba naravnost ogromna. V moravski banovini presega volilna udeležba celo manife-stant-no volilno udeležbo pri skupščinskih volitvah 8. novemlbra 1931. ter je daleko prekoračila tudi volilno udeležbo pri zadnjih občinskih volitvah leta 1926. V moravski banovini je znašala volilna udeležba po zadnjih poročilih že 80 odstotkov, a tudi v vrbaski banovini ie le malo manjša in znaša že nad 70 odstotkov, čeprav je bilo skoraj v večini občin vložena samo ena •kandidatna lista. V moravski banovini je 'zmagala JNS na vsej črti ter si je s tem prvič kot nova politična grupacija izvoie-•vala zmago, ki ji daje najboljše garancije 'za bodoče deile in uspehe. Niti v eni občini moravske banovine ni dosegla nobena •opozicijska lista, ki jih je biio 30, znatnejšega uspeha, kaj šele zmage. Ravno tako 'je tudi v vrbaslki banovini, kjer je bilo 39 opozicijskih fet, a tudi tam ni niti ena dosegla kakega pomembnejšega uspeha. Rojstni kraj Ace Stanojeviča obrnil hrbet bivšim voditeljem Posebno značilna je zmaga JNS v Knja-ževcu, to je v rojstnem mestu Ace Stanojeviča, voditelja bivših radikalov. V Knja-ževcu so se združile vse opozicionalne skupine, kot vsi bivši radikali, bivši davi- dovlčevcl In bivši zemljoradniki ter napele vse sjle, da bi si osvojile občino. Kljub temu, da združena opozicija proti mladi JNS nI štedila nobenih sredstev, je JNS zmagala na celi črti. Njena lista je dobila 40.418 glasov, združena opozicija pa samo 365, čeprav so spravili vse do zadnjega moža na volišče. Vzorna disciplina pristašev JNS Pri tem je treba še prav posebej podčrtati veliko discipliniranost, ki so jo v obeh banovinah pokazali volilci JNS, in to tudi v občinah, kjer je bilo vloženih po več list JNS glede na razne lokalne in osebne prilike v posameznih občinah. Ugotoviti pa je treba, Freie Presse« poroča, da bo zvezni kancelar dr. Doilfuss v bližnjih dneh odpotoval v Rim. List doda je, da gre za izpolnitev želje Mussolinija, ki bi se znova rad sestal z dr. DoMfussom da se pogovorita o aktualnih problemih. Berlin, 6. avgusta. Včerajšnja demarša •velesil v Berlinu je izzvala v nemški javnosti veliko presenečenje. Nemški listi ■namreč niso sme.i ničesar poročati o dogodkih zadnjih dim, marveč so objavljali •samo napade na avstrijsko vlado ter ji očitali, da po nedolžnem preganja narodne socialiste v Avstriji. Šele včeraj so objavili nemški listi prve vesti, da pripravljajo velesile intervencijo pri nemški vladi. Vsi listi se delajo nevedne, češ da nihče ne vidi pravega vzroka za ta korak. Predvsem pa liste, očividno po naročilu, bra-niio vlado, češ da bi morala Avstrija naj-p-rvo dokazati, da so letala, ki so trosila ipo Avstriji letake proti DoHfussovemu režimu, res iz Nemčije, pa tudi, če se ta dokaz posreči, še s tem ni rečeno, da je odgovorna nemška vlada, če je kak pilot med poletom spremenil smer ali letel prefeo meje. Na pobudo vlade je imela včeraj nemška letalska zveza posebno sejo, na katetri se je bavila s tem vprašanjem ter je nato objavila izjavo, v kateri ugotavlja, da nemški letalci spoštujejo mednarodne določbe ter da se bo odslej še strožje pazilo na to. Kak odgovor bo dala nemška vlada na demarše velesili, za enkrat še ni znano. Pariz, 6. avgusta. Vsi današnji listi se bavijo z včerajšnjo intervencijo velesil v 'Berlinu. Pri tem poudarjajo, da sta Anglija in Francija izročili nemški vladi enako •se g'asečo noto. Kljub temu pa bi imela intervencija mnogo večji poudarek, če bi •bile vse tri sile napravile skupno demaršo. 'Prva se je izmikala Italija, ki se je orne-'j:la na prijateljski nasvet Hitlerju, nakar •se je tudi Anglija odločila za ločeno demaršo. Angleška in francoska nota poziva Nemčijo, nai takoj mirnim potom uredi svoje nesporazume z Avstrijo. Obe noti ugotavljata, da ie postopanje Nemčije v nasprotju z mirovno pogodbo in s paktom velesil, po katerem se je Nemčija obvezala, da bo vodila politiko miru in mednarodnega sodelovanja. Ofcenem opozarjata 'Francija in Anglija Nemčijo na to. da bi ime'a morebitna pritožba Avstrije pri Društvu narodov za Nemčijo zef.o neugodne posledice. »Peti t Piri si en« piše o uspehu demarše dokaj skeptično in smatra, da korak velesil ne bo prav nič izpremeni! zadržanja Nefnčije. Nemška vlada se baš nasprotno pripravlja na nove represalije proti Avstriji in namerava izgnati-vse avstrijske državljane. Pariz, 6. avgnsta. O potovanju dr. Do-ll-fussa v Rim piše današnji >Temips<( da gre Dollifuss v Rim na izrecno željo Mius-solanija. Prvi poset dr. Dollfussa v Rimu je veljal več ali manj Vatikanu, zaradi česar želi sedaj Mussolini, da bi dr. DoLl-fuss posebej posetil italijansko vlado. Dr. DoLlfuss bo tej želdi ugodil, čim bodo mednarodni dogodki dopuščali njegovo odsotnost z Dunaja. Posebna policija proti hitlerjevcem Berlin, 6. avgusta, č. Tukajšnja »Bor-senzeitung« objavlja vest iz Pariza, da je avstrijski zvezni kancelar dr. Doilfuss sporočil francoski vladi, da namerava organizirati pomožno policijo za borbo proti narodnemu socializmu v Avstriji. Ta pomožna policija bi šitela 18.000 članov, ki bi bili vojaško organizirani ter bi tudi spadali pod vojno ministrstvo. Policija bi bila uniformirana in dobro oborožena. Po informacijah lista je franooska vlada ob. vestila v tej avstrijski nameri tudi italijansko in angleško vlado ter vlade držav Male antante, ki so vse pristale na ta načrt ___ Roosevelt za mirno poravnavo VVashington, 6. avgusta, g. Predsednik i-oosevelt je naslovil na vse delodajuice in delojemalce apel, v katerem jih poziva, naj ustavijo vse mezdne spore. Stavke :n izpo-toa bi mogla ogrožati nove delovne in .ezdne določbe. Predsednik se končno pridružuje pozivu raztoih industrijskih in strokovnih voditeljev, v katerem se predlaga razsodišče za vse mezdne apore. Ostra japonska demarša v Washingtoms Japonska in Amerika si medsebojno očitata kršenje pomorskega sporazuma in prekomerno oboroževanje London, 6. avgusta, č. »Daily Express« poroča iz Washingtona, da je japonski poslanik izvršil ostro demaršo zaradi ameriškega programa za nove gradnje vojnih ladij. Japonski poslanik je izročil zastopniku ameriškega državnega tajništva za zunanje zadeve noto, v kateri se poudarja, da pomeni ameriški pomorski program nevarnost nove vojne in grožnjo Japonski. Sedanja gospodarska situacija na svetu je taka, da pomeni ameriški program za nove gradnje vojnih ladij pravi finančni samomor. Ce Zedin jene države ne bodo izpremenlle svoje politike napram Japonski, bo Japonska prisiljena, da skliče v sporazumu z Anglijo novo konferenco za revizijo sporazuma o pomorskem oboroževanju, kakor je bil sklenjen v Washlngtonu leta 1922, odnosno v Londonu leta 1930. Nota zaključuje z ugotovitvijo, da predstavlja ameriški program začetek novega tekmovanja v pomorskem oboroževanju na Tihem ln Atlantskem oce- anu. »Daily Express« dodaje, da so poročila o poslednjih dogodkih v Tokiu in Wa-shingtonu v zvezi s pomorskim oboroževanjem Izzvala v Londonu silno vznemirjenje. Tajna pogodba med Kitajsko in Ameriko? Pariz, 6. avgusta. Iz Tokia poročajo, da je največji In najbolj razširjeni japonski list »Ašahi« objavil popolno vsebino tajne pogodbe, ki je bfla nedavno sklenjena med Zedinjenimi državami in Kitajsko. Po tej pogodbi so se Zedinjene države obvezale, dati Kitajski posojilo v višini 400 milijonov dolarjev. Za to vsoto bi Kitajska naročila v Ameriki 835 vojnih In pomorskih letal. Vsa ta letala bi morala biti izročena Kitajski v začetku 1. 1936. Razen tega bi dobila Kitajska posojilo za zgradbo štirih modernih letališč, kojih zgiadbo so že pričeli. Kitajske pilote bi vzgojili ameriški inštruktorji. Ureditev inozemskih dolgov S podaljšanjem amortizacijske dobe in znižanjem obrestne mere ter delno odgoditvijo plačil se bo finančni položaj države znatno okrepil — Letni prihranek znaša 1261 milijonov francoskih frankov Beograd, 6. avgusta, p. O novi ureditvi državnih dolgov v inozemstvu je bil sinoči objavljen naslednji komunike: V mesecu oktobru lanskega leta je naša država prenehala izpolnjevati obrestno in amortizacijsko službo v inozemstvu. Da je prišlo do tega, je bila na eni strani vzrok splošna gospodarska kriza, ki je utesnila volumen mednarodne trgovine in onemogočila svobodni izvoz naših pridelkov ter njihovo vnovčetvanje po normalnih cenah, na drugi strani pa ukinitev re-paracijskih plačil Nemčije, ki se je izvršila že meseca julija 1931 in spričo katere je izgubila naša država presežni prejemek letno okrog 450,000.000 Din v gotovini. Pod vplivom takih nepovoljnih prilik se je zmanjšal tudi priliv tujih deviz, s čimer je bilo dosedanje ravnotežje naše plačilne bilance ze'o omajano. Da se to ravnotežje vzpostavi in ustvari zdrava denarna situacija v državi, je bilo potrebno ukreniti vse, da bi se odtok tujih plačilnih sredstev iz države zmanjšal in dovedel na najnujnejši minimum Z ozirom na to, da so plačila ?a državne dolgove v inozemstvu predstavljala glavno in največjo postavko naše plačilne bilance na strani njenih pasiv, je bila vlada prisiljena, poJeg drugih potrebnih odredb začasno ukiniti •tudi ta plačila v devizah. Pri tem pa se (i© zavedala svojih dolžniških obveznosti, s tudi potrebe, da se ohrani državni kredit v inozemstvu. Vlada si je zaradi tega zastavila nalogo, da se za take ukrepe sporazume s svojimi upniki ter da z njimi doseže sporazum, ki bi v zadostni meri •vpošteval začasno oslabitev plačilne sposobnosti v inozemskih devizah. Pogajanja v to svrho so trajala spričo delikatnosti predmeta in zamotanosti celokupnega problema več mesecev, a so se pred kratkim z uspehom zaključila. V smislu doseženih sporazumov so se uredili vs»i državni dolgovi v Inozemstvu na osnovi funding.i s triletno konsolidacijo, popolno ukinitvijo amortizacije za enako dobo fn z možnostjo plačila v kuponih, glaskih se na interne dinarje, katerih uporaba pa se le uredila s pravilnikom o prometu z devizami in valutam!. Sporazumi, ki se nanašajo na naše dolgove v inozemstvu, se morejo deliti v štiri skupine: 1. Sporazumi z zastopniki francoskih imetnikov naših obveznic, doseženi na osnovi protokola z dne 9. marca t 1. Ti sporazumi se nanašajo na vsa državna posodila in posojila uprave fondov, izdana v f ranciji pred in po vojni. Francoskim imetnikom naših obveznic so se pridružili imetniki naših obveznic iz drugih držav, predvsem onih, v katerih so bile izdane posebne tranše našega stabilizacijskega posojila iz L 1931 in sicer Češkoslovaška, Švica, Nizozemska in Švedska, kakor tudi Anglija za črnogorsko Sodstotno posojilo iz 1. 1909 in za angleško tranšo 4odstot-nega posojila iz 1. 1895. Kuponi, ki dospejo po teh spo razumih med 14. oktobrom 1932 in 14. oktobrom 1935, se bodo plačali: 10 odstotkov njihove vrednosti v gotovini, to je v devizah, ostalih 93 odstotkov pa potom novih državnih dolgoročnih obveznic, ki se bodo obrestovale po 5 odstotkov na leto in amortizirale v 25 letih. Po teh sporazumih bo plačala naša država 10 odstotkov na račun davkov na nominalno vrednost novih akcij in 2 odstotka na račun errnisiiske takse onim državam, v katerih ti davki in takse obstojajo. 2. Sporazumi z ameriškimi imejitelji naših Blairovih in Selligmanovih obligacij. Ti sporazumi so slični s prej omenjenimi sporazumi s francoskimi upniki. Tudi v njihovem primeru se bodo kuponi, ki dospejo v dobi od 1. 1932 do L 1935, plačali: 10 odstotkov v devizah, ostanek pa v novih 5-odstotnih obligacijah, ki se bodo amortizirale v 24 letih. Po teh sporazumih pa naša država ne bo plačala ne davka na nove akcije, niti emisijske takse, ker v Ameriki ne obstojata. Posebej pa je treba pri tem omeniti, da je iz novih sporazumov z ameriškimi upniki na osnovi ameriškega zakona o opustitvi zlate valute izpadla zlata klavzula, po kateri bi bilo treba plačati kupone v zlatu. Tako se bo v •bodoče služba glede dolarskih emisij vršila v papirnatih dolarjih. Zaradi padca ameriških deviz se bo znižal celokupni znesek naših dolarskih obveznic za okrog 33 odstotkov. 3. Sporazum s švicarskimi imetniki našh obveznic, in stoer obligacij posojila Državne hipotekarne banke dodoča, da se bodo 'kuponi, ki dospejo v času od 14. oktobra 1932 do 14. oktobra 1935 plačevali: 10 odstotkov v devizah, 90 odstotkov pa z novimi 5odstotnimi obveznicami, ki se bodo amortizirale v 15. letih. Pri tem sporazumu je bil amortizacijski rok skrajšan zato, ker bi se moralo prvotno posojilo amortizirati v 12. letih in se amortizacija ni docela ukinila za dobo treh let ter se je tudi rok prvotnega posojila podaljšaj za 5, odnosno 6 let. 4. Sporazumi za regulacijo črnogorskih 6odstotnih bonov iz 1. 1911 in 7.5odstotn:li državnih bonov za odkup vzhodnih železnic. V ofoeh primerih je bila obrestna mera znižana na 5 odstotkov, kar odgovarja normalni ceni kredita v finančno zdravih državah. Rok odplačila se je podaljšal za dobo 10 let čeprav bi se bile morale obveznice obeh posojil do kraja izplačati že tekom lanskega in tekočega leta. Vsi ti navedeni sporazumi obsegajo skoraj vsa naša državna in druga konsolidi-rana posojila, katerih obrestna in amortizacijska služba je zahtevala od našega državnega rroračuna letno okrog 465 milijonov francoskih frankov ali za dobo treh let okrog 1 milijarde 395 milijonov frankov. Z novimi sporazumi se ta plačanja znižajo na 52 milijonov francoskih frankov za prvo leto, na 45 milijonov za drugo in na 56 milijonov francoskih frankov za tretje leto. Po odbitku kupona bo naša država v dobi treh let računajoč od 14. oktobra 1932 dalie prihranila približno 1.361 milijonov francoskih frankov, kar ie vsekakor velikega pomena za normalizacijo denarne finančne situacije v državi. Mussolini za samoodločbo narodov — izven Italije Mussolinijevi načrti glede Podkarpatske Rusije — Čehi zahtevajo najprvo samoodločbo za Julijsko Krajino Praga, 6. avgusta, r. Budimpeštanski »Magyar Orszag« objavlja senzacionalen članek iz Rima, po katerem je Mussolini sporočil madžarskemu ministrskemu predsedniku Gombosu o priliki njegove- ga poseta v Rimu, da je Francija pripravljena opustiti svoi dosedanji oster odpor proti avstro-madžarskemu zbližanju. Avstro-madžarski .blok bi se mogel s' skupino Male antante pogajati glede gospodarskega zbližanja v Podunaviu. Mussolini je tudi obljubi!, da se bo v naikrajšem času, najkasneje po končanih francosko-italijauskih pogajanjih, na podJaei pakta četvorice razpravljalo tudi sicer ne o revizi ii mirovnih pogodb, temveč o načinu izvedb* trianonske mirovne no^odbe. Prva točki n>egovera načrta bi bilo srKsovan je v Podkarpatski Rusi ji. Tnmočnii narod nii san hoče še dalje ostati v Češkoslovaški, aH na se zopet vrniti k Madžarski. V tei obliki bi se ta načrt r>odr»iral tudi od Polivke, ki ima željo, da ima z Madžarsko skurme meje preko Podkarn->tske Rusije. Nadal-nji korak bi bil dosežen na nodlaei Mille-randove okvirne note s takozvano Rot-thennerievo črto. Praški listi obširno komentirajo te najnovejše Mussolinijeve načrte, ki seveda ne zasledilieio n?č dr'"Te«kler pa milijonske narodne manjšine v Jtallji nimajo niti pravice. mM'* «voi materm Jezik, tako dolgo Mt«*rtlini nim« nobene pravice, od lo.Vi H o w*vfi narodnih manjšin dnitr<»d, najmanj rw v P<»dkarpat«ki Ru«!ii. ki je Mlsi pmIIikj jx>d- jnrmtj*>T»n M«f!*«r<»v iu k' je prav tako m"'o pnr^Ma, knbor so Jnrf«slovcoJ v Ju!il«ld Krajini italijan-sk^ira. Servazziui je postalo na Reki prevroče Reka, 6. avgnsta. č. PreU*Wi teden se je v ulici Catiova ustavil ttmjrni avto tr-žnške s^edicijeke družite Eicner, natovor!! mnoco nohifitva in sa odpeli*! proti Tr stu. Pohištvo je la«+ prof***»rja S^cvami ja, emigranta in izdaiice t«r deena roka r*"»eg- tako ni »hrvatski ustaši« n-^liir o jarr.i-ztva. Glavna atrakcija se je odigrala ob itričetrt na 7. na Aleksandrovi cesti med tpošto in Narodnim domo-m, 'kjer je prišlo tdo pravcatega bojnega spopada med obema. V bitko Je posegel tudi zrakcrilov, •ki ga je pilotiral predsednik ljubljanskega ■Aerokluba g. Rado Hribar. Med tem ko se 6'e na bamibardma zbrala na uiicah množica ■občinstva, ki je pričakovala, da bo tudi aeroplan iz zraka vrgel nekaj bobneči h (bomb, pa so se na veliko začudenje vsi-ipali iz zraka drobni letakii, ki so opozarjali na Jadranski dan. Bo« originalne re-•klame si dosilej v Ljubljani še n.i izmislilo •nobeno drugo društvo. Zvečer se je na vrtu restavracije Zvezde vršil prijeten družabni večer, ki so se ga razen skoraj vseh odbornikov oblastnega in krajevnega odbora JS ter "številnega narodnega občinstva udeležili itudi general Popovič, komandant žandar-imeriie polkovnik Tartaglia in podpolkovnik Novak, konzul ČSR inž. Ševoik z gospo. podžupan prof. Jarc. sresiki načelnik g. Znidaršič z gospo, senator dr. Rožič z gospo, direktor trgovske akademije g. dr. Pirjevec. prof. Marjanovič za Profesorsko društvo itn za državno učiteljišče, g. Cotar «a »Sočo«, g. Rod.ič za »Krko« in še mnogi drugi zastopniki. Večer je potekel prav animirano. Neizogibno sta sodelovala tudi •oklo^nica in podmornica z bombardmanl in iluminacijami, ki so privabljale zmerom •večje množice občinstva, tako da jim ni feilo več mogoče najti mesta. Danes so se jadranske svečanosti nadaljevale. Dopoldanski koncert v Zvezdi je spravil na noge ne samo ves ceuter mesta, temveč je privabil od daleč tudi vso periferijo. Z duhovito, nevsiljivo, skoraj bi rekel bre'ztendenčno propagando je JS dosegla mnogo več za svoj namen kakoi bi s kakšnim drugim vsiljivim načinom. Danes popoldne pa so se na Ljubljanici sredi Barja odigrale zanimive veslaške tekme, k; so zgovorno izpričale, da je tudi med Ljubljančani mnogo dobrih pomorščakov, čeprav so precej kilometrov od morja doma. Pri tekmah, ki so potekle prav živahno in skoraj ostro, so zmaga!«: Enojke v prvi skupini Perše in Grm (čas 12:39), v drugi skupini Božič in Klemene (13:29); dvojke v prvi skupini Inkret, Mandič. Pirnat (najboljši čas. 9:35), v drugi skupini Muler, Knopič, Bevc (10:09); sando-lina Ulamec (21:25). Zmagovalcem je predsednik g. Pogačnik takoj na bregu razdelil lepe plakete kot nagrado ter je v kratkem nagovoru izrekel zahvalo podpredsedniku Veslaške zveze g. Vilarju, ki •je spretno vodil taktne, nadalije vsem, ki •so pri lepi prireditvi sodelovali in vsem. ■ki stoje JS pri njenem delu ob strani. Zlasti pa je naše bivše mornarje pozival, da ■se te'sno oklenejo JS in da so vsak hip pripravljeni na obrambo našega morja. Z Ljubljanice se je nato pomikal sprevod do Mokarja z godibo »Sloge« na čelu. Tu ■se je na domačnosten način razgibala prijetna ljudska zabava. Do noči so avtobusi neprestano dovažali iz mesta novih •gostov na prijazni vrt sredi ravnega Barja, tako da je bila neprestano stiska za prostor. Jadranski dan je v gmo-tnem i.n propagandnem oziru uspel nad vsako pričakovanje. Beneška noč na Ljubljanici Snoči je priredila »Krka« v kopališču na Ljubljanici cvetlični korzo in beneško noč, združeno z veliko veselico. Prireditev se je sijajno posrečila. Kopališče ji-bilo že popoldne gosto zasedeno, zvečer pa, so začele prihajati velike množice ki so zasedle tudi obrežje nasproti kopališča. Več tisoč ljudi se je zbralo tudi na &pici in na Trnovskem pristanu Tam je bilo zbrano menda vse Trnovo. Malo prej, okoli pol 6., preden se je pripeljala iz Trnovskega pristana v veli-kpm čolnu kopališka godlba na kopališče na Ljubljanico, je letalo našega Aeroklu. ba večkrat obkrožilo kopališče in vsulo nanj kakor tudi na Trnovo in Prule več tisoč letakov, v katerih sta opozarjali Jadranska Straža in »Krka« na svoji prireditvi Jadranskega dne. Kmalu po otvoritvi veselice se je pričelo na Ljubljanici promeniranje za cvetlični korzo lepo okrašenih čolnov. Tekmovalo je 13 čolnov. Nagrade so prejeli: I. nagrado, darilo predsednika »Krke, dr. Perka, Križ Franc, uradnik diirek. drž. železnic, za čoln št. 13, II. nagrado, darilo tvrdke Magdič, Ljubljanski športni klub za čoln št. 25, KI. nagrado, darilo »Krke«, Lampič Ivan, ključavničar, za čoln št. 8. Poleg teh čolinov so se odlikovali še čol ni št. 11, 20 in 5. Največ gledalcev je seveda privabila beneška noč s tekmovanjem za najlepše razsvetljen čoln. Tega tekmovanja se je udeležilo 19 čolnov. Razsvetljenih čolnov pa je bilo mnogo več, le da niso tekmovali. Seveda so bili tudi vsi drugi čolni, kolikor jih je na Ljubljanici na vodi. Nagrade so prejeli: I. nagrado, darilo >Kr-ke« in tovarne »Dekor«, Lampič Ivan, ključavničar, za čoln št. 8 (303 glasovi!), II. nagrado, darilo tvrdke Samec, Pavšič Albin, magistratni uradnik, za čoln št. 33, III. nagrado, darilo >Krke«, pa Markič Slavo, trg. poslovodja, za čoln št. 2. Ta čoln je bil nedvomno najlepši — res v ponos vrlim Trnovčanom. Odlikovali so se tudi čol-ni št. 3, 5, 7, 13, 20 in 57. Tekmovanje za nagrade je bilo zelo ostro. Za glasovi prvih treh čolinov niso dosti zaostajali drugi čolni. Pogled na obilno z lampijoni razsvetljene čolne in na nekatere obrežne hiše kakor na Jur-manovo vilo je bil izredno lep. Ljubljanska in mariborska nedelja Ljubljana, 6. avgusta. Po dveh zaporednih deževnih nedeljah se nas-ie vreme danes usmililo. Zato je staro irt^mlado odšlo v naravo, največ seveda h kopanju. Nesreče. Kooanje bi pa kmalu zahtevalo življen-sko žrtev. Na Špici je skakal v Ljubljanico brezposelni trgovski pomočnik Vinko Dujmovič, star 25 let in doma iz Baske. Skočil je na glavo in si na skalah prebil lobanjo. Morali so na pomoč poklicati reševalce in ga je reševalni avtomobil prepeljal v bolnišnico. Z Viča so prepeljali v bolnico tesarskega pomočnika Albina Križnika, ki je tako nerodno udaril po šipi. da si ie prerezal žile na rokah. Pri gasilskih vajah v šiški se je ponesrečil 27 letni slikarski pomočnik Fran Anderlič. Pri gasilski vaji je plezal po vrv' ter je nadel z višine 6 metrov. Najbrže je dobil notranje poškodbe, zaradi česar so ga prepeljali v bolnico. Zabavne prireditve. V mestu je bilo tudi več zabavnih prireditev. Tako je bila domača veselica pri Marenčetu na Dolenjski cesti, kjer se je prvič uveljavilo Šentjakobsko pevsko društvo, ki je imelo prvi javni nastop. Živahno je bilo pri Marenčetu zlasti v večernih urah ko so se vračale množice kopalcev in izletnikov domov. Olepševalno društvo v Rožni dolini je v prostorih gostilne »Rožne doline« proslavilo svojo ^letnico 7. večjo domačo veselico, ki je bila po-voljno obiskana. Društvu, ki skrbi za olepšavo lepe Rožne doline, gre za njegov trud vse priznanje. . Nabiralni dan za rudarje. Sokol je priredil danes nabiralni dan za bedne trboveljske rudarie. Čeprav živimo v hudih časih, so se Ljubljančani v precejšnjem številu odzvali plemenitemu pozivu Sokola. ^ Maribor, 6. avgusta. Maribor je zaživel danes skoroda velemestno življenje, k čemur so mnogo pripomogle razne spore dne prireditve Mariborskega tedna med drugim kongres glinam in vodarn, beneška noč na gradu, sinočnja in današ- nja borba za težkoatletsko prvenstvo Slovenije, propagandne lahkoatletske prireditve na Mariborskem otoku, ki jim je danes popoldne prisostvovalo mnogo ljudstva, zlasti kopalcev, ki jih je na otoku kar megolelo, in veslaške tekme na Dravi, ki jih je priredil danes agilmi studen-ški Športni klub. V soboto je zabeležilo vseh 13 krasno urejenih razstav v prostorih v Cankarjevi ulici prav lep obisk. Zvečer je oživel naš mali prater z vrtiljaki, strelišči in mnogoštevilnimi vinskimi in pivskimi paviljoni. Občinstva, med katerimi je bilo mnogo tujih Obrazov, je bilo toliko, da skoraj ni bilo več mogoče dobiti kakega skromnega prostorčka pri mizi. Veliko vrvenje je vladalo tudi na prostornem plesišču. Potrebno bo postaviti še nekaj paviljonov za jedila, ker jf sinoči v zapoznelih večernih urah zmanjkalo vseh prigrizkov. Prav tako je nujno potrebno postaviti poseben paviljon za prodajo tobačnih izdelkov. Danes čez dan nI bilo navala zunanjega občinstva in Mariborčanov, čeprav obisk ni bil slab. Glavni vzrok je pač v tem da je bilo več vzporednih prireditev. Na severno mejo, na Ostri vrh k Sv. Duhu, je odšlo tudi mnogo članov mari borskih nacionalnih in kulturnih društev. Mnogo občinstva so pritegnile nase tudi Ruše, ker je tamošmji Sokol priredil na znatno povečanem letnem telovadišču na prostem predstavo. Igrali so nadvse dovršeno »Rokovnjače« v čisto novi dramatizaciji, da se vsa poglavja izlivajo v tri dele in so s tem odpr avl jeni mučni dolgi odmori. Nova scenerija je tudi pripomogla, da so nudili j>Rokovnjaču izreden umetniški užitek. Policija ni imela dela in je aretirala samo dve osebi. Na reševalni postaji so danes tudi počivali. Do poldne so pripeljali 601etno zasebnico Ma. rijo Lehmanovo iz Sodne ulice, ki se 'e zgrudila, zadeta od kapi, na Glavnem trgu. Popoldne je bila na novem delu Glavnega trga precej dobro obiskana tombola tukajšnjega reševalnega In gasilnega društva a prav čednimi dobitki. Vendar Je bilo opažati sledove krize, ker društvo ni doseglo pričakovanih dohodkov. Nastop Sokola v Štepanji vasi Ljubljana, 6. avgusta. Kakor vsa druga leta, je priredil tudi letos štepanjski Sokol, ki spada med naša marljiva društva, svoj letni javni nastop na lastnem telovadišču pred Sokolskim domom. čeprav je bilo mnogo drugih prireditev, je današnji nastop Sokola v Stepanji vasi privabil precej občinstva. Pri javni telovadbi so nastopili vsi oddelki z zletnimi in drugimi vajami in treba je priznati, da je bil nastop vseh prav dober. Pri orodni telovadbi so sodelovali tudi člani Sokola I. Na prireditvi je svirala godba Sokola I. Javnega nastopa so se udeležili kot zastopniki župe brat inž. Kokal in brat Roš, predstavniki sokolskih društev Ljubljana I, II in IV, Moste in od D. M. v Polju. Za uspeh gre zaslužnemu starosti bratu Slani in vrlim njegovim sodelavcem vse priznanje. Po telovadbi se je razvila prijetna zabava. Odkritje spominske plošče dr. Iv. Oražnu v Kostanjevici Kostanjevica ob Krki, 6. avg. Kostanjevica je imela danes svoj sokol-ski praznik. Proslavila je 251etnico obstoja domačega Sokola, obenem pa je bila danes odkrita spominska plošča prvemu starosti Jugoslovenskega Sokola dr. Ivanu Oražnu na pokojnikovi rojstni hiši. Uvod v svečanosti je bil že snoči z uspelo baklado in lepo uprizorjeno beneško nočjo na Krki. Spominska plošča je bila odkrita danes dopoldne ob 11. Svečanost je otvoril starosta domačega Sokola br. Valentin Lršič. Otvoritveni nagovor je imel prvi podstarosta SKJ br/Engelbert Gangl. Govorih so še drugi, med njimi tudi zastopnik Nj. 'Vel. 'kralja polkovnik g. Mihajlo Golu-bovič, komandant 39. p. P- iz Celja. Napis na plošči je naslednji: »Tukai se j"e rodil 9 februarja 1. 1869. brat dr. Ivan Orazen, prvi starosta Jugoslovenskega Sokola.« Popoldne se je vršila telovadba, ki se je je udeležilo 300 Sokolov raznih edinic. Obširnejše poročilo sledi. Biserna masa nadškofa ^ dr. Jegliča v rojstni vasi Begunje, 6. avgusta. Nadškof g. dr. Jeglič je danes v župni cerkvi svoje rojstne vasi v Begunjah obnovil svojo biserno mašo, ki jo je daroval že zadnjo nedeljo na Stadionu. V Begunje je dospel v soboto zvečer. Na Lescah so mu rojaki v narodnih nošah in na konjih priredili lep sprejem, enak sprejem pa tudi v Begunjah, ki so bile okrašene z mlaji in napisi. Davi je dospel v Begunje tudi škof g. dr. Rožman s kanonikom g. dr. Svetino in trnovskim župnikom pisateljem g. Finžgar-jem. V Begunjah se je k biserni maši zbralo mnogo vernikov tudi iz sosednih krajev. Pred biserno mašo je imel g. nadškof pridigo o božji previdnosti. Svečanosti se je udeležilo tudi precej duhovščine iz radovljiške dekanije z dekanom g. Faturjem na čelu. V torek odpotuje g. nadškof na Brezje. Financiranje izvoza Beograd, 6. avigusta. p. Deputacija izvozni cu^ega udruženja je včeraj posetila guvernerja Narodne banke g. Ignjata Baj-lonija in mu obrazložila potrebe izvoznikov ob nastopajoči izvozni sezoni. Proc-'-la ga je, naj vipliva pri Narodni banki, da bo dovolila ašim izvoznikom potrebne kredite, brez katerih si ni mogoče misli-ti, da bi mogli spraviti presežek pridelkov na inozemska tržišča. Deputacija je posetila tudi trgovinskega in finančnega ministra ter tudi njima obrazložila želje izvoznikov in ju prosila, naj po. sredujeta pri Narodni banki za potrebne kredite. Zahteve železničarjev Beograd, 6. avgusta. Danes se je vršila plenarna seja širše uprave Udruženja nacionalnih železničarjev in brodarjev. Udeležili so se je vsi člani širše uprave, ki so večinoma že včeraj prispeli v Beograd. Na dnevnem redu so bila predvsem vprašanja, ki se nanašajo na materialni tn socialni položaj nameščencev državnih prometnih ustanov. Posebno obširno se le raapravljalo o položaju železniških delavcev ter je bila sprejeta resolucija, s katero se zahteva ukinitev odloka generalne direkcije, po katerem je bil uveden 60urni delovni čas. Resolucija zahteva dalje ureditev nagrad za nadure in prosi, naj se ne ukinejo železniške ugodnosti za rodbine železniških nameščencev. Resolucijo bo jutri posebna komisija izročila prometnemu ministru. Na seji je bila določena tudi delegacija jugoslovenskih železničarjev za vseslovanski kongres, ki bo letos v Varšavi. Seji je prisostvoval tudi tajnik Slovanske zveze narodnih železničarjev g. Otokar Javornicki, ki potuje iz Beograda v Prago. Povratek v stare sisteme Lyon, 6. avgusta, č. Tukajšnji socialno demokratski organ »Le Democratc je objavil članek bivšega ministrskega predsednika Herriota, ki ga je napisal pred svojim odhodom v Rusijo. V članku ugotavlja, da se svet spet vrača k sistemu regionalnih političnih in gospodarskih pogodb Primer za to novo mednarodno politično smer je pakt o sodelovanju štirih velesil. Herriot v drugem delu svojega članka ostro kritizira zadržanje nekaterih francoskih poltionih krogov in njihove žaljive i®pade proti Ameriki in drugim velesilam. Francoski prekooceanski polet uspel Le Bourget, 6. avgusta. Ob 13.15 je bilo letalo Codosa in Rossija kakih 150 km za-padno od Ouessanta. Letalca sta brezžično javila, da je na krovu vse v redu. Ob 13.32 po Greenwichu sta letalca Javila, da letita v bližini francoske obale. Sporočila sta, da sta morala ves čas. kar sta bila nad Atlantikom, leteti v oblakih. Vremenske prilike so bile skrajno neugodne. Letalca bosta ta, ko j po pristanku v Parizu nadaljevala polet preko Dunaja v Perzijo. Visoka kuma sokoiskemu praporu v Bohinju Bohinjska Bistrica, 6. avgusta. Vsa prečudovita Bohinjska dolina s svo. Jim središčem Bohinjsko Bistrico na čelu je praznovala danes izredno svečano slavje. Kakor začarano kraljestvo vil se je razgibal že sinoči, a posebno danes ves Bohinjski kot s svojimi ponosnimi prebivalci, z njimi vred pa si je nadela praznično lice tudi priroda, prelepa v svoji pestrosti, preprosta v svoji domačnosti in gigantska v svoji veličini. Bohinc, ki ga štejemo za krono vseh Jugoslovenskih prirodnih krasot, je bil še pred tremi desetletji svetu skoro popolnoma neznan. Šele alpska železnica, ot-vorjena 1. 1906, je zvezala ta div.nl kotiček sveta z ostalim svetom in prikazala strmečim prvim gostom, a za njimi tisočem v toku let, kje skriva priroda svoj najresnejši obenem pa najprijaznejši obraz, kje se druži v naravi ljubkost z veličastnostjo. Slovenska Švica je postala naenkrat od neštetih snubcev oblegana devojka, ki pa si je izibrala za ženina domači slovenski svet in mu ostala zvesta, čeprav so se ji že vsiljevali nadležni tuo-oi. To pa tudi ni bilo drugače mogoče, saj je to pradavna slovanska, slovenska in jugoslovenska zemlja, kjer je živel na svoji zemlji slovenski in jugoslovenski človek, oratar, lovec in planinec, ki je to zemlco tudi ljubil in jo negoval, kak-*( jo neguje še dandanes in jo bo na veke. Ob vznožju mogočnega Triglava in njegovih bratskih orjakov si je leta 1921 zgradil tudi Sokol svoje gnezdo. Kljub številnim oviram si je Sokol v Bohinjski Bistrici utiral z voljo in ljubeznijo do so. kolske ideje svojo spočetka tako trnje-vo pot in ta je vodila do uspehov. Vedno večji je bil razmah društva. Ze 1. 1926 si je zgradilo sokolsko društvo lastni dom, pet let pozneje pa so zamogli vrli bohinjski Sokoli svoj dom že razširiti, si zgraditi gledališki oder ter pridobiti še več src in duš, a tudi delavnih rok in mislečih glav za svojo idejo in poslanstvo. V domu se ni samo telovadilo in pelo, tam se je tudi delalo, poučevalo, vzgajalo. Tam je vznikla in rastla iz mračnih dni v solnčni čas ideja Jugoslo-venstva, požrtvovalnega čistega jugoslo-venstva, ki naj zajame brez zlih motenj ves naš dobri in požrtvvovalni narod, kajti samo v tem znamenju Je naš spas — zasigurana naša narodna bodočnost. Bohinjski Sokol si je mimo raznih zunanjih uspehov že leta želel priti tudi do svojega prapora. Kljub težkim denarnim prilikam se je zbiralo toliko časa, da ie bil dosežen tudi ta uspeh, žrtvovali so se vsi sokolski bratje in sestre in danes je prišel pomembni dan, ko je zaplapolal med vrstami drugih sokolskih zastav tudi prapor bohinjskega Sokola, da ima društvo tako simbol in vidno sliko sokolske ideje. Bohinjski Sokol pa Je tudi pridobil zrf kuma in kumico novega res prekrasnega prapora, izgotovljenega od priznane naše domače tvrdke Neškudla iz Ljubljane po načrtih akad. slikarja, bohinjskega rojaka. g. Val. Hodnika, visoki osebnosti iz naše kraljevske hiše Nj. Vis. kneza Pavla ter kneginjo Olgo. Bakljada in podoknica visokima kumoma Bohinjska Bistrica z vso prelepo okolico se je sinoči razživela v pravcatem entuzi-azmu. Domala vse hiše so se okrasile z državnimi trobojkami. Narod, domačim kakor gostje, številni letoviščarji, so se zbirali na vasi. Množica je čedalje bolj naraščala, ob 21 pa je krenila po vasi naokrog sokolska povorka z baklami in lampijončki. Sokoli in Sokolice so bile deloma v krojih, deloma pa v civilu. Za Sokoli se je vrstil naraščaj in množice občinstva. Povorka je odkorakala pred vilo kneza Pavla ob jezeru, kjer so pevci priredili podoknico. Zapeli so: »Oj Triglav moj dom«, »Planinska roža« ter »Iz bratskog zagrljaja« tako lepo, da je bila vzhičena vsa dolina. Knez Pavle, visoki kum, je kmalu nato prišel iz vile na trav-niček pod vilo in se v navzočnosti Nj. Vis. knjeginje Olge pevcem in ostalim vljudno zahvalil za izkazano -očastitev. Pokali so spet topiči, v zrak so švigale rakete, odmeval je od skal in gozdov krepki: Zdravo! nakar je krenila povorka nazaj proti Bohinjski Bistrici. Današnje prireditve in razvitje prapora Zgodaj že je bila Bohinjska Bistrica spet pokonci. Vse Je hitelo iz hiš in stanovanj na vr«?. povsod so se stvarjale množice, ob 8.14 pa so se zgrnile na kolodvoru, kjer so domači Sokoli pričakovali številne goste iz Ljubljane, Bleda, Kranja, Radovljice, Jesenic ter od drugod. Od premnogih strani so prišli Sokoli v krojih in sokolski prijatelji pa tudi letoviščarski gostje. Po sprejemu je sledila nato na telovadišču skušnja za javno telovadbo, potem pa so se množice razšle, da se spet zberejo na telovadišču ob 11. uri. Sledil je svečani akt razvitja novega, res prelepega prapora. Točno ob 11. se je pripeljal iz svoje vile knez Pavle s kneginjo Olgo ter sinčkom knezom Aleksandrom. Sledil je buren pozdrav vsega občinstva, zlasti pa iz sokolskih vrst, iz vrst dveh čet 1. planinskega polka ter iz vrst gasilstva, ki je tudi prisostvovalo slavju v krojih in z zastavo. Jeseniška sokolska godba je zaigrala: »Bože pravde«, nato pa sta stopila visoka kuma po prostoru med prapori Sokola Ljubljana I, treh jeseniških, Sokola iz Radovljice ter Javornika na pripravljeni ter okusno okrašeni oder. gpalir so tvorile tudi narodne noše, vse lepe in originalne. Na odru so se tedaj zbrali tudi sokolski odličniki, prisoten je bil v zastopstvu bana, sreski načelnik dr. Vrečar, komandant 1. planinskega polka g. polkovnik Radovič ter drugi. H knezu in kneginji sta takoj stopili mala Sava Verderberjeva in Duša Po-žarjeva, ki sta visokima kumoma s primernim nagovorom izročila dva krasna cvetna šopka. Visoka kuma je prizor očitno ganil in sta se malima Sokolicama prisrčno zahvalila. Zatem je pozdravil visoka kuma starosta Sokola v Bohinjski Bistrici br. Mijo Grobo-tek. ki je izvajal: »Z največjo radostjo in ponosom je sprejela naša sokolska družina vest, da sta Vaši Visočanstvi blagovolili ustreči naši prošnji ter prevzeti častno vlogo kumstva našemu praporu, simbolu vzvišene sokolske ideje. S tem činom sta Vaši Visočanstvi jasno pokazali, kako visoko cenijo sokolski pokret tudi člani našega vzvišenega kraljevskega doma. Kot starešina in najstarejši član bohinjsko - bistriškega Sokola si štejem v najprijetnejšo čast in dolžnost, najprisrčnejše pozdraviti Vaši Visočanstvi kot kuma in se zahvaliti za nam izkazano čast in naklonjenost. Ob tej slovesni priliki obljubljam, da bo bohinjski Sokol tudi v bodoče, kakor doslej povsod in na vsakem mestu pokazal in dokazal, da Je vreden časti, ki sta mu jo izkazali Vaši Visočanstvi. V znak ljubezni in vdanosti do vzvišenega kraljevskega doma kličem viso-korodnima kumoma in vsemu vzvišenemu kraljevskemu domu najiskrenejši: Zdravo! Pozdrav je zaoril širom prostora iz sokolskih, kakor iz vrst množice. Spet je zaigrala godba Bože pravde, nakar je br. starosta govoril primeren govor na sokolske vrste in je pri tej priliki pozdravil tudi vse goste, zlasti zastopnika SKJ saveznega ekonoma br. Živkoviča, zastopnika bana dr. Vrečarja ter druge. Godba je zaigrala nato sokolsko koračnico. Starosta je nato spet — obrnjen proti kumoma — spregovoril: »Vaši Visočanstvi! Štejem si v najvišjo čast, da zamorem izročiti to našo svetinjo v roki Vaših Vi-sočanstev z najvdanejšo prošnjo, da blagovolite prapor razviti v trajen spomin in opomin naši sokolski družini. Visoka kuma sta nato razvila prekrasn-i prapor z napisom: Sokol Boh. Bistrica in pripela nanj krasna sinja trakova s kraljevskimi emblemi ter napisom: Pavle—Olga. Starosta je nato izročil prapor praporščaku br. Tomažu Godcu, ki je po nagovoru staroste odgovoril, da bo prapor zvesto val na slavo Sokolstva, naroda in prevzvi-šenega vladarja. Po razvitju prapora je imel krasen nagovor na zbrane zastopnik bana dr. Vrečar, ki je izrekel tudi lepe čestitke, za njim je govoril zastopnik SKJ br. Živkovič, nato pa je govoril krepak in smiseln govor br. Jaka Spicar kot zastopnik Kranjske sokolske župe. Prapori so se pred tem že naklonili novemu tovarišu, nakar je sledil razhod. Visoka kuma sta ostala še precej časa v krogu sokolskih odličnikov in se prijazno pogovarjala z vsemi. Nj. Visoč. knez Pavle je izjavil svojo radost nad lepo uspelim slavjem in dal znova dokaza Bohinjcem s tem, da je omenil, da je postal pravi Bohinjec, saj se mudi vsako leto najdalje med n]imi. Visoka kuma sta se nato vpisala v spominsko knjigo domačega društva, prav tako tudi mali knez 'Aleksander. Na cest' je sledil nato mimohod Sokolstva in vojaštva, nakar je bila dopoldanska svečanost zaključena. Popoldne se je vršila na telovadišču lepo uspela javna telovadba, ki so jo izvajali domači telovadci in vrste z Jesenic, Kranja in Ljubljane. Dopoldne so se poklonile sokolske vrste tudi 6pominu sokolskega prvaka pokojnega Antona Mateja. ki počiva na bohinjsko-bistriškem pokopališču. Panika na newyorški hovzl Neznanci so vrgli plinske bombe v napravo za zračenje in na ta način okužili vso palačo, kar je povzročilo paniko Newyork_ 6. avgusta, r. Tukajšnjo efektno borzo so morali včeraj takoj po otvoriti nenadoma zapreti. Komaj so se začeli posli, se je začel širiti po vseh prostorih dušljiv amonijakov plin. Nenadoma je zadonel klic: Plinski napad! Kakor brezglavi so začeli ljudje drveti proti iz_ hodu. Smrad po amonijaku se je vedno bolj širil in v vsej palači je nastala nepopisna panika. V smrtnem strahu so nekateri skakali skozi okna, tako da da se je okrog 20 oseb hudo poškodovalo. Pri izhodih je bila taka gnječa, da So ljudje skakali drug čez drugega In jih Je bilo nekaj pohojenlh. Nenavaden beg Iz borze 40-urni delovni teden pri državnih dobavah v ČSR Praga. 6. avgusta, češkoslovaška vlada je odredila, da morajo vse one tvrdke, ki Izvršujejo državne dobave, uvesti pri svojih podjetjih 40urni delavni teden. Zaradi tega pa se ne smejo povišati stroški niti zakasniti dobava, marveč naj podjetniki povečajo število delavcev, da «e na ta način omili brezposelnost. Iz državne službe Beograd. 6. avgusta, v Na 6lužbo v prosvetnem »inistrstvu je premeščen profesor državnega učiteljišča v Ljubljani Ra-dovan Prosenc. je izzval tudi na trgu pred borzo in v sosednih ulicah veliko pozornost in kmalu se je zbralo okrog borze in v sosednih ulicah toliko ljudi_ da so morali ustaviti ves promet. Na pomoč so prišli gasilci s plinskimi maskami, ki so preiskali vso palačo, ki ima 24 nadstropij. Po dolgotrajnem preiskovanju so naposled ugotovili, da je nekdo vrgel več bomb za 8olze-nje v napravo za zračenje, zaradi česar ae je plin naglo razširil po vsem poslopju. Po temeljitem zračenju je bila vsaka nevarnost odstranjena. Za storilci poizveduje sedaj policija. Obtožba proti sovjetskemu diplomatu Pariz, 6. avgusta. A A. fe Moafcv« poročajo, da v tamkajšnjih polItHtoili icrovUt v poslednjem času mnogo jroror* o »ate« vohunski aferi, v katero J« bala bivši sovjetski poslanik v Var««wi. ga obtožujejo, d« j« M! v *»a«l c političnimi emi«raati v toodarta je dobavljal prottboij**^®^« || gocen material o cionale in »PolliMroJa* feoa ne stranke. Inserirajte v „JUTBV* Skupščina Delavske zbornice Pred zborničnimi volitvami — živahna razprava o zborničnih razmerah — Nov volilni red sprejet Ljubljana, 6. avgusta. Danes dopoldne se je v dvorani Delavske zbornice vršila redna plenarna skupščina Delavske zbornice za Slovenijo, ki je razen običajnih točk imela na dnevnem redu tudi važno, glede na bližajoče se volitve prav aktualno vprašanje o novem volilnem redu. Udeležba na skupščini je bila prav lepa. Od 60 funkcionarjev in delegatov je iz vseh krajev Slovenije 56 prispelo v Ljubljano i Razprava o volilnem redu Precej na to, ko je predsednik g. Cobal otvoril zborovanje, se je pred prehodom na dnevni red vnela živahna razprava o tem. ali naj se o volilnem redu danes morda vobče ne razpravlja. Zastopnik Narodnega kluba delegat g. Gilčvert je v daljšem govoru grajal naglico, s katero je uprava DZ pričela pripravljati volitve, in utemeljeval stremljenje zasebnih nameščencev za tem, da dosežejo v zbornici samostojno, ločeno zastopstvo, češ, da bi na ta način mnogo laže zastopali svoje interese. Da se lahko ukrene vse, kar je potrebno v ta namen, naj se volitve in o bravnavanje volilnega reda odgode. Proti temu .stališču je preds. gosp. čofcal naglašal, da "je želja ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, da se predlagani novi volilni red sprejme, da bo take za vse zbornice v državi stopil v veljavo enak volilni postopek. Prav tako je vsesplošna želja delavstva, da se volitve čimprej izvrše. V imenu Krščanskosocialnega kluba se je g. Terseglav pridružil protestu Narodnega kluba glede naglice, s katero se fsr-sira nov volilni red. Ugovarjal pa je proti temu, da bi se ta zadeva stavila z dnevnega reda, ker njegov klub noče, da bi prišlo do kakšnega nenormalnega stanja, ki bi bilo v kvar tako delavstvu kakor državi. Zavzemal se je za to, da čim prej pride do volitev na podlagi demokratičnega volilnega reda, s katerim bi bile zagotovljene svobodne volitve v zbornice vse države. Za njim je v imenu kluba Strokovne komisije govoril delegat g. Jakomini, ki je branil vodstvo DZ, češ, da js ob pravem času dostavilo osnutek novega volilnega reda posameznim klubom, in je poudarjal, da so nove volitve neodložljive pred vsem zaradi tega. ker sedanja DZ že nekaj let posluje preko svoje funkcijske dobe. Glede na željo zasebnih nameščencev po samostojnem zastopstvu je opozoril na člen 41. novega volilnega reda, ki določa v potrebnih primerih posebne stanovske kurije. Delegat g. dr. Bohinjec je izjavil, da si Narodni klub iskreno želi volitev, toda osnutek novega volilnega reda ima očitno tendenco, zagotoviti sedanji večini v zbornici večino tudi v bodoče. Ko je na koncu tajnik g. Uratnik še razložil, da ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje samo želi, naj bi novi volilni red zagotovil svobodne ln tajne volitve, in da so sprejeta vanj v glavnem skoro vsa načela, ki jih je ljubljanska DZ skoro soglasno odobrila, je bila nato izvoljena komisija, da prouči načrt. P©r©«ili tajnika in blagajnika Po kratkem poročilu predsednika gosp. Cobala je poročal tajnik g. Uratnik o delu in bojih DZ v zadnji poslovni dobi. V ospredju vsega zanimanja je akcija proti brezposelnosti. Kako hude so razmere na delovnem trgu, dokazujejo najbolj podatki o mezdah, zavarovanih pri OUZD: leta 1930. so znašale te mezde 765,000.000, leta 1932. 650,000.000 (torej za 115,000.000 manj) in letos, kakor kažejo računi, so padle na okrog 600.000.000 Din. Pri vsem tem ni znaka, da bi se kaj obrnilo na bolje. V rudniški industriji znašajo izgube na mezdah prav tako 50 do 60.000.000 Din ua leto. Najhuje sta prizadeti stavbinska stroka, v kateri je letos zaposlenih okrog 8000 manj kakor leta 1929., gozdna in lesna industrija, v kateri je prav tako okrog 8000 delavcev izgubilo delo, in pa rudarji. V nadaljnjem je tajnik g. Uratnik tolmačil prizadevanje DZ za omiljenje teh za delavstvo obupnih razmer. Lani je DZ dala pobudo za pomožno akcijo in izposlovala kredite za pomožna dela. Glede razdeljevanja podpor, o čemer se zadnji čas neprestano razpravlja, je treba doseči, da bodo pri razdeljevanju odločali predvsem delavci in pa organizacije in korporacije, ki podporo prispevajo. Toda s podpiranjem se vsa kriza ne da odpraviti. Tu so potrebni avtoritativni zakoniti ukrepi. Navajal je nekatere strašne primere, ki pričajo © tem, kakšni nečloveški bedi so dandanes izpostavljeni delavci zavoljo blazne konkurence, ki se je s krizo vnela med delodajalci. Delovni čas je dandanes samo še na papirju. V rudniških revirjih bo brezposelnost, kakor vse kaže, trajna. Komisija je zadnjič ugotovila, da bi bilo za najnujnejše podpiranje rudarjev potrebno vsaj 9,000.000 Din na leto. Tu je treba začeti sistematično akcijo, vzpostaviti je treba posebne organe, ki naj bi se smotreno bavili s konkretnim reševanjem tega vprašanja. Ob koncu svojih izvajanj je posebej naglasil, da si vodstvo DZ želi čim tesnejšega sodelovanja z zasebnimi nameščenci. Predsedniško in tajniško poročilo sta bi-li brez debate sprejeti. Poročilo o denarnem prometu je podal blagajnik g. Celešnik. Računskega zaključka ni predložil skupščini, temveč je na željo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje podal samo poročilo o dohodkih in izdatkih za dobo od 1. avgusta 1. 1932. do 31. julija 1. 1933. in bilanco. Zastopnik nadzornega odbora je nato predlagal zaupnico, ki je bila soglasno sprejeta. Ob proračunu za leto 1933/1934, o katerem je prav tako poročal blagajnik g. Celešnik, in ki določa 2,138.760 Din dohodkov in prav toliko izdatkov, se Je razgibala živahna d«bata. Diskusija o delu DZ in o nakupu doma v Prevaljah Delegat g. Kosem je izrazil nezadovoljstvo Narodnega kluba nad delom DZ. DZ bi morala biti žarišče vseh želj in zahtev vsega delavstva. Njena naloga bi bila pred vsem, da vse strokovne organizacije mobilizira in poveže okrog perečih vpra- šanj delavskega življenja. DZ doslej še ni storila tega. Nobenega poizkusa ni storila, da se delavsko gibanje poživi. Kako malo živega stika z delavstvom ima DZ, priča najbolj zgovorno primer Saveza grafičnih delavcev, ki je v teku enega leta med vso svojo obilno korespondenco, ki znaša okrog 8000 dopisov, prejel od zbornice samo kakšnih štiri ali pet pisem. Tu je treba neizogibne in temeljite remedure. Vodstvo DZ premalo dela na zunaj in zlasti premalo izrablja priliko, ki jo za njena prizadevanja nudi tisk. DZ se tu pa tam sicer oglaša v javnosti, a vse to je premalo sistematično, dasi bi šlo časopisje rado na roko. Postavka za tisk je v proračunu premajhna, živimo v času, ko nam vsak dan zastavlja huda vprašanja in v tem času bi tudi DZ morala vsak dan manifestirati svoje stališče nasproti vsemu. Toda DZ ne veže posameznih strokovnih grupa-cij med seboj, ne daje iniciative. V tajni-kovem poročilu bi bili delegatje radi slišali, kaj je DZ konkretno storila v zadevi brezposelnosti. DZ še ni storila koraka za zakonito uvedbo zavarovanja za primer brezposelnosti, dasi bi bila morala že davno predložiti tozadeven osnutek na pristojnem mestu. Pri nas se zadovoljujemo s tem, da rešujemo brezposelnost z golim miloščinarstvom. že sam naslov »Bednost-ni fond« jasno govori o tem, kako se te zadeve razumejo pri nas. DZ noče biti predstavnica vsega delavstva in nameščen-stva. V nji samovoljno odloča večinski klub, o čemer priča tudi kupčija z Zadružnim domom v Prevaljah. Na koncu je govornik izjavil, da bo njegov klub glasoval za proračun s protestom proti dosedanjemu delu DZ in z zahtevo, da se v prihodnosti napake popravijo. Delegat g. Kores je govoril o pododboru DZ v Mariboru, ki se je svoj čas ustanovil, a že dolgo ne dela. Zahteval je, naj se temu pododboru da možnost za delo ali pa naj se ukine. Delegat g. Silvester je v imenu Kluba krščanskih socialistov izjavil, da bo njegov klub glasoval za proračun, obenem pa se je pridružil graji glede nakupa doma v Prevaljah. Delegat g. Svetek je branil nakup Zadružnega doma v Prevaljah. v Mežiški dolini, ki je vsem sedežem DZ, Mariboru, Celju, zlasti pa še Ljubljani, silno od rok, je DZ nujno potrebovala svojo hišo, in če se ne bi nudila ugodna prilika za nakup Zadružnega doma, bi bila DZ morala sama graditi. (Medklic delegata Kosma: »Toda ne v času, ko je v Trbovljah takšna beda!«) O brezposelnosti je govornik naglasil, da je to vprašanje, ki ga lahko reši samo država z vso svojo avtoriteto. Nasproti vsem očitkom Narodnega kluba je delegat g. Svetek opomnil na lepo palačo, ki jo je dosedanja uprava DZ zgradila v Ljubljani, in je poudaril, da bi bila DZ dovolj storila za delavce, četudi ne bi bila storila ničesar drugega. Delegat g. Pevec je spričo bližajočih se volitev opozoril, da je vsota 300.000 Din, ki je določena za izvedbo volitev, malo previsoka in je stavil nekaj konkretnih predlogov za znižanje te postavke. Delegat g. Pukšič je ponovno grajal nakup doma v Prevaljah in izrazil mnenje, da bi morala zbornica prej poskrbeti za svojo reprezentanco v rudniških revirjih ali pa še kje drugje. Tajnik g. Uratnik je v dalJSin Izvajanjih zavračal vse očitke na naslov uprave DZ, češ, da so neutemeljeni. 2e s tem, da je sprožila akcijo za bednostni fond, ki je dosegla okrog 1,000.000 Din, Je DZ dokazala tudi svojo iniciativnost. Prav tako je DZ vzpodbudno delala za izboljšanje delavske zakonodaje, v novem obrtnem redu so celi pasusi, ki so povzeti po predlogih DZ. Za vse pravilnike, ki se tičejo delavstva, je ljubljanska DZ sestavljala osnutke. Glede zahteve, naj bi DZ skrbela za tesnejšo povezanost med strokovnimi organizacijami, je opozoril na nepremostljive idejne in druge antagonizme, ki vladajo med posameznimi frakcijami. Nakup hiše v Prevaljah je odobril sam g. ban in s tem nakupom je DZ storila Mežiški dolini, ki je drugi največji naš rudniški revir, in ki jo je današnja kriza neusmiljeno prizadela, veliko socialno pomoč. Po-vseh teh debatah je plenum soglasno sprejel proračun. Nov volilni red Zdaj je prišel na vrsto novi volilni red. V imenu komisije je poročal delegat gosp. Jakomin. Novi volilni red je v bistvu takšen, kakršen je bil že svoj čas sprejet na skupščini DZ. Strokovna komisija in Jugoslovanska strokovna zveza soglašata z njim. v členu 41. je komisija sprejela do-stavek, da volijo zasebni nameščenci v posebni kuriji, in sicer 10 zastopnikov, dokler bo DZ štela 60 delegatov. Delegat g. dr. Bohinjec je izjavil, da bo njegov klub glasoval proti volilnemu redu. DZ bi morala biti predstavnica vsega delavstva, novi volilni red pa favorizira nekatere delavske stroke in vrste. Po tem redu bo dobri polovici delavstva onemogočena udeležba pri volitvah. Enako je grajal pasus ,ki dovoljuje kandidaturo samo začasno ali stalno koaliranim delavskim in nameščenskim strokovnim organizacijam, ki so registrirane pri DZ. Na ta način je odvzeta svoboda samostojnim neodvisnim organizacijam. Delegat g. Terseglav je v Imenu svojega kluba izjavil, da bo glasoval za novi volilni red, ker so volitve neodložljive zlasti za to, da se izognemo morebitnemu komisa-riatu. Pri tej priliki je tudi delegat g. dr. Bohinjec odločno izjavil, da je njegova skupina proti komisariatu. Po kratki diskusiji je bil na to novi volilni red sprejet proti enajstim glasovom. Zatem je predsednik g. Cobal zaključil plenarni zbor. Predsezonsko zborovanje savinjskih hmeljarjev Žalec, 6. avgusta. Ob obilni udeležbi hmeljarjev iz vse Savinjske doline je otvoril zbor podpredsednik Hmeljarskega društva g. Josip Lorber, želeč tovarišem uspeha po hudih letih stiske, ki je prav hudo prizadela naše hmeljarstvo. Za njim je prečital društveni poslovodja g. 'Anton Petriček poročila o stanju nasadov v drugih hmeljskih okoliših. Iz teh je razvidno, da je stanje hmelja po svetu kaj različno: v glavnih okoliših Nemčije (Hallertau, Spalt in Tettnang) se je rastlina v zadnjem času precej popravila, medtem ko češkoslovaški nasadi niso mogli dohiteti zaradi suše zamujenega. Zato računajo s slabšim in pičlejšim pridelkom kakor lani. Naš drugi okoliš Bačka kaže prav slabo in bo dal le malo pridelka. Isto velja za Poljsko. Neka i bolj prijazna so poročila iz Belgije in Francije. Angleška javlja zadovoljivo stanje. V splošnem torej stanje ni zadovoljivo. Treba pa je še počakati, kaj bo napravila peronospora, ki se povsod pojavlja. S poudarkom je nato g. Petriček naglašal važnost lepega obiranja, pravilnega sušenja in basanja. Glede pričakovane kupčije in cen je ugotovil g. poslovodja že staro in preizkušeno dejstvo, da se osemkrat v desetih letih obnese zgodnja prodaja. Po daljšem razgovoru se je sklenilo pričeti obiranje med 18. in 21. t m. Obirav-cem se bo plačevalo pri trikratni topli hrani po 1.50, brez hrane pa po 2 Din od mernika. Stavil se je tudi nasvet, naj bi hmeljarji l^tos pri obiranju zaposlili predvsem gladujoče rudarje, kar so hmeljarji radi obljubili. H koncu so želeli zborovalci kakor vsako leto slišati še mnenje urednika »Hmeljarja,« ki pa je izjavil, da je še dolgo časa do obiranja in da je nemogoča še zdaj dobra kalkulacija glede kupčije in cen. Kdor želi vnaprejšnjo prodajo razveljaviti, naj se oglasi pri njem kot sreskem kmetijskem referentu. O prodaji, cenah in kupčiji bodo kakor lani poročali »Hmeljar« in sporazumno tudi dnevni časopisi. Velik tabor primorskih izseljencev Črnomelj, 6. avgusta. V Črnomlju je danes zavrvelo emigrantsko življenje, ki se je koncetriralo na ma-nifestacijskem zborovanju in na popoldanski prosvetni prireditvi društev izseljencev iz Julijske krajine, ki delujejo v vseh večjih in manjših središčih naše države. Že včeraj popoldne se je mesto okrasilo z zastavami v pozdrav emigrantskim društvom, ki so se v prav častnem številu udeležili svojega skupnega tabora. Direktorij Zveze emigrantskih društev je imel včeraj popoldne važno sejo, ki jo je vodil predsednik g. dr. Ivan Marija C o k. Na seji so razpravljali o mednarodnopolitič-nih vprašanjih, ki zadevajo neposredno ju-goslovensko emigracijo, še bolj pa Julijsko krajino, samo, in o gospodarskem in socialnem položaju emigrantov iz Julijske krajine, ki so raztreseni po vseh delih naše države. O političnem položaju je podal daljše poročilo g. dr. C o k, katerega izvajanja so se nanašala zlasti na snujoči se jadranski pakt. Daljše poročilo emigrantskih organizacij je imel tajnik zveze, nato pa so sledili referati načelnikov posameznih sekcij o delovnem programu zveze. Že snoči je prispelo v Črnomelj mnogo emigrantov, davi pa so se pripeljali ostali, zlasti z izletniškim vlakom iz Ljubljane. Godba je zjutraj zaigrala budnico, ki je spravila mnogo ljudi na železniško postajo k sprejemu. S prapori na čelu so emigranti v lepem sprevodu odkorakali v mesto. V cerkvi se je darovala maša zadušnica za žrtve fašizma v Julijski krajini. Po maši pa se je pričelo na glavnem trgu zborovanje, ki je izredno lepo uspelo. Predsednik črnomeljskega emigrantskega društva »Krna« g. Just Martelanc je s pozdravnim govorom otvoril zborovanje. Prve njegove besede so bile posvečene kralju in državi. Zborovalci so priredili navdušene manifestacije za kralja in veliko domovino. Za tem je govornik prečital pozdravne brzojavke bana g. dr. Marušiča, Sokola kraljevine Jugoslavije, Sokola iz Zagreba, Istarskega kluba iz Novega Sada, Kluba Primork iz Ljubljane, ljubljanske »Soče«, Emigrantske- ga društva s Sušaka, Orjema iz Laškega, istrskega pesnika Jeretova, dr. Ražma in Emigrantskega društva iz Kastva. Ob zaključku govora je govornik predlagal še vdanostno brzojavko kralju, ki se glasi: »Veliki tabor emigrantov iz Julijske krajine pozdravlja svojega junaškega kralja.« Zborovalci so izraze vdanosti kralju Aleksandru sprejeli z velikimi ovacijami. Naposled je predsednik g. Martelanc pozdravil zastopnike oblastev sreskega načelnika g. Davorina Trstenjaka, župana gosp. Mullerja, predsednika Zveze emigrantskih društev g. dr. Ivana Marijo Coka, g. Andreja Gabrščka in druge ugledne emigrante. V imenu mesta je pozdravil zborovalce župan g. Miiller, zatem pa sta govorila še g. dr. C o k o položaju Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini in g. Andrej G a-b r š č e k o političnih borbah goriških Slovencev v preteklem stoletju. Posebno noto je dal svojemu govoru s spominskimi izvajanji o goriških taborih v 70. letih v šempa-su, Kastvu, Lindaru in drugod. Popoldne je bila v Sokolskem domu akademija, na kateri so nastopili pevci ljubljanskega »Tabora«, celjske »Soče« in slovenskega kluba »Triglava« iz Karlovca. Prireditev je izredno lepo uspela. Proti večeru pa se je razvila prijetna zabava, ki jo je posetilo tudi mnogo domačinov. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustah, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje še kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo. da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« erenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. SHELL SICURNA SMRT V5EM IN5EKTOH Nacionalni šahovski turnir v Somboru Sombor, 6. avgusta. Tudi letos prireja Jugoslovenski šahovski savez nacionalni amaterski turnir. Prvi zmagovalec dobi naslov jugoslovenskega mojstra. Borba je v Somboru. Zanimanje je bilo takoj od početka zelo veliko, prijavilo se je 26 igralcev, sprejetih je bilo pa samo 18. Turnir je otvoril 2. avgusta župan Djor-dje Cvijanovič, ki je s kratkim nagovorom pozdravil igralce. Takoj nato se je vršilo žrebanje. Igralci so bili izžrebani v temle redu: 1. Kulžinski Dimitrije iz Sombora, 2. Broder iz Novega Sada, 3. Avirovič iz Zagreba, 4. Grenčarski Mladen iz Zagreba, 5. Zuk iz Siska, 6. Herbatin iz Bačke Topole, 7. Šubarič iz Zagreba, 8. Vukovič Sava iz Beograda, 9. inž. NVeiss Zlatko, urednik šahovskega glasnika, ki igra zdaj za Maribor. 10. Tot Boris iz Beograda. 11. Graber iz Sombora, 12. Schreiber iz Subotice. 13. Gabrovšek Ludvik iz Ljubljane, 14. Raj-kovič iz Osijeka, 15. Vidmar Milan mlaiši iz Ljubljane, 16. Carev iz Sombora. 17. Kulžinski Nikola iz Novega Sada, 18. Petrovič iz Beograda. Najboljše nade za prvo mesto imajo: Kulžinski Nikola, večkratni prvak Novega Sada, Schreiber. ki je lani na močnem novosadskem jubilejnem turnirju odnesel prvo nagrado, Tot Boris, ki je prejšnji mesec zmagal na Le\vinpvem turnirju v Zemunu, Gabrovšek Ludvik in Milan Vidmar jun. iz Ljubljane. Prvo kolo se je igralo zvečer. Petrovič je precej hitro zmagal nad D. Kulzinskim, Avirovič je že dobljeno partijo proti Ca-revu samo remiziral. Grenčarski je remi-ziral z M. Vidmarjem jun.. Zuk je izgubil z Raikovičem. S. Vukovič ie porazil Gra-berja, Weiss je remiziral s Totom, Herbatin je po dolgi končnici podlegel L. Ga-brovšku, Broder je po močnem napadu v končnici porazil N. Kulžinskega, Šubarič je proti Schreiberju zašel kmalu v težko pozicijo, a je imel v končnici trdnjav se nade na remis. Ker pa še tam ni najbolje igral, je moral igro predati. Drugo kolo: Petrovič je otvoril z dam-skim gambitom in Tot je igral zapadno-indijsko obrambo. Igra je potekla ze o mirno in igralca sta se po obojestranski korektni igri zedinila na Temis po 23. po-tezi. Schreiber, prvak Subotice, je proti S. Vukoviču igral angleško otvoritev. Vukovič otvoritve ni dobro igral ter je kmalu izgubil kmeta ki ga je sicer kmalu dobil nazaj, a si je pri tem usodno oslabil črna polja. To prednost je njegov nasprotnik klasično izrabil ter ga postavil pred neobranljivi mat. Nepričakovano dobro se drži Grenčarski. Kot črni je v orto-doksni obrambi damskega gambita proti Carevu prešel že v otvoritvi v napad, dobil figuro ter precizno zmagal. Rajkovič je proti Herbatinu igral Retijevo otvoritev ter fianketiral oba lovca. Dobil je kmalu pozicijsko prednost, ki je pa ni znal izrabiti. Herbatin je igro izenačil in prešel celo v protinapad. V časovni stiski je pa pregledal celo figuro ter se takoj vdal. Vidmar jun. je igral proti Žuku dam-ski gambit. Ta se je branil z ortodoksno obrambo. Vidmar je obdržal lahko prednost ter zvabil nasprotnika do napada, ki ga je lahko odbil in pri tem dobil figuro, nakar se je Zuk vdal. N. Kulžinski je otvoril proti Aviroviču z damskim gambitom. Avirovič se je branil s staro Stei-nitzevo obrambo, pri kateri ima beli izoliranega kmeta na d 4, a zato nade za napad na kraljevo krilo. Srednjo igro je srečno prestal, se obranil vseh napadov ter prijadral v končnico, ki je stala enako. Igralca sta se tu zedinila na remis. Di- mitrij Kulžinski je otvoril proti Broderju z damskim kmetom. Broder je igral Schlechterjevo obrambo in dobil v srednji igri kmeta. Nastala je končnica trdnjav, ki se je pa po izvrstni brambi belega končala z remijem. L. Gabrovšek je proti Šubariču igral otvoritev damskega kmeta. V središnjici je spretno manevriral in dobil boljšo pozicijo. Nato je igro poenostavil ter prešel v končnico s trdnjavo in skakačem proti trdnjavi in lovcu z obojestranskim enakim številom kmetov. Šubarič je imel vsa črna polja oslabljena tako, da je Gabrovšek lahko po mili volji laviral ter si iskal najbolj prikladno pot k zmagi. Partija je bila po osemurni igri prekinjena v poziciji, ki bo najbrž remis. Graber je edini igral proti inž. Weissu otvoritev s kraljevim kmetom. Weiss je odgovoril s sicilsko obrambo ter že v srednji igri dobil tri kmete. Končnico pa je igral zelo slabo ter je prišel v propalo pozicijo, iz katere se je rešil le po zaslugi nasprotnika. Tretje kolo: Broder je otvoril proti Petroviču z damskim gabitom. Petrovič si je izbral slavensko obrambo ter kmalu izenačil igro. Zapretil je belemu izmenjavo belega napadalnega tekača. Ker pa Broder ni hotel zamenjati, je izgubil kvaliteto in moral kmalu nato igro nredati. Avirovič je igral proti Dimitriju Kulžinskemu dam-ski gambit. Črni se je branil indijsko ter kmalu nadigral nasprotnika. V srednji igri pa si je D. Kulžinski oslabil kraljevo krilo in Avirovič je z neprestanimi pretnjami na nasprotnikovega kralja izsilil remis. Dramatično je potekla partija med Grenčar-skim in Nikolo Kulžinskem. Grenčarski je otvoril z damskim kmetom, nakar se je Kulžinski branil indijsko. Grenčarski je v srednji igri začel napadati in nervozno žrtvovati. Kulžinski je pa mirno odbil vse napade ter prisilil svojega srditega nasprotnika h kapitulaciji. Oba kandidata za zadnje mesto Žuk in Carev sta igrala dokaj divjo partijo. Carev je svojemu nasprotniku že razbil kraljevo krilo ter dobil kmeta, pozneje pa je pregledal celo figuro ter moral daiati večni šah. Zelo klavrno je podlegel Herbatin. ki je proti M. Vidmarju otvoril s kraljevim kmetom. Vidmar je odgovoril z Aljehinovo obrambo ter je v otvoritvi odnesel nasprotniku kmeta. Pri zamenjavi dam je dobil še enega in v končnici tri. tako da je imel 5 kmetov vec in še boljšo pozicijo. Nato se je šele Herbatin vdal. Oba rivala Maksi m irskega šahovskega kluba Rajkovič in Šubarič sta igrala zanimivo partijo. V srednji igri je Rajkovič osleparil nasprotnika za kmeta, ki je odločil v končnici trdnjav. Tragikomično je potekla igra S. Vukovič : L. Gabrovšek. \£iikovič je igral damski gambit in Gabrovšek je odgovoril s slavensko obrambo. V srednji igri je Vukovič mislil, da more z vso silo napadati na kraljevem krilu. Gabrovšek je med tem začel z energično akcijo na daminem krilu. Vukovič jc žrtvoval stolpa in figuro, ker je upal na mat. Gabrovšek mu pa je z eno potezo preprečil vse nakane, nakar se je Vukovič vdal. Favorit turnirja Schreiber je kot črni v francoski partiji gladko porazil neraz-položenega Weissa. Graber. ki je na damski gambit proti Totu odgovoril z Albino-vim protigambitom, bi lahko prešel že v otvoritvi v dobljeno pozicijo. Ker pa To-tove napake ni izrabil, je prišel v propalo pozicijo ter izgubil že v 19. potezi. Stanje po 3. kolu ie naslednje: Rajkovič, Schreiber 3, L. Gabrovšek. Petrovič, M. Vidmar mlajši 2 in pol. B. Tot 2. Avirovič. Broder, Grenčarski in N. Kulžinski 1 in pol, Carev, D. Kulžinski, Vukovič in \Veiss 1, Graber, Šubarič, Zuk pol, Herbatin 0. Nesreča pri mednarodni motociklistični tekmi na Ljubelju Ljubelj, 6. avgusta. Znani športnik iz Zagreba g. Weissmann Lujo si je med glavno tekmo danesdopol-dne na motorju Brouhg Supenor 1000 ccm s prikolico stri sprednje kolo ter si^ tudi ostali motor zelo poškodoval. Nesreča se je pripetila zaradi močnega tempa »3 Km. Motor je prišel v preveliki brzini na suh. skrajno trd del ceste ob vijugi, pri čemer je oba vozača vrglo s ceste. G. \Veiss-mannu je izredno dobro pariral motor m bi v primeru srečnega dovoza na cilj dosegel nedvomno lep čas. Weissmannu in njegovi soprogi se ni zgodilo pri nesreči me zlega, kar je za^jsn^ča v nesreči. Primorski akademiki potuje io Ljubljana, 6. avgusta. Ponoči je odpotovala skupina primorskih akademikov iz Ljubljanskega kluba na propagandno potovanje po južnih banovinah naše države. Med potjo se bo v pocetku ustavila v Brodu na Savi, Osijeku m Novem Sadu. Akademiki, ki jih je cez 20, so se odpravili na počitniško potovanje ne zaradi počitnic, marveč zato, da spoznajo naš narod na jugu in da mu sporoce žalostne novice o razmerah njihovega rodnega ljudstva za mejami v Pnmorju in v Korotanu. Fantje so se za to svojo propagandno pot pripravili z vnemo in ljubeznijo. Zbrali so knjige m brošure, da jih ponesejo med ljudstvo, da ne bi njihov obisk ostal le v bežnem spominu, marveč da bi tiskana beseda vedno znova obujala misel na zemljo in ljudi, ki jih je usoda iztrgala bratom. Sam klub je zdal brošuro v 3000 izvodih, tiskano v cirilici, ki naj v poljudni obliki seznani ljudstvo s slovensko rodno grudo in njenim Prebivalstvom ob Soči in v Istri. Pripravil pa je klub tudi več informativnih predavani in organiziral večere primorske in koroške narodne pesmi, ki jih nameravajo prirediti na svojem potovanju. . .. - Prvotno so nameravali obiskati tudi Črno goro in Dalmacijo, zaradi preskromnih sredstev pa je bilo treba skrajsati pot V petek bodo v Beogradu nastopili v radiu, drugod v Srbiji na naslednie dni v bokol-skih domovih. V Kruševcu iim pripravljajo prav velik sprejem, pa tudi v drugih kra- | jih so ustanovili celo posebne odbore za or-ganizacijo njihovih kulturnih prireditev. Želimo primorskim akademikom, da bi njihovo potovanje v polni meri doseglo svoj namen in da bi njihovo delo vzdra-milo v še večji meri hrvatsko in srbsko javnost k zanimanju za del slovenske zemlje, ki je ostal pod tujo oblastjo. Velik kozolec v Mokronogu žrtev požigalca Mokronog, 6. avgusta. V četrtek ponoči je okrog 11. ure prebudil tržane iz spanja glas gasilske sirene. Goreti je začel velik kozolec posestnika ln gostilničarja g. Franca Koler.ca. Kozolec je bil v nekaj trenutkih v plamenih, ker je bilo v njem mnogo sena in detelje. S kozolca se je ogenj razširil nad jod in leseno barako, v kateri je bilo naloženega za štiri vagone oglja. Cim je zagorelo oglje, so postali plameni še moč_ nejši. Hitro so pohiteli na kraj nesreče me-knonošfci gasilci in začeli z vedko požrtvovalnostjo gasiti. Takoj za njimi so prišli gasilci od Sv. Roka. Z združenimi mo&ni so nato gasilci omejevali ogenj in posrečilo se jim je, da so omej:!i ogenj. Kar so plameni objeli, ni bilo več mogoče rešiti. Gasilci so se morali zadovoljiti s tem, da so pravočasno rešili sosedni kozolec, ki je le malo oddaljen od Kolenče-vega. Ce bi se ogenj oprijel tega kozolca, bi nastala velika nevarnost za domačije sosedov. Sreča v nesreči je tudi bala, ia je bila noč mirna, brez vetra. Pozneje so prišli na pomoč še gasilci iz &t. Ruperta, Mirne in Trebelnega. Pogoreli kozolec je stal na nizkem bu, zaradi česar se je ogenj videl daleč naokoli. Pri tej priliki se je jasno pokazala vzorna disciplina naših gasilnih društev. Domače društvo je gasilo do 5 zjutraj, medtem ko so oddaljenejša prej zapustila pogorišče. \ Poleg velikega, skoro novega kozolca Je ogenj uničil Hcrog deset težkih voz sena in detelje, precejšnjo množino smrekovih desk, štiri vagone oglja in nekaj kmetijskega orodja. škoda je le delno krita z zavarovalnino. Požar je po splošni sodb! zanetila zlob na roka. Postani in ostani član Vodnikove družbe! DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Stiristoletnlca osvoboditelja Holandske V prisotnosti francoskega ministrskega predsednika Daladiera (na levi) so bile v Orangeu velike svečanosti na čast osvoboditelju Holandske. Na desni neki gledališki igralec z masko Viljema Oranskega Priznanje dveh požigakev Približno pred mesecem dni se je posrečilo policijskim oblastim v Inomostu prijeti dva individija, Franca Bachlerja in Alojza Lechnerja, ki sta leto in dan ustrahovala prebivalce Hopfengartna s tem, da sta požigala njih domove. Po njuni aretaciji in zasliševanju so prijeli orožniki še 261etnega pomožnega delavca Antona Cle-mentija. Ti trije požigalci, ki so bili strah in trepet Tirolske, so izvršili tudi tri umore, dva zločina pa se jim nista posrečila. 30. septembra 1930. sta umorila Lechner in Clementi slugo Kruckenhauserja z namenom, da bi ga oropala. Imela pa sta smolo, kajti pri žrtvi nista našla nobenega denarja. V oktobru 1931 so našli gasilci v nekem skednju napol zoglenelo truplo tvorniške delavke Barbare Stockl. Ta ženska je bila Clementi jeva ljubica in ker je pričakovala poroda, jo je zverinski zapeljivec zadavil ter truplo sežgal. Letos spomladi so vsi trije banditi umorili kmeta Achreiner- ja in vrgli njegovo truplo v pepel, kjer so ga pozneje našli. Bachler in Clementi sta tudi priznala, da sta snovala še druge umore, da bi si na ta način preskrbela denar. Ko je prebivalstvo slišalo, da so požigalci v rokah pravice, si je globoko oddahnilo, ker bo zdaj vsaj varnejše v pogledu lastnega življenja in imetja. Korupcijska postavka v departementu Yonne (Francija) so pri pregledovanju proračuna odkrili, da je bila že 20 let v proračunu letna podpora 10.000 frankov za gradnjo železniške zveze Jogny —Villeneuve, ki se sploh nikoli ni gradila. Postavka se je kljub temu vsako leto redno izplačala ter ima departement zaradi tega nad 1 milijon frankov skupne škode. Ekskossrastikacija katoliškega profesorja Znanega profesorja za. katoliško zgodovino na strasbourški univerzi Altarica je papež ekskomuniciral zaradi njegovih del, ki izpričujejo po sodbi rimskih teologov tendenco proti hierarhiji katoliške cerkve. Nenavadna športna prireditev Tatvine po naročilu Policijske oblasti v Buenos Airesu so nedavno izsledile izredno rafinirano tatinsko zadrugo, ki je kradla avtomobile. Zadruga, ki je pred leti hranila nakradena vozila v garažah in jih polagoma prodajala interesentom, je videla, da gre ta kupčija prepočasi od rok, zato je uvedla modernejše metode. Tatovi so si napravili kartoteko vseh avtomobilov in njihovih lastnikov ter so prodajali avtomobile, še preden so bili v njih lasti. Kadar si je kupec zaželel kakšno vozilo, se je oglasil pri njih, izrazil svoje želje in v najkrajšem času 1e imel vozilo v svoji garaži. Tatove so izsledili po nenavadnem naključju. Nekega dne je prišel k vodji organizacije moški, ki je zahteval takšen in takšen avtomobil. Vodja avtomobilskih tatov je pregledal kartoteko, izjavil, da ima vozilo na razpolago in ga je v nekaj urah res ukradel lastniku. Imel pa je smolo, kajti avto je bil last brata moža, ki ga je kupil od avtomobilskih tatov. Tako je prišla tavina na dan in organizirani tolpi je zmanjkalo tal za nadaljnje podvige. Policisti kot fotografi Del londonske policije je opremljen s fotografskimi kamerami za posnetek dejanskega stanja na licu mesta Z lokom in puščico Na Angleškem so priredili športno slavnost, na kateri so igrali cricket resni možje f s cilindri in bradami Trije vlečejo en zob V Kanelaghu (na Angleškem) se je pričela mednarodna tekma v lokostrelstvu Britski muzej v Londonu si je nabavil velikanski okel, čigar prenos je vzbudil v mestu veliko pozornost Iz akvaristove torbe Nekaj o domači vodni flori Že lansko leto sem opozoril ljubitelje domače vodne flore na rastlino, ki sem jo na našem prostornem Barju našel samo na enem mestu. To rastlino imenujemo pop-njak ali ščitka. Na vsakem stebelcu, je le en okrogel, malo navzgor izbočen list z majhno vdolbino v sredini, ki nas spominja na trebušni popek. Ker se list ne drži stebelca ob robu, temveč v sredini, in ker je malo izbočen, je podoben tudi ščitu. Premer listov je %—2 cm, pa tudi več, kar je odvisno od zemlje in vlage. Na našem Barju je ta rastlina podlegla v borbi za obstanek drugim trdnejšim rastlinam. Tudi mešinka (Utricularia vulgaris) in žabji šejek (Hydrocharis morsus ramae) sta redka gosta našega Barja. Osuševalna dela na Barju so jima zadala smrtni udarec. Popnjak najdeš na obali brezimenega potočka med Bevkami in Kominom. Potoček je bil svoječasno odvodni kanal majhnega bajerja. Popnjak se razmnožuje z izrastki iz prvotne korenine. Izrastki plezajo ob dnu in poganjajo v presledkih nova tenka stebelca, kakor streluše in valisnerije v akvariju. Tudi popnjak uspeva kakor sko-roda vse ostale vodne rastline najbolje v črni barski zemlji, ki ima to dobro lastnost, da ne skali vode, ker je sestavljena iz rastlinskih ostankov (šota), kar je zlasti za akvariste važno. Barsko črno zemljo najdemo po vsem Barju. Krti skrbe za to, da nam ni treba kopati. Rastline, vsajene v akvarij s tako zemljo, se silno razbohotijo. V tako zemljo sem pred dvema letoma vsa-dil 3 majhne pljučnike, kjer rasejo neprenehoma tako, da moram vsak tretji mesec odrezati tik ob dnu 20—30 listov, sicer se ribice ne bi mogle gibati. že često sem govoril o naši barski flori. Njena krasota je žal mnogim še premalo znana. Nekateri narodi so posvečali in posvečajo še dandanes vodnim rastlinam svojo posebno pozornost. Indijec na primer obo-žava, kleči in moli pred rastlino, ki jo imenujemo Lotos in ki je sorodnica naših lokvanjev, kajti Bramani so jo izbrali Brami. ustanovitelju njihove vere, za prestol. Stare Egipčane je krasota lotosa tako očarala, da so si mislili boga Ozirisa na plavajočem listu lotosa. Tudi mi ne smemo zanemarjati naših domačih barskih rastlin, saj sta na primer pljučnik in lokvanj pravcati vodni vili. Pogrešno bi bilo iti mimo njiju kakor mimo barskega zelja. Rastline našega Barja občudujejo mnogi botaniki tujci. Naša barska flora in favna naj bo tudi nam v ponos, škoda za vsak dinar, ki ga dajemo tujini za rastline, ko jih utegnemo dobiti doma. Z rastlinami je kakor z ribami tu-jezemkami. V akvarijih so se udomačile nekatere vrste tujih rastlin, domače rastline smo pa zanemarjali in mnogi jih ne poznajo, ne poznajo njih krasote, niti jih ne vidijo, ker jih je premnogo. Ljubitelje lokvanja (Nymphea alba) opozarjam na jarek na levi strani Ljtibljanice malo niže mesta, kjer se Borovnišca snide z Ljubljanico. Za časa poplav se napolni ta jarek, ki ga imenujemo Staro Ljubljanico, z vodo. Tam, kjer menja smer proti vi.odu je pokrit nekih 300 korakov z okroglimi, ploščatimi, deloma rdečimi listi in s snež-nobelimi cveti lokvanja. V tem jarku so tudi rmanec, neka vrsta ludvigije, slohar in druge vodne rastline, ki se v črni zemlji tega jarka posebno lepo razvijajo. Poleg pupkov, hroščev in vsakovrstnih žuželk je tudi mnogo polžev poštarjev in mlakarjev, ki služijo tamošnjim činkljam za hrano. Beli lokvanji so tudi v treh bajerjih pri vasici Bistri, kjer izvira na vznožju Ljubljanskega vrha zelenomodra, hitra Bistra. A-kvaristom in ljubiteljem vodnih živalc in rastlin, ki imajo kolesa, se izleti v daljšo okolico izplačajo, zlasti k vodam v smeri proti Vrhniki in Krimu, kjer sta vodna favna in flora najštevilneje zastopani. Posebno mnogo nudi akvaristom borovniško-vrhniška kotlina s svojimi jarki, potoki in bajerji. Vremenski pregled Vremenski značaj se je ob zaključku julija nekoliko spremenil. Pred vsem se je doba vročine prekinila in zavladalo je celo prav hladno vreme, kakor za začetek avgusta pač ni primerno. Uvod v spremembo je prinesel vremenski preobrat prejšnjo nedeljo. Povzročila ga je velika depresija, ki je šla mimo nas; njeno središče je potovalo sicer daleč na severu čez Skandinavijo, toda njen vremenski vpliv je segal na jug še tja do Sredozemskega morja, kjer se je nad severnim Jadranom razvila čelo majhna stranska depresija, ki je močno vplivala na naše vreme ter učinek vremenskega preobrata še povečala. Hladne zračne mase, ki so v zapad-nem sektorju glavne depresije prodirale čez srednjo Evropo v smeri od severozapa-da, so se kakor klin zagozdile pod tople m silno z vlago napojene južne zračne plasti, jih odrivale od tal ter ohlajalo, kar je povzročilo silne padavine, po večini združene s hudimi nevihtami. A Avstriji so neurja nastala že v soboto popoldne, na zapadnem Koroškem v nedeljo zgodaj zjutraj in malo pozneje, v toku dopoldneva na zgornjem Gorenjskem, v Ljubljani okrog poldneva, v Mariboru šele popoldne. Vremenski preobrat je potoval po državi proti jugovzhodu, čez Hrvatsko v Bosno, kjer se je zdivjal že popoldne, Beograd je dosegel v nedeljo zvečer, a notranjost na jugu še kasneje, Skoplje na pr. šele v ponedeljek okrog 11. dopoldne. Domala povsod so bili zelo hudi nalivi. . Kakor običajno se je za odhajajočo depresijo zračni tlak dvignil v vsem območju čez zapadno in srednjo Evropo prodrlega hladnega zraka, dospelega iznad severnega Atlantskega oceana; razvil se je prostran anticiklon, naslanjajoč se proti jugozapadu na azorski maksimum. Naklonil nam je lepo solnčno, dasi nekoliko hladnejše vreme v ponedeljek in torek. Toda nad Atlantskim oceanom se je bila ta čas razvila nova depresija, ki je drvela naglo čez škotsko in Dansko ter Poljsko na vzhod; segajoč s svojim vplivom seveda tudi čez naše kraje. Na svojem potu je puhnila na jug nove mase hladnejšega zraka od severozapada: naše kraje so dosegle od torka na sredo ter povzročile iznova dež in nevihte, ponekod celo hujše uime. Nato se je višji zračni tlak znova razprostrl od jugozapada v srednjo Evropo, toda zadovoljujočega vremenskega zboljšanja nam ni prinesel. Zakaj nad Jadranskim morjem se je sedaj stvorila nova stranska depresija, se sredi tedna celo ojačila ter potegnila nase hladni zrak s kopnega; nad Sredozemskim morjem je ostal zračni tlak nizek. Tako se je v našem Primorju pojavila burja, kar za začetek avgusta pač ni vsakdanji pojav, a tudi pri nas qe zavladalo kar hladno, nekako jesensko vreme. Kakor naši kraji, je dobila tudi vsa ostala srednja in zapadna Evropa prav hladne dneve, pač vsi oni predeli, kamor je segla hladna zračna poplava od severa. Zasegla je kesneje tudi Rusijo, zlasti severni in osrednji del. Ker pa se anticiklon širi proti vzhodu, pač ni dvoma, da se vročina v kratkem obnovi tudi pri nas, kakor se je že v za-padni Evropi. Depresije, ki se je nanovo pojavila daleč tam nad Atlantskim oceanom, še ne bo tako kmalu v našo bližino. Blagorodje, stric Boltežar jih pri čaši rajnega, svojim bratcem iz rokava stresa »Vrag naj me vzame, sinko, če ti ostane to nepoplačano.« Nazarensko sirensko mi je tale blago doneč in mnogo obetajoč refren nenehoma v ušesih brnel. Ne, da bi dotičnemu skrivnostnemu bitju, ki je to reklamno obljubo spustilo v svet, ne verjel — o ne, kaj takega bi si res ne bil usodil — ampak ... Vam vsem, gospoda moja, je dobro znano, da nisem bogve kako na denar. Zanimalo me je pa vendarle — kdo bi mi zameril — na kak način mi ne »ostane to nepoplačano« in v kateri valuti, hudimarja! Kajti prišle so mi pozneje — o tistem starčku, ki sem ga bil gotove smrti rešil — marsikatere, kaj čudne podrobnosti na uho. Nemški Poljak, da je bil mož; pa mu je bila po nesreči hiša zgorela, s hlevom in kozolcem vred in že je bil na planem. Nekakšen autohtonski instinkt najbrže ga je gnal, da si je hotel novo hišo sezidati. Toda rajhskancler von Bismarck je bil drugega mnenja. »Ne boš bratec«, je zarenčal rajhskancler: »Hlev za svinje, ne rečem, tudi kozolec za pšenico, ajdo, rž in drugo klasje si na naših tleh lahko postaviš, toda ti osebno (osebno) v deželi naši — ne boš več zgage delal!« V blisk strašan se mu spremenil je pogled in treščilo vprašanje je iz njega: »Kdo, človek, vprašam te, ti je spodnesel tla ?... E, Bog, naš Bog pravičen je, moj dragi...« Tako je mož prišel ob svojo last. Kaj hočete, paragraf je paragraf, Bismarck pa prva in zadnja ' instanca. In Herr Otto von Bismarck je bil en strrrumen gospod. Ali naš nemški Poljak je bil po vseh pravilih ekspropriiran. To se pravi: bil je uradno razlaščen in vse njegove takozvane lastninske pravice so ugasnile, ali po domače, šle so rakom žvižgat. Doznavši vse te žalostne novice in spoznavši neenako moč v borbi, se mož kaj naglo od svoje uničene domačije poslovi. Poslovi se tudi od svinjaka, svinj in drugih štirinogatih živali rekoč: »Oj zbogom, svinje in prešiči, morda vidimo se še kedaj...« ter odrine s Prusovskega k svojim rojakom na Poljsko. Na žalost — prepozno. Že so mu strupeni vampirji izsesali toliko življenjskih sokov, da je omagal sredi poti! Da ni bilo tedaj mene — altruista — bedne smrti bi bil poginil, siromak. Jaz pa sem odtlej preganjan človek, bridka mi usoda. Noč in dan, od jutra do večera, zapeljive sirene se mi zajedajo v srce... »Vrag naj me vzame, sinko, če ti ostane to nepoplačano!« Ne mislite — poudarjam še enkrat — gospoda moja, da v to skrivnostno bitje ne verujem; ali včasih vendarle nanese tako, da se nehote vprašam: »Kateri je prav za prav tisti forum, ki bo o teh mojih zaslugah — o katerih sicer ne vodim računa — prav za prav odločal? Katera konferenca — ženevska, londonska, rapalska ali katera — bo razglabljala o nezasluženi moji nagradi ? Katera pogodba ali kateri traktat, vprašam vas, bo prav za prav fiksiral vsoto, ki naj se mi za moje mimogrede opravljeno človekoljubje izplača? In ko bo enkrat številka določena, katera neskrahirana banka mi jo bo izplačala, tri sto tisoč zelenih?! CA »Difficile est satiram non seribere« je baje ob neld priliki dejal prosluli rimski meščan, gospod Juvenal. In prav je imel: Težko je, spričo tolikih traparij v tej predrti familiji, ki se človeštvo imenuje, resen ostati. Vendar kljub vsemu, gospoda moja: »Kvišku srca!« »Sursum corda!« —, kakor se latinski pravi... In ne pozabimo: »Cez sedem let, vse prav pride.« S to mislijo sem, prišedši — kakor vam je znano — z energičnim ukrepom do svojega konjička, smotrno prodiral proti severu. Odslej je šlo vse lepo in gladko do Rusovskega, kjer pa potovanje v konjskem sedlu, zlasti pozimi, ni baš v modi. Ker pa je že od nekdaj moje geslo, da se držim, če le mogoče, vsakokratnih udomačenih običajev in navad, sem tudi v tem primeru ostal zvest samemu sebi ter vzel majhne enovprežne dirkalne sanke in jo v najboljšem raz- položenju urezal naravnost proti Petrogradu — oziroma po novejšem zemljevidu, Ljeningradu, po današnjem morda že Pavlogradu. Zdaj ne morem več natanko reči ali je bilo na Estonskem ali na Letonskem, tega pa se dobro spominjam, da je bilo tam sredi strašnega gozda, ko zapazim za seboj velikanskega, groznega volka, ki jo briše z vso požrešnostjo zimske lakote za mano. Jasno, da me je kaj hitro dotekel in je bilo kratkomalo izključeno, da bi mu mogel ubežati. Kaj storiti ? Kar mehanično sem se zleknil navzdolž po vozu, liki ploskev. In tak vodoraven mož prepustim konju popolno svobodo; njemu in sebi v prid. Kar sem sicer slutil, a sem si komaj drznil upati in pričakovati, to se je še tisti hip zgodilo. Požrešni volk, naju dohitevši, se za mojo malenkost sploh niti zmenil ni, marveč je divje planil kar preko mene na konja. Na en mah odtrga in požre cel zadnji del ubogega živinčeta, ki jo je od strahu in zavoljo strašnih bolečin začelo seveda le še hitreje pobirati. Ko sem se bil na tako izreden način izognil najhujši nevarnosti, sem čisto skrivaj dvignil glavo in poškilil na vprego ter z grozo opazil, da se je volk ves, kakor je dolg in širok, zajedel v ubogega konja. Komaj pa se je takole prijetno zagozdil v kosti nedolžne živali, sem prišel k sapi jaz ter začel na vso moč udrihati z bičem po njegovem grešnem kožuhu. Tak nepričakovan napad je v udobnem ležišču se nahaja-jočemu povzročil nemalo strahu. Gnalo ga je z vso silo naprej, okostje mrtvega konja se je zgrudilo na tla in glej: namesto njega je tičal v komatu in sploh v vsej vpregi požrešni, samogoltni volk Jaz s svoje strani seveda tudi nisem nehal udrihati in tako sva privihrala, v polnem diru zdrava in dobro ohranjena — v nemalo začudenje naju obeh in mnogobrojnih radovednih gledalcev _ naravnost v Petrograd, glavno mesto velike ruske države. Nikar se, gospoda moja, ne bojte, da vas bom sedaj morda dolgočasil s pripovedovanjem o ustavi, umetninah, znanostih in drugih čudesih tega veličastnega ruskega velemesta; tudi vas ne bom moril z naštevanjem malenkostnih intrig ter smešnih družabnih dogodivščin, ki se tičejo takozvanega bontona, kateri na priliko določa in zahteva, da sprejmi gospodinja vselej vsakega gosta z žganjem in soljo, poleg tega ga pa še pošteno ocmokaj. Ne, ne, rajši uporabim vašo cenjeno pozornost za višje in plemenitejše stvari. Na primer za konje in pse, katerih prijatelj sem bil že od nekdaj. Nadalje za lisice, medvede, volkove ter drugo zverjad, ki jo je na Rusovskem več nego v katerikoli drugi deželi tega sveta. In končno rajši rečem katero o raznih divjih plesih, zabavah in lovskih junaštvih, ki so vsekakor in brez vsakega dvoma več vredni, kakor malo plesneve grščine ali latinščine in bolj dičijo moža moje sorte, kakor vsa tista salonska nališpanost in frizerska umetelnost. lavija premaga v nadmočni igri čehoslovaško Kljub tesnemu rezultatu so jugoslovenski nogometaši v prepričevalnem stilu porazili močno češkoslovaško reprezentanco - V nacionalni ligi je BASK Vojvodini odnesel dve točki. Zagreb, 6. avgusta. Jugoslovenki nogomet je danes izvojeval lep uspeh s tem, da je, čeprav je rezultat tesen, v prepričevalnem stilu premagal nogometno reprezentanco češkoslovaške republike. Ta uspeh, ki kaže velik napredek jugoslovenskega nogometnega športa, bo gotovo odjeknil v vsem športnem svetu, ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Jugoslavija: Češkoslovaška 2:1 (0:0) Za tekmo je vladalo izredno zanimanje ter je bilo igrišče Concordie že ob 16. uri popolnoma zasedeno. Tekmo je gledalo nad 8000 oseb. Med drugimi sta bila prisotna tudi podban dr. Hadži in komandant ar-mije general Matič itd. Dunajskemu sodniku g. Beranku sta se moštvi javili v naslednjih postavah: Jugoslavija: Glaser, Bivec, Tošij, Arse-nijevič, Gayer, Marušič, Tirnanič, B. Mar-janovič, Kodrnja, Kragič, Kokotovič. Čehoslovaška: Planička, Burger, Čtiro-ky, Madelon, čambal, Krčil, Junek, Kočiš, Nejedly, Hes, Puč. Jugosloveni so pokazali izredno lepo kombinacijsko igro ter so bili že v prvem polčasu, ki je ostal brez gola, v veliki premoči. Jugosloveni so zlasti v tehničnem pogledu nadkriljevali Cehoslovake, ki so igrali zelo ostro. Najboljši igrač domačih je bil Marušič, od gostov pa vratar Planička. 2e prvi polčas bi moral po poteku igre končati z 2:0 za Jugoslavijo. Vodstvo so dosegli čehoslovaki v 9. min. drugega polčasa. Gol je zabil Nejedly. Izenačil je v 25. min. Kragič, ki je streljal iz zelo težke pozicije. Zmagonosni gol je v 32. min. zabil Kodrnja. Savezni kapetan inž. Veljkovič je dal vašemu dopisniku naslednjo izjavo; Naše moštvo je bilo za razred boljše. Rezultat 2:1 nikakor ne odgovarja poteku igre. Naši so bili najmanj za 80 odstotkov v premoči. Realen rezultat bi se moral glasiti 4:1 za nas. Iznenadili so nas čehoslovaki, ki so igrali precej ostro. Z našimi igrači sem popolnoma zadovoljen. Vsi so igrali požrtvovalno, lepo in koristno. Sodnik Beranek je izjavil, da je zmaga Jugoslovenov popolnoma zaslužena. BASK: Vojvodina 3:1 (1:1) Beograd, 6. avgusta. V nacionalni ligi se je danes odigrala samo ena tekma, in sicer v Beogradu med Baskom in novosad-sko Vojvodino. Kakor je bilo pričakovati, je zmagal BASK. S to zmago se je prvenstvena tablica nekoliko izpremenila. BASK je skočil iz 7. na 4. mesto ter je pustil za seboj Hajduka, Primorje in Jugoslavijo ter ostale. Hajduk, Primorje in Jugoslavija so padli vsak za eno mesto. Primorje je sedaj torej na 6. mestu. Tablica izgleda sedaj takole: BSK 10 6 2 2 29:13 14 Concordia 10 8 1 3 24:10 13 Gradjanski 13 6 1 6 20:21 13 BASK 12 5 2 5 27:25 12 Hajduk 9 5 13 15:10 11 Primorje 11 4 3 4 22:23 11 Jugoslavija 8 5 0 3 13:11 10 Hašk 8 3 14 10:12 7 Vojvodina 9 2 3 4 10:21 7 Slavija (S) 11 2 2 7 18:31 6 Slavija (O) 9 2 2 5 11:22 6 motociklistične tekme na L]nbel]ir Siguren favorit Starič je zaradi težkega defekta zasedel drago mesto — Pri treningu je vozil progo v času 5.14, lratero je na tekmi Zagrebčan Uroič absolviral v času 5.35 — Dobra organizacija, lep poset. Ostale nogometne tekme Ljubljana; Korotan ; Zalog 3:1 (2:1). Igra na Korotanovem igrišču je bila lepa in zanimiva. Vratar Zaloga si je v prvem polčasu izpahnil roko v ramenu ter ga je rešilni avto prepeljal v bolnico. Poškodba je lahka ter bo vratar že danes zapustil bolnico. Celje: Zagrebški team : celjski team 7:2 (5:0). 800 gledalcev. Zagrebško moštvo je j tvorilo 10 igračev Concordie in en igrač i Haška, ki so člani društva »Merkur«, ki je danes napravil izlet v Celje. Za Celje so igrali nogometaši SK Celja, Atletikov in moštva 39. pp. Zagrebčani so pokazali lepo t tehnično in kombinacijsko igro in so bili večinoma v premoči. Celjski team je igral zelo raztrgano. Sodnik g. Ochs ni zadovoljil. čakovec: čakovečki SK : Hermes (Ljubljana) 2:2 (1:1). Prva kvalifikacijska tekma za vstop v podsavezno ligo. Tekma je bila zelo ostra borba. Občinstvo je nastopilo proti sodniku Dolinarju, ki ni zadovoljil ter večkrat vdrlo na igrišče. Le s težavo se je vzpostavil red. Dunaj: Austria : Landstrasser Amateu-re 4:1, Donau : Rasensportfreunde 6:0. Wilna: Libertas (Dunaj) : Makabi 8:2. Budimpešta: Hertha (Dunaj) : Ferenc-varos 5:2. Ploesti: Mestni team Ploesti : Wacker (Dunaj) 5:1 Seja OZKS pri LNP bo drevi ob 20.30 v tajništvu LNP, nebotičnik IV. Vabi se ss. g. Zupan, da pride na sejo. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi ob 20. seja sekcijskega odbora pri Slamiču. Jug državni prvak v pnierskem plavasajss Ilirija ie morala prepustiti prvenstvo v juniorskem plavanju s 40 toč-Vami razlike dufcrovniškemu Jugu — Jadran prvak v juniorskem waterpolu Split, 6. avgusta. Danes dopoldne se je z nekoliko zamude nadaljevalo juniorsko državno prvenstvo v plavanju. Lani je to prvenstvo imela ljubljanska Ilirija, ki ga pa ji je letos odnesel dubrovniški Jug, ki se je očividno 2 vso vnemo pripravljal za to tekmovanje. Ilirijanski tekmovalci in tekmovalke so dali danes mnoge slabše čase, kakor včeraj. Vzrok za to je v prvi vrsti velika utrujenost in tudi dejstvo, da so bili slabo nastanjeni ter da niso bili zadovoljni s hrano. Današnji končni rezultati so bili: 53 m prosto, juniorji: 1. Ciganovič (Jug) 27.4, 2. Stocker (Viktorija) 29.2, 3. čičin šajn (Jadran) 29.2. 4. Fux (Ilirija), S.Petrovič (Ilirija), 6. Zicherl (Ilirija). Točke: Jug 13, Viktorija 8, Ilirija 6, Jadran 5. 100 m prosto, juniorke: 1. Grošelj (Ilirija) 1:22.3, 2. Bradač (Ilirija) 1:27.9, 3. Bjelovučič (Jug) 1:31.2, 4. šiška (Ilirija), 5. Bulic (Viktorija), 6. Pavlovič (Jadran). Točke: Ilirija 30, Jug 18, Viktorija 10, Jadran 6. 100 ni hrbtno, juniorji: 1. Ciganovič (Jug) 1:18.4, 2. Veramenta (Jug) 1:24.2, 3. Bjelovučič (Jug) 1:24.3, 4. Botič (Jug), 5. Vidovio (Jadran), 6. čičin šajn (Jadran). Lep uspeh Juga, ki je zasedel prva štiri mesta. Točke: Jug 49, Ilirija 30, Viktorija 10, Jadran 9. 100 m prsno, juniorke: 1. Bjelič (KSU) 1:38.2, 2. Bier (Viktorija) 1:38.2, 3. Orlič (Jug) 1:40.2, 4. Sever (Ilirija), 5. Babinek (Ilirija). Točke: Jug 52, Ilirija 36, Viktorija iS, KSU 13, Jadran 9. Štafeta 4X50 m prosto, juniorji: 1. Jug 1:59, 2. Jadran 2:00.1, 3. Ilirija 2:00.2. Iliriji je pokvaril placement šerbec, ki je prepozno startal in slabo plaval. 4. Viktorija, 5. Jadran II, 6. Ilirija II. Točke: Jug 78, Ilirija 48, Jadran 29, Viktorija 24, KSU 13. Štafeta 3X1^0 m mešano, juniorke: 1. V;ktorija 4:51. 2. Jug 4:51.4, 3. Ilirija 4:54.8. Grošljeva je plavala zelo slabo, ker je bila utrujena. 4. Jadran, 5. KSU, 6. Jug II. Točke: Jul' 90, Ilirija 58, Viktorija 50, Jadran 35. KSU 17. Dopoldanski vaterpolo: Jug : Viktorija 3 : 0, Jadran : Ilirija 2 : 1. Ilirija je bila enakovreden nasprotnik in je odločilni gol za Jadran padel zaradi nepazljivosti vratarja, k! pa je bil sicer dober. Popoldanski rezultati: 200 m prosto, juniorji: 1. Ciganovič (Jug) "?-28 7 f St jcker (Viktorija) 2:34.6, 3. Mi-halek (Ilirija) 2:35.5. 4. Fux (Ilirija), 5. Bez-jak (Viktorija), 6. čičin Sajn (Jadran). T-čke. Ju« 109, Ilirija 66, Viktorija 60, Jadran 36. KSU 17. 50 m prosto, juniorke: 1. Grošelj (Ilirija) 35.2, 2. Bradač (Ilirija) 36.4, 3. Šiška (Ilirija) 36.8, 4. Bjelovučič (Jug), 5. Dvornik (Jadran), 6. Polič (Viktorija). Velik uspeh Ilirije, ki je zasedla prva tri mesta. Točke: Jug 112, Ilirija 92, Viktorija 61, Jadran 33, KSU 17. 100 m prsno, juniorji: Srepelj (Concordia) l"24-2 2. Orlič (Jug) 1:24.5, 3. Mato-ši- (Jadran) 1:25.3, 4. Turkalj (Gradjanski, Kariovac), 5. Laškarin (KSU), 6. Hribar (hirija). .. Točke: Jug 120 Ilirija 93, Viktorija 61. Jadran 43, KSU 19, Concordia 13, Grad- iaP100 m hrbtno, juniorke: 1 Bjelovučič 'Jug) 1:39, 2. Bradač (Ilirija) 1:39.o, 3. 1 o-oič (Viktorija), 4. Grisogono (Jadran), o. Ozimifi (Ilirija), 6. Kuzmanič dran). Točke: Jug 133, Ilirija 103, Viktorija 66, Jadran 47, KSU 19, Concordia 13, Gradjanski 3. Štafeta 3X 100 m mešano, juniorji: 1. Jug 3:53.5 (Ciganovič je plaval 100 m prosto 1:03.4), 2. Jadran 4:01.8, 3. Ilirija 4:04.2 (Fux je plaval 100 m prosto 1:07), 4. Jug II., 5. KSU, 6. Viktorija. Točke: Jug 165, Ilirija 113, Viktorija 68, Jadran 63, KSU 23, Concordia 13, Gradjanski 3. Štafeta 4 X 50 prosto, juniorke: 1. Jadran I. 2:34.2, 2. Ilirija 2:34.3 (Grošljeva odpovedala zaradi absolutne izčrpanosti), 3. KSU, 4. Viktorija, 5. Jug, 6. Jadran II. Ilirija je plavala v postavi Tavčar, Lavren-čič, Bradač, Grošelj. Končni placement v juniorskem plavanju 1. Jug 169 točk, 2. Ilirija 129, 3- Jadran 91, 4. Viktorija 74, 5. KSU 83, 6. Concordia 13, 7. Gradjanski 3. Popoldanski vvaterpolo; Jadran : Viktorija 4:1. Končni placement v juniorskem vvaterpolu 1. Jadran 6 točk, 2. Jug 4, 3. Ilirija 2, 4. Viktorija 0. Jug je vložil proti vvaterpolu tekmovanju protest ter bo zadnjo besedo o tem vprašanju imel savez. Sedanje stanje za Petrinovlčev pokal: 1. Jadran 62 točk, 2. Ilirija G0, 3. Jug 55 L t. d. Lahkoatletska zmaga Ljubipsae nad Gradcem Ljubljanski lahkoatleti so s 73:71 Jugoslovenski rekord Včeraj se je na igrišču Ilirije nadaljeval lahkoatletski dvomateh med reprezentancama Gradca in Ljubljane. Tekmovanju je prisostvoval v imenu avstrijskega konzulata g. Stradner. Včerajšnji rezultati so bili naslednji: Tek 100 m: 1. Kovačič (L) 11.2, 2. Zupančič N. (L) 11.7, 3. Oberbauer (G) 11.9, 4. Glaser (G) 12. Točke: Ljubljana 8, Gradec 1; skupno stanje: Ljubljana 43, Gradec 38. Kovačič zmaga v sigurnem stilu. Namesto prvotno določenega Gradčana Tamme-la, ki se je na nogi nekoliko poškodoval, je startal Oberbauer. Tek 1500 m: * 1. Krevs (L) 4:15.6, 2. Friebe (G) 4:24.6, 3. Margreiter (G) 4:28, 4. Goršek (L) 4:30. Točke: Ljubljana 5, Gradec 4; skupno stanje: Ljubljana 48, Gradec 42. Krevs je tekel v odlični formi ter bi ob nekoliko boljšem tekališču mogoče rušil dosedanji rekord. Pripomniti pa je treba, da ga je Goršek taktično dobro podpiral. Met krogle: 1. Kamputsch (G) 13.50, 2. Schwarz (G) 13.19, 3. Jeglič (L) 12.31, 4. Stepišnik (L) 12.28. Točke: Gradec 8, Ljubljana 1; skupno stanje: Gradec 50, Ljubljana 49. Gradčan Kamputsch se odlikuje z izredno lepo tehniko. Tek 400 m; 1. Drechsler (G) 53.8, 2. Zupančič (L) 54, 3. Žorga A. (L) 54.S, 4. Sienkiewicz (G) 56.2. Točke: Gradec 5, Ljubljana 4; skupno stanje: Gradec 55, Ljubljana 53. Ostra borba med Drechslerjem in Zupančičem. Skok ob palici: 1. SchSber (G) 3.40, 2. Gregorka (L) 3.30, 3. Fontane (G) 3.10, 4. Zupančič (L) 2.80. Točke: Gradec 6, Ljubljana 3; skupno stanje: Gradec 61, Ljubljana 56. Met kladiva: 1. Zupan (L) 41.91, 2. Stepišnik (L) 34.80, 3. Alpassy (G) 31.65, 4. Schwarz (G) 26.18. Točke: Ljubljana 8, Gradec 1; skupno stanje: Ljubljana 64, Gradec 62. Gradčani v tej disciplini niso resni konkurenti Ljubljančanom. Tek 10.000 m. 1. Poltzl (G) 34:58.6, 2. Starman (L) 35:06.4, 3. Roveda (G) 37:00.2, 4. Sporn (L) 37:02.4. Točke: Gradec 6, Ljubljana 3; skupno stanje: Gradec 68, Ljubljana 67. Ostra borba za mesta med prvima dvema in med poslednjima dvema, ki sta sTe-dila prvemu paru v razdalji poldrugega kroga. Obe borbi sta odločila Gradčana v svojo korist. Zelo dober je Starmanov rezultat. Štafeta 4X800 m: 1. Ljubljana (Gaber-šek, žorga F., žorga A-, Krevs) 8:31.8, porazili reprezentante Gradca — v štafeti 4><800 m 2. Gradec (Friebe, Margreiter, Walla, Sienkievvicz) 8:52.6. Točke: Ljubljana 6, Gradec 3. Končno stanje dvomateha 73:71 za Ljubljano. Štafeta je bila odločilna za zmago in so jo ljubljanski fantje sigurno dobili. Gaber-šek je prinesel približno 15 m naskoka, Zorga F. ga je povišal na 35 m, žorga A. na 50 in Krevs je prišel na cilj 80 m pred Sienkievviczem. Publika je zmago in uspeh Ljubljane burno aklamirala. Ker se je ta štafeta pri nas prvič tekla, je smatrati rezultat ljubljanske štafete za jugoslovenski rekord. Koncem tekmovanja sta se obe moštvi postrojili na igrišču in je vodja graških atletov g. Frieber sen. v imenu svojih atletov čestital ljubljanskim reprezentantom na zmagi in dal izraza upanju, da bo ob revanži borba prav tako ostra in sportska, kakor v Ljubljani. Za ljubljansko reprezentanco se je zahvalil g. Danilo Sancin in je tudi izrazil upanje, da bo k letu mogla ljubljanska reprezentanca pokazati v Gradcu napredek jugoslovenske lahkoatle-tike . Organizacija dvomateha je bila dobra. Najstrožje pa je treba ožigosati dejstvo, da je bilo v listih kot predtekma napovedano srečanje med nogometnima moštvoma Ilirija I : Primorje I. Zakaj se ta tekma ni vršila? Javnost docela upravičeno zahteva pojasnila od odgovornih činiteljev. Preiskava o eksploziji v Brnu Brno, 6. avgusta, d. Šele včeraj je bila končana reševalna akcija v zvezi z eksplozijo, ki je v Brmi porušila štirinadstropni hotel »Evropa«. Preiskava je potrdila do mnevo, da je povzročil eksplozijo uradnik Knopp, ki je pognal hotel v zrak z dinami-tom ter da o atentatu ne more biti govora. Ugotovljeno je tudi, da je Knopp nastavil eksploziva pod svojo posteljo, tako da je njega in otroka dobesedno raztrgalo na drobne Koščke. Pri razkopavanju razvalin so našli samo posamezne dele mesa in kosti, žensko roko, del moške in polovico otroške glave, moško nogo in spodnjo čeljust z zobovjem. Našli so tudi Knoppovo denarnico, v kateri je bilo še 130 Kč. Policijska preiskava je dognala, da je Knopp na tako strašen način izvršil samomor zaradi tega, ker so ga sorodniki njegove ljubice silili, naj se žnjo poroči, četudi je brez posla. VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.090 dinarjev! Nismo se varali, ko smo napovedali, kolikšno zanimanje vlada med motociklisti na eni strani in med ljubitelji motocikli-stičnega športa na drugi strani za III., to Fiot jubilejno motociklistično tekmo MK Iirije. Med tednom smo naglašali, naj si občinstvo, ki si bo ogledalo tekmovanje, že prej omisli vstopnice, da ne bo nepotrebnega oviranja pri poslovanju blagajn. Udeležencev je bilo okoli 6000. kar je za naše razmere zares odlična številka. Že pri vežbanju v prejšnjih dneh pred tekmo so mogli oni udeleženci, ki so bili že prej dospeli k Sv. Ani, opaziti, da bo to zares mednarodno tekmovanje, pri katerem se bodo naši morali resno potruditi, če bodo hoteli odnesti zmago. Pomisliti le moramo, da tekmujejo vozači s trofejami svetovnoznanih srednjeevropskih dirkališč ter da je posel naših, sicer rutiniranih vo-začev vse prej ko lahak. V takem duhu smo čakali nedeljskega tekmovanja. Ljubeljskim tekmam je prisostvovalo veliko število priznanih športnih delavcev. Posetili so tekmo srezki poglavar g. Ogrin poslanec tržiški g. Lončar, podžupan Ljubljane g. Jarc, župan mesta Tržiča g. Globočnik, podžupan mesta Kranja g. Holz-hackcr, podžupan Tržiča g. Snoj. Od avstrijskega Autokluba do dospeli na Ljubelj g. komercijalni svetnik Trenkwitz, major g. Grossl in načelnik avstrijskega Moto-kluba g Ebner: izročili so MK Iliriji krasno skulpturo »vozača« k njenemu jubileju, namreč k dvajsetletnici plodonosnega dela. Od MK Ilirije so bili navzoči gg. Zalo-kar, predsednik Ilirije Jerman, predsednik motosekcije Ilirije inž. Bloudek. V predsedstvu je bil g. Gorjanc Jakob, kateremu gre zasluga za tako uspelo mednarodno tekmovanje. Na cilju so bili gg. Boškovič, Huber in Kepec od MK Ilirije. Tudi orož-nistvo je vršilo z vso vnemo svojo službo. G žand. poročniku Rakiču pojde zasluga za urejene proge. Sanitetni voz je radevo-lje oddalo v eventuelno uporabo MK Iliriji gasilno društvo Kranj. Sanitetno službo je vrši' 31etni Boris Raier iz Šturij pri Fužinah na 4 mesece in pol ječe in 3000 lir denarne kazni, njegov 161etni brat Bojan Rajer na o me*eca. 1333 denarne kazni ter 2aletna Amalija Božičeva iz Lindara na 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni. Goriškemu sodišča so prijavili šempaški karabinjerji zaradi bega čez mejo Filipa Crnigoja iz 0*eljana. karabinjerji iz Šmartna pri Kriškem pa 301etnega Ivana Certrica. V Palčju pri Št. Petru na Krasu so karabinjerji pred tednom dni aretirali 25 let starega kmečkesa fanta Cesnika, ki je hotel zbežati čez mejo. Česnik se je baš odpravil z doma na pot pioti meji. Odvedli m cra v Št. Peter in izročili sodiscu _ Ker se ni odzval pozivu k naboru, je bil v Gorici obsojen 241etni Leopold Ambrozic na 13 mesecev ječe, končno ie bilo obsojenih na občutne denarne kazni v Gorici 5, na Reki pa dva kmetska posestnika, kalerih sinovi niso redno zahajali k obveznim pred-vojaškim tečajem. Fašistično vandalstvo V Gorici ie umrl te dni sodni svetnik g. Bizalj. Bil ie znan po vsej Goriški in zaradi \e°a se ie njegovega pogreba udeležilo prav veliko število ljudi- Niegovi sorodniki so položili na njegovo krsto krasen venec s črnim trakom, na katerem ie b'l slovenski napis. Ko se ie pred hišo žalosti -.redil sprevod, je nenadoma prihrumeU med po-grebre skupina lamošnjih fašistov, ki je slrgala z venca t>-ak s slovenskim nanisom in ga vnričo Hudi pomandrala v cevnem prahu Med ljudstvom je izzval ta vandalski čin veliko r.^rbiirjenie. vendar se proti pobesnelim šovinistom nihče ni upal nastopi- ti, ker so jih ščitili fašistični znaki. Karabinjerji eo posegli vmes, da bi napravili red, šele, ko so fašisti izginili. Nesreče in požari V Sent Petru pri Gorici se je blizu prehoda čez železniško progo zgodila smrtna nesreča. Vojaški tovorni avtomobil, ki se je vračal iz- mesta na letališče v Mirnu, je podrl na tla 52-letnega delavca Ivana Kumarja, da si je zlomil desno nogo in dobil smrtno nevarne notranje poškodbe. V goriški bolnišnici je nekaj ura nato umrl. Blizu Mirna je utonil v Vipavi 11-letni Avgust Ferletič, ki se je kopal v družbi večje skupine otrok. Splaval je proti tolmunu, kjer ga je zajel vrtinec in ga potegnil na dno. Njegovega trupla še niso nažli. Blizu mlina v Ajdovščini se je smrtno ponesrečil 88 let stari kmet Josip Troha. Padel je z voza pod kolesa, ki so mu zdrobila več reber. Prepeljan je bil v goriško bolnišnico, kjer je pa kmalu podlegel notranjim poškodbam. Predzadnji teden je nastal na posestvu Josipa Konjedica na Rodežu pri Anhovem požar, ki je uničil veliko gospodarsko poslopje in hlev. Uničeni so bili stroji, seno in drugi pridelki. Požar je napravil Konje-dicu 50.000 lir škode. Na Gori pri Dornbergu je zgorela hiša 57 let staremu posestniku Cotiču. Ogenj je nastal ponoči in so si domači v naglici rešili le golo življenje, škoda znaša 10.000 lir. Uboj v Leskovcu pri Krškem pred sodiščem Novo mesto, 6. avgusta V Leskorou pri Kmš«em so bili ljudje še ob kon.u aprila zaposleni z delom po vi. nogradih. Tako tndi na dan 1. maja. Najeti kopači, ki so delali po vinogradih raznih posestnikov, so se proti večeru skup no vraačli z vinskih goric. Ta večer sta med potjo v vas imela svoje posebne razgovore Miler Franc in Znidaršič Vinko, ki je od prvega kupoval konja. -Iz teh kup-čijskih pogovorov se je izcimil prepir, katerega povod je bila žnidaiš^eva raz- urljivost. V ta prepir se je vmeša' še 27-letn; kolarski pomočni« Romih Ivan iz Cerkelj, ki je skušal žnidaršiča miriti. Slednji je Romiha sunil od sebe in mu zagrozil: »Toliko vas ni Gorivšikova innri rodila, da bi vas nocoj ne postrelil«. Po teh besedah je žnidaršič segel z roko v zadnji hlačni žep. Tedaj je skoč!l proti iijemu Romih in ga s kopačico udaril i tako silo po glavi, da je žnidaršič takoj obležal. V bolnišnici je bil poškodovan c sicer operiran, vendar mu življenja niso mi fel-' oteti. Kot krivec žnidaršičeve nasilne smrti se je moral zagovarjati pred novomeškim kazenskim senatom obtoženec Pomih Iv Obtoženec, ki je dejanje odkrito priznal, se je branil s tem. da e bil ubiti prot! njemu preveč agresiven. De."al je tudi. da ga je hotel le malo udariti, pri čemer pa ga je preveč zadel. Sodi&če, ki je upoštevalo vse olajšilne okolnosti, je Romiha obsodilo na 6 mesecev strogega zapora. Objave Prepoved znamkic »Julijska Krajina. Klub jugoslovenskih primorskih akadem: kov v Ljubljani je dobil od direkcije pošt» v Ljubljani obvestilo, da je lepljenje nje govih progagandnih kolkov »Julijska Kra jina< Iz zunanje političnih ozirov zabra njeno. Klub obvešča zato vee one, ki s< kupili kolke, naj jih ne lepijo na svoi-pošiljke. Po ukazu direkcije imajo pošt. nalog, da vrnejo vsako pismo, opremi! k m z imenovanimi znamkicami, pošiljatelju TEDEN DNI FILMA Nekaj o filmih, ki jih bomo v kratkem videli V Jakinu dovršujejo te dni film »Ljubezen prispe na cilj«. Hermann Thimig, ki igra v tem filmu glavno vlogo, pravi o njej, da jo smatra za svojo doslej najboljšo. Dejanje se odigrava v utici Krausejeve obitelji, ki jo sestavljajo mati (Margareta Kupferjeva) njena hči Lotta (Lien Deyer-sova) in strojni ključavničar Viljem Krause (Fritz Kampers). Pri Krausejevih stanuje gospod Robert Fink (Hermann Thimig), ki je zaradi krize popolnoma obubožal in so ga pustili vsi bivši prijatelji na cedilu. Skupno s Krausejevimi osnavlja Robert Fink ogromno kokošjerejo in briljantna igla, ki mu je edina preostala od nekdanjega premoženja, naj bi predstavljala osnovno glavnico. Dejanje spominja povsem na ljudsko igro. Nič osladnosti in sentimentalnosti ni v njem. Margareta Kupferjeva in Fritz Kampers igrata odlično svoji vlogi. V Gaselgasteigu snema pravkar Franz Seitz zadnje slike filma »Mož Brandt«, medtem ko je dr. Arnold Frank pravkar dovršil veliki film Groenlandska »SOS, ledena gora«. V poslednjem fiimu gre za usodo znanstvene polarne ekspedicije, podobne znani Nobilovi ekspediciji na severni tečaj. Ekspedicija zaide na ogromno lede-niško goro, ki jo nosi morje neznani usodi naproti. Na klice SOS pribiti znanstvenikom evropska rešilna ekspedicija na pomoč. Leni Riefenstahlova predstavlja pri tem smelo letalko Elly Beinhornovo. Toda namesto da bi rešila ekspedicijo, mora še sama deliti žalostno usodo ponesrečencev. Naposled se posreči vendarle vratolomnemu Udetu pristati z letalom na ledeni gori. Toda več naj pove film! Magda Sshsaeide-rjeva V drugem nadstropju razkošne vile v Wilmersdorfu, znanem berlinskem okraju, prebiva velenadarjena filmska umetnica, ki jo poznamo iz »Ljubimkanja«, iz »Dveh v enern avtu«, iz »Hrepeneje 202« in iz »Anelize Dessauske« — Magda Schneider-jeva. Obdana od duhtečega cvetja preživlja tam po napornem filmskem delu svoje pičlo odmerjene poletne počitnice. A tudi ta-čas ne miruje, temveč razmišlja, kako bi se igralsko še bolj izpopolnila, kako bi svojim bodočim veselim vlogam vlila ono dovršenost, ki jo sicer že občudujemo pri njej. Ne bo trajalo dolgo, pa nas bo s svojo ljubkostjo spet očarala. Lahke in vesele so njene vloge — za opazovalca najlažje, toda koliko neprestanega dela in stanovitnega truda polaga Magda vanje, to premore oceniti samo tisti, ki pozna njeno vestnost, pridnost in temeljitost. In to so lastnosti, s katerimi doseza uspehe. Brez dvoma je Magda Schneiderjeva danes ena najbolj simpatičnih ljubimk kinematografske publike. Film z Marijo Jeritzo Imamo že lepo število filmov, v katerih nastopajo pevke in pevci svetovnega slovesa. Gitta Alpar, Rihard Tauber, Jan Kie-pura, Fjodor šaljapin in drugi so se nam v filmu že predstavili. Sedaj se bo tej vrsti pridružila nova pevska zvezda — slavna Marija Jeritza. Pridobiti slavno pevko za film ni bilo lahko. Filmski industrijec in generalni direktor Oskar Gliick nam to opisuje: Posrečilo se mi je stopiti v stike z odlično pevko. Povedala mi je, da so ji že opetovano ponudili priliko, da bi nastopila v filmu. Morala pa je zaradi opernih m koncertnih obveznosti in angažmanov pri radiu in pri gramofonskih družbah ponudbo vselej odkloniti. Ameriške turneje, gostovanja po Evropi itd. pevki kratkomalo časovno ne dopuščajo, da bi se mogla udej-stvovati še pri filmu. Zadnjo ponudbo, ki jo je Marija Jeritza odklonila, ji je bil predložil Ernst Lubitsch baš v času, ko je bila pogodbeno vezana na »Metropoli can-opero« v Newyorku. Pogodba ji je zabranjevala vsakršen istočasni nastop v radiu in filmu. Kljub temu — pripoveduje Gliick — nisem odnehal. In slednjič je Marija Jeritza pristala, da podpiše, čim ji poteče ameriška pogodba, pri meni kontrakt za film. Igrala bo v njem kajpak glavno vlogo. Dejanje je pisano nalašč zanjo in se deloma odigrava na posestvu umetnice v Unterachu. Ker je pevka še silno vprežena v drugo delo, sva se morala zaenkrat omejiti le na nemško verzijo filma, ki ga bomo snemali večinoma na Dunaju. Francos o in angleško verzijo s filmanjem v Londonu pa je bilo treba-, preložiti na kasnejši čas. Tudi z rokopisom smo imeli težave. Iz ogromnega števila predloženih smo se odločili za onega, ki ga je napisal Hans Sassmann in namenil prvotno prav za prav za oder. Vsebino tvori filmu resničen dogodek izza ruske revolucije in nosi naslov: »Velika kne-ginja Aleksandra«. V dejanje, ki je v bi- stvu tragično, a prepleteno z mnogimi veselimi epizodami, je vnešenih nebroj pesmi in melodij, ki »leže« znameniti pevki. A muzika ? Nu, ime Franca Leharja jamči, da bo to delo tudi glasbeuega vidika nenadkriljiva mojstrovina. Kajti edini Lehar razume komponirati mednarodno mu-ziko, tako, ki razvnema *2soljni svet. In mimogrede omenjeno — Lehar se vedno zaveda, za koga komponira. — Režiser filma je priznani Wilhelm Thiele in njegovo ime jamči za umetniški okus in scenično dovršenost režije. Tudi zasedba filma je prvovrstna. Glavni pc: tner umetnice je Paul Hartmann, a ostale večje vloge so prevzeli Leo Slezak in Szoke Szakall. Filmanje »Velike kneginje Aleksan " *e« uspeva naglo. Prepričan sem, da bo ta film zadivil vse obiskovalce kina. Filmski drobiž V Monakovem so pričeli snemanje filma »Predor« po znamenitem istoimenskem romanu. Moške glavne vloge so zasedene z igralci Paulom Hartmanom, Atilo Horbi-gerjem in Gustavom Griindgensom, žensko glavno vlogo bo igrala 011y Flintova. Film režira Carl Boese. Za film »Carjevič« po občeznani opereti so bile angažirane naslednje moči: Martha Eggerthova, Ery Bos. Ida Wustova, Otto Wallburg, Georg Alexander, Paul Otto, Anton Pointner in Paul Heidemann. Po romanu Maksa Dreyersa »Zrelostni izpit« bodo napravili film »Dozorevajoča mladina« z igralci Hertho Thielejevo, Hein-richom Georgejem in Petrom Vossom. Kot partner Grete Garbo v njenem naslednjem filmu »Kraljica Kristina« je bil angažiran Lawrence Olivier. Brigita Helm in Kari Ludwig Diehl bosta igrala glavni vlogi v filmu »Dama v sivem«. Marianne Hoppejeva, umetnica iz mona-kovskega komornega gledališča je debiti-rala v pravkar izgotovljenem filmu »Judež iz Tirolskega«. Po velikem uspehu v tem njenem filmu jo je takoj angažirala Ufa ia film »Učitelj Uwe Karsten«. Harry Plel je pričel delati svoj najnovejši film »Moj je ves svet« (Neviden človek hodi po mestu). Vloge v tem filmu so zasedli* Harry Piel, Maria Sorensenova, Lissi Ar-najeva in Fritz Odemar. Lessingovo dramo »Minna von Barn-helm« bodo predelali za film, ki se bo imenoval »Vojska sreče«. Glavno vlogo bo igrala Karin Hardtova. V Pragi so začeli priprave za film »Hišice v Grincingu«. Film bo izdelan v nemškem in češkem jeziku. V glavnih vlogah bomo videli Svetislava Petroviča, Greti Theimerjevo, Johanno Moissijevo, Ferdinanda Harta in druge. Praška filmska družba »Host« je pričela snemanje filma »Serenada« v treh verzijah, v češkem, nemškem in francoskem jeziku. Za nemško verzijo so angažirani Olga Ce-hova, Svetislav Petrov, m Ferdinand Hart. V Budimpešti so začeli priprave za naslednji film Frančiške Gaalove »Škandal v Budimpešti«. Zasedba filma je odlična, in to: Frančiška Gaalova. Paul Horbiger. Szoke Szakall, Ida Vvustova, Oskar Sima. Režijo vodita Štefan Szekely in Geza Bolva-ry. Ufa dela zdaj na svojem najnovejšem ve-lefilmu s Hansom Albersom »Begunci«. Dejanje se vrši v letu 1928. za časa vojnih homatij med Pekingom in Charbinom. Vsebinsko nam predstavlja usodo nemških beguncev, izgnanih iz Rusije. Zunanji posnetki Uflnega filma z Bri-gito Helmovo »Lepi dnevi iz Aranjneza« so dogotovljeni. Zdaj se izdelujejo še posnetki v ateljeju in film bo dogotovljen. LIIy Damita bo začpsa svojega evropskega dopusta v Parizu igrala v nekem francoskem filmu »Dama ob volanu«. Njen partner je Henry Garat. Gustav Frohlich je v Parizu dogotovil film »Enkrat v življenju«. Režijo je vodil Max Neufeld. Končni naslov filma je »Lov za milijonom«. Ramon Novarro je prišel po daljšem bivanju na rivijeri v London ter gostuje v gledališču »Palladinu«. Ramon Novarro se bo, kakor pripoveduje v dobro poučenih krogih, v kratkem poročil, in sicer s filmsko umetnico Myrno Loyevo. Igralka je bila njegova partnerica v filmu »Sin Indije«. Filmske novice z Dunaja Prvi zvočni film Alfreda Piccaverja. Glavno vlogo v zvočnem filmu »Pustolovščina na Lidu« je prevzel sloviti tenorist dunajske državne opere Alfred Piccaver. Film bo izdelan v dveh verzijah, v nemškem in angleškem jeziku. Boleg tega bodo izdelali od filma še francosko verzijo, v kateri bo pa nastopil v glavni vlogi znameniti pariški tenorist Lucien Muratore. V nemški in angleški verziji bo Piccaverjeva partnerica Nova Gregorjeva. Inscenacijo filma je prevzel Richard Osswald, muzika pa sta zložila Haper in Jurman. Zunanje posnetke so pričeli 6. avgusta na Lidu, nato se bo film nadaljeval v dunajskih ateljejih. Nekatere posnetke bodo izdelali kasneje še v Londonu. »Pomladni zvoki« od Fejosa. članica du- | najske državne opere Adela Kernova bo prvič sodelovala v zvočnem filmu. Igrala bo glavno vlogo v zvočnem filmu »Pomladni zvoki«, ki bo šel v atelje prihodnje dni pod režijo Paula Fejosa. Film, ki bo po zunanjih posnetkih izdelan v Salzburgu, je nekaka vzvišena himna na svetovni sloves dunajskega valčka. Poleg Adele Kernove sodelujejo v filmu še Oskar Karlweis, Szoke Szakall, Uršula Grableyeva in Willi Trenk Trebič. Glasbo bo Izdelal Oskar Strauss. Šest ^lepotnih kraljic" Odlikovanci na londonski razstavi foksterierjev „živa pokopana" Otroci, ki so se kopali v peščenih dunah belgijskega kopališča Ostende, so odkrili v bližini ondotnega dirkališča premikajoče se žensko truplo, ki je bilo pokrito približno s pol metra visoko plastjo peska. Poklicali so zdravnike, ki so ugotovili, da je bila ženska živa pokopana. Nekdo jo je skušal umoriti in v domnevi, da je že mrtva, jo je zakopal v pesek. Oblasti so prijele ljubčka nesrečne žrtve in so odredile strogo preiskavo. Vsaka beseda 50 par; fji dajani« naislova ali ta Šifro pa 3 Din. (11 Uradnica prvovrstna pisarniška m«} — popolnoma samostojna korespondetinja, z znanje-m »h,v. in nemške st-enogra fije, z da'jš-o prakso, d >b' takoj trajno n« m>*šče.iije. ponudbe 6 prepisi spričeval in navfdVi'0 vee.h do »edanjih služb pod šifro »Tovarna v Ljubljani« ns oglasna oddelek »Jutra«. 22S60 ! Kor espon d en t in »o ia si >v enski im nemški jez:k ter Me-no-grafijo iščemo. Pismene ponudbe i označbo prejemkov io referenc pod šifro »K ontori-s::n;a« na oglas, oddelek »Jutra«. 22743-1 Natakarico Se d^ e zunanjosti, prijazno in pošteno. " s 3000 Din kavcije, sprejmem. Naslov pore og!. o-ddelek »Jutra« 2i7ffl 1 Preddelavca ali pod-mojstra za tkalnico g-umij. prevez (Gummi-b:i ndvveb-erei) išče tvorni-ca v Jugoslaviji. Prednost Imajo oni, ki so se iz-ob:azili v tekstilni šoli in k' so vešči izdelovanja °ru.m.ijastih trakov (Gnmmi bortel). Pogoji: Ji'llu£ka, plača za vsako besedo 50 par; za naslorv ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Dta. (3) Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din plisiranj«. montaža bridge štor. pranje i-n likanje vezenin. ročno vezenje, mo-nogrami, »trojno vezenje ro predtfsk najmodernejših vzorcev. Dunajska e. la/TV 155 3 Pokonča vanje mrčesa t 22 let preizkušenim sred stvom, brez strupenih plinov. Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor, Dunajska la/IV. 1543 Nova ideja Brezikonkurenčna. Govora zmožnim agentom (tajam) fiks-um in 25 %. — »Ou-doper«, Dunajska cesta 36. 23049 3 U* f' O&Usi tirg. zuačaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova aii za šifro 3 Din. — Oglasi socialivega značaja vsa k« beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za šifro p« 3 Din. (6) Linolej ec-a 240 m1, sve-tloeiiv, 3 mm debel, D. L. W., v orig.noi.u-i tvorniški ovojnimi, v ko«ih cca 60 m», zelo poceni proda Material trg., d. z o. z., Ljub!jana. l'yrševe cesta štev. 36- 22700-6 Zlato, srebro, platin ku.pujo po najvišjih dnevnih cenah Mariborska rafinerija zlata — Maribor. Orožao-va ulica 8. 186 6 Perje 8 Din kg. gosje, puh, t<" volno in žimo za -madrace najceneje prodaja Sega. Wo4fova ol. 12 (dvorišče). 207 6 Otroške vozičke in kolesa kupite dobro in poceni prt S. Rebolj & drug, Vošnja kova 4. 171-6 Lestenec lep in moderen, za jedilnico. poceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22843-6 Izredno ugodna prilika! Po zeio nizki ceni prodam otroški vozičetk. hrastovo mizo (za raztegniti), več stolov, umivalnik in orig Lot.zo-vo peč. srednje veliko. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 22812-6 Ordinacijska soba kompletna, ta čakalnica, medikamenti, inštrumenti, knjige in pohištvo ter m-o derna jedilnica naprodaj. Cena nizka — tudi proti poznejfemu plačilu. Marija Kolč, Slovenjgradec 39. 22922 6 Otroški voziček dobro ohranjen, moderen, naprodaj. Pora ve ee v tr govini Rahne, Pokopališka št. 3. Most«. 22127-6 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali sa šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja r&a ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Roeleiilex kamero 6X6, dobro ohranjeno kupim. Dopise z navedbo cene na oglasni od-delek »Jutra« pod »Kamera«. 22834-7 Tri tra verze po 7.75 rot-r. d«.lge kupim Ponudbe s ceno na o-glas oddelek »Jutra« pod šifro »Tra verza«. 22816-7 Oljnate sode čiste in v dobrem stanju kupuje P. Setin-a. Radeče 229:7-7 Sir četrt-mastni (delavski) potrebujem večje množine za stalno dobavo. Ponu-dbe z navedlbo cene na naslov: I. Be-nk-o, Ljubljana. Ga jeva 5. 22954-7 Mostovno tehtnico za težo od 3000 do 5000 kg. rabljeno, vendar brez hibno, kupimo proti pla čilu v gotovini. Ponudbe z navedbo najnižje cene na ogl. od. »Jutra« pod »Tehtnica«. 23035 7 Vsaka beseda 1 Di.n: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Hrastov okrogli in doge kupuje pr-oti go tovini M. Obran. Maribor. Loška ulica 15. 23054-15 Bukova drva in tricikelj k-upiim. Ponudbe na oglas, odd e I ek »Jutra« pod šifro »Cena«. 23138 15 Vsaka beseda 1 Dta; za (lajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (19) Lokal za mesarijo za takoj ali pozneje išče Ausec. Poljanska cesta 21, dvorišče. 228.3-19 Buflet v Splitu dobro vpeljan, na najipro-met-nejšem prostoru, ugtdno naprodaj.. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bu-ffet Pa ris«. 228:0-19 Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, v industrijskem mestu na Gorenjskem od (tam taJcoj v naiem P« treben Kapital naj-manj 60.000 Dta. Stanovanje na raz.po-iago. — Ponudbe na oglasni od-delek »Jutra« pod »Sijju-ren plačnik«. 23470-19 Pohištvb Vsaka beseda I Dta: u dajanje nasJova ali za šifro pa 5 Dta. (12) Za 4400 Din prodam novo črešnje-vo masivno, politirano spalnico (14 komadov). Vižin, mizarstvo, Skofja Loka, kolodvor. 23192-12 Smrekovo spalnico temn-o flodrano. malo rab 1-jeno. poceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23259-1? Stalna razprodaja otoman, spalnih foteljer, divanov ta modrocev pri Dolničarju. tapetniko v t. Vidu nad Ljubi la no — nasproti cerkve. 23301-12 Pozor! Pozorl Ženini in neveste! Oglejte si moderu« spalni ee in kuhmjs-ke oprave it trdih iti mehkih lesov, po najnižjih cenah pri mizar »tvu Ličen, Dunajska 36 6U 23318 1" Pohištvo Naprodaj Ima vefi raz-ličnlli spalnih ln kuhinjskih oprav po zelo znižanih cenah Josip Kurnlk.. mizar. Zgornja Slška pod hribom. 21288-12 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ah za Šifro pa 5 Dta. (16) Zamenjam vJožno knjižico Celjske posojilnice d. d. v Celju, z vlogo 60.000 Din — z enako vlogo Ljudske posojilnice v Celju. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celja pod šifro »100 i Kosi v Mari1>oru — Tattenbach-ova št. 24._23018-26 Sobo odda Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za Šifro S Din. (23) Solidnega gospoda sprejme boljša družina v prijazno, zračno sobo ln na dobro domačo hrano. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 23210-23 Sobo stropo s«3parirano, l kopalnico in klosetom. vse pod enim ključem, v nov; hiši. solnčna lega, oddam takoj mirni osebi. Vpra jati v Dvorakovi otici 12 pritličje desno. 22758-28 Srednjestari gdč. oddam v lepi vili z vrtom mesečno sobo s posebnim vhodom. » ali brez zajtrka ta pranja perila. Ponudbe pod »A. P.« na og'asni oddelek »Jutra«. 22857 23 Sobico s posebnim vhodom oddam Poizve se v trafiki Tivoli 23213 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ter uporabo kuhinje in prit-i-kiin. oddam takoj ali po zneje 2 osebama po nitki ceni. Ljubljana VII — KammiSka ulica Stev. 22. 23300 23 Solnčno sobo lepo opremljeno za takoj ali pa e 15. avgustom ev. s souporabo klavirja dam v najem v centru mesta. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23249-23 Stanovanja Vsaka buteda 50 par. za dajanje naslova ali u friiro 3 Din. (21-al Stanovanje 1—-2 so-b iti pritiklta, išče miren zakonski par v me stu. Ponudbe na ogasni odd-elek »Jutra« pod šifro »Stalna stranki.« 22932-21/a Majhno stanovanje kuhinjo, v pritličju, za samca, iSčem v Vižmarjih Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22924 21/a Solnčno stanovanje dvo- ali trisobno, v cen trti mesta ali blizu I S č e mirna stranka. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod »Banovi.nska uradnica«. 22958-21/» Za VSE tipe motornih koles NOVO OLJE S KATERIM SE DOSEGAJO REKORDI IN DOBIVAJO TEKME Ernest Henne je dne 3. novembra 1932 l BMW 750 ccm v Tatu pri Budapešti dosegei svetovni rekord največje doslej na motornem kolesu dosežene brzine z letečega starta na poti 1 km............ » Grof Theo Rossi je v svojem čolnu »Monte-lera« z Maserati, 3 lit. 8 cil., motorjem dne 9. marca letos dosegel na Gardskem iezeru 2 rekorda, in sicer pri vožnji na 1 miljo . , in na 24 milj ........... Jeannin, Perrin in Andreino so vozili 23. marca letos na 350 ccm Jo«ghi S. V. menjuje skozi 24 ur v Montlhery, Francija, in so prevozili 2.802:83 km s povprečno brzino .... Na preizkusni vožnji, prirejeni na Brockland-skem dirkališču je vozil M. G. Magna motor neprenehoma 10.000 milj s povprečno brzino Poglavitno pa je to: po tem ogromnem naporu so pregledali ta motor pod nadzorstvom R. A. C. ter ga našli v dovršeni snehanični formi s popolno čistimi batnimi obroči. 216.9 hm na uro z MobileU „D" t§ milj na uro 48:42 milj na uro z Mobiloil ,.B u . 116:785 km na uro z Mobiicil „D" . $3:6 milj na uro z Mobiloil „B" To je prav isti H MOBILOIL „D ki ga imajo na zalogi naši prodajalci v naših izvirnih Zlit, 5 lit, in 20 lit. kantah Udobno stanovanje 4—5 sob. event. tudi celo vilo. vzamem v naj-em s 1. oktobrom na periferiji Ljubljane — najraje v Zg. SiSki bl-iin remize, ali na Ježici. Ponifdbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oktober 1933«. 22729-21/a Stanovanje tri- ali St'risobno. solnčno. v rili, t vrtom, iščem za november ali februar — na Mirjn ali Vrtači. Po nudbe n« oglasni oddelek ■Jutra« pod šifro »3006«. 22776-21/a Dvosob. stanovanje kompletno — kakor tudi enosob. stanovanje oddam. Naslov pove oc-oddeJek »Jutra«. 22727 21 r/J/73 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro S Dia. (23-*) Starejši gospod išče svetlo sobo v bližini Mestnega doma. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Hitro«. 22945-23/1 Elegantno Opremljeno sobo v centru, s strogo separi-rantai vhodom in i upo rabo kopalnice, išče gospod. ki češče prihaja t Ljubljano. Ponudbe pod »Prijetno »tanovanje« na ogi. odd. Jutra. 23069 32» Sobo e štedilnikom išče samica samo v centru. Ponudbe pod »Zmožna« na ogl. od del. »Jutra«. 23032-23a Stroji Vsa-ka beseda 1 Din: za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (29) Mizarski stroj najmodernejši, univerzalni »Teichert«, 600 mm, e 7 stroji, telo poceni naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju-t-ra« pod šifro »Vdelani motorji«. 22994-29 Izvanredna prilika Klavir dunajske tvrdke t 4600 Din naprodaj v Cer k veni ulici št. 21. vrata 13. 23016-28 Praini stroj rabljen, veli-ko gostilniško kredenco ta dobro ohranjena vrata ta okna pro dam. Erker, Resljeva oe-eta 20. 23134 21» Rabljen stroj še v dobrem stanju, z o-bliči kombiniran, s po-navna.niikom (Abnehtd^ch-teniiobel Masc-hine) kupim takoj. Franc Debefjak. ko .arsk mojster. Pr-imskivo št. 90. p. Kranj. 23059 21- Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za • »-i .......- - —~— - — » - ---- ttonzorcij »Jutra« Adoil Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc JezerSek. Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani