PoStnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St. 180 (6158) TRST, sobota 31. julija 1965 NA VČERAJŠNJI_SEJIJE VLADA ODOBRILA PRORAČUN V proračunu zvišani redni izdatki manj sredstev pa za investicije Zvišani so izdatki za šolstvo, znanstvene raziskave, pristanišča, telefone, železnice - Poziv Mora, da člani vlade ne opravljajo drugih funkcij Razorožitev RIM, 30. — Ministrski svet je odobril proračun za leto 1966, pri čemer je skušal uveljaviti načelo zmanjševanja izdatkov, čeprav so istočasno morali upoštevati nekatere občutno višje izdatke za plače državnih uradnikov, socialno zavarovanje in za plačevanje dolgov narejenih v preteklih letih. Po sestanku so bili objavi j e- ----------- ni nekateri podatki, ki govore o celotnem položaju proračuna italijanske države izraženi v milijardah lir in ki so naslednji: DOHODKI davčni razni 1965 1966 (proračun) 6256 6675.6 293.8 348.7 skupaj 6550.1 7024.3 amortizacije, krediti posojila 56.5 90.8 84.8 6.3 skupaj vsi dohodki 6691 IZDATKI redni izdatki investicije 5748.3 1349.5 6323.4 1223.1 skupaj 7097.8 7546.5 vračanje dolgov 250.1 466.4 skupaj izdatkov skupaj dohodkov 7347.9 6691.4 8012.9 7121.4 deficit 656.1 891.5 Poročilo opozarja, da je med izdatki za vračanje dolgov 300 milijard lir za vračilo sedemletnih bonov, ki so bili izdani leta 1959. Po sestanku ministrskega sveta je minister za proračun Pieraccini podčrtal povezavo med proračunom in gospodarskim načrtovanjem, čeprav je treba upoštevati razdeljevanje sredstev tudi na dru. gačne načine ter da proračun v zadostni meri odgovarja ciljem načrtovanja. Opozoril pa je na nevaren pojav, da so se redni izdatki zvišali, izdatki za investicije pa celo znižali. Do tega je prišlo zaradi vrste obveznih izdatkov (poenotenje plač, pokojnine, draginj- Bllo je nujno, da je po enomesečnem protislovenskem hujskanju dveh krajevnih dnevnikov, po hujskaških govorih na dveh zborovanjih liberalcev in fašistov ter po podobnem ravnanju tedenskega glasila tržaške Katoliške akcije, prišlo sinoči do skoro triurnih divjaških protislovenskih in protijugoslovanskih demonstracij pod gesli «Fora i ščavi», «A morte i šča-vi» ter proti Titu in Jugoslaviji. Med temi demonstracijami je drhal napadla slovensko knjigarno, razbila vhodna vrata v poslopje za upravo našega dnevnika, izruvala in odnesla napisno tablo ter končno napadla še sedež Tržaške kreditne banke in poškodovala vhodna vrata v poslopje. Gre torej za še en dokaz več, da je gonja proti izvolitvi socialističnega občinskega svetovalca slovenske narodnosti v občinski odbor zgolj pretveza za obnovo rasističnih izlivov sovraštva proti Slovencem in proti Jugoslaviji. Ni nobenega dvoma, da je dolžnost organov vlade levega centra odločno preprečiti obnovo rasizma in zavarovati imo-vino državljanov ter proti hujska čem postopati v smislu jasnih u-stavnih in zaknn-^ih določb. ★ * * Ministrski svet je odobril proračun za 1966. leto, ki je sestavljen v ozračju skrčevanja izdatkov, tako da so izdatki za investicije celo nižji, kot so bili lani. To delno odraža objektivne težave, delno pa gre za prevladanje «umerjenejše» politike in torej za odpovedanje hitrejšemu uveljavljanju reform. Predsednik vlade Moro je pozval ministre in podtajnike, da se odpovedo raznim funkcijam, ki so lahko v nasprotju z njih položajem članov vlade. V Grčiji je prišlo do nepričakovanega položaja, da je ostalo v poslanski zbornici samo 47 poslancev •n med njimi 21 članov Novasove vlade, vsi ostali poslanci pa so zbornico zapustili in niso hoteli niti razpravljati o vladi. Vendar pa No vas zahteva ponovno sklicanje Parlamenta v ponedeljek in se izgovarja, da so poslanci «stavkali». Medtem ko prihajajo v Vietnam nove napovedane ameriške čete. Prihodnjih 13 bataljonov bo imelo baje nalogo braniti Plejku, ki mu Preti nevarnost, da ga južnoviet-hamski partizani zasedejo, ki so včeraj napadli dve važni vladni Postojanki in prizadejali vladnim četam hude izgube. — Včeraj je Po navodilih Johnsona poslal Varnostnemu svetu novi stalni delegat ZDA pri OZN Goldberg pismo, v Katerem pravi, da ZDA izročajo vprašanje mirne rešitve vietnamske v°jne v roke VS, zato da bi lahko ngotovile, kaj OZN lahko stori. — banski posredovalec Armah pa je *vojo misijo v Hanoju opravil in v Krogih sevemovietnamske vlade se Poudarja, da so bili njegovi razgovori s Hočiminhom koristni. Vprašanje dosege miru v Vietnamu sta obravnavala včeraj na Dri&nih tudi Tito in Sastri. Njun razgovor ima velik mednarodni od-jnev, ker se upa, da bi utegnil da-11 spodbudo za novo miroljubno Kkcijo nevezanih držav, Toda Tito je včeraj poudaril, da s šastrijem nista našla «dokončne rešitve*, Vondar pa da sta se sporazumela, *!a ne bosta ostala indiferentna ter ?.a bosta storila vse, da bi se na-s,a možnost za rešitev miru. ska doklada) in na kar bo treba misliti v prihodnosti, saj je treba predvsem skrbeti za investicije. Pri sestavi proračuna so upoštevali posebno pomembna področja in so na primer za šolstvo nakazali 1370 milijard lir, medtem ko je proračun za 1965. leto predvideval izdatek 1.152 milijard lir. Izdatki za znanstvena raziskovanja so se zvišali od 109 milijard Ur na 122 milijard lir, upoštevali pa so predvsem še potrebe bolnišnic, pristanišč, telefonskega omrežja, pošte in železnic. Minister za zaklad Colombo je podčrtal naraščanje raznih dohodkov in tudi možnost zvišanja dohodkov s pomočjo najemanja kreditov, kar bodo vključili v proračun, ko bodo operacije izvršene. V celoti je ugotovil omejevanje izdatkov, tako so ohranili deficit na najnižji možni ravni. Minister za turizem in predstave Corona je povedal, da se bo ministrski svet ponovno sestal prihodnji teden v sredo ali v četrtek, ko ho odobril ukrepe v korist gradbene in tekstilne industrije in tudi ukrepe za rešitev krize oper. V proračunu so že upoštevali izdatke, ki bodo nastali z izvajanjem zakona o pomoči filmski industriji, o katerem bo po počitnicah ponovno razpravljal senat in nato poslanska zbornica. Predsednik vlade Moro je poslal vsem ministrom in podtajnikom pismeni poziv, da mu sporoče razne funkcije, ki jih opravljajo poleg dolžnosti v vladi in da se teh obveznosti osvobode razen v izrednih in utemeljenih primerih, ki mu jih morajo posebej sporočiti. Pismo je v zvezi z zadnjim sklepom vlade, da se po počitnicah sestane pod predsedstvom Mora posebna komisija ministrov, ki bo na predlog ministra za reformo uprave Pretija proučila najnujnejše ukrepe za preureditev državne uprave. Delavci predilnice «Valle di Suša« so danes na javnem zborovanju, ki so ga priredile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, zahtevali, da se čim prej reši njih kritični položaj. Osem tisoč delavcev je namreč že več mesecev brez dela in zatevajo izplačilo zaostalih plač ter obnovitev obratovanja. Delavci so bili sprejeti na prefekturi, kjer so obrazložili zahteve. Na sestanku med sindikalnimi predstavniki in železniško upravo, ki je bil sklican po razgovoru s prizadetimi ministri in sindikalisti pri podpredsedniku vlade Nenniju, so sklenili, da razpravo prelože na september. Na tak način bodo sindikalne organizacije lahko bolje preučile svoja stališča, saj obstajajo različna mnenja o določenih vprašanjih med CGIL in CISL in obstaja tudi predlog, da se skliče debato za okroglo mizo, na kateri naj se skristalizira enotno mnenje. Zvečer so podpisali v Milanu sporazum med občino in uslužbenci, ki predvideva uveljavitev draginjske doklade, s čimer se je zaključil dolgotrajni sindikalni spor. Odprto pa je ostalo vprašanje prijave sodišču občinskih stražnikov, ki so stavkali in to tako občinskih stražnikov v Rimu in Milanu, za kar pravi CGIL v poročilu, da gre za sumljivo sinhronizacijo dveh javnih tožilstev in za očitno kršitev ustave. Občinski odbor levega centra v Florenci je dal ostavko, ker ni prejel večine pri glasovanju za proračun. Zgodovina tega odbora pa je dokaj zapletena, saj je bil župan -socialist prvotno izvoljen z odločilnimi glasovi KPI, nato pa z odločilnim iglasovi KD, PSI in PSDI. Odbor ni imel večine glasov in je kriza posledica nasprotij s KPI. Načelnik štirih zahodnih delegacij na razorožitvenl konferenci v Ženevi so se danes sestali, da bi dosegli skupen načrt za sporazum o omejitvi širjenja jedrskega orožja. Podlaga za ta načrt sta britanski in kanadski predlog. Toda za izdelavo dokončnega skupnega predloga, bosta potrebna še dva tedna razgovorov. Semjon Carapkin, načelnik sovjetske delegacije v Ženevi, je danes Izjavil, da je položaj v Vietnamu zelo nevaren, kar je vzrok, da Sovjetska zveza še nadalje vztraja pri zahtevi, na.i se evakui- rajo vse tuje čete in likvidiralo tuja oporišča. Dejal je, da kljub vsemu upa, da bo Johnson toliko razumen, da se bo pravočasno u-stavil na poti k razširitvi vojne, če pa se hočejo ZDA pogajati, vedo na kak način pridejo lahko v stik z Vietnamci in s Kitajci; seveda morajo upoštevati tiste štiri točke, ki jih postavlja severnoviet-namska vlada. RIM, 30. — Po podatkih Centralnega inštituta za statistiko je bilo konec maja 1965 v Italiji pristojnih (rezidentnih) 52.639.000 prebivalcev, navzočega prebivalstva pa je bilo 51.342.000. VIETNAMSKA VOJSKA PO JOHNSONOVIH IZJAVAH Pismo delegata ZDA Varnostnemu svetu OZN «Koristni razgovori» med Hočiminhom in Armahom ZDA pošiljajo sajgonski vladi tudi reakcijska letala ■ Dva napada osvobodilne vojske na vladne položaje NEW YORK, 30. — Predstavnik ZDA pri OZN Arthur Goldberg je poslal nocoj predsedniku Varnostnega sveta Platonu Morozovu pismo, v katerem je rečeno, da ZDA pristajajo, da se Varnostni svet OZN ukvarja z vietnamskim vprašanjem, če bo to zahteval generalni tajnik ali pa kakšna članica OZN. Dalje pravi pismo, da so ZDA pripravljene sodelovati «brez pogojev* z Varnostnim svetom pri iskanju ((formule za mir v Vietnamu«. Goldberg izraža nato u-panje, da bodo člani Varnostnega sveta našli sredstvo, da bi učinkovito odgovorili na vprašanje glede sedanjega stanja v jugovzhodni Aziji. Predstavnik ameriške delegacije pri OZN pa je poudaril, da njegova vlada ne zahteva, da se skliče seja Varnostnega sveta. Izjavil je, da vlada ZDA »polaga v roke OZN vprašanje Vietnama, da bi videla kaj OZN lahko napravi*. Medtem pa stojijo pred’ uradi za novačenje rekrutov dolge vrste ameriških mladincev, ki so bili vpoklicani. V New Yorku je prišlo sinoči tudi do pacifističnih manifestacij. Demonstranti so nosili napise proti «umazani vojni v Vietnamu*, toda kmalu je prišlo do protidemonstracije, na kateri so demonstranti nosili »protikomunistične napise*. Predsednik Johnson pa je sinoči sprejel guvernerje 49 držav ZDA. Obrazložil jim je podrobnosti svoje nove politike. Republikanski senator guverner Ro'mney je po razgovorih z Johnsonom izjavil: »Na podlagi nadaljnjih informacij, ki smo jih prejeli danes, izjavljam, da podpiram akcije predsednika in pozivam vse ame- iii ■ Milinim min m im n im m.i...mimnm.m.mili.iimini.iiimimi.i.umu.iimimmmmmmmim.mmmmmmmmimmmm NADALJNJA ZAOSTRITEV GRŠKE VLADNE KRIZE Med razpravo o zaupnici Novasovi vladi ostaio v parlamentu samo 47 poslancev Vendar Novasova vlada vztraja, češ «da je parlament stavkal* in napoveduje sklicanje parlamenta za ponedeljek - Predsednik parlamenta je proglasil nezaupnico vladi ATENE, 30. — V napetem ozračju se je ob 19. uri sestal grški parlament, kateremu je predsedoval dosedanji podpredsed nik Baklazis (predsednik je novi predsednik vlade Novas), ki bi moral razpravljati o zaupnici vladi. Do razprave pa sploh ni prišlo, ker niso bili prisotni poslanci levice — «EDA», poslanci «Zveze centra« zvesti Papandreuju in so poslanci desnice — «ERE» zapustili dvorano, tako da se je zasedanje zaključilo, ko je bilo v parlamentu samo 47 od skupno 300 poslan cev. Pred zaključkom je začasni predsednik Baklazis proglasil nezaupnico Novasovi vladi. Parlament se je razšel v vročem ozračju in ob istočasnih množičnih demonstracijah po vsej prestolnici. Vendar Novasova vlada noče dati ostavke in zahteva, da se parlament ponovno sestane. Ze pred zasedanjem parlamenta je 143 poslancev »Zveze centra*, ki so včeraj podpisali »izjavo zvestobe*, poslalo ta dokument predsedniku parlamenta in zahtevo, da Novasova vlada odstopi. Istočasno so tudi sporočili, da se debate ne bodo udeležili in niso bili prisotni v dvorani. Prisotna sta bila samo dva poslanca, ki sta že včeraj izjavila, da se bosta šele po debati odločila za glasovanje. V dvorani sta bila kot opazovalca prisotna tudi samo dva poslanca od skupine 22 poslancev levičarske stranke EDA. Prvi je spregovoril načelnik des-ničarske skupine icERE« Canello-los, ki je ostro napadel Papan-dreuja kot povzročitelja neredov, nato pa dejal, da njegova stranka sploh ne bi prišla na sejo parlamenta, če bi istega sklepa ne sprejeli Papandreujevi pristaši. Takoj zatem se je 99 poslancev stranke «ERE» odstranilo iz dvorane. Zasedanje so prekinili, vendar med odmorom ni prišlo do nobenega sporazuma in je Papandreu vztrajal, da se ne udeleže zasedanja, na kar so pristali tudi poslanci levice. Takoj po zasedanju parlamenta se je sestal ministrski svet in je minister za gospodarsko koordinacijo Mitzotakis sporočil, da se bo parlament sestal ponovno v ponedeljek. Glasnik vlade pa je dejal, da ((poslanska zbornica stavka in da zato vlada ostane na svojem mestu*. Podpredsednik zbornice Bhalazis je takoj po zasedanju odšel h kralju, kateremu je poročal o ozidu debate, kasneje pa je kralj menda Nova slika z Marsa To je najnovejša slika Marsove površine, ki jo je posnel «Mariner 4» z razdalje 12.000 km. Zelo jasno se vidijo kraterji sprejel tudi predsednika vlade No-vasa. V Grčiji obstaja samo poslanska zbornica, v kateri je 300 poslancev in to: :171 pripadnikov «Zveze centra«, ki so se razbili na dve struji: 143 odkrito podpira Papandreuja, 21 Novasa, 6 koleba, bivšega ministra za obrambo Garoufaliasa pa so iz stranke izključili; 22 poslancev levičarske «EDA», ki je pripravljena podpreti Papandreuja, ki pa te podpore noče; 99 poslancev skrajne desnice «ERE» in 8 poslancev ((progresivne stranke«, ki svojega stališča niso obrazložili. V Atenah so se demonstracije vršile ves dan in je na deset tisoče demonstrantov vzklikalo Papandreuju. Študentje so se zbrali pred univerzo že popoldne. Nekaj kasneje so iz bližnjega gledališča pri- ga leta pa se bodo najbrž dvignile tarife na železnicah, in sicer za potnike 25 odstotkov. Francija ne sodeluje na manevrih NATO PARIZ, 30. — List *New York Horald Tribune* je danes objavil vest, da francoski častniki n,e bodo sodelovali na manevrih NATO «Fa!lex 1966». Glasnik francoskega obrambnega ministrstva te vesti ni zanikal in je samo izjavil, da »način in razlogi, zaradi katerih Francija ne bo sodelovala na manevrih, ne bodo predmet nobenega pojasnila*. 2e maja so francoske oblasti obvestile vrhovnega poveljnika NATO v Evropi gen. Lemnitzerja, da zaradi tehničnih razlogov i,n strateških načel ne bodo sodelovali na manevrih. za mir. Kongres je predlagal tudi mednarodni sestanek za popolno prepoved uporabe, poskusov in izdelave jedrskega orožja. Protirasističnc demonstracije v ZDA GRBENSBORO (Alabama) 30.— Policija je aretirala ponovno številne manifestante, ki zahtevajo pravico, do glasovanja črncev in ki so hoteli korakati proti sodišču. To je ie tretji dan manifestacij in so v sredo ter četrtek aretirali skupno 420 oseb, med njimi tudi dva bela pastorja. Policija je izpustila samo demonstrante, ki so imeli manj kot 16 let. riške državljane, naj storijo isto.* V Pentagonu pa so nocoj uradno sporočili, da se ZDA pripravljajo, da bi dale na razpolago Južnemu Vietnamu »manjše število reakcijskih letal*. Iz Hanoja poročajo, da je ganska delegacija, ki jo vodi visoki komisar Armah, po štirih dneh bivanja v Hanoju, kamor je prišla na poziv Hočiminha, odpotovala. Armah je med svojim bivanjem v Hanoju Izročil Hočiminhu osebno pismo predsednika Nkrumaha, ki je eden izmed štirih članov ((mirovnega odposlanstva« Commonvveal-tha. ki mu načeljuje britanski predsednik vlade Wilson. Kot je znano tega odposlanstva v Pekingu in Moskvi niso hoteli sprejeti. Severnovletnamski predsednik Ho-čiminh pa je pred kratkim povabi! Nkrumaha, naj pride v Hanoj v svojem osebnem imenu. Nkrumah je nato poslal v Hanoj visokega kemisarja Armaha. Hanojski radio je danes sporočil, da je Hočiminh Izrazil Armahu zahvale za skrb predsednika Nkrumaha in ganskega ljudstva za njegovo aktivno podporo borbi vietnamskega ljudstva, ki se bori za svoje nacionalne pravice. V istem radijskem sporočilu je rečeno tudi, da je podpredsednik hanoiske vlade In zunanji minister Duy Trinh v razgovoru z Armahom izjavil. da predstavljajo štiri točke hanojske vlade «podlago za najboljšo politično rešitev vietnamskega vprašanja«. Končno je radio poudaril, da so bili razgovori med Ho-čiminhom in Armahom zelc prisrčni in koristni. Dosedanji ameriški veleposlanik general Taylor je danes odpotoval iz Sajgona v ZDA in nado ne-stil g£ bo že prej imenovani Cabot Lodge. Pred odhodom je izjavil, da br.do ((ameriške sile storile vse, kar le potrebno, da bi vzpostavili mir in pravico v Vietnamu«. Južnovietnamski predsednik vlade Cao Ky pa je glede ameriških ieakcijskih letal Izjavil, da bodo služila za pomoč dosedanjim ameriškim letalom «A -1 - Skyraider». Domneva se, da gre za reakcijska letala «B-57 Camberra«. Predsednik vlade je zagrozil «vsem rušilcem miru v mestu«, da bodo postavljeni pred vojaška sodišča in obsojeni: ■ Osvobodilna vojska je danes zjutraj napadla posadko vladnih čet in še neko drugo postojanko, 125 kilometrov jugozahodno od Sajgona, ter prizadejala hude izgube. Hkrati pa poročajo iz vladnih virov, da je pri tem napadu sodelovalo okrog petsto gverilcev, ki jih je kril topniški ogenj, tako da so lahko vdrli v utrdbo. Istočasno so druge enote gverilcev pognale v zrak most in z minometi obstreljevale mesto. Vladne čete so imele hude izgube tudi v mestu Tey Tina, 380 kilometrov severovzhodno od Sajgona, kjer so enote osvobodilne vojske napadle letališče. Ameriška letala so tudi danes opravila številne napade nad Severnim Vietnamom, kjer so bombardirala pristanišča in cestna križišča. Letala so metala tudi propagandne letake zlasti nad Dien Blen Fujem. Letala so že četrtič napadla električno centralo v mestu Thanh Ho. Glede novih vojaških enot pa se je zvedelo, da bodo imele nalogo braniti ameriško oporišče Fleiku. ki lež: na visoki planoti, ker ga osvobodilna vojska lahko napade. Nova ameriška taktika naj bi bila mešanica razširitve prostora okrog oporišč in obrambe utrdb samih v pričakovanju pogajanj. Kar pa zadeva Severni Vietnam, Pentagm še ni sporočil nobenega podatka glede vesti nekega časopisa, da so ameriški piloti ugotovili še druga raketna oporišča poleg onih okrog Hanoja. Ta oporišča so baje okrog 40 kilometrov daleč od glavnega mesta. Prihodnji kontingent ameriških čet, ki je sestavljen iz trinajstih pehotnih bataljonov pa ne bo izvajal dosedanje taktike ((osvajanja terena meter za metrom«, ki ga nadzoruje osvobodilna vojska, temveč bo poskušal samo od časa do časa s kakšno ofenzivno akciio. Vsekakor pa bodo Američani branili Saigon in njegovo okolico. Iz Moskve poročajo, da časopis «Rdeča zvezda« v svojem komentarju Johnsonovih iziav poudarja, da ameriška «escalaMon» vojne v Vietnamu ne bo mogla uničiti vietnamskega ljudstva, ki se bori za pravično stvar. V Tokiu pa je predsednik vlade Sato pozval vse v volno zapletene države, naj začnejo pogajanja «brez pogojev«. Končno je značilna vest iz Bonna, da je predstavnik zunanjega ministrstva danes povedal, da znaša zahodnonemška gospodarska, tehnična ln zdravstvena pomoč Južnemu Vietnamu 95 milijonov rpark- od katerih so 55 milijonov uporabili za gradnjo kemičnih tovarn, 15 milijonov pa za nujno p. trebno blago, ostalo vsoto za bolniške naprave. Predstavnik bonske vlade je poudaril, da Zahodna Nemčija doslej ni dajala nobene vojaške pomoči, ker Je ZDA tudi niso doslej zahtevale. Zvišana cena zlatu šli pristaši Novasa, ki pa jih je . LC NDON, 30. • Cena zlatu se bilo le nekaj sto. Študentje so jimije.Pa londonskem tržišču ponovno pričeli groziti, ver,dar je policija pisala «n je dosegla 251 šilingov, takoj nastopila in preprečila spo- 1? Pensov in 3/4 za unčo. V dolar---- -- - - Jih pa 35.17 dolarjev m 1/4 za unčo, kar predstavlja najvišjo ceno po 10. marcu. Nakupi zlata so bili obsežni. Zvišanje cene in povečani nakupi so deloma povezani z nakupi Kitajske, ki je likvidirala svoje rezerve v funtih in jih pretvorila v dolarje in zlato. Predvsem pa se je v zadnjih dveh tednih dvignila cena zlata zaradi negotovosti na tržiščih z valutami in vojne v Vietnamu. V bistvu zaradi podobnih razlogov se je tudi znižala ameriška zaloga zlata, ki je spravljena v Fort Knoxu in ki je padla na najnižjo raven v zadnjih 27 letih. »Federal reserve bank* je sporočila, da znašajo zlate rezerve 13.859 milijonov dolarjev, kar predstavlja najnižjo številko po 5 oktobru 1938. V zadnjem tednu so poslali iz zakladnice za 75 milijonov dolarjev zlata. pad. Na Trgu Ustave se je zbralo okoli 15.000 demonstrantov, ki so zahtevali takojšen odstop Novasove vlade. Demonstracije so se nadaljevale pozno v noč. Vsebina francoskega petletnega načrta PARIZ, 30. — Francoska vlada je objavila danes podrobnosti svojega gospodarskega petletnega načrta za dobo 1965-1970. Gre za peti petletni načrt po zadnji vojni, ki ga je vlada odobrila prejšnjo sredo. Objavljene podrobnosti ne vsebujejo številk glede splošnih izdatkov, pač pa navaja, da se bo gospodarska proizvodnja dvignila za pet odstotkov, tako da bo proizvodnja industrije in kmetijstva (ki znaša sedaj 339 milijard frankov) narasla po petih letih na 432 milijard. Načrt določa ne samo dvig proizvodnje, temveč tudi varčevanje. Dalje predpisuje zmanjšanje najmanjšega tedenskega delovnega urnika od 60 na 54 ur, postopni dvig mezd za 2,8 odst. letno ter letno povečanje kmetijskih dohodkov za 4,8 odst. Konkurenčnost z drugimi državami na svetovnem trgu pa je glavna naloga petletnega načrta. Načrt določa med drugim gradnjo 480.000 stanovanj vsako leto z letnim izdatkom 26 milijard frankov. Dalje predvideva gradnjo 1350 km avtocest, začetek gradnje predora pod Rokavskim zalivom, gradnjo «ekspresne» podzemeljske železnice na področju Pariza itd. Štednja na avstrijskih železnicah DUNAJ, 30. — Od 7. avgusta dalje bosta ukinjena avstrijska direktna vlaka ((dolomitski ekspres« (iz Lienza v S. Candido) in «San Marco« (z Dunaja do Trbiža). U-kinjenih bo kar 32 direktnih vlakov, od tega 25 v inozemstvo. To je del ukrepov za štednjo na avstrijskih železnicah. V drugi fazi, ki se bo pričela 21. septembra, bo ukinjenih 140 direktnih vlakov na dan. Tako bodo v obeh fazah ukinili 172 dnevnih vlakov, 272 week-end vlakov, 55 dnevnih in 41 week-end tovornih vlakov. «Kurier» objavlja danes članek z naslovom «Prva posledica omejitve proračunov: železniški promet kakor po vojni«. Prometni minister Probst, kj je v polemiki s finančnim ministrom Schmitzom, je izjavil, da so ti ukrepi «velik nesmisel«. Z januarjem prihodnje- AGIP v Konju RIM, 30. — AGIP bo jutri otvo-rila v Kongu novo omrežje za prodajo bencina. Gre za 31 črpalk in za osrednji urad, ki so ga zgradili v Brazzavillu. Prodajna mreža je najmoderneje urejena po istih načelih kot v Evropi. S to pobudo zajema AGIP že dvajset afriških držav. TOKIO, 30. — Danes se je zaključil filakitajski »mednarodni kongres proti jedrskemu orožju* z resolucijo, ki poudarja upravičenost borbe Vietnama proti ameriškemu imperializmu in zavrača »prevarantske* predloge Johnsona iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiriiiiiiiiHii|iiil|iiii|l|||||||||l|||||||||||||||||l|ll,„||||il|,|„|||||ii,umni,|I||||||H|||,MI„I,mm,|I||B IZREDNO VAŽNI RAZGOVORI NA BRIONIH V Tito in Sastri o zaostritvi mednarodnega položaja Razpravljala sta o morebitni akciji nevezanih držav za dosego miru v jugovzhodni Aziji Danes drugi razgovor Tito- Harriman . Jakov Blaževič v Rimu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. - V središču pozornosti jugoslovanske javnosti je poleg prvih ukrepov gospodarske reforme, ki potekajo z. vsakodnevnim objavljanjem novih cen, obisk indijskega predsednika vlade Sastrija, ki je danes na Brionih s predsednikom Titom ločeno in skupno z ostalimi člani indijske delegacije, s predsednikom Petrom Stamboličem in njegovimi sodelavci nadaljeval v Beogradu začete razgovore o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ter obisk potujočega veleposlanika ZDA Ave-rella Harrimana, ki je po razgovorih s predsednikom Titom v Beogradu (ki pa so, kot kaže, bili informativnega značaja, ker o njih jugoslovansko časopisje sploh ni poročalo) odpotoval v Dubrovnik. Po informacijah iz ameriškega veleposlaništva bo Harriman jutri odpotoval iz Dubrovnika na Brione, kjer bo nadaljeval svoje, v Beogradu že začete razgovore z maršalom Titom. Ni dvoma, da so glavna tema teh razgovorov dogodki v jugovzhodni Aziji. Po poročilih z Brionov sta Tito in Sastri danes ob navzočnosti predsednika zvezne skupščine Edvarda Kardelja izmenjala mišljenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih. V teh razgovorih je, kot se da sklepati iz odgovorov obeh državnikov na vprašanja indijskih in jugoslovanskih novinarjev, ki sta jih Tito in Sastri pred odhodom Sastrija z Brionov v Beograd sprejela, bila glavna tema zaostritev mednarodnega položaja in morebitna akcija nevezanih držav za zagotovitev miru zapletenega položaja v Jugovzhodni Aziji. Da oba državnika enako gledata na aktualna mednarodna vprašanja, je bilo razvidno že iz včerajšnjih zdravic na večerji, ki jo je Tito priredil v čast Sastrija. Oba državnika sta izrazila zaskrbljenost zaradi dogodkov v Jugovzhodni Aziji in ugotovila, da nevezane države ne morejo ravnodušno gledati na razvoj dogodkov, ki lahko spravijo svet v katastrofo. Tito je pri tem ugotovil, da samo najreakcionamejši krogi na svetu in tisti, ki so zaslepljeni 2 dogmatizmom (pri tem je očivid-no mislil na Kitajce), lahko v zaostritvi mednarodnih odnosov in eventualnemu svetovnemu spopadu, iščejo neke koristi za sebe, medtem ko večina narodov želi mir in pričakuje od državnikov, da interese mira postavijo iznad interesov ozkega osebnega ugleda in hladno-vojnega taktiziranja. Sastri, ki se je glede mednarodnega položaja popolnoma približal Bivši predsednik vlade in tajnik najmočnejše grške stranke sredinske «Zveze centra* Papandreu, ko je v četrtek z balkona sedeža liberalnega krožka sporočil množici, da je 143 poslancev podpisalo izjavo o «zvestobi» strankinim načelom besedam maršala Tita, je med drugim dejal, da je Indija trdno odločena zgraditi socialistično družbo in nadaljevati politiko pokojnega Nehruja, t. j. politiko miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja med vsemi državami. Na žalost, je ugotovil Sastri, danes ni v nevarnosti samo mir, temveč sam obstoj človeštva. Tito in Sastri sta, kot Je razvidno iz zdravic, trdno sklenila, da v interesu obeh narodov storita vse, kar je v njuni moči za zagotovitev miru. Sastri je s svoje strani pozval Sovjetsko zvezo in ZDA, naj nadaljujeta z napori za rešitev spora okrog stroškov mirovnih operacij, da bi svetovna organizacija postala ponovno učinkovita. Sastri se je nocoj v spremstvu Edvarda Kardelja vrnil v Beograd, kjer je indijski veleposlanik v hotelu »Metropol* priredil slovesni sprejem v čast predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča. Z istim namenom kot sta nedavno odpotovali iz Beograda v Washington in Pariz delegaciji jugoslovanske vlade, je danes odpotovala v Rim delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Jakova Blaže-viča na razgovore z zastopniki i-talijanske vlade o nekaterih gospodarskih in finančnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem jugoslovanske gospodarske reforme. Jakov Blaževič je novinarjem po prihodu v Rim izjavil, da je naloga delegacije vzpostaviti čim tesnejše odnose v okviru gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Blaževič je poudaril, da je v pripravah za to zelo važno fazo v medsebojnih odnosih ugotovil veliko razumevanje s strani Italije in izrazil u-panje, da bo njegov obisk prispeval k nadaljnjemu razvoju stikov med jugoslovanskimi in italijanskimi poslovnimi ljudmi. Jakov Bla5evLž « bo v Rimu sestal s predsednikom vlade Morom, zu-nanjim ministrom Fanfanijem in drugimi resornimi ministri. g g WASHINGTON, 30. — V diplomatskih krogih se poudarja, da of razgovori Tito—Sastri utegnili povzročiti novo skupno pobudo nevezanih držav za mirno rešitev v Vietnamu, že v mesecu marcu so nevezane države objavile mirovni poziv, ki je bil v ZDA ugodno sprejet. V zainteresiranih poslaništvih so mnenja, da bi bila pobuda nevtralnih držav bolj «diskretna» in da bi imela obliko skupnih korakov pri glavnih udeležencev vojne. Vendar doslej še ni prišla nobena smernica s strani ustreznih držav. Kako j e pred desetletji Istra trgovala s Trstom Iz knjige Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju Julija T itla — o knjigi poročamo na drugem mestu na tej strani — ponatiskujemo del poglavja, ki govori o povezanosti koprskega podeželja s Trstom in drugimi triiiii. Omejili smo se samo na trgovino s kmetijskimi pridelki konec 19. m v začetku 20. stoletja. Koprska agrarna pokrajina pripada sicer že po svoji naravi k neposrednemu ekonomskemu zaledju Trsta. Toda močneje se je povezala s Trstom Sele postopoma. Ne smemo prezreti, da priključitev Istre in Benečije k Avstriji konec 18. stoletja ni mogla teh krajev izrazito preusmeriti Trstu. Čeprav je sicer po letu 1815 Trst vidneje pritegoval Milje, Koper, Izolo in Piran z njihovim najbližjim zaledjem, pa Je vendar pomanjkanje prometnih poti še nekaj časa izoliralo ostalo Istro od Trsta (10,166). Zaradi tega so tržaški nakupovalci iskali hrano v Furlaniji in Benečiji. Pač pa se Je okoli leta 1850 pričel živahnejši promet med obalnimi mesti, neposrednim zaledjem teh mest ter Trstom, ki se je tedaj, v dobi napredujoče paro-plovbe, pričel naglo razvijati ter se Je njegovo prebivalstvo povečalo od 80.414 v letu 1857 na 178 tisoč 599 v letu 1900. Posebno živahen promet se Je tedaj razvil med Trstom ter med Koprom z okolico. S Koprskega so prodajali v Trst sol, vino, maslo, sir, slanino, loj, volno, kože in svilo. Koprska luka pa je okolici posredovala uvoženo žito, stročnice, živino, špecerijo, tekstil in tekstilne izdelke ter steklene in lončene predmete. Večino uvoženega blaga so potrošili v samem Kopru saj je v zaledju prevladalo Se naturalno gospodarstvo. V koprski okolici so večino svojih potreb krili z domačo proizvodnjo. Iz takratnega sodnega okraja Piran pa so izvažali v Trst vino, olje, slane ribe, živalske kože, loj, les za kurjavo ter nekaj gradbenega lesa za ladjedelništvo. Uvažali pa so žito, moko, riž, stročnice, klavno živino, gradbeni les, kolonialno blago ter različne industrijske proizvode (2,85). Vidimo, da so okoli leta 1860 mimo vina, olja, soli in nekaj lesa za kurjavo prodajali v Trst še živinorejske proizvode. Proučevanje trgovine kaže, da je širše zaledje prodajalo v Trst le presežke živinoreje. Celotna koprska pokrajina razen vina in olja v tem času ni prodajala niti poljedelskih proizvodov niti vrtnin, temveč so Jih celo morali uvažati. Proti koncu 19. stoletja, posebno še po obnovi vinogradov, deloma pa Se neposredno preden se je pojavila filoksera, je bilo na tem področju vino prvo na seznamu proizvodov, ki si jih prodajali v Trst. Mimo tega so pod vplivom tržaškega trga začeli povečevati proizvodnjo vrtnin. V obalnem pasu so mali kmetje svoje interese hitro spravljali v sklad s spremenjenimi ekonomskimi in tržnimi razmerami. TRGOVINA S KMETIJSKIMI PRIDELKI KONEC 19. IN V ZAČETKU 20. STOLETJA Trgovina z vinom in sadjem. Iz koprske pokrajine Je šel v Trst že pred propadom vinogradništva zelo živahen promet z vinom. Pozneje se je zaradi vzrokov, ki smo jih že opisali, trgovina preko Trsta razširila vse do Francije. Tej konjunkturni dobi je sledila kriza vinogradništva, ki je trajala vse do konca 19. stoletja; promet z vinom je bil tedaj minimalen. Po obnovi vinogradov se je pridelek vina spet izredno dvignil; prodaja vina je bila usmerjena predvsem na tržaški trg. Največ vina so iz Izole prodajali v Trst, le prav malo drugam. Nasprotno pa so večji del prodanega vina, ki Je šel skozi piransko pristanišče, začeli pošiljati v notranjost tedanje monarhije. Mimo tega so prihajali kupci iz različnih krajev z vozovi sami po vino; v letih vinskih kriz so ga namreč vinogradniki točili tudi doma v «osmicah» (vinotočih) po izredno nizkih cenah, s katerimi niso krili niti proizvodnih stroškov. V Pri-dvoru, Šmarjah, Koštabonl, Rav-nu, na Cmem kalu in Borštu so večji del pridelanega vina prodajali kar doma Semkaj so prihajali gostilničarji in trgovci z vinom ter ga odvažali v Divačo, Motovun, Pivko, Postojno in Ljubljano. Večji del so bili to gostilničarji, ki so kupovali vino vsako leto pri istih vinogradnikih. V Pri-dvor So prihajali predvsem iz Postojne, odkoder so v zameno za vino pripeljali kole za vinograde V Šmarje so prihajali s Pivke, lz Divače, iz Kranja in iz Ljubljane. Večino belih vin so sploh pokupili vinski trgovcev iz teh krajev. Prodaja vina iz Šmarij v Trst je bila minimalna. Vinogradniki Koštabone so prodajali svoje vino v Lokev, Sežano, Trst in Postojno ter gostilničarjem v Škocjan. V Novi vosi ln Ravnu so zamenjali vino za krompir; iz Postojne in Ilirske Bistrice so namreč vozili krompir ln odvažali vino. Iz teh dveh vasi so razen v Postojno in Ilirsko Bi strico prodajali vino še v Trst, Ljubljano ter v Škofije. Živahna Je bila trgovina z znanim vinom «čmokalcem». Tega so vselej večinoma hitro pokupili ljubljanski trgovci, ki so dostavljali sode na železniško postajo v Kozini. Tja ao hodili ponje vinogradniki ter Jih napolnjene zopet pripeljali na- zaj. Tja so vozili vino tudi iz Ro-žarja. Iz Babičev, Marezig in Boršta so prodajali vino le ob nadpovprečnih vinskih letinah ln še to le manjše količine. Prodajali so ga v Trst, Bazovico, Milje, Ilirsko Bistrico ln Podgrad. V okolici Izole so grozdje trte «refošk» trgali šele v začetku novembra. Iz tega grozdja so delali tako imenovani «peneči refoškn ali »sladili refošk«; ta je imel dva do trikrat višjo ceno od navadnega vina in je bil na tržišču zelo iskan. Zato so ga vselej prav lahko prodali, predvsem v Trst ln druge večje kraje v Avstro-Ogrski. Trgovina s sadjem. Sadje in vrtnine so bili na Koprskem v preteklosti izrazite potrošne dobrine, namenjena za prodajo na tržaškem trgu. Zato so z intenzivnim sadjarstvom na tem področju začeli v dobi največjega gospodarskega vzpona Trsta. 2e leta 1900 so prodajali precej fig na tržaškem trgu; največ so jih pripeljali z Miljskega polotoka. Neposredna bližina tržaškega trga je namreč pri tamkajšnjih kmetih vzbudila velik interes za pridelovanje fig. Ta vrsta sadja ne prenese daljšega transporta, posebno ne po slabih kolovoznih poteh, zato je imelo gojenje fig v tem predelu nedvomno prednost. Iz drugih predelov Koprskega so v tem času prodali le manjše količine fig. Na tržaškem trgu so — posebno v začetku 20. stoletja — izredno dobro prodajali češnje. To je napotilo kmete na Koprskem, da so začeli češnje v večjem obsegu saditi na Miljskem polotoku, v Plav-jah, Škofijah, v okolici Izole in Kopra. Priznane na tržaškem trgu dobro cenjene so bile tudi znane hruške «petrovke» s Črnega kala in Ospa. Kmetje so se s svojih domov odpravili na pot že okoli polnoči, da so prišli pravi čas na tržaški trg in Jih hitro prodali. Tudi breskve so šle dobro v denar. Gojili so jih največ v okolici Kopra, Izole in Ospa. Namizno grozdje so obirali šele po običajni trgatvi. Pustili so ga na trti tudi vse do začetka novembra in trgali sproti toliko, kolikor so ga dnevno prodali v Trst. Precej namiznega grozdja so prodajali tudi kmetje iz okolice Izole. Trgovina z vrtninami in poljščinami. Od vrtnin so za prodajo že v tistem času prideKJVATi Spodnji grah. V začetku 20. stoletja je bilo po njem toHkšno povpraševanje, dai^gi, tržaški trgovci in potrošniki nabavljali nepo- sredno pri proizvajalcih na njihovih domovih, posebno še pri kmetih na Miljskem polotoku. Največ so prodali graha kmetje lz okolice Kopra, Izole in Pirana. Pridelovali so ga predvsem na širokih terasah v južnih legah. Pomembna je bila tudi prodaja zgodnjega krompirja. Pridelovali so ga v Izoli, Kopru, Piranu, Ce-žarjih, Pobegih, Dekanih, Šmarjah, Cmem kalu, Koštaboni, Novi vasi in drugih krajih ter v njih okolici. V tem času so na Koprskem začeli tudi že z intenzivnim pridelovanjem paradižnika za tržišče. Najbolj uspešni so bili v Milj-skih hribih, v Ospu, Piranu ter v okolici Kopra in Šmarij. Uredili so mnogo toplih gred, v katerih so vzgajali paradižnikove sadike, da je pozneje pridelek prej dozorel. Poleg zgodnjega pa je imel primemo ceno tudi pozni pridelek paradižnika. Tako so v okolici Šmarij posadili precej poznega paradižnika, ga pred nastopom hladnega vremena — v novembru — še zelenega obrali ln dali v tople grede, da je dozorel. Tedaj so ga prodajali na tržaškem trgu. S pridom so na tržaškem trgu prodajali tudi vrtne in grozdne jagode; proizvajali so Jih predvsem v Južnih legah. V okolici Pirana ln Izole so bili nasadi Jagod, ki so dajali v dobrih letinah obilen pridelek. Od zimskih vrtnin so s tega področja prodajali predvsem zelje in ohrovt. Zelo malo je bilo zanimanja za kumarice, saj so jih iz okolice Kopra na tržaškem trgu slabo prodajali. Na splošno so imele vrtnine vse do leta 1914 na tržaškem trgu tako visoko ceno, da se je kmetu poplačal njegov trud. Prodaja mleka. Pomembna postavka v oskrbi Trsta je bila tudi prodaja mleka, saj Je število krav molznic v samem mestu in predmestjih lz leta v leto nazadovalo Tako je bilo leta 1880 od 2413 glav goveje živine 1947 krav (82 odst.) in le 288 volov. Leta 1910 Je bilo razmerje že drugačno: od 1445 glav goveje živine Je bilo le še 1088 krav (75 odst.) in že 357 volov. V obdobju od 1880 do 1910 se je število vprežne živine v Trstu zvišalo, število krav pa znižalo kar za 45 odst. Kljub veliki potrošnji mleka je prebivalstvo Trsta vse bolj opuščalo rejo molznih krav, ker se je zaposlovalo v industriji, trgovini ln pomorstvu. Tam so sl zagotovili stalen zaslužek, mleko pa raje kupovali od mlekaric iz tržaškega zaledja, kjer se je reja molznih krav zelo povečala. Kako Je napredovala proizvodnja mleka v tržaškem zaledju, nam pove podatek, da Je imela leta 1910 takratna občina Pomjan od 934 govedi kar 735 krav (75 odst.), predvsem molznic. Dnevno so prodali odtod v Trst 1000 litrov mleka Kmetje so začeli zamenjavati pridelovanje koruze, vse več pa so pridelovali krmnih rastlin, obe- tajoč si od prodaje mleka glavni vir dohodkov. Zaradi odročne lege so v Šmarjah zbirali mleko iz Padne, Krkavč, Nove vasi in Grintovca. Zbiralnice so bile zasebne in so mlekarice vsak dan v zgodnjem Jutru tovorile mleko na oslih do Kopra. Od tam so ga s parnikom vozile v Trst, osle pa pustile v posebnih hlevih v Kopru. V zbiralnico v Šmarjah so iz širše okolice nosili tudi jajca, ki so jih mlekarice prav tako prodajale v Trstu. Prebivalci Koštabone pa so sami tovorili mleko do Kopra in nato vozili v Trst; bilo ga je kakih 500 do 600 litrov dnevno. Drugo pomembno področje, ki je oskrbovalo Trst z mlekom, je bilo najbližje zaledje mesta. Iz Plavi j, Dekanov in Pridvora so nosili ali tovorili mleko neposredno v Trst. Trgovina s senom in drvmi za kurjavo. Ta trgovina je bila najbolj razvita v jugovzhodnem, višjem predelu Koprskega. Tam je prevladovalo še tipično naturalno gospodarstvo. To področje ima hladnejšo klimo in je dokaj od-daujeno od tržišča oziroma od Trsta. Pogoji za pridelovanje vrtnin so tam razmeroma slabi. Trst pa Je v dobi pred uveljavitvijo elektrike in motorja razen vrtnin, sadja in vina potreboval veliko sena za svojo vprežno živino. Leta 1880 so našteli v Trstu in predmestjih 1033 konj in 2413 glav goveda, leta 1900 pa 1770 konj in 2934 glav goveje živine, kar pomeni veliko povišanje števila konj (za 71 odst.) in tudi goveje živine (za 21 odst.). Tako se je v dveh desetletjih (1880-1900) skupno povišalo število velike živine za 36 odst. Do leta 1910 Je znova poraslo število konj na 2487, to Je za 40 odst. V primerjavi z letom 1880 Je bilo tako konj za 140 odst. več. Goveje živine pa Je bilo leta 1910 1445 glav; v primerjavi z letom 1880 pa za 41 odst. manj. Večji del transporta v pristanišču so opravljali z volmi in konji. Ob vsem tem je bilo seveda seno z jugovzhodnega Koprskega za Trst zelo dobrodošlo. Edini oziroma najpomembnejši tržni pridelek Je bilo seno tedaj v Movra-žu, Smokvicah, Trebešah, Kubedu, Gradišču, Topolovcu, Gradinu in Pregari. V teh vaseh Je bilo kar precej travnikov in so ob dobrih letinah prodali tedensko tudi do 50 voz sena. Vozili so ga v Trst v glavnem ob ponedeljkih ln petkih, ko Je bil tam’ seneni semenj. Manjše količine sena so tovorili na oslih, nekateri prebivalci brez lastne živine pa so ga celo nosili — kolikor je bilo mogoče — kar na hrbtih. Tak način prenašanja sena v Trst je bil razširjen predvsem v Borštu, Pri-dvoru in Koštaboni. Zelo verjetno so na isti način kmetovalci brez tovorne živine iz ostalih krajev Koprskega transportirali v Trst tudi drva za kurjavo. Medtem ko so seno prodajali samo na tržaškem trgu, so drva prodajali tudi po ostalih mestih: v Izoli, Kopru in Piranu. Kmetje Koštabone so prodajali les za kurjavo ln oglje največ v Piran, nekateri pa tudi v Izolo in Koper. Nova vas in Boršt sta prav tako s kurjavo zalagala obalna mesta. V Trst pa Je bila usmerjena prodaja lesa za kurjavo lz Babičev, Marezig, Topolovca, Gradi-na in Pregare ter deloma iz Boršta, Kubeda in Movraža. Semenj za drva Je bilo ob torkih ln četrtkih. Ob močnem razvoju tržaškegA gospodarstva se je tedaj karakteristično spreminjala pomembnost posameznih vrst tržnih proizvodov, ki Jih je mestu dobavljalo zaledje. Namesto nekaterih živinorejskih proizvodov — volne, loja in kož, pa vina ln olja, so postale pomembnejše vrtnine in mleko. Tudi vezi Trsta z okolico so se s povečano prodr.jo okrepile. Pri tem so s posredovalno vlogo napredovala tudi obalna mesta, čeprav so imela v trgovinski menjavi oziroma prodaji kmetijskih pridelkov v Trst podrejeno vlogo. Proizvajalci so namreč prinašali svoje pridelke v obalna mesta samo zato, da so jih z barko prepeljali na tržaški trg. Dobrodošli v Kulturnem domu! »Tamburica — The Pittsburgh Junior Tamburitzans. nastopi danes zvečer v Kulturnem domu, jutri popoldne pa na prostem v Steverjanu. — Od številnih članov ansambla objavljamo slike štirih: zgoraj sta Dolores Ivancich, prva solistka, po rodu Slovenka, in Margaret Hrovat, ki je po rodu SIovenka-Hrvatica. Spodaj sta Mark Kresho, po rodu Hrvat-Grk in Frank Kailk, prvi harmonikar, po rodu Slovenec fonjiijv ^ tjiotlnllftvp glubku ^ ^ JULIJ TITL Socialnogeografski problemi na koprskem podeželju Pri založbi LIPA v Kopru je izšla knjiga, ki prinaša sicer doktorsko disertacijo Jurija Titla, torej znanstveno delo, ki pa bo zaradi problemov, ki jih obravnava, aktualna in zanimiva za mnogo širši krog, kot pa samo za znanstveno področje. Zaradi snovi in problemov, ki jih avtor Jurij Titi obravnava bodo podatki te knjige, ki so rezultat avtorjevega proučevanja katastrskega in arhivskega gradiva ter avtorjevih opazovanj na terenu, dragoceni ne samo za gospodarske in politične delavce tega področja, temveč za vse prebivalce koprskega ožjega teritorija pa tudi za vse ostale, ki jih zanimajo problemi socialnih in gospodarskih sprememb na Koprskem od začetka preteklega stoletja do današnjih dni. Ker podobnih del, ki bi obravnavala družbeno-geografske probleme in gospodarsko-socialne spremembe koprskega podeželja nimamo, bo nova knjiga toliko dragocenejša. Ce pri tem omenimo zanimivo podajanje snovi, pa še obravnavanje nekaterih problemov v zvezi s Trstom, s katerim je koprsko področje pač nujno tesno povezano, lahko govorimo o knjigi, ki jo lahko z veseljem pozdravimo. Avtor knjige obravnava torej spremembe, ki jih je koprsko področje doživelo od začetka pretek- V BANKAH, V STANOVANJIH, V AVTOMOBILIH Tatvine na vseh in ropi koncih Odnašajo denar, dragulje in druge dragocenosti CBIAVARI (Genova), 30. — Za 30 milijonov zlata in dragbljev so neznanci ukradli Alessandru Pia-centiniju iz Valenze (Alessandria). Ta je bil na poti iz Alessandrie v Spezio. V Busalli je večerjal in v Chiavariju se je okrog polnoči ustavil, da bi spil kavo. V baru je bil le nekaj minut, potem pa je stopil še v bližnji penzion pogledat, če bi našel prenočišče. Ko se je vrnil k avtomobilu Po prtljago, je videl, da so zginili njegovi trije kovčki, polni vzorcev zlata in dragih kamnov. MILAN, 30. — V neki podružnici hranilnice lombardskih pokrajin so trije mladeniči izvršili rop. Pripeljali so se na dveh majhnih motorjih pred banko in počakali, da je odšel zadnji klient. Bilo je na tem, da se podružnica zapre za opoldanski odmor. Tedaj sta dva vstopila, tretji je ostal na straži. S pištolo sta ustrahovala edinega uslužbenca ter odnesla za Čez 1,800.000 lir gotovine. Potem so se vsi trije odpeljali, PADOVA, 30. — Odvetnik Men-gotti se je precej pozno vrnil v svojo vilo. S hodnika je opazil, da je v spalnici luč. Vrata je odprl nenadoma in zagledal mladeniča, ki je brskal p0 predalu. Pozval ga je, naj se ne gane. Ta pa je odgovoril s tem, da je skočil nanj, ga po daljšem rvanju vrgel na tla ter zbežal skozi okno kopalnice. Ko se je odvetnik zavedel, kaj se je z njim zgodilo, je kmalu u-gotovll, da mu je tat odnesel za več kot 10 milijonov lir draguljev in drugih dragocenosti. ANDRIA (Bari), 30. — Na cesti Andria-Canosa se je dogodila nesreča, pri kateri so tri osebe izgubile življenje, sedem pa ranjenih. Svetel predmet na nebu BARI, 30. — Iz raznih krajev Puglie poročajo, da je več oseb videlo med 19. uro in 20.30 na nebu svetel predmet. Med drugimi sta ga videla tudi dva pilota. Bila sta opozorjena s kontrolnega stolpa letališča pri Bariju, ki je dobilo številna telefonska obvestila, med drugimi tudi od karabinjerjev. SREDI OCEANA «Raffaello» se bliža New Yorku Župan Wagner je 2. avgust proglasil za $dan Raffaella* S KROVA «RAFFAELLA», 30. — Ladja «Raffaello» nadaljuje svojo plovbo čez Atlantik. Veliki morski orjak — druga admiralska ladja italijanske trgovske mornarice — je sedaj že mimo Azorskih otokov. V tamkajšnje vode je priplul, potem ko je s stalno hitrostjo 27 vozlov na uro prevozil razdaljo 9t.O milj, ki ločijo otočje od Gibraltarja. Transatlanrk je točno po voznem redu peljal mimo rta Delgada, ki je najbolj važen kraj na otoku San Miguel. Ta otok je največji v skupini Azorov. Prihod »Raffaella« v Nevv York je določen za 2. avgust. Predsednik plovne družbe Zuccoli pa je prejet od newyorškega * župana Wagnerja obvestilo, da je 2. avgust proglasil za »dan Raffaella«. Življenje na transatiantiku teče. kot je bilo določeno. Potniki lahko vsak dan prisostvujejo raznovrstnemu sporedu in zabavi. Podnevi se jih največ kopa v bazenih, so pa tudi taki, ki se zadržujejo v knjižnici, ki gredo V kino ali pa so v dvoranah-shajališčih. Včeraj zvečer je bil po «showu» Ethel Smith »ples sredine Atlantika«. .................................nun Ansambli Lado, Kolo in Taneč v Ankaranu, Izoli, Portorožu (Od našega dopisnika) KOPER, 30. — 2e četrtič v tem tednu smo bili v okviru 6. festivala jugoslovanske folklore priča trem nepozabnim prireditvam. V Ankaranu, v Izoli in v Portorožu so se namreč predstavili najboljši jugoslovanski poklicni ansambli — Lado iz Zagreba, Kolo iz Beograda in Taneč iz Skopja. Kakor je bilo pričakovati, so v vseh teh krajih poželi burno odobravanje domačega občinstva, pa tudi Številnih tujih turistov. Ansambel Lado je začel v Ankaranu svoj spored pod naslovom »Ladarkes. Ladarke so mlada dekleta, ki v začetku leta hodijo od hiše od hiše tn pojo starinsko obredno pesem, s katero žele prebivalcem vso srečo v tistem letu. Zagrebčani .so nato izvedli po- Med filmi na sporedu puljskega Glinškega festivala Je tudi »Lažnivka« režiserja Igorja Pretnarja (prod. Viba film, Ljubljana). Na sliki: Majda Potokarjeva in Vara šipova pillarni Tanac z otoka Krka, nato pa so zaplesati ValpovaIko kolo. V nadaljevanju svojem pestrega programa je Lado prikazni Vlaike plese, nato pa še šip tarski ples z meči. S posebno pozornostjo pa je občinstvo sledilo muslimanskim svatbenim plesom iz okolice Sarajeva. Po odmoru je Lado najprej zaplesal Tanac iz Sušaka, nato Pa pripravil občinstvu prijetno presenečenje s petjem slovenskih narodnih pesmi in z izvajanjem gorenjske polke. Sledila je zanimiva točka — ljudski ples, imenovan lindio. Ansambel Lado nas je zatem popeljal v severozahodno Hrvatsko, kjer .so doma barnnjski plesi, ob zaključku pa nam je predstavil še najbolj priljubljene plese Jomsko, Cačak in Katanjko. Izolskemu občinstvu se je predstavil ansambel Tanac s pesmijo »More oj V ar dar en, nato pa so v čudovito vezenih narodnih nošah zaplesali svatbeni ples Nevestin j-sko. Takoj nato je sledil biser makedonske folklore, ples Teškoto. Med močno priljubljene plese v Makedoniji sodi tudi Sedetjka, to je ples mladine v dolgih zimskih večerih. Ansambel Taneč ga je izvedel sproščeno in lahkotno. V naslednji točki je Taneč prikazal nekaj šiptarskih ijubavnih plesov, nato pa splet makedonskih narodnih pesmi in plesov. Takoj po odmoru je tudi Taneč presenetil občinstvo s spletom slovenskih narodnih pesmi in plesov. Zatem je ansambel Taneč predstavil enega najstarejših bosanskih plesov, ki je brez glasbene spremljave; plesalci si pomagajo le z zvončkljanjem ženskih orglic in z ritmom udarcev moških korakov. Naslednja točka je bita baranj-ska humoreska. Ob zaključku se je Taneč predstavil Se s spletom hrvatskih ljudskih plesov in s plesom Kalajdžisko. Na portoroški prireditvi je nastopal ansambel Kolo. Iz svojega bogatega repertoarja je ta ansambel izbral najprej splet makedonskih plesov nato pa svatbeni ples iz okolice Sarajeva. Sledila je borbena igra iz Rugova. In spet presenečenje za domače občinstvo — kot Lado in Taneč je tudi Kolo poskrbelo za splet slovenskih plesov. Ansambel Kolo je zatem odplesal plese iz Vranja, nato pa še šip-tarske svatbene običaje. Močno so pritegnili pozornost gledalcev ko-mitski plesi. V prvi točki po odmoru je Kolo prikazalo pastirske igre iz Zahodne Makedonije. Ansambel Kolo je zatem zaplesal ples Lindžo iz okolice Dubrovnika in ciganske jplese iz Vojvodine. Sledil je ples Trojno iz Vzhodne Srbije, Bunje-vački plesi in splet hrvatskih plesov iz Slavonije in Posavine, Glavna prireditev pa bo seveda jutri zvečer V Kopru, kjer bodo na svečano okrašenem glavnem trgu nastopili vsi trije ansambli. Izstreljen satelit «Pegasus4» (1350 kg) CAPE KENNEDY, 30. -- Tu je bila danes ustreljena «superrake-ta» tipa «Saturnus-1», ki je ponesla v zemeljsko orbito tretji satelit vrste «Pegasus». Izstrelitev je v vseh pogledih uspela, Satelit «Pegasus» je obdam z 48 ploščami iz zelo tankih plasti a-luminija. Meteoriti bodo pustih sledove na teh ploščah, ki jih bodo znanstveniki proučili. Celotna teža, ki jo je «Saturnus-l» spravil v orbito, znaša 10.350 kg, sam «Pegasus» pa tehta 1.350 kg. V sredo pa bodo izstrelili raketo «Atlas-Centaur«, ki bi jo morda lahko pozneje uporabili za pristanek na Luni. Nesreča v gorah? TURIN, 30. - Približno 3600 m visoko v bližini vrha Srednje Le-vanne sta dva mlada turinska alpinista našla dva nahrbtnika, cepin z od strele osmojenim ročajem ter dva kosa vrvi, povezana za dvojni sestop. Sklepati bi »e moglo, da sta nahrbtnika že dolgo časa tam. V njih so živila, nekaj obleke ter dva aparata za snemanje velike vrednost' V dolini ne vedo za nikogar, ki se ne bi bil vrnil z gor. Ker je blizu meja, pa so obvestili tudi francosko orožništvo. lega stoletja do današnjih dni v svoji notranji gospodarski in socialni strukturi, kot v svoji zunanji podobi. Vplivom že od narave, danih razlik samega področja so se v 19. in 20. stoletju pridružile še močne spremembe v družbenih činiteljlh. To je predvsem nagli vzpon Trsta in s tem spremembe v prometni tehniki, po prvi in drugi svetovni vojni tudi spremembe političnih meja in s tem zvezane preusmeritve v prometu in trgovanju. V zvezi s tem so dragoceni podatki Titlo-ve knjige o nekdanjih neagrarnih dejavnostih (mlinarstvo, kovaštvo, peka kruha) na koprskem podeželju, o gostilničarstvu in prevažanju, kar je s prodorom sodobnega življenja začelo ugašati. Dragoceni so podatki o opuščanju obdelovanja zemlje v kulturnih terasah ter podatki o razvoju zemljiške posesti, tki. paolanov, kmetovalcev, bivajočih v obalnih mestih. če si ogledamo podrobnejšo vsebino knjige lahko vidimo, da avtor po uvodu najprej podaja podobo razvoja koprske podeželske pokrajine in govori najprej o tej pokrajini v začetku 19. stoletja. nato o stanju leta 1876, ob začetku dvajsetega stoletja in o koprski podeželski pokrajini danes. O agrarni reformi in komasaciji je govor v drugem poglavju knjige, ki nosi naslov Sodobne transformacije agrarne pokrajine. Tretje poglavje obravnava naselja kot odraz različnih agrarnih odnosov in zgodovinskega razvoja. Posebej je opozoriti na četrto poglavje, ici govori o kulturnih terasah, pri čemer avtor prikazuje gospodarski pomen teras, današnje stanje terasne pokrajine, analizira pa tudi vzroke opuščanja proizvodnje na terasah. Široko razpravlja avtor o povezanosti koprskega podeželja a Trstom in drugimi tržišči, pri čemer obravnava v posameznih poglavjih trgovanje s Trstom v posameznih časovnih obdobjih, pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama in po letu 1945. «Razširjenost in pomen domačih nekmetijskih gospodarskih defav-iiosti» je naslov šestega poglavja, kjer je podrobno obravnavano mlinarstvo, peka kruha, pranje perila in gostilničarstvo. Končno je govor še o populacijskih učinkih gospodarskega razvoja, to je o selitvah prebivalstva in rasti števila prebivalstva. Seveda pa na koncu ne manjka neka) zaključnih ugotovitev in nakazov perspektiv nadaljnjega razvoja. Knjiga ima obilo slik ter več kart med tekstom in v posebnih prilogah pa tudi povzetek vsebine v italijanščini in angleščini. Vsa ta obilna snov je obdelana znanstveno, vendar pa prikazana v zanimivi obliki, razumljivi tudi nestrokovnjaku. In prav v tem je širši pomen te knjige. Strokovno plat te knjige bodo ocenili strokovnjaki. Kot kronisti pa beležimo izid knjige in jo pozdravljamo, saj pomeni prvo analizo sprememb gospodarskega in socialnega stanja ob spremenjeni zunanji podobi pokrajine, analizo, ki bo dragocena posebno ob sedanjem urejanju koprskega področja v moderen, na socialističnih odnosih urejen predel. Sl. Ru. Kozlevčarjev «Ribnčan Urbam> gre v drugi tisoč Tone Kozlevčar, popularni «Ri-bnčan« iz Slovenskega okteta, je postal pred dnevi častni občan mesta Ribnice. Saj niti ni pravi Ribničan, toda z znano pesmijo «Sem Ribnčan Urban« je ta dolenjski kraj tako proslavil, da si kar zasluži takšno počastitev. Za slovesno podelitev častnega ob-čanstva pa so izbrali še prav posebno priložnost in povod: Tone Kozlevčar je «Ribnčana» po koncertih na vseh koncih sveta ztpel že tisočkrat! In tako je ta pesem na koncertu Slovenskega okteta v Ribnici za to slovesnost doživela svojo 1001. ponovitev. Poleg Slovenskega okteta je nastopila tudi «Tamburica» u ZDA, ki je sedaj naš gost. — 3 — 31. julij« 1965 OB OBISKU POČITNIŠKE KOLONIJE V SAVUDRIJI GORIČANI, BENEČANI IN KOROŠCI V VESELI DRUŽBI OB SINJEM MORJU Čas hitro mine - Hrana obilna - Igre in zabave 2e več let naši otroci letujejo v obmorski počitniški koloniji v Savudriji. Kot druga leta so tudi tokrat v tem kraju slovenski otroci iz Gorice in Beneške Slovenije skupaj z otroci s Koroške in Ljubljane. Ko smo se okoli devete ur* ustavili pred nam že znano stavbo ob morju, smo na levi strani opazili zelo lepo in moderno popolnoma novo poslopje. Niti na misel ram ni prišlo, da je tista prekrasna zgradba namenjena našim otrokom na letovišču. Vsakemu, ki zagleda to, skoraj vso stekleno nizko in podolgovato stavbo, mu pride na misel, da Je ta prej hotni, kot pa kolonija za otroke. Prejšnja leta so v Savudriji namreč letovali otroci v stari, a dostojni stavbi, ki je pred časom res služila za hotel. V senci lepega vrta nas je prijazno sprejela upravnica doma tovarišica Milena Gosnar ter nam dejala, da so otroci odšli na izlet v savudrijsko okolico. Čeprav je bilo vreme krasno, jim ni dovolila, da se kopajo, ker je bilo morje zaradi vetra razburkano in zaradi močnega dežja mrzlo. Otroci so bili seveda žalostni, ker je bil to prvi dan, ki ga niso preživeli ob morju. Nato nas je povabila v novo stavbo, kjer nam je pokazala celo «palačo». Medtem ko so bili otroci na sprehodu, smo imeli dovolj časa, da si ogledamo prostore nove stavbe, ki je bila zgrajena v rekordnem času. Spremljala nas je tovarišica upravnica in nam je razkazala ogromno jedilnico, v katero je svetloba pronicala iz steklenih sten, moderno urejeno kuhinjo, zračne in svetle spalnice, hodnike, skladišča, kompletno ogrevalno napravo in... bilo nam je žal, da nismo tudi mi otroci, da bi uživali prijetne počitnice v tako lepi moderno urejeni počitniški koloniji. Ure so kar hitro minevale v prijaznem pogovoru z upravnico, ki nam je tudi razložila dnevni red kolonije ter predvsem poudarila, da se otroci prijetno počutijo. Po odhodu v Savudrijo so sestavili skupine Vikingov, Piratov, Gusarjev, Morskih zvezd, Kresnic, Vrtnic itd., v katerih so otroci več ali manj razdeljeni po starosti. Vseh otrok je 225 in sicer: 20 iz Goriške, 18 iz Benečije, 50 s Koroške, ostali pa iz Ljubljane. Skupine sestavljajo po 18, ki jih vodi vzgojitelj oziroma vzgojiteljica. V svoji sredi imajo tudi starešino, ki je v upravnem odboru, ki pod pedagoškim vodstvom vzgojiteljice in upravnice odloča o dnevnem redv v koloniji. Otroci se po jutranjem vstajanju zabavajo z raznimi igrami, nekateri pa celo gojijo folklorne in moderne plese. Drugi prisostvujejo predvajanju pravljičnih in poučnih filmov. Po malici pa vsi na plažo. V prvih dneh so se pojavile težave, ker 60 otrok ni znalo plavati. Vzgojitelji pa so se potrudili in dosegli kar izvrsten uspeh, da se je po dveh tednih bivanja v koloniji več kot polovica neplavalcev naučila plavati. Po obilnem in zdravem kosilu je za vse otroke počitek obvezen. Popoldne pa spet v vodo, da je veselje in razigranost popolna. Najraje tekmujejo med seboj. V vodi se zabavajo z žogo, in to kar do večera. Otroci se potem vsi zberejo v jedilnici, kjer pa razvedrila še ni konec. Po večerji še razne igre nadaljujejo na prostem pred novo stavbo, v primeru slabega vremena pa v lepih, zračnih notranjih prostorih. Skupine nastopajo skoraj vsak večer z raznimi igrami in medsebojnim tekmovanjem, z rajanjem in s kulturnimi sporedi. Doslej so proslavili s pestrim in bogatim kulturnim sporedom, z narodnimi in partizanskimi pesmimi, z recitacijami in tabornim ognjem dan hrvaške vstaje. Imeli so tudi večer «življenja v vseh treh državah« med katerim so pokazali značilnosti življenja naših ljudi v Beneški Sloveniji, v goriški pokrajini, koroški deželi in v slovenski domovini. Otroci pa se že vnaprej veselijo poldnevnega izleta po morju z ladjo, ko sl bodo ogledali istrsko obalo in Piran, ter ciganskega večera, ko se bodo skupine zbrale na obali in vsaka zase prižgale svoj ogenj, pri katerem bodo Apa-ši, gusarji, pirati, morske zvezde itd. v značilnih kostumih tekmovali med seboj in pekli krompir in drugo. Pred odhodom iz kolonije bodo otroci imeli še poslovilni večer. Čeprav so otroci med seboj pomešani se zelo dobro razumejo in počutijo. Od jutra do večera so tako zaposleni, da nimajo časa misliti na dom in do sedaj še niso zapadli nobenemu domotožju. Tudi v nedeljo, ko so prišli na obisk starši, je v koloniji potekalo kot običajno. Dnevni red se ni spremenil in starši so pokazali polno razumevanja. Poleg tovarišice upravnice Je v koloniji še 40 oseb, ki pazijo na otroke in ki imajo ves dan polne roke dela. Dvakrat tedensko imajo na razpolago zdravnika, medtem ko sta za prvo pomoč stalno v koloniji dva študenta medicine. Do sedaj je bila ambulanta vedno prazna, ker se otroci ob svežem morskem zraku, ob zelo razgibanem življenju in dobri in zadostni hrani počutijo zelo dobro. Otroci so vsi zelo zagoreli, tako d:; bodo prišli iz kolonije kot pravi «zamorčki». Skoda le, da čas mine tako hitro in da se bo treba kmalu posloviti od tolikih novih prijateljev in tovarišev. Od kolonije jim bo ostal lep spomin z željo, da bi bili prihodnje leto spet deležni prekrasnih počitnic ob našem sinjem Jadranskem morju. MARIO MAGAJNA 131! i> j®** ■m-S u*yy^ BOLJ „ SIMPATIČNA KOT LCPA» LIDIJA KODRIČ brez posebnih želja (Odgovori za bralce našega daevnBca) Neprijetna so vprašanja, n* katera mora človek odgovoriti jasno in jedrnato, brez ovinkov. Zase namreč vem, da me najbolj pogreje, kadar me kdo nepričakovano vpraša, «kako kaj živimo. Ce ste bili kdaj študent, mislim, da me razumete. Trepetaš (nepripravljen) pred izpitom, trepetaš (odklonjen, jasno) po izpitu in računaš, koiiko dni še manjka do naslednje štipendije, pa se nekdo spomni in te pobara: «Kako kaj živiš?o — «Vozim, ni sile, hvala«, sem zmencal ter pristavil: »Živim pa... od ljubezni, fantazije in štipendije...« Točno tako bi lahko odgovorila tudi popularna slovenska pevka Lidija Kodrič, le da bi ona — k ljubezni, fantaziji in štipendiji — morala dodati še glasbo. In Lidija niti ne skriva, da jo izmed vse. a najbolj privlači petje, da se e študij že večkrat moral umak-iti temu «konjičku». Od tistega obotnega večera, ko je njen glas rvič odmevail preko radijskih valov — z motivom «Sabato notte« je doživela izreden uspeh — je minilo že mnogo dni, Lidija pa je Otroci na stopnišču pred kolonijo ............................uit...ihiiiiiiiiiiihi.mini...mm...mmmmmm.»Himni,.n. PO PROUČITVI 22 FOTOGRAFIJ VSEMIRSKE SONDE Robovi kraterjev na Marsu prekriti s slano ali z ledom? Ni mogoče ne potrditi ne izključiti možnosti življenjskih pogojev Se je Američanom s slikami vsemirske rakete «Mariner» posrečilo odkriti na Marsu kaj novega? Dr. Robert Leighton, ki je Zgoraj otroci pri kosilu, spodaj moderno urejena stavba, ki jo upravlja Zavod za počitniška letovanja Ljubljana — center "'uiiiiimiiMiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiimiiitiiimiimiimmiimmmmmmmmmmmiiimm,, imiim, miiumimm IZ UMETNOSTNIH GALERIJ De Carli in Crismani v občinskem razstavišču Paoli de Carli prireja svojo Prvo osebno razstavo v občinski Valeriji kot zrel moi. Enako zrel Pa se nam predstavlja tudi kot ustvarjalec barvno očarljivih in oblikovno pravljično s koprejio abstraktnosti premreženih slik. Ce bi s temi slikami nastopil pred leti, bi jih lahko nadvse prepričevalno utemeljil, ker so gotovo zrasle iz njegovega osebnega dojemanja. Bil pa je tedaj kurator Pomorskega muzeja in nato je *e križaril po morjih kot morna-častnik. Na teh potovanjih l' gotovo opazoval razpenjeno uiorsko vodo in nje gladino preseženo ob raznih obalah sveta z nuPlavinami natrtih rastlin, in v večerih tropika strmel v prepade zvezdnatega neba. S to ugoto-vitvijo zgublja njegovo slikarstvo Abstraktni videz in postaja čisto oblikovno in razumemo ga, da fc«ša fantastične, ne vsakemu pA*ne podrobnosti lica morja in eba poustvariti kot soteske, goz-. °Ve in močvare planeta Venere er odseve dogajanj v neskončno-.. Prostora. Domišljija je torej Jst° gibalo, ki ga žene iz privi-,uv makrokozmosa v tiste mikro-t)nf?n0sa enostaničnih bitij, z snimi postajami, kot sta to Podobi »Vsemirski organizem» in Bitje iz prepadnih globočin». Priznati moramo Paoliju izredno tešče nadvižno nanašanje gostega barvnega kleja v učinkovito vijugaste Štrene in mrežaste mrene ter zgoSčenine zamotanih oblik. Lepi pa v slike tudi vStric tekoče niti, da tako ustvari videz tankih črt. Vendar pa kljub izostrenemu očesu za uravnoteženje risbe, Paoli ne bi dosegel tako visoko umetniško raven v tej vrsti slikanja, če ne bi imel tudi globok smisel za barvne skladnosti, kar nam Sele omogoča občudovati njegove ustvaritve brez utrujevanja. Na optičnem varanju očesa pri sprejemanju videnega je preračunano slikarsko udejstvovanje Imu-ra Cnsmanija, ki tudi razstavlja v občinski galeriji s Paolijem. Je to svojevrstna, kar se da sodobna likovnost, vendar pa zaporednost prednašanja razvojnih izpeljank začetne zasnove nekega dela, daje prikazanim slikam skoro znanstven značaj. Tako n.pr. listi z vzporednimi vrstami belih in črnih krogov z vedno za malenkost drugače odsekanimi obodnimi deli, izglodajo že kot diagrami nekega kemičnega poizkusa ali opazovanja mrkov nekega nebesnega telesa. Slikarsko so bolj- še tempere. y njih s prav gosta črevasto zvijuganimi črtami komplementarnih barv na barvanih, v geometrična polja razdeljenih podlagah, doseže zadovoljive barvne učinke. MILKO BAMBIČ eden glavnih sodelavcev načel, nika programa «Mariner» dr. Williama Pickeringa, je med drugim izjavil, da slike, ki jih je vsemirska sonda poslala z «Ma-rinerja« na zemljo «ne potrjujejo in niti ne izključujejo možnosti življenjskih pogojev« na površini Marsa. Vse slike (21 po številu), ki predstavljajo del površine Marsa, ki so bile posnete 14. julija, kakor tudi začetek 22. fotografije, so pokazale, da je na Marsu polno kraterjev. Ze na prvi pogled se iz slik, ki so jih posnele naprave v »Marinerju«, jasno vidi polno vdolbin, zaradi česar nj izključeno, da je Mars skozi in skozi prekrit s tisočimi in tisočimi kraterji. Ti so, kakor kaže, meteoritskega značaja. Nekateri so na slikah zelo jasni in imajo premer od 4 do 120 km. Kaže tudi, da Mars ni bil nikoli prekrit z oceani in prav zaradi tega je iskanje okamenelih rastlin težje delo, kot so v začetku upali. Tehniki NASA menijo tudi, da je težko misliti, da je na Marsu obstajala voda v takih okoliščinah, da bi zaradi nje nastale reke in oceani. Dr. Leighton je vztrajal pri trditvi, da na nobeni od 22 fotografij! površine Marsa ne najdemo nobenih »kanalov«. In kljub temu, da je «Mariner-4» letel nad predelom tega planeta, kjer so se tu pa t#m že med o-pažovanjem Marsa s teleskopi pojavljali kanali, ki so jih nato izvedenci narisali na posebnih zemljevidih. Poudariti pa je treba, da se površina planeta večkrat spreminja, kar so ugotovili že med opazovanjem in prav zaradi tega je možno, da v tem obdobju ni bilo toliko pričakovanih kanalov. Potem ko je pripomnil, da je površina Marsa bolj podobna Lunini kot zemeljski, je dr. Leighton dodal, da je podobnost med Marsom in Luno predvsem v dejstvu, da so Marsovi kraterji, vsaj tako kaže, posledica padca meteorjev. V notranjosti, posebno v srcu oble, ki sestavlja planet, ni življenja in vrhu tega valovitost Marsa ni niti najmanj podobna valovi-tosti na zemeljski površini, ki je polna gorskih verig, širokih dolin, oceanov in celin. Natančno proučevanje slik pa daje misliti o obstoju premika Zemlje ob robu enega od številnih kraterjev. Po mnenju ameriških znanstvenikov ni izključeno, da gre za majhen pregib terena v višini 3900 metrov. Položnost Marsovih kraterjev ni, kot je Izjavil dr. Pickering, strma. Izračunali so, da je strmina enega teh kraterjev naj- .......... 3®ffl več deset odstotna. Voditelji NASA pa so tudi mnenja, da so na Marsu še večji kraterji kot so tisti, ki jih je posnel »Mariner«. Pickering je namreč opozoril, . Videli srno prizor, ko so pobalini iz motornega kolesa na cesti iztočili steklenico bencina in z njim polili zaboj iz lepenke, ga prižgali ter vrgli na sredo ceste. Bila je že polnoč, ko so demonstracije ponehale. Napad na banko je bilo zadnje dejanje fašistične drhali, ki je dala duška svojim protislovenskemu in protijugoslovanskemu sovraštvu. Zanimivo je bilo tudi zadržanje policije, ki se je omejila vseskozi na pasivno obrambo in je intervenirala samo takrat, ko Je bila osebno ogrožena. Res je z jeepi razganjala drhal, toda to je bilo tudi vse. Kajti če bi hotele res intervenirati, tedaj bi bilo demonstracije v hipu konec, saj smo videli, kako so pobalini bežali samo ob žvižgu siren policijskih avtomobilov. Tudi ne moremo razumeti, kako so policisti paktirali z drhaljo, namesto da bi pokazali tisto odločenost, ki so jo tolikokrat okusili delavci. Glasilo ((Katoliške akcije« in kurije «Vita Nuova« pa je včeraj objavila uvodnik pod naslovom «Do-po il voto«, v katerem zahteva, naj sedanje vodstvo Krščanske demokracije odstopi, češ da je zgrešilo, ker je bilo soglasno z izvolitvijo Hreščaka v občinski odbor. Hkrati zahtevajo fašisti in liberalci, naj odstopita župan dr. Fran-zil in celotni odbor. Isti časopis pa je objavil tudi pismi župana Fran-zila in tajnika KD Botterija, v katerih odgovarjata na uvodnik, ki ga je objavil v prejšnji številki. Dva natečaja notranjega ministrstva Z odlokom notranjega ministrstva z dne 13. maja 1965, objavljenem v Uradnem listu republike dne 15. julija t.l., št. 175, je bil razpisan natečaj za 34 mest policijskega podtajnika pri upravi Javne varnosti. Od navedenih mest so tri na razpolago tistim kandidatom, ki bodo opravili neobvezni pismeni in ustni izpit v nemškem jeziku in ki so že prej opravili obvezne izpite, 11 mest pa je rezerviranih v prid i osebja, ki Je že v službi pri Javni l varnosti pri upravi arhivov. Natečaja se lahko udeležijo vsi tisti kandidati, ki so završili nižjo srednjo šolo in so že dosegli 18. leto starosti in ne presegli 32. Kandidati morajo biti italijanski državljani, z lepim vedenjem in fizično pripravni za omenjeno službo. Prošnje lahko vložijo tudi tisti kandidati, ki so presegli 32. leto starosti, če je njihovo službeno stanje v skladu s členom 4 natečaja. Prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir, je treba nasloviti najkasneje do 13. septembra letos na notranje ministrstvo v Rimu — Glavno ravnateljstvo Javne varnosti. Ministrstvo ne bo vzelo v poštev prošenj, ki jih bo dobilo po navedenem datumu. Vse potrebne informacije lahko kandidati dobijo na kvesturi. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllUltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllf SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Proračun še ni odobren zaradi enakega števila glasov zanj in proti Odbornik Vigini obsodil ravnanje desničarskih voditeljev, ki ščuvajo mladino Sinoči je bila zadnja seja tržaškega pokrajinskega sveta. Zanjo pa je vladalo v mestu splošno zanimanje, ker je to pot šlo za sprejem odnosno za zavrnitev proračuna pokrajinskega poslovanja za leto 1965. Odbornik za proračun Das-sovich je najprej kratko odgovoril na opazke, ki so jih med diskusijo o proračunu izrekli posamezni svetovalci, nakar so spregovorili še drugi odborniki, ki so dodali k splošnemu poročilu o proračunu še nekaj podrobnosti. Na koncu so sledile še izjave predstavnikov posameznih političnih sknpin glede zadržanja pri glasovanju. Sledilo je glasovanje, ki pa je dalo naslednji rezultat: za proračun so glasovali predstavniki Krščanske demokracije, Socialnodemokratske stranke in'Socialistične stranke ter predstavnik Slovenske skupnosti, kar daje skupno 12 glasov, proti io glasovali predstavniki Ko- munistične stranke, liberalci in mi-sovci, kar daje zopet skupno_ 12 glasov. Zaradi tega bo proračun ob začetku novega delovanja pokrajinskega sveta v jeseni, ponovno predložen v odobritev, ker ga zdaj ni mogoče imeti ne za sprejetega in ne za odbitega. Odbornik Dassovich je v začetku omenil med drugim tudi, da je bilo vprašanje zadržanja italijan- ske večine do slovenske manjšine na našem področju vneseno samo enkrat v splošno poročilo, ki ga je kot odbornik za proračun dodal m...............i........................... OD NEDELJE, 1. AVGUSTA, NAPREJ Nove poštne tarife s 1 avgustom letošnjega leta r rale dTtalia« v Rimu. Časopis da-bodo stopile v veljavoi nove poštne | je potem__ nagrajencem Jtudi ko-tarife, ki jih Je določil ministrski nedelje dalje bo treba svet. Od --------- ------ . n plačati za navadno pismo do ju gramov namesto 30, 40 lir, za vsakih nadaljnjih 20 gramov pa po 40 lir več. Ta tarifa, ki velja za notranjost države, bo veljala tudi za inozemstvo, toda samo za Francijo in Belgijo (doslej je veljala samo za Francijo). Ce pa bodo pisma namenjena v ti dve državi presegala 20 gramov, pa bo treba pisma frankirati po tarifi, ki je veljavna za inozemstvo. ' V naslednjih vrsticah bomo navedli nove tarife za poštne pošiljke da si bodo naši čltatelji na Jasnem, koliko bodo morali frankirati pisma, dopisnice ali razglednice. Tarife v notranjosti države Pisma do 20 gramov 40 lir (v lajne. Razstava je bila rnaja meseca letos v ((Palazzo deiriSsposi-zione« v Rimu in med vsemi poslanimi risbami dijakov iz cele Italije, je ocenjevalna komisija izbrala tudi pet risb slovenskih dijakov. Bronasto kolajno so tako dobili Marica Okorn, Novela Benedet-ti in Sergej Verč iz slovenskega učiteljišča ter Ivan _ Verč in Robert Stepančič iz državnega znanstvenega liceja. S temi nagradami so naši dijaki dosegli spet lepo priznanje in seveda tudi profesor slikar Avgust Černigoj, ki vlaga ves trud dn dobro voljo v svoje delo, da dosegajo naši dijaki tako lepe uspehe doma in v oklepaju je navedena stara tarifa, za pisma 30 lir); dopisnice 30 lir (25); razglednice s podpisom in največ pet besed 20 lir (151 i roko-piši do največ 250 gramov 80 lir (55), 10 lir vsakih nadaljnjih 50 gramov; trgovske fakture 30 lir (15); voščilnice in vabila 20 lir (15); majhni paketi do 250 gramov 100 lir (50), vsakih nadaljnjih 50 gramov 20 lir; priporočena pisma 90 Ur (85), od 1. januarja 1966, se bo ta tarifa zvišala na 130 lir; ekspresna pisma 120 lir (75), od 1.1.1966 dalje 150 lir; paketi do 1 kg 380 lir (280); telegrami: navadni s 16 besedami 400 lir (250), za vsako besedo več po 25 lir, nujni s 16 besedami 1.000 lir (490), za vsako besedo več po 50- lir vzorci brez vrednosti do 100 gramov 40 lir (20). Tarife za inozemstvo Pisma do 20 gramov 90 lir (70); dopisnice; navadne 55 lir (40), dvojne 110 lir (80); rokopisi in trgovske fakture do 250 gramov 90 lir (70), za vsakih nadaljnjih 50 gramov 20 lir (15); isto velja za vzorce blaga; tiskovine za vsakih 50 gramov 20 lir (15). Te so noče poštne tarife, ki bodo stopile v veljavo v nedeljo, 1. avgusta. Torej že v nedeljo bo treba navadno pismo za notranjost frankirati 40 lir, za inozemstvo pa 90 !ir. Lepo priznanje slovenskim dijakom Slovenski dijaki višjih srednjih šol so bili deležni še enega lepega priznanja. Približno 20 dijakov, učencev prof. Avgusta Černigoja, je poslalo svoje, risbe na »Spomladansko razstavo risb«, ki jo vsako leto priredi časopis «11 CJior- k samemu bilančnemu dokumentu, kar je dalo povod svetovalki Gerbec, da je pokrajinskemu odboru očitala, da kaže premalo zanimanja za slovensko manjšino, ker je bilo to vprašanje nakazano na način, ki odpira vrata tudi najširšemu sodelovanju. Pokrajinski odbor se bo še nadalje zavezal za postopno izboljšanje odnosov med večino in manjšino. Odbornik za higieno in zdravstvo je prebral daljše poročilo o vprašanju vsestranskega izboljšanja zdravstvene oskrbe ne samo v Trstu, temceč po vsei Italiji, ter je naglasil zlasti hudo škodo, ki jo povzroča dolgotrajno bolehanje nezadostno in neprimerno oskrbovanih delavcev in uslužbencev v državi. Odbornik za javna dela in kmetijstvo Vigini je izjavil, da je pokrajinska uprava v preteklih letih marsikaj naredila na tem področju ter bo nadaljevala po tej poti tudi v prihodnosti. Govornik je desničarjem očital, da skušajo ščuvati skupine 18-letnim mladincev, da protestirajo proti določenim pojavom, ker se bojijo, da bi brez tega odpadli iz italijanskega političnega življenja. Liberalcem je očital, da nosijo največjo krivdo za razvoj fašizma ter da izrabljajo tudi najnovejši politični dogodek v zvezi z vstopom Slovenca Hreščaka v občinski odbor kot ((semenj priložnosti«. Politika levega centra, je nadaljeval govornik, najbolje ustreza postopni demokratizaciji odnosov s slovensko manjši- kobe, ki ga je politična špekulacija okoli dvojezičnega napisa povzročila pri resničnih demokratih, ne glede na njihovo politično pripadnost. Nihče ne more dvomiti, da v Miljah živi italijanska večina. Nihče ne zanika dejstva, da so italijanski in slovenski borci v tisti občini žrtvovali svoje mlado življenje za našo svobodo in za svobodo naših sinov. Zakaj ne bi tistemu dvojezičnemu napisu pripisali pomen dolžne počastitve tistih padlih borcev? Mar ne odtehta 180 mladih življenj enega napisa v slovenščini, kateremu socialni demokrati, ki so v miljskem občinskem svetu glasovali za tak napis, ne pripisujejo nobenega pomena nacionalističnega nasilstva s strani manjšine in ki bi se temu protivili, ako bi napis irhel'takšen pomen. Odbornik Degano je navedel vrsto zanimivih podatkov o poslovanju svetoivanske umobolnice. V odgovor na zadevno vprašanje svetovalca Rudolfa je odbornik pojasnil kako je v proračunu porazdeljen znesek 28,8 milijona lir, ki ga bosta prejela slovenski licej dn trgovska akademija. Glede nameravane zaposlitve D. Hreščaka kot prevajalca pri pokrajini je odbornik pojasnil, da se je odbor pri tem popolnoma ravnal po pravilniku o zaposlovanju delovne sile, ki pozna slovenski jezik. Zato lahko pričakuje z mirno vestjo pre-fekturno preiskavo, ki jo je liberalni svetovalec Jona (PLI). zahteval v zvezi z natečajem za mesto prevajalca pri pokrajini. Zadnji je v zvezi s proračunom spregovoril predstavnik socialnodemokratske stranke odbornik Giu-ricin, ki se je dotaknil številnih vprašanj, med temi tudi vprašanja dvojezičnega napisa na nagrobnem spomeniku v Miljah. Govornik je med drugim dejal: «Ob tej priložnosti bi rad omenil občutek gren- Nov poveljnik karabinjerjev v zvezi z občinsko preosnovo Odbor aivtoncmne tržaške federacije KPI je na svoji včerajšnji seji sprejel vrsto sklepov v zvezi z nedavno preosnovo občinskega sveta. Sklepi so naslednji: nujno je treba sklicati izredno sejo občinskega sveta, da bi na njej razpravljali o posledicah preosnove na življenje v mestu; demokratičnim in antifašističnim strankam je treba predlagati, naj se udeleže skupnega sestanka, na katerem naj se določi skupen nastop proti fašističnim in protislovenskim manifestacijam; KPI bo v ponedeljek 2. avgusta sklicala tiskovno konferenco o preosnovi in o stal.šču Komunistične partije do tega političnega dogodka; sklicati v prihodnjem tednu vrsto sestankov in shodov v Trstu, Miljah in v cko-liških krajih, koder bivajo Slovenci, da bj na njih tolmačili državno iji krajevno odgovornost za gospodarski zastoj na Tržaškem; predstavnik komunistične mladine naj stopi v stik s predstavnik: sorodnih demokratičnih organizacij v pokrajini, da bi z njimi vzel v peštev možnost za skupen nastop glede vseh teh vprašanj. Z ministrskim odlokom z dne 1. junija 1965, objavljenem v Uradnem listu republike štev. 183 dne 23. julija letos, je bil razpisan natečaj za 75 uradniških mest v sklopu upravnega osebja Javne varnosti. Od omenjenih mest je 5 na razpolago kandidatom, ki bodo poleg obveznega izpita opravili še izpit v nemškem jeziku ter za tiste kandidate, italijanske državljane nemške narodnosti iz bocenske pokrajine, ki bodo poleg obveznega izpita v nemškem jeziku opravili izpit v italijanskem jeziku. Kandidati za natečaj morajo imeti diplomski izpit nižje srednje šole ter morajo imeti 18 let in ne več kot 30, razen višje starosti v posebnih slučajih. Starostno mejo lahko presežejo tisti kandidati, ki so že v državni civilni službi in tisti, ki so v svojstvu agentov v službi pri javni varnosti. Vsi kandidati morajo biti italijanski državljani z lepim vedenjem, fizično zdravi, z že odsluženim vojaškim rokom in z vsemi političnimi pravicami. Prošnje na kolkovanem papirju je treba dostaviti notranjemu ministrstvu v Rimu — Glavno ravnateljstvo javne varnosti — personalni oddelek, najkasneje 60 dni po objavi natečaja v Uradnem listu. Vse potrebne informacije dobijo interesenti na glavni kvesturi. Seja predsedstva Slovenskega gospodarskega združenja SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Poletna sezona 1965 IZREDNI NASTOP NAŠIH ROJAKOV IZ AMERIKE NA EVROPSKI TURNEJI Tamburica (THE PITTSBURGH JUNIOR TAMBURITZANS) Folklorni plesi in narodne pesmi Dirigent: JOHN 1. GREGURICH Kodirigrnt in koreograf: VIOLET J. RUPARCICH DANES, 31. JULIJA 1965 OB 21. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU (V dvorani bo delovala klimatska naprava za ohlajevanje) Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ulica Sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. V petek se je sestalo predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja. Po pozdravu predsednika Svagla prisotnim je takoj tajnik združenja dr. Škerlj prešel k prvi točki razprave, in sicer o industrijski kooperaciji med podjetji na obmejnem pasu. Prisotni so živo posegli v razpravo in podčrtali važnost in pomen industrijske kooperacije za tukajšnje gospodarstvo ter priporočili tajništvu, naj bi čimprej sklicalo na sestanek operaterje, ki jih to vprašanje zanima. Po pregledu o-pravljenega dela in nekaterih pobud, ki jih je združenje v zadnjem času dalo, se je predsednik zahvalil prisotnim in zaključil sestanek. Zaključek obiska mladincev iz Slovenije Te dni je prispel v Trst nov poveljnik tukajšnjega poveljstva karabinjerjev, polkovnik Alberto de Lellis, ki je prevzel poveljstvo od majorja Tonarellija. Polkovnik de Lellis je prispel v Trst iz Coma in je te dni že opravil vljudnostne obiske pri dr. Mazzi, kvestorju dr. Paceju, dr. Berzantlju in dr. de Rinaldiniju. Delegacija mladincev iz Slovenije, , ki je v gosteh, J£lgdy]ske iniciative, je včeraj neuradno o-biskala zgoniškega župana tov. Guština, s katerim se je v prijateljskem vzdušju dalj časa razgo-varjala v vaški gostilni. V popoldanskih urah so si mladinci o-gledali znano jamo v Briščikih, nato so nadaljevali pot proti Gorici, kjer so se sestali s tamkajšnjimi člani Mladinske iniciative. Po končanih razgovorih se je zaključil dvodnevni obisk slovenskih mladincev, ki so odšli domov čez blok pri Rdeči hiši. iiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiuiiitmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii Smrtna nesreča delavca v novem pristanišču Pri padcu z vagona na tlak pomola se je smrtno ranil V novem pristanišču ob pomolu štev. 6 pred skladiščem štev. 64, se je včeraj ob 13. uri pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 59-letni pristaniški delavec Ferdinand Taučer iz Ul. Roncheto 69. Taučerja so bolničarji v hudem zdravstvenem stanju položili na nosila, toda nesrečnik je med prevozom v bolnišnico izdihnil zaradi hudih notranjih poškodb. Nesreča se je pripetila bliskovito. Taučer je stal na odprtem železniškem vozu pod jugoslovansko ladjo «Korotan», s katere so raztovarjali tovore lesa. Uredil je že več tovorov, ko pa je hotel enega, ki ga je spuščal žerjav, ustaviti ker je nihal, se je nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in padel z nato- tujini. iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiirviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kljub slabemu vremenu v juliju letos več turistov kot lani Poletna sezona je v teh dneh pri nas na višku. Po viharnih dneh, ki so bili značilni za prvo polovico julija, je vreme začelo odločno kazati na bolje in sončni dnevi si sledijo drug za drugim. Spričo zapoznelega začetka poletja je upati, da se bo lepo in sončno vreme ohranilo še precej časa. Meseci julij, avgust in vsaj prva polovica septembra predstavljajo za tržaški turizem zlate mesece. Vsa obala od Grljana pa tja do Devina je prepolna kopalcev, ki so povečini tujci. Res je, da se zabeleži v letnem povprečju večje število nočitev italijanskih državljanov, toda pravih turistov pa je vendarle več kot italijanskih. Po podatkih, ki nam jih je posredovala turistična in letoviščarska ustanova s sedežem v Sesljanu, so lani zabeležili 24.062 nočitev italijanskih državljanov, 13.282 Nemcev, okoli 10.000 Avstrijcev, 1.130 Francozov, 1102 Jugoslovanov ter manjše število pripadnikov drugih narodnosti. Število italijanskih državljanov pa je v turističnem smislu le navidezno visoko, ker gre, posebno izven sezonskih mesecev, za delavce, tehnike in drugo osebje, ki deluje na tem področju ter za goste iz notranjosti republike, ki pridejo v Trst na razne kongrese in podobno. Spričo tega so za obalni turizem na področju Sesljana in Devina odločilni poletni meseci. Kakšen bo letošnji obisk? Za te- koči mesec ne razpolagamo še z ustreznimi podatki. Lahko pa trdi mo, da bo nekoliko več gostov kot i ki navadno le prehodni gostje, lani. Kljub slabemu vremenu, so Turistične in letoviščarska usta-že v juniju zabeležili skoraj isto | nova za sesljansko in devinsko število nočitev kot lani: 13.082 proti 13.258. V juliju lani so zabeležili 28.636 nočitev ter zato pričakujejo, da bo letošnje število preseglo 30.000 nočitev. Ta rezultat pogajajo letošnje večje zmogljivosti raznih «campingov». To velja posebno za tri manjše «campinge», in sicer za «Adrio» (pred gostilno Kralj v Sesljanu), »Alle Rose« in za «Camping» v Zgornjem Sesljanu (ta dva sta v bližini ceste, ki pelje v Nabrežino). Gre za manjše »campinge«, ki so precej povečali svoje zmogljivosti. Ostala dva campinga: «Pineta» in ((International camping« pa sta sedaj popolnoma zasedena. Kot smo že dejali, v poletnem turizmu prednjačijo v glavnem tuji državljani. Letos so zabeležili nov pojav, in sicer, da so Jugoslovani prehiteli Francoze. Opaziti je tudi precej Holandcev, a raste število Madžarov in Cehoslovakov. Naša obala je posebno priljubljena Madžarom, medtem ko so Cehoslova- obalo skuša z raznimi prireditvami nuditi turistom čim prijetnejše bivanje ob morju. Na sedežu ustanove so v teh dneh priredili 1. filatelistično razstavo. Razne druge prireditve pa bodo sledile v prihodnjih dneh. Omenjena ustanova je poskrbela tudi za ponovno odprtje gotske cerkve v štivanu, ki je odprta za občinstvo vsak dan od 10. do 12. ure ter od 15. do 19. ure. Prav tako je za občinstvo odprt tudi deviški grad, in sicer vsako jutro od 8. do 10. ure ter popoldne od 18. do 20. ure. Tako v cerkev kot na grad je ustanova postavila dva čuvaja. PRILOŽNOSTNA MOTORNA VOZILA om Leoncmo - ti- grotto — Super Taurus — Super Orione — Fiat 615 — originalni nadomestni deli OM — najboljše cene — Tvrdka Dott. A. RUGGENINI — Viale delle Ferriere 7 — Udine vorjenega vagona z višine 2 metrov in pol. Pri padcu na kamniti tlak pomola se je Taučer hudo pobil in ranil po glavi, levem sencu, ličnici in prsih. Ponesrečencu so priskočili na pomoč delovni tovariši in poklicali rešilni avto. V bolnišnico je Taučerja spremljal 56-letni delovni tovariš Giorgio Gioghi iz Ul. Monteverdi 4, ki je tudi povedal, kako se je pripetila nesreča. Zal pa za nesrečnika ni bilo več pomoči. Ko je avto privozil v bolnišnico, je Taučer že izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Taučer, ki je bil uslužben pri pristaniški družbi za prekladanje blaga na kopnem, je bil poročen in je imel otroke. Odhod dečkov v devinsko kolonijo Slovensko dobrodelno društvo obvešča, da bo odhod dečkov v obmorsko kolonijo v Devinu v ponedeljek 2- avgusta zjutraj, in sicer naj bodo otroci na sedežu v Ul. Macchiavelli ob 9. uri. Morebitni zamudniki naj se javijo zatem neposredno v koloniji. Nesreča delavcev v oljarni «Gaslini» V oljarni «Gaslini» v Industrijskem pristanišču sta se včeraj popoldne ponesrečila dva delavca, ki sta uslužbena v skladišču moke ameriških lešnikov. Ponesrečenca sta 45-Ietni Bruno Colomban iz Ul Molino a Vento 42 in 45-letni Man-lio Maldini iz Ul. Baiamonti 67 Ko sta opravljala svoje delo, se je nenadoma usula nanju skladovnica vreč, polnih moke, ter ju ranile. Z rešilnim avtom so Colom-bana in Maldinija prepeljali v bolnišnico, kjer so prvega sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja od 10 do 60 dni zaradi verjetnega zloma desne pete. Mal-diniju pa so nudili prvo pomoč ker se je pobil po levi rami in vratu. Okreval bo v 8 dneh. Na pokopališču v Barkovljah je predvčerajšnjim ponoči nastal po žar. Vnele so se suhe cvetlice in venci, ki so bili nakopičeni ob zidu pokopališča. Požar je zapazil neki avtomobilist, ki je tedaj vozil mimo. Videl Je, da so se izza pokopališkega zidu dvigali plameni. Avtomobilist je pohitel do najbližjega telefona in obveetil gasilo«. Obvestilo konzorcija razlaščencev in oškodovancev članom iz dolinske občine Odbor konzorcija opozarja svoje člane iz dolinske občine, naj se ne odzivajo vabilom, češ da je zanje ta ali oni dosegel odlok po-vračitve razlastitvenih odlokov. Za svoje član«»je do danes posredoval pri raznih ustanovah le konzorcij. Predstavniki konzorcija pa bodo podrobno pojasnil; vsa vprašanja na-sestanku v torek 3. avgusta ob 20.30 v dvorani starega županstva v Dolini. Razna obvestila SKGZ obvešča, da se bodo otroci, ki letujejo v Žirovnici in Zgornjih Gorjah pri Bledu, vrnili v ponedeljek, 2. Vlil., v popoldanskih urah. Starši naj jih pričakajo pred sod-nijsko palačo med 18.15 in 18.30. O-troke od Banov, iz Repna In z Opčin naj starši pričakajo pred pekarno Drašček med 17.45 m 18. uro. Ljudska knjižnica obvešča, da bo zaprta od 5. do 25. avgusta. Prosvetno društvo v Skednju orga. nlzira v nedeljo, 22 avgusta. Izlet na Jezersko In Predvor z ogledom jezera Cernjava in gradov Hrib in Tum. Vpisovanje na sedežu društva Via di Servola 124-1. vsak dan, razen v soboto In nedeljo, od 20.30 do 22. ure. SPDT priredi na Veliki šmaren (dne 15. avgusta letos) izlet v dolino Trente in v Lepeno skozi Bovec na dom Klementa Juga ob priliki zbora vseh planinskih društev Primorske. Planinci se bodo na željo lahko povzpeli do znamenitega Krnskega jezera. Zaradi dogovora avtobusnim podjetjem (za Vel. šmaren je namreč izredno povpraševanje po avtobusih) se mora vpisovanje zaključiti že 4. avgusta Zato prosimo, da pohitite z vpisovanjem v lil, Geppa 9. Festival «Dela» v Dolini DANES ob 19. otvoritev — koncert partizanskih pesmi poje zbor Prosek-Kontovel — film »Vietnam kliče« — plesna zabava. JUTRI ob 16.: nastop pevskega zbora Valentin Vodnik, kvinteta in dueta iz Doline, skupine iz Podlonjerja in krajevne godbe na pihala Ob 18. zborovanje. Govorijo: poslanka Marija Bernetič; župan Dušan Lovriha in senator Vittorio Vidali. Ob 20. folklorni plesi in makedonske narodne pesmi svetovno znanega ansambla TANEČ iz Skopja — Ples do 1. po polnoči. Grad Sv. Justa Drevi ob 21. uri zadnja predstava folklorne skupine iz Poljske »Slask«: pesmi in plesi iz Poljske s folkloristično poljsko državno skupino. Prva u-radna turneja v Italiji. Velik u-speh: 40 plesalcev, 40 pevcev, 40 članov orkestra. Od torka dalje o-perete državnega gledališča iz Budimpešte. Danes v Mlramaru: predstava «Luč! in zvoki« ob 21. in ob 22.15 v italijanščini «Massimiliano e Carlot-ta». DANES ob 19. v dolinski šoli slovesna otvoritev razstave slik padlih v boju proti na-cifašizmu. Avtobusni podjetji sta zagotovili okrepljeno prevozno službo. Avtobusi za Dolino odhajajo iz Trga Barriera Vecchia. ■ ./ . ' -a' ». V torek na gradu opereta iz Budimpešte Prosvetno društvo Prosek Kontovel obvešča izletnike na Sv. Višarje, da je odhod ob 6. uri. Prosvetno društvo Prosek Kontovel priredi v nedeljo 22. avgusta izlet na Bled in v Begunje. Naj večji umetniški dogodek tržaškega poletja 1965 na gradu Sv. Justa se naglo bliža. Nadaljeval se bo mednarodni festival operete, na katerem bo nastopil ansambel državnega gledališča iz Budimpešte, ki je sedaj najboljši na svetu. Tisti. ki se spominjajo sijajne izvedbe ((čardaške kneginje«, si lahko predstavljajo kakšna bo izvedba. Toda ansambel so še bolj okrepili s slavnim sopranom in tenorjem budimpeške Opere. Ciklus šestih predstav Je tako razdeljen: v torek 3. in sredo 4. avgusta ((Dežela smehljaja« Feren ca Leharja; v petek 6. in sobota 7. avgusta «Ples v Savoyu« Pala Abrahama; v torek 10. in v sredo 11. avgusta «Budapest Show», t.j. sijajna antologija najbolj slavnih melodij. ((Grofice Marice«, «Palo-tas«, ((Cigana barona«, «Dveh ljubezni«, ((Čardaške kneginje«, ((Ciganske ljubezni«, «Grofa Luksemburškega« itd. Po tržaških nastopih, bo imel ansambel 20 predstav ob Balatonskem jezeru in v Atenah. Nato bo šel na turnejo v ZDA. Včeraj so že prišli v Trst upravni ravnatelj dr. Laszlo Nyary, režiser Laszlo Seregi, scenograf Jožef Cselenyi in dirigent orkestra Gyu lay Ga&l, ki bo začel danes zjutraj z vajami tržaškega stalnega orkestra. Hkrati Je prispelo v Trst osem železniških voz s kostumi in scenami. Po vsej Evropi so navdušeni nad «subretko» Zsusza Le-hoczky in nad komikom Robertom Rantonyjem. Pri tem naj pripomnimo, da nastopata oba tudi v Sid-neyju v Avstraliji ter igrata in pojeta v madžarščini, čeprav vsi o-stali umetniki nastopajo v angleščini. Naztonale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16,00 «L'uomo dagli oc-chi a raggi X« Ray Milland. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «11 muro dei dollari« Prepovedano mladini pod 14. letom Fenice Zaprto zaradi počitnic. Grattactelo 15.30 «Per chi suona la campana« Technicolor. Gary Cooper. Alabarda 17,00 »La stori a del dotto-re Wassel» Garry Cooper, C. Day. Filodrammatico 16.30 »A 077 daha Franeta senza Amore« Sean Conne-ry. Aurora 17.00 «Cielo di fuoco«. Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Garibaldi 16.00 «002 agenti segretis-simi«. Capitol 16.00 «1 segreti di Filadel-fla«. Impero Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto 17.00 «Spionaggio a Casablanca« Sara Montiel, Carlo Croccolo Moderno (6.00 «Slmbad contro 1 set-te Saraceni«. Astra Zaprto zaradi počitnic. Astoria 17.00 «11 diabolico dottor Satana« Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «1 diavoli alati« Robert Ryan, John Wayne. Ideale 16.00 «11 falso tradltore«. LETNI KINO Paradiso 20.30 «11 giorno piu lungo«. Satellite 20.30 «1 due seduttorbi — Technicolor. David Niven, Marlon Brando. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. julija 1965 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 77-letnl Alberto Rose, 74-letni Aristide Varneri, 64-letna Maria Saina, 54-letni Omero Marche-selli, 54-letna Zaira Furlani por. Fa-mea, 67-letna Maria Petronio por. Petronio, 78-letna Solia Štolfa por. Tebbi, 65-letni Ruggero Član, 51-let-na Ada Budin, 87-letna Ermlnia Ger-mlg vd. Schvvagel, 74-letna Maria Va-rottt vd. Peterlini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (26. 7 — 1. *.) Giustl, Ul, Bonomea 93 (Greta); Rossetti, Ul. Combi 19; Signort, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl, Ulica Dante 7; Godina, Trg sv, Jakoba 1; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; At due Mori, Trg Unitž 4; Papo, Ul Felluga 46 (Sv. Alojz). Od 13. do 16. ure Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Rossetti, Ul. Combi 19; Signorl. Trg Ospedale 8; Tamaro ln Nerl, Ulica Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN Godina, Trg sv. Jakoba 1: Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Al due Mori, Trg Unitž 4; Papo Ul, Felluga 46 (Sv. Alojz) PRISPEVAJTE ISA DIJAŠKO MATICO I 7. AVGUSTA Rita Pavone v Portorožu Za glasbeno prireditev v Portorožu, na kateri bo nastopila Rita Pavone z drugimi italijanskimi in slovenskimi pevci ter ob spremljavi orkestra «La Palmas» iz be nešliega Lida, vlada v Trstu veli ko zanimanje. Predstava bo v so boto 7. avgusta z začetkom ob 21. uri, in sicer na prostem (v bližini hotela «Palace»). Vstopnice prodaja v Trstu potovalni urad «Aurora» v Ul. Cice rone 4, tel. 29-243, in sicer v predprodaji. Cene vstopnicam so 1800, 1250 in 1000 lir za sedeže ter 500 lir za stojišča. AVTOBUS ŠTEV. 7 Slike, ki jih je posnel E. Fornazarič v Pragi so na vpogled v Tržaški knjigami — Ul. Sv. Frančiška, 20. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. ln 3. razred, Ki se bo zaključilo 25. septembra. D' \ srednja Sola s slovenskim učnim jezikom v Rojanu. Ul. MontorSt-no 8 opozarja, da se Je pričelo m bo trajalo od 25. septembra t.l vpisovanje za drugi In tretji razred. solskl skrbnik sporoča, da Je bil objavljen ministrski odlok o organizaciji m delovanju ljudskih šol (scuola popolare) za šolsko leto 1965-1966. Rok za prijave učiteljev zapade 31. Julija. Interesenti lahko dobijo podrobnejše Informacije na šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzor niklh in didaktičnih ravnateljih. Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. t.m. dalje od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu slovenske srednje šole s slovenskim uč-nim jezikom v Ul. Fraustn 14 dokončne prednostne lestvice za poverjena In nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom tržaškega ozemlja, za šolsko leto 1965-66. Državna srednja šola pri Sv. Jakobu, Ul, Frausin 14, vpisuje v 2. ln 3 razred do 25. septembra Solskl skrbnik sporoča, da so bile objavljene lestvice kandidatov za su-plentska mesta na osnovnih šolah na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1965-19E3. Interesenti st lestvice lahko gledajo na šolskem skrbništvu, Prl šolskih nadzorništvih lo pri didaktičnih ravnateljstvih. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu starosti zapustila naša Sofija Trebbi roj. Štolfa Pogreb bo danes ob 15. uri mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči soprog Ivan, sin Franco z ženo Etto in vnuk Gianfranco Trst, 31. julija 1965. Sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustila naša draga mama in nona GIZELA BERNETIČ vd. JANKOVIČ Pogreb bo v nedeljo 1. avgusta iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči sin Paolo z ženo Vlasto, vnuka Igor in Nora ter družine Pertot, Černe in Portograndi Trst, 31. julija 1965. Razpis natečaja za slovenske šolnike Republiški sekretariat za prosveto in kulturo SR Slovenije je razpisal natečaj za podelitev štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in literaturi na podlagi jugoslovansko - italijanskega sporazuma o kulturni izmenjavi z dne 21. julija 1964 in kasnejših dodatnih sporazumov, sklenjenih v mešanem jugoslovansko - italijanskem odboru, predvidenem v 8. Členu posebnega statuta, priloženega k Londonskemu sporazumu z dne 5. okt. 1954. V razpisu natečaja za podelitev štirih štipendij pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1965-66 je rečeno, da vsaka od navedenih štipendij znaša Skupno 720.000 din za celotno akademsko leto. Štipendije se lahko podaljšajo še za eno akademsko leto. Namenjene so pri. pravi in specializaciji učiteljev o-snovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. Ti prosilci morajo predložiti podatke o dosedanjem študiju. Nekolkovane prošnje, s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki zlasti o dokončanem študiju in o morebitni dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 20. avgusta t. 1. Izplačevanje pokojnin Poštna uprava sporoča, da bo začela izplačevati pokojnine INPS 9. avgusta namesto 14. Nadalje obvešča, da bodo začeli izplačevati pokojnine državnega zaklada Velikim invalidom 6. avgusta, in sicer v uradih, ki so za to pooblaščeni. SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobren zakon o pomoči dijakom srednjih šol Zanj so glasovalo vso skupine, razen KPI in PSIUP, ki sla se vzdržali - Deželni svet se bo sopel seslal sredi septembra Deželni svet Je včeraj odobril zakon o šolski pomoči, to je o štipendijah in o povračilu potnih stroškov dijakom nižjih in višjih ter strokovnih šol. Z&nj so glasovali demokristjani, socialdemokrati, socialisti, republikanec Cum-bat, odv. Skerk, liberalci in mi-sovci; komunisti in Bettoli (PSI UP) pa so se vzdržali. S tem se je končalo sedanje zasedanje deželnega sveta, ki se bo zopet sestal sredi septembra, medtem ko se bodo deželne komisije sestale že 1. septembra. Splošna razprava se je končala predvčerajšnjim, včeraj 'pa je najprej. odgovorila svetovalcem poročevalka Pil’ o, za njo pa je spregovoril odbornik za prosveto prof. Vlcario, nakar so prešli k razpravi o posameznih členih in predloženih popravkih. Poročevalka Pittino, ki se sicer le redko oglaša k besedi (v začetku vsake seje bere sicer kot tajnica zapisnik), se je včeraj precej razgovorila, in celo z zanosom vzgojiteljice, saj je učiteljica po poklicu in se torej vidi, da rada «poučuje». V začetku diskusije se je zahvalila vsem, ki so vneto posegli v razpravo, kar dokazuje, kako vsi globoko čutijo vzgojna vprašanja. Rekla je, da so skoraj vsi svetovalci pozitivno ocenili socialno plat zakona. Ta zakon sicer ne načenja vseh vprašanj, toda odbor bo pripravil še enega, ki bo skušal zapolniti vrzeli sedanjega. Predlaga-, telji zakona so hoteli uresničiti j predpise ustave, to je, da postane I šolska obveznost dejanska od 6. KIMO lit PKOSEK predvaja danes, dne 31». t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film v Cinemascope Mr. Hobbs va in vacanza MR. HOBBS GRE NA POČITNICE Igrajo: JAMES STEVVART — MAUREN OTIARA — FABIAN 7dmm ržr7797T777/h-. predvaja danes, dne 31. t. m., z začetkom ob Iti uri, ob 20. uri se predstava nadaljuje na prostem, film Malt Disneya o Avventure o di caccia o del prof. o DePaperis Igrajo: TOPOLINO — PAPERINO — PLUTO — PIPPO — CIP in CIOP pIUAL* v TRSTU ^1- Čampo Marzio 12 *®l. 31985 fiat zanesljiv nakup pri kalerem prihranile rQbljena vozila Mi z jamstvom Po najugodnejši ceni °9lejie s*, preglejfe, preizkusile v široki izbiri Kodelov in znamk °^jšave pri plačilu °broke in z nizkimi predujmi Ustava je stalno odprta do 14. leta in ne le na papirju. Drug namen zakona je tudi ta, da omogoči sposobnim in zaslužnim, da dosežejo najvišjo raven študijev, tudi če nimajo za to na razpolago sredstev. Pittinova je rekla nadalje, da bo znašal celotni izdatek dežele za uresničenje tega zakona skoraj 400 milijonov lir za letošnje šolsko leto, kajti 125 milijonov lir bodo porabili samo za prve tri mesece letošnjega šolskega leta, to je od oktobra do decembra. Skupno s prispevki drugih ustanov bodo porabili za pomoč dijakom okrog eno milijardo lir. Svetovalka je nato dejala, da ni upravičena bojazen glede sodelovanja občin, kar se izdatkov tiče, pa tudi če so revne, saj so pri sestavljanju zakona upoštevali velik odstotek nepremožnih in marljivih učencev. Ce pa ne ho vsota zadostovala, bo deželni odbor prihodnje leto še kaj primaknil. V odgovoru prof Cumbatu, ki je izrekel neke dvome v zvezi z zasebnimi šolami, je svetovalka dejala, da pride v deželi na 195 državnih srednjih šol le 29 zasebnih in da zato ni upravičena zaskrbljenost. Nato pa je živo polemizirala z izjavami, ki jih je dal v svojem predvčerajšnjem govoru prof. Šema. Priznati pa je morala, da beseda ((podpora« ni več primerna za naše čase, vendar jo uporablja deželni statut. Zato so to besedo ohranili tudi v tem zakonu. Nato je še polemizirala s prof. Šemo glede šolskih patronatov. Deželnemu svetu je Izrekla priznanje, ker je že v prvem letu svojega obstoja načel vprašanje šolske pomoči, ter poudarila, da si niti dežela niti država ne moreta lastiti vzdevka demokratičnosti, če ne nudita možnosti vsem, da dosežejo najvišjo izobrazbo. Končno je še dejala, da hoče zakon ustvariti izbrano plast izobražencev, ki bo rezultat izbire iz vsega ljudstva in ne zaprta privilegirana kasta, Zatem je spregovoril odbornik za prosveto prof. Vicario, ki je dejal, da je odbor naklonjen zakonskemu predlogu. Rekel je, da spada ta ukrep v vrsto posegov nove avtonomne dežele, na podlagi deželnega statuta, na področju šolske pomoči in zagotovitve pravice do študija, ki je potrjena v ustavi. Deželni odbor ni pripravil lastnih zakonskih osnutkov v tej pa- nogi, ker pričakuje izdajo izvršilnih norm, tako da bo vedel, kakšne so njegove točne upravne pristojnosti, ki Jih bo država odstopila deželi. Zato je dejal, da odbor popolnoma podpira zakonski osnutek, za katerega je dal pobudo svetovalec Giraldi. Odbor pa bo kasneje predložil zakonski osnutek za šolske infrastrukture, na primer za šolske kuhinje, pošolski pouk, kolonije, zdravniško oskrbo, centre za poklicno usmerjevanje, dijaške domove itd. Ta ukrep bo zadovoljil del potreb dijakov in njih družin. S časom pa ga bodo spopolnilf na podlagi tega, kar bo pokazala praksa. Odbornik je nato izrazil željo, da bi se v deželnem svetu kakor tudi v parlamentu izogibali umetnim ideološkim nasprotovanjem, tako da bi gledali na šolo predvsem s stališča javne usluge. Odbornik je nato povedal, da je njegovo od-berništvo dalo gospodarski fakulteti tržaške univerze nalogo, da izvede natančno raziskavo o šolstvu v deželi, tako da bodo natančno znane potrebe. Tako bo lahko dežela pravilno usmerila svojo dejavnost na tem torišču. Sledila je razprava o posameznih členih in popravkih. Skoraj vse je večina zavrnila; nekaj so jih sprejeli kot priporočilo, druge pa so predlagatelji umaknili. Zatem so sledile še glasovalne izjave. Bosari (KPI) je orisal pridržke, zaradi katerih njegova skupina ni glasovala za zakon. Cumbat (PRI) je dejal, da so ga Zadovoljile Izjave poročevalke. Za zakon so se izrekli še socialdemokrat Bertoli, liberalec Trauner, misovec Morelli, demokristjan Rigutto in socialist Angeli. Rigutto je s svojo izjavo nekoliko razburil ozračje, Angeli pa je dejal, da se socialisti ne odrekajo svojim načelom, kar se tiče državnih šol, da pa glasuje za ta zakon, ker je pač koristen. LADJE V PRISTANIŠČU El Arish (ZAR), Iris (It.), Gon-dar (Etiopija), Dinara, Korotan (Ju-gosl.), M. Polo (It.), Loide Peru (Braz.), Gavilan (Panama), Satu r-nia, Vulcania Salpa II, Sardatlantlc II, A. Usodlmare, Po-rtorose, L. Lauro (It.), Eritrea, Axum (Etiopija), Šemami (Al.), Bovec, Zelengora, Na-prijed, Bohinj (Jug.), Holendrecht (Hol.), Gabriele (It.), Ypapantl (Panama), R. Toffolo, Lunnrla (It.i 111111111111111111111111111111111111111111111III iiiiiiiriiimiiiniiM lil II lil II lili IIIIIIIHII lil lili lil immiiiiiiniiiii umi m SEJA MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Večina svetovalcev je odobrila osnutek občinskega proračuna Sprejet je bil tudi proračun za ustahovo ACNA - Proti so glasovali demokristjani, liberalec, republikanec in socialdemokrat Miljski občinski svet je sinoči z večino 17 glasov odobril občinski osnutek proračuna za leto 1965, ki ga je predložil občinski odbor. Za proračun so glasovali komunistični svetovalci in socialist Robba. Proti so glasovali demokristjani, liberalec Stener, republikanec Viezzoli in socialdemokrat Menguzzato. Glasovanja se je vzdržal neodvisni Canziani. Ne-sprotnih glasov je bilo vsega skupaj 12. V istem razmerju so svetovalci glasovali tudi glede predloženega osnutka proračuna občinske ustanove Acna. Občinski proračun predvideva pri dohodkih naslednje postavke: 1 dejanski dohodki 296.356.942 lir; 2. gibanje kapitalov 17.468.300 lir; 3. posebno računovodstvo 190 milijonov 664.946 lir. Skupni dohodki znašajo potemtakem 504.490.188 lir. Pri izdatkih je naslednja slika: 1. deficit uprave 11.075.797 lir; 2. dejanski izdatki 278.771.586 lir; 3. gibanje kapitalov 23.977.859 lir; 4. posebno računovodstvo 190.664.946. Skupni izdatki znašajo 504.490.188 lir. Za kritje deficita proračuna občinska uprava zahteva od generalnega komisariata vsoto, ki znaša okoli 125 milijonov lir. V začetku včerajšnje razprave so najprej govorili razni odborniki, ki so pojasnili določena vprašanja, ki so jih zastavili svetovalci na prejšnji seji. Odbornik Fer-luga je podal razna pojasnila v zvezi s finančnimi vprašanji, odbornica Chinchio pa ie govorila 0 vprašanju Občinske lekarne. Precej zanimiv je bil poseg bivšega župana Pacca, ki je izpodbijal trditve opozicije, da občinska uprava v rokah komunistov ni napravila nič na področju turizma. Paeco pa je trdil, da se je danes zelo spremenila miljska slika na tem področju. Zgrajena sta bila dva hotela in danes deluje tudi več prenočišč. Turistom je na razpolago skoraj 200 sob s približno 400 posteljami. To ne pomeni, da bodo Milie gotovo postale turistično središče, vendar se uprava trudi, da bi dosegla čim več rezultatov na tem področju. Nato je spregovoril župan Mil lo, ki 1e obžaloval, da je opozicija nastopila pri svojem nasproto vanju komunistični občinski upravi na nedemokratičen način. Pri pomnil je še, da ima uprava tesne stike z drugimi občinskimi u-pravami področja pri reševanju skupnih problemov. Sledile so glasovalne izjave, kt so še enkrat pokazale, kako globoko je razcepljen občinski svet zaradi političnih nesoglasij. Sestanek deželnih svetovalcev PSDI Včeraj se Je v Trstu sestala deželna svetovalska skupina PSDI, pri čemer je bil navzoč tudi deželni tajnik Giorgio Cesare. Načelnik skupine Devetag, podpredsednik deželnega sveta, je podal obširno poročilo o delu sveta in dejal, da Je bilo preteklo zasedanje koristno. Poudaril Je odobrene ukrepe socialnega značaja. Devetag je rekel, da Je eno Izmed glavnih jamstev za redno delovanje deželnega sveta to, da razpolaga z gotovo demokratično večino. Po besedah načelnika skupine so posegli v razpravo podpredsednik odbora Dulci, odbornika Marpille-ro in Nardini ter svetovalca Renato Bertoli in Bisol. Podpredsednik Dulci je poudaril programske zasnove ln nujnost povezave med letošnjim proračunom in proračunom za leto 1966. Odbornik za Industrijo in trgovino Marpillero je predvsem poročal o industrijskem razvoju, da fe izločijo zaostala področja, ter o korakih, ki so bili storjeni, da se zagotovijo deželi ugodnosti zakona o zaostalih področjih srednje ln severne Italije. Odbornik za higieno In zdravstvo Nardini pa Je poročal o deželnem zasedanju o prehrani, ki bo v septembru ob udeležbi ministrov, univerzitetnih profesorjev in strokovnjakov. Svetovalec Bisol je obravnaval odnose med deželo in krajevnimi ustanovami, zlasti pa povezavo s tremi pokrajinami in s pordenonskim okrožjem. Svetovalec Renato Bertoli, predsednik komisije za prosveto, je govoril o šolskih vprašanjih ter o zakonu za gradnjo šol. Poročal je tudi o prvih stikih za izdelavo zakonskega osnutka za ustanovitev sole za višjo tehnologijo v Vidmu. Ob zaključku razprave Je deželni tajnik CeBare ponovil izraze zaupanja odboru, ki ga sestavljata JfD ln PSDI in ki Je naletel na široko odobravanje svetovalcev. O-menl: Je nato vsedržavni položaj in dejal, da Je treba razpravo o njem poglobiti. To pa bo možno le po kongresih PSI In PSDI. ki bosta v novembru ln decembru. Cesare Je na koncu poudaril prispevek socialdemokratskih parlamentarcev Ceccherinija, Zanniera in Zucalli-ja za reševanje deželnih vprašanj. Na koncu zasedanja sta Cesare ln Nardini na kratko poročala o njunem nedavnem potovanju v ZDA m o sestankih z Italijanskimi, zlasti pa furlanskimi skupnostmi, ki živijo v Kaliforniji. fiiiiiiiiiMitmhiiiiiimtniiititiiiitiiiiiiiiuiintnitiiiii Vpisovanje v Slovenski dijaški dom v Gorici Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1965/66 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Montesanto 84, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Padla je pri postelji in si zlomila stegnenico V civilni bolnišnici v Gorici so pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh Glorgino Rotti, vdovo Ossolo iz Ul. Vittorio Veneto 14. Zjutraj ob 5.30 je vstala s postelje in padla; zlomila si je desno stegnenico. V bolnišnico jo je pripeljal sin, ki je dežurnemu zdravniku povedal okoliščine nesreč«. OHn protest deželnih suetovalcett oh podelitvi naslova «cavaliere» misovcu jDidtud ukedfušfau Deželni svetovalci PSI, KPI, PRI, PSDI, predsednika Saragata, da mu odvzame SS in PSIUP zahtevajo od častni naslov zaradi nje- govega preteklega in sedanjega fašističnega delovanja Ob podelitvi naslova ((kavalir za i nik, da se boste pozanimali za na- zasluge republikevi odvetniku Enu Pascoliju so predsedniku republike Giuseppu Saragatu pisali odprto pismo naslednji deželni svetovalci: Moro in prof. Angeli (PSI), Bergo-mas in dr. Siškovič (KPI), prof. Cumbat (PRI), prof. Bertoli (PSDI), odv. Skerk (SS) in poslanec Bettoli (PSIUP). Pismo se glasi: ((Gospod predsednik, v goriških izdajah časopisov nPiccolo« in Gaz-zettino« od nedelje 25. julija je bila objavljena vest, da ste podelili odv. Enu Pascoliju časten naslov kavalirja za zasluge republiki. Vest nas je globoko presenetila, prav tako smo prepričani, da je presenetila vse pripadnike demokratičnih strank ter veliko množico protifašistov, partizanov in bivših deportirancev v nemških koncentracijskih taboriščih iz goriške pokrajine, Italijane in Slovence, in sicer zaradi dejstva, ker je odv. Eno Pascoli bil fašist pred letom 1943, kasneje pa se je vpisal v re-publikinsko fašistično stranko in zavzemal v oboroženih silah tako imenovane ((Italijanske socialne republike« čin oficirja. Tudi njegov oče je bil več let fašistični podeštat v Gorici. Zaradi svoje politične preteklosti so oba epurirali ter jima odvzeli civilne pravice. Odv. Eno Pascoli je v svojstvu načelnika skupine svetovalcev MSI v občini Gorica večkrat javno ironično in z zaničevanjem govoril o italijanskih demokratičnih ustanovah in, žal, nekaznovano tudi o Vaši protifašistični preteklosti ob izvolitvi na naj višji državni položaj. Gospod predsednik, kako Je mogoče, da je človek s takšno politično preteklostjo, kot jo Ima odv Eno Pascoli, prejel od Vas častni naslov kavalirja italijanske republike, ki temelji na osvobodilnem gibanju in na delu? Kakor smo sl to vprašanje za stavili mi, so si ga tudi tisoči partizanov, protifašistov ln demokratov italijanske ln slovenske narodnosti goriške pokrajine. Podelitev častnega naslova repu* blikinskemu oficirju, ki je do kraja služil tako imenovani «soclalni republiki« ln ki se ob vsakršni priložnosti hvali s svojo preteklostjo, žali stotine mrtvih v osvobodilni Dorbl, deportirancev v nemških taboriščih, partizane in prottfašiste naše pokrajine. Gospod predsednik, kako se Je vse to moglo zgoditi? Ali je mogoče, da Vas noben minister, državni funkcionar ali odgovoren politični predstavnik pokrajine Gorica ni pravočasno seznanil s preteklo tn sedanjo politično usmeritvijo odv. Ena Pascolija? Gospod predsednik, ironija Je zahtevala, da so vsi protifašlsti goriške pokrajine Izvedeli za vest o podelitvi častnega naslova bivšemu republikinskemu oficirju iz tiska ravno na dan 25. Julija, ki Je tako drag vsem protifašistom in italijanskemu ljudstvu. Zaupamo Vam, gospod predsed- veden primer in da boste kot proti-fašist s plemenito preteklostjo storili primerne zaključke ter odvzeli častni naslov, podeljen bivšemu o-ficirju salojske republike, Enu Pascoliju, sedanjemu najvidnejšemu neofašističnemu predstavniku v Gorici. Stališče PSIUP o prekinitvi pogajanj Tiskovni urad PSIUP nam je poslal v objavo sporočilo o stališču do pogajanj za sestavo odborov levega centra. V njem ugotavlja, da smo dva meseca po volitvah še vedno brez odborov v glavnih Občinah in v pokrajini, niti še niso bile sklicane seje občinskih svetov. Propad pogajanj na pokrajinskem nivoju za globalno rešitev je logična posledica značilne politične metode vodilnega razreda krščanske demokracije, ki hoče ohraniti oblast in politično - upravno usmeritev, dastravno so volilni rezultati jasno pokazali premik volilcev na levo. Pogajanja se vršijo, ne da bi se javno mnenje seznanjalo c njih in v vzdušju dvomljivosti. PSIUP je vedno dosledno zagovarjal stališče, da se morajo odbori sestavljati ter pogajanja voditi na naprednih programih in da mere samo enotna levičarska politika brez diskriminacije na-pram progresivnim silam omogočiti uspeh pogajanj v korist prebivalstva. PSIUP nadalje poudarja, da je neresnična trditev, objavljena v včerajšnjih italijanskih časopisih, češ da nasprotuje vključitvi SDZ v odbore, ker nima nikakršnih nacionalističnih predsodkov. Bencinski boni Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da zapadejo danes 5-litr-ski bencinski boni vijoličaste in 10-lttrski boni sivo sinje barve. Zamenjali so jih 5-litrski boni oranžne in 10-litrski boni zelene barve. Zaradi gradnje novih stanovanjskih četrti, kakor tudi spremembe v potrošnji blaga se pojavljajo pred občinsko upravo vedno nove težave pri odvažanju smeti. Ker hoče biti kos novim nalogam, je v zadnjem času kupila dva nova tovornjaka, usposobljena za prevoz smeti, v kratkem pa bo razpolagala še z večjim številom novih posod, ki bodo imele večjo prostornino. Tehniki bodo proučili tudi druge možnosti pobiranja smeti. Vsi finančni napori občinske uprave pa ne bi bili učinkoviti, če v pričakovanju ureditve te službe ne bodo sodelovali tudi meščani. S tem v zvezi opozarjajo, da se štejejo za odpadke, ki jih delavci «mestne snage« odvažajo, samo prah iz stanovanj in lokalov ter ostanki od pripravljanja hrana. Nikakor pa se ne more zahtevati, da bi se v okviru te službe odvažal tudi gradbeni material (pesek itd.), ki ostaja pri gradnji, ali popravljanju stanovanj, ter ostanki obrtniških delavnic in industrijskih podjetij. Občinska uprava more izven normalnega delovnega časa poskrbeti za odvoz takšnega materiala, če se to zahteva. Obenem opozarja potrošnike, naj posode za smeti spravijo čim bliže cesti, da delavcem «mestne snage« ne bo treba po nepotrebnem izgubljati časa. Predstavniki občine so pred dnevi začeli obiskovati posamezne družine ter jih navajati k spoštovanju določil, ki zadevajo pobiranje smeti v trdnem stanju. ................................................. ČLANEK PREDSEDNIKA TRGOVINSKE ZBORNICE V GORICI INŽ. RIG0NATA Metanovodi ENI naj se raztegnejo tudi na področje naše dežele Zaradi zapostavljenosti v preskrbi z zemeljskim plinom smo izgubili v 1963. letu nad milijardo Kr Predsednik goriške Zbornice za industrijo, trgovino in kmetijstvo inž. Qulrino Rigonat je napisal študijo o metanovodih v Italiji in njihovo koristnost za gospodarski razvoj. Obsodil je nezainteresiranost pristojnih državnih krogov, zlasti Ente Nazionale tdroearburi (ENI), da vse do danes ni razširil metanovodskega omrežja tudi na našo deželo. Inž. Rigonat ugotavlja- v uvodu, da se je takoj po vojni ustvarilo prepričanje, da je plin za mestno uporabo opravil svojo nalogo, ker so naprave za nj*egovo proizvodnjo dosegle najvišjo stopnjo razvoja in ker je postala distila-cija premoga ekonomsko nerentabilna zaradi noviVi termičnih virov. predvsem zaradi destilacije petroleja. Na vsem lepem pa je ideja o zatonu plina propadla: odkrili so zemeljski plin ter iznašli nove metode v proizvodnji plina iz petroleja, končno so ga začeli ute-kočinjati ter prevažati. Nastala je nova industrija plina. V najkrajšem času je poptal last širokih množic širom po Evropi, kjer so spoznale njegovo koristnost in kalorično vrednost. Razširil se je tako na hitro kot elektrika; poiskal sj je pot v najmanjša naselja .V nasprotju s pričakovanji vsedržavna ustanova za goriva ENI ni izdelala politike o upora- razpolago v velikih količinah, se bi Zemeljskega plina za vso državo, kakor je bilo prnčakovati in kot so to storile ostale industrijsko razvite evropske države. V Švici obstajajo plinovodi po vsej državi, številna mesta uporabljajo nestrupeni plin, uporabljajo ga tudi za kurjenje visokih peči in druge industrijske obrate. Kupujejo ga na Nizozemskem ali .Vi Namčiji,, V .kratkem, nameravajo povezati sv.oje. pljaovgrdsko g-mreije z.-nemškim ,t«r a evropskim. ‘V Frahcfjf fW' Angliji” je 'plinska industrija nacionalizirana že izza druge svetovne vojne dalje. Državno podjetje modernizira naprave ter izkorišča naravna nahajališča zemeljskega plina odnosno uvaža utekočinjeni metan. V Nemčiji, kjer Imajo dovolj premoga, pridobivajo plin kot postranski produkt v koksarnah. Dobavljajo ga mestom, kjer delujejo večinoma občinske plinarne. V zadnjem času pa so začeli izkoriščati nahajališča zemeljskega plina v Severnem morju. V Beneluxu, kjer ima Belgija plin Iz destilacije premoga, Holandska pa zemeljski plin, obstaja široka mreža metanovodov, ki so speljani v vsa večja mesta. Medtem ko so metanovodi razpreden! po Zahodni Evropi v vseh pokrajinah ter je gorilni plin na «iiMliiaiiiiiiiitiiiiiiit«iii«iiiiiiiiiiiaiifeiiaiMiiitiiiii«tiaiiiti,,iiMiiiiiiiiiiiiiiiiilsiiiiii,uilimi»iiil,i!ii,i,illmatii«,i*,iMliiniiit»iaii,M,iiiiiiMilli,ii,i,i,i,Kii,iill»i«i,,li«l,lls KRVAV TEDEN NA DEŽELNIH CESTAH Na cestah med Tržičem in Cervignanom tri smrtne prometne nesreče V Paparianu sta avtomobila tuje registracije do smrti povozila dve osebi - Zaradi posledic trčenja je umrl tudi kmetski delavec grofa Attemsa Na državni cesti, ki pelje iz Benetk v Trst, sta se pripetili predvčerajšnjim in včeraj dve prometni nesreči, pri katerih sta izgubili življenje dve osebi. Včeraj se je v vasi Papariano v Fiu-micellu ubil upokojenec 51-letni Giuseppe Collaussi iz Papariana. Sedel je pred barom aRomolo Spiranel« in bral časopis. Vtem se je peljada mimo kolona vojaških avtomobilov, katero je prehiteval avtomobil francoske registracije. Avtomobil Leoncino, ki se j« peljal z nasprotne smeri, se je zaradi nevarnega položaja tako umaknil na desni rob ceste, da je povozil Colaussija, ki je sedel pred barom. Možak je bil na mestu mrtev, vozilo Pa je poškodovalo tudi hišni vogal. Njegovo smrt je ugotovil sodnik iz Cervignana, zapisnik o nesreči pa je sestavila prometna policija. Skoraj na istem kraju v Paparianu se je pripetila v četrtek ob 22.30 druga smrtna prometna nesreča. Motociklist 42-letni Giovan-ni Anzolin, doma iz Selc pri Ro-n-kah, se je iz kraja Isola Morosi-ni peljal domov. Na cesti ga je povozil neki avtomobil, ki je po nesreči zbežal in ga policija išče. Anzolin je hudo ranjen obležal na cesti. Cez nekaj minut se je pripeljal avtomobil belgijske registracije. Pozneje je njegov šofer izjavil, da je videl na cesti ležečega človeka, k! je privzdignil glavo. Pritisnil je na zavore, vendar prekasno. Z odbojnikom je zadel v Anzolinovo glavo ter povzročil njegovo smrt. Na kraj nesreče je prišel sodnik Iz Ctvvi-gnana, patrulja prometne polici- je pa je sestavila zapisnik. V četrtek zvečer je v civilni bolnišnici v Gradežu umrl 76-let-ni Erminto Stabile iz Ogleja, ki je postal v ponedeljek zvečer 28. julija žrtev prometne nesreče. Ko se je vračal iz Ločnika, kjer je zaposlen na posestvu grofa Attemsa, ga je v bližini doma povozil avtomobil nemške registracije. Po trčenju ga je avto odvlekel kakih 30 m po cesti. S hudimi ranami so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Gradež, kjer je umrl. Pokopali so ga včeraj popoldne. Vse tri pogrebe bo opravilo pogrebno podjetje ren iz Gradiške. Presche- Umrla jc grofica Coronini-Kronberg V starosti 94 let je v četrtek zvečer umrla na svojem domu v Ul. Alviano 12, grofica Marianna Oppersdorff, vd. Coronini Krgn-berg. Dan pogreba še niso določili; zelo verjetno je, da bo v ponedeljek. janjih «La finta malata» (Namišljena bolnica). S tem bo gledališče utvorilo poletno sezono. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku št 14, tel. 29-72. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri 1. avgusta bo v Gorict odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ na Travniku, tel. 54-42 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 26,8 stopinje ob 12.50, najnižjo 17 stopinj ob 4. zjutraj; povprečne dnevne vlage je bi. lo 73 odstotkov. uporablja v Italiji samo v industrijskem trikotniku ter v Benečiji, Emiliji in Romagm šele sedaj se metanovodi gradijo v Smeri proti Erednji in Južni Italiji, medtem ko Je izključena Furlanija — Julijska krajina. Kakšna škoda je to za naši pokrajini Trst ln Gorica, ki sta bili industrijsko razviti že pred 5i' leti! ((Italija se končuje v Mestran«, so pravilno izgotovili, preden se je žkČelJT graditi avtomobilska cesta Benetke—Trst. Isto velja danes -a naftovode, ki se končujejo v Me-strah ali Trevlsu. Leta 1963 so tri pokrajine naše dežele, Videm, Oo-rlca ln Trst, potrošile 156 milijonov kalorij plina, če upoštevamo, da stane kalorija našega, tradicionalnega plina, 12 lir za tisoč kalorij, metana pa 4 lire, plačujemo v naši deželi skoraj sedem lir več za plin kot v krajih, ki imajo na voljo zemeljski plin. Pokazatelji so zelo jasni: deželno gospodarstvo Je v tem letu Izgubilo nad milijardo Ur. Izguba je toliko večja, če upoštevamo. da se na področjih, kjer so speljani metanovodi, zvišali potrošnjo od 3 do 17-krat. Nujno je, da ENI razširi nafto-vodno omrežje tudi na naše področje ter nam dobavlja plin po Isti cent kot priviligiranim področjem. Mora pa se zganiti tudi iz drugega razloga. Skupina ameriških indu-strijcev je namreč italijanskemu ministru za industrijo že prikazala možnosti prevoza utekočinjenega plina lz Afrike, če se ENI ne zgane. je naravno, da bo nastopila zasebna konkurenza. Ker vrhu tega obstaja tudi predlog, da se dr-zavn’ kapital ENI zviša od sedanjih 36,9 milijarde na 161,9 milijarde; predlog, ki sta ga odobrili obe veji parlamenta in ker obstaja nadalj« tudi zakonski osnutek, da se bo morala nadaljevati politika ENI za energetsko neodvisnost ln nizke cene s pomočjo Izgradnje važnega prevoznega sistema ter nabavljanja naravnega plina v inozemstvu, je bolj logično, da bo moral razširiti svojo dejavnost na tem specifičnem sektorju tudi na deželo Furlanijo Julijsko krajino. VERDI. 16.30: «11 pohte sul fiume Kwai», W. Holden in A. Guiness; ameriški barvni kinemaskopski film MODERNISSIMO. 16.00 «La qu»r* cia dei giganti«, V. Heflin in S t-san Hayworth, barvni ameri ki film VITTORIA. 17.00: «11 figlio del leo-pardo«, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia; barvni italijanski film. CENTRALE. 17.00: «1 rinnegati di Fort Grant«, Jerry Cobb ln Mar-tha Hyier; ameriški barvni kinemaskopski film. PROSVETNO DRUŠTVO »BRIŠKI GRIC» - STKVUt-IAN Veliko ljudsko slavje «La finta malata» v ponedeljek na Gradu V ponedeljek, 2. avgusta, ob 21. uri bo gledališče nPiccolo Teatra Cittd di Gorizia», ki deluje v o-kmru Unione Ginnastica Gorizia-na. uprizorilo na Gradu v Gorici Goldonijevo komedijo ® treh de- i plesom na prostem na DVORU DANES, 31. julija v NEDELJO l. avgusta in v PONEDELJEK 2. avgusta Ansambel ameriških rojakov lz Pittsburgha TAMBURICA bo nastopal * NEDELJO, L avgusta ob 18. uri. Za ples bo v soboto in ponedeljek igral TROPICAL v nedeljo pa bo Igrala TAMBURICA NA VOLJO BO DOVOLJ SPECIALITETI AUSTINA SZ-ZDA V KIJEVU Sovjeti kot lani v Los Angelesu Američani s prenovljeno ekipo Prognoza na strani Američanov Po Tokiu so v Sovjetski zvezi na široko pisali in govorili, da je bil vzrok neuspeha lahkoatletov v preveliki povprečni starosti večine državnih reprezentantov. Govorili so tudi, da bodo v bodoče več pozornosti posvetili mladim silam in postopoma prenovili državno vrsto. Tj kampanja je bila pravilna, pogled na listo kandidatov za srečanje v Kijevu pa človeku zmeša pojme. Od 42 izbranih v moški ekipi jih je kar 36 tekmovalo na japonski olimpiadi ali celo štiri deta prej v Rimu in samo 5 tekmovalcev ni še preseglo 24. leto starosti. V drugem taboru je situacija bistveno različna. Od 49 atletov jih kar 24 še ni izpolnilo 24. leto starosti in dobra polovica reprezentantov še ne ve kaj je nastop na olimpiadi. Ce so Sovjeti govorili o vključitvi mladih sil v izbrano vrsto so morda mislili ta načrt uresničiti v dolgoročnem terminu, dejstvo pa je, da v Kijevu nočejo ničesar tvegati in nastopila bo večinoma reprezentanca, ki je doživela katastrofo v Los Angelesu in Tokiu. Američani so nasprotno pustili doma kar 7 olimpijskih prvakov (delno ker so poškodovani, delno ker so prenehali z aktivnim udejstvovanjem) so pa še vedno favoriti za zmago v moški konkurenci in to z razliko približno 15-18 točk. Zelo zanimiva je trenutna situacija v tekih. Sovjeti, ki so bi- li v šprintu vedno že pred Startom premagani, so letos dosegli vrsto odličnih rezultatov in strokovnjaki računajo, da so enakovredni Američanom. Dokaj nejasna je situacija na srednjih progah, Američani pa imajo vseeno lažjo prednost, popolnoma pa se je v korist ZDA nagnila tehtnica vrednosti dosežkov na dolgih progah in prav to Američane izredno veseli. Razni Mills, Lindgren in Schul bi morali z lahkoto o-praviti s Sovjeti, posebno na 10 tisoč metrov. V zgodovini srečanj je bilo izboljšanih že mnogo svetovnih rekordov. Posebno uspešna sta bila Brumel in Boston. Sovjetski skakalec letos praktično še ni nastopal, če pa so ga trenerji vključili v reprezentanco, verjetno od njega pričakujejo izredni podvig. Morda svetovni rekord. Boston, čeprav tudi zanj minevajo leta, ne daje znakov utrujenosti in baje bo prav na tem dvoboju skušal premagati fantastično znamso 8,50 m v daljino. Tudi če Boston ne bo popolnoma uspel je malo verjetno, da mu bo Ter Ovene-sian enakovreden. Vroče bo tudi v metu kladiva. Američani so doma pustili svetovnega rekorderja Connolyja, ki pa tudi res za tako resne preizkušnje niti ni sposoben. Favorit za zmago je Klim, čeprav je letos bolje od njega že vrgel Burke (ZDA). Sovjeti imajo možnost, da se izkažejo v teku na 3000 m steep- tli n n mn mini im im iiiiimiiiiiiimiiniiimi mm DANES OB 21.45 Triestina - Ferroviario za točke in prestiž V enajstem kolu državnega prvenstva v hokeju na kotalkah bo najvažnejša tekma v Trstu. Na i-grišču «Ferroviario» v Miramar-skem drevoredu se bosta danes ob 21.45 srečala tržaška Ugaša Triestina in Ferroviario. Domači ekipi sta trenutno na drugem oziroma četrtem mestu lestvice. Triestina, ki brani naslov državnega prvaka, je v zadnjem kolu samo izenačila na domačem terenu, Ferroviario pa, ki je začel prvenstvo z izrednim poletom, je začel škripati in prejšnjo soboto doživel v Modeni poraz. Triestina nujno potrebuje dve točki, sicer bo odrezana od borbe za ponovno osvojitev naslova, Ferroviario pa tudi ne sme izgubiti, ker lahko zdrkne v drugo polovico lestvice. Poleg točk veliko pomeni tudi zmaga nad mestnim rivalom in tekma bo gotovo na izredno borbeni ravni. H060MIT Moštvo Triestine, ki bo letos nastopalo v prvenstvu C lige bo z pripravami začelo 10. avgusta. Igralci, trenerji in voditelji kluba se bodo zbrali v S. Daniele del Frlull. Na voljo bodo sledeči igralci: vratar Colovatti, branilci Ferrara. Castner, Di Bert, Candussi, Pez, Palcini, Del Piccolo, Varglien, Dalio in Scala, napadalci Manto-vani, Zerlin, Mariani, Ispiro, Miani in Beorchia. Danes bo Triestina kupila še enega rezervnega vratarja od nekega furlanskega kluba. Tehnični vodja Triestine bo tudi letos Frossi, trenerske posle pa bo namesto Re-nosta opravljal Sadar, ki bo tudi igral. FIRENCE, 30. — Argentinski nogometaš Maschio se je sporazumel z vodstvom Fiorentine za nastopanje v prihodnjem prvenstvu. Takoj po podpisu pogodbe je nogometaš odpotoval za klubskimi tovariši, ki se že pripravljajo. OUMPIADA RIM, 30. — Pod predsedstvom odv. Onestija se je v Rimu sestal izvršni odbor CONI. Odv. Onesti je med drugim poročal o svojem potovanju na Brazzaville na afriške igre in o svojih razgovorih z športnimi delavci črne Afrike v zvezi s sestankom predsednikov nacionalnih olimpijskih odborov, ki bo v Rimu od 30. septembra do 2. oktobra. Izvršni odbor Je nato tudi sprejel predlog, da se letos jeseni pošlje v Mehiko skupina 23 atletov, 8 strokovnjakov, 2 zdravnika in 2 u-radna predstavnika CONI, ki naj bi proučili pogoje bivanja, tekmovanja in sploh aklimatizacije za pravilno načrtovanje priprav za prihodnje olimpijske igre. Podobne skupine bodo potovale v Mehiko tudi v naslednjih letih. KOLESARSTVO 21. DIRKA PO JUGOSLAVIJI le. Kudinski bj moral teči naravnost za svetovni rekord; pomagal mu bo Aleksjunas. V vseh ostalih metih in skokih bi morali biti letos rezultati velike prvine. Najbolje uspe lahko Matson v krogli in Lusis v kopju. V skoku s palico bi ne bila zmaga Sovjeta Blznecova preveliko presenečenje. Sovjetska «dekleta)) (povprečna starost 26 let), bodo stoodstotno J gotovo zmagala. Edina njihova skrb bo v tem, da si pridobijo čimveč naskoka in tako nadoknadijo to kar bodo moški izgubili. V sovjetskem taboru je poleg večine že znanih imen tudi nekaj novih. Najprej bo do slave prišla verjetno Nadežda Cižova, ki bo verjetno prva, ki bo po dolgih letih premagala Tamaro Press. Ci-žova, ki ima komaj 20 let je letos v krogli že zabeležila 17,54 m. Sovjeti nimajo dvomov: tudi oni so dobili svojega Matsona. • * * Ameriški televizijski naročniki bodo lahko gledali atletski dvoboj Kijevu v direktnem prenosu. Iz Kijeva bodo dvoboj prenašali čez Moskvo, Helsinki in Hamburg najprej v Rim, tu pa bo relejna postaja posredovala sliko umetnemu satelitu «Early Bird», ki je stalno nad atlantskem oceanu v višini ekvatorja. Satelit bo nato oddajal sliko v Andover v zvezni državi Maine od koder jo bodo posredovali naročnikom v ZDA. Med dvobojem Anglija-Poljska v Londonu (po prvem dnevu 46-60 moški in 26:29 ženske) je v troskoku Schmidt zabeležil 16,74 m, Irena Kirzenstein pa 6,34 m v daljino. V Salu na Finskem je dosegel Vzh. Nemec May 1’46"5 na 800 m; Finec Steinus 8 m v daljino in rojak Kinnunen 83,33 v kopju. Čubrič prvi na cilju v Beogradu Splošna lestvica neizpremenjena V enajsti etapi kolesarske dirke članov bo šla na 10-dnevni trening po Jugoslaviji so danes preostali tekmovalci vozili od Novega Sada do Beograda, tu pa so opravili še pet krogov okoli Kalemegdana. Zmagal je jugoslovanski reprezentant Radoš Cubrič, ki je 100 km prevozil v 2 urah 12’37”. 21 sekund za zmagovalcem je na cilj prispel sovjetski kolesar Sepelj, ki je bil za en dan tudi prvi na lestvici, tretje mesto pa je osvojil Belgijec Sanen z zaostankom 47”. Italijan Carpentari je bil šesti. Glavnina z vsemi najboljšimi je prišla na cilj z zamudo 1’40”. Boltežar je obdržal rumeno majico, v ekipni lestvici pa je drugo mesto za Jugoslavijo prevzela Italija, ki je prehitela Sovjetsko zvezo. Danes bodo kolesarji prevozili dvanajsto etapo Beograd . Kragujevac, dolgo 122 km. Skupina odbojkarjev ŠZ Bora je odpotovala na tečaj v Rovinj. V Istri se bodo tržaški športniki zadržali do 8. avgusta. Na skupni trening bodo 13. avgusta odpoto- vali tudi lahkoatleti. Skupina 10-12 v slovensko «atletsko prestolnico« Celje. Možno je, da bodo borovci 22. avgusta nastopili tudi na atletskem mitingu, katerega bo priredil Kladivar. ---------------- Na skupni trening bo šla tudi skupina najboljših italijanskih dolgoprogašev. Že drugo leto zaporedoma se bodo Italijani zbrali v Kranjski gori, kjer so res odlični pogoji za tek po travnikih in po gozdu. V prvi skupini, ki se bo v Sloveniji zadržala od 1. do 15. avgusta bodo bili: Ambu, Conti, Are-se, Del Buono, Segrada, Pompucci, Begnis, Finelli, Carabelli, Sinesi, KOŠARKA SKOPJE, 30. — Na mladinskem turnirju ob priliki druge obletnice potresa, ki je opustošll makedonsko prestolnico je italijanska reprezentanca zasedla tretje mesto. LJUBLJANA Z OKOLICO: V Ljubljani ima nekaj prostora še hotel Lev. Hotel Slon bo imel prostor samo 30. julija, 5. in 6. avgusta. Hotel Union ima še nekaj prostora, razen 31. julija in 2. avgusta, ko bo zaseden. Hotel Ilirija je zaseden, samo 4. avgusta bo imel nekaj prostora. Nekaj prostih postelj ima tudi hotel Turist. Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah in v študentovskih domovih. Prostor je v Trbovljah, na Kleku, planinskem domu na Mrzlici, planinskem domu na Kumu, domu borcev NOV na Vrheh in sindikalnem domu na Partizanskem vrhu. Nekaj prostora je tudi v Litiji, Medijskih toplicah, v hotelu Mantova na Vrhniki in v hotelu Martin Krpan v Logatcu. Pri zasebnikih na Vrhniki in v Logatcu je dovolj prostora. Dom v Kamniški Bistrici je zaseden. Na Veliki Planini bo 31. julija in 1. avg. zaseden planinski dom. Hotel Šimnovec ima še nekaj prostih postelj. Dovolj prostora je v planinskem domu na Starem gradu nad Kamnikom, v Domžalah, Ribnici na Dolenjskem, Sodražici, na Travni gori, Partizanskem domu na Pristavi, na Polževem in Kureščku. V Rakovem Škocjanu in v Cerkni- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiMiiriiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiinioiiiioiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S MUC ANJC NA SNEGU V AVGUSTU Svetovno prvenstvo 1.1966 v Portillu.(Cile) Težave v organizaciji JAMANJC CASABLANCA — V zadnji regati evropskega prvenstva jadrnic razreda Star je zmagal portugalski čoln «Noni», Italijanska «Caprice III«, ki je bila danes četrta je obdržala prvo mesto na lestvici in tako osvojila naslov z samo eno točko naskoka nad portugalskim «Bingom». Po dolgih in tudi vročih debatah na zadnjem kongresu svetovne smučarske zveze je bilo sklenjeno, da bo prihodnje svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah prihodnje leto v Čilu, in sicer v Portillu od 4. do 14. avgusta. Datum je dokaj nenavaden, v Čilu pa imajo tedaj zimo in pobočja And so v tem mesecu najbolj primerna za smuko. Težave za dodelitev organizacije Portillu niso bile toliko v neprimernem datumu za praktično vse smučarske države, temveč v neresnosti katero so odgovorni v Čilu pokazali. Organizacijski odbor je namreč iz neznanih razlogov zavlačeval z začetkom pripravljalnih del. Čile ni seveda Francija, Avstrija ali Švica. V Čilu, čeprav snega II* i ........t i Odličen stil Ter Ovanesiana v skoku v daljino ne manjka ni veliko smučarjev in proge so samo tiste katere je u-stvarila narava. Za svetovno prvenstvo navadno naravne proge ne zadostujejo. Treba je razstreliti skale, posekati drevje itd. Poleg neposrednih del na smučiščih je treba zgraditi vlečnice, ki bodo tekmovalce prepeljale do Starta, urediti pa je treba izredno dolgo vrsto raznih postranskih služb. Tekmovalcem in drugim udeležencem je treba najprej nuditi streho, poskrbeti je treba za primerno mednarodno kuhinjo, sedež tekmovanja, ki je pri smučanju v visokih gorah, mora biti povezan z dobrimi cestami z bližnjimi večjimi centri, kar pa je najvažnejše za dober uspeh velikih •portnih prireditev: novmarska služba mora delovati brezhibno in vsakdo mora imeti možnost, da hitro izve za vse podrobnosti tekmovanja. Za rešitev vseh teh problemov čilski športni delavci niso kazali veliko vneme in smučarske zveze vodilnih držav so bile upravičeno zaskrbljene, da bi ne izpadlo svetovno prvenstvo kot navadno mednarodno tekmovanje. Čile je bil podvržen velikemu pri. tisku in končno se je nekaj premaknilo; v akcijo so stopile vojaške oblasti, ki so dale na razpolago delovno silo. Danes je v Portillu že precej storjenega in od 14. do 2. avgusta letos bo mednarodno tekmovanje, ki bo prava gene-ralka za svetovno prvenstvo. Problem prenočišč je bil v Portillu najbolj pereč. Do konca leta 1964 je bilo na razpolago le 40 mest, sedaj pa so skoraj dogradili dva velika hotela, ki bosta vsaj delno krila potrebe za letošnje tekmovanje, do svetovnega prvenstva pa bodo opremili zadostno število prenočišč. Proga za moški in ženski spust je delala skrbi ker Je bila v sredini prekinjena z visokim skalovjem. Vojaki so skalovje razstrelili in odstranili, proga pa je sedaj na dveh mestih prerezana od visokogorske ceste, ki pelje v Juncalillo. Cesto bodo na teh dveh točkah za- suli in zgradili dva predora, ki bosta tudi skrajšala pot v Juncalillo. Progi za veleslalom sta že gotovi. Za trening se bodo tekmovalci lahko posluževali tudi naprav v Falleronesu in La Parvi, katere vzdržuje vojska. Proge v teh dveh krajih bodo tudi izkoristili v primeru, da bi se v Portillu v zadnjem trenutku kaj zataknilo. Spored letošnjega smučarskega tekmovanja: 14. avg. -j- otvoritvena svečanost 15. avg. — slalom ženske 16. avg. — trening za moški spust 17. avg. — spust moški 18. avg. — veleslalom ženske 19. avg. — veleslalom moški 20. avg. — trening za ženski spust 21. avg. — spušt ženske 22. avg. — slalom moški in zaključna svečanost. VICHY, 30. — V polfinalni tekmi za pokal De Galea med Italijo in Sovjetsko zvezo je danes italijanski par Di Maso - Croatta izgubil dvoboj z Ivanovom in Ko-rotkovom z 1:3 (3:6, 6:1, 3:6, 7:9). Po igri dvojic vodi torej Sovjetska zveza z 2 proti 1. ♦ * * BARCELONA, 30. — Po prvem dnevu finalnega dvoboja za evropsko cono Davis pokala vodi Španija nad Južno Afriko 2:0. V prvi igr: posameznikov je Santana premaga! Drysdala 6:3, 6:3, 6:2; v drugi igr) pa je Gisbert odpravil Diepraama s 6:2, 6:1, 3:6, 3:6, 6:2. NEW YORK, 30. — Julius Isaac-son, zastopnik svetovnega prvaka težke kategorije Ernieja Terrella (verzija World Boxing Associa-tion), je zanikal vesti, da je bila sklenjena pogodba za dvoboj med njegovim varovancem in Italijanom De Piccolijem. Terrell je iz Evrope dobil ponudbo za dvoboj z evropskim prvakom Mildenberger-jem, katerega pa bo sprejel le če bo šla po vodi borba s Kanadčanom Chuvalom. ci je še nekaj prostih postelj. Za Rakov Škocjan priporočajo rezervacije. Nekaj prostora je še pri zasebnikih na Rakeku, v Loški dolini, na Blokah in v Žilcah. Cerkniško jezero je do polovice zalito. Prireditve: Turistično društvo v Kamniški Bistrici in Planšarska skupnost prirejata 1. avgusta ob 9. uri pastirski praznik Velike, Male in Gojiške planine na Veliki planini. Na predvečer v soboto, 31. julija bo ob 20. uri na Poljanskem robu partizansko srečanje ob tabornem ognju v počastitev 20-let-nice osvoboditve. Zagotovljen je neprekinjen prevoz z žicnico od sobote popoldne do nedelje zvečer. V Ljubljani bo v okviru XIII. poletnih kulturnih prireditev nastopil 3. avgusta ansambel «Kolo» iz Beograda, 4. avg. »Dvorak kvartet« iz Prage, 6. avgusta pa bo nastopil folklorni ansambel «Ulpin« iz Češkoslovaške. PRIMORSKA: V Portorožu, Piranu, Luciji, Strunjanu in Fijesi priporočajo rezervacije za vse hotele, počitniške domove in zasebne sobe. Temperatura morja je 25,5 stop. C. Prireditve: V Portorožu bo nastopil 30. julija ob 20.30 uri folklorni ansambel «Lado» iz Zagreba. Dne 4. avgusta bo ob 21. uri nastopila folklorna skupina Turističnega društva Piran in Portorož z istrskimi in gorenjskimi plesi. GORENJSKA: V Bohinju je pri zasebnikih v Srednji vasi, Polju, Stari Fužini in Bohinjski Bistrici 40 prostih postelj. Hoteli niso poslali poročil. Žičnica na Vogel obratuje normalno. Za skupine 10 ljudi in več dajejo 20 odst. popusta. Temperatura vode v jezeru je 21 stop. C. V Kranjski gori sta zasedena hotel Prisank in Erika. Motel je tudi zaseden. Hotel Razor ima še 5 prostih postelj. Pri zasebnikih je še 50 prostih postelj. Dom v Planici je zaseden. V Podkorenu je pri zasebnikih še 20 prostih postelj. Hotel Vitranc je zaseden. V Gozd Martuljku je pri zasebnikih še 15 prostih postelj. Vse planinske koče na Vršiču in koča v Krnici imajo še nekaj prostora. V Radovljici sta zasedena počitniški dom Slavka Šlandra in hotel Grajski dvor. Pri zasebnikih je še 50 prostih postelj. V Lescah je v gostišču «Turist» in pri zasebnikih še dovolj prostora. Pri zasebnikih v Kropi so 4 proste postelje. V Tržiču je v gostišču Pošta in pri zasebnikih še dovolj prostora. Prostor je tudi v Podljubelju in v planinskih domovih pod Storžičem in na Kofcah. Dovolj prostora je v obeh hotelih in pri zasebnikih v Kranju. Dom na Joštu ima 28 prostih postelj, zasebniki v Naklem pa 60. Dom na Jezerskem je zaseden, pri zasebnikih pa je še 23 prostih postelj. V Preddvoru je zaseden Grad hrib, zasebniki pa ima. jo 25 prostih postelj V domu na Krvavcu je 80 prostih postelj. V Škofji Loki je 40 prostih postelj v hotelu Krona in pri zasebnikih. Prostor je v planinskem domu na Lubniku in pri zasebnikih v Poljanah, Srednji vasi, Gorenji vasi in Trebiji. Hotel dom pod Planino v Trebiji ima 30 prostih postelj. Prostor je v smučarskem domu na Starem vrhu, planinskem domu Litostroj na Sorški planini in pri zasebnikih v Selcah, Železnikih in na Sorici. Nekaj prostora je še v domu na Goropekah pri Žireh in pri zasebnikih v žireh. Prireditve: V Tržiču bodo uprizorili 31. julija in 1. avgusta vsakokrat ob 20. uri na prostem Finž-garjevo igro «Pod svobodnim soncem«. V Kranju bodo imeli od 30. julija do 10. avgusta XV. gorenjski sejem. V Škofji Loki imajo od 21. julija do 21. avgusta škofjeloške prireditve. DOLENJSKA: V Novem mestu je zaseden hotel Metropol, nekaj prostora pa je v hotelu Kandija. Na Otočcu je dovolj prostora v motelu, Grad pa je zaseden, šmarješke toplice so zasedene. V Cateških in Dolenjskih toplicah je še prostor pri zasebnikih, zdravilišče pa je zasedeno. Dovolj prostora ima hotel Sremič v Krškem in prav tako planinski dom Vinka Paderšiča na Gorjancih in planinski dom na Mimi gori. ŠTAJERSKA: V Celju je zasedeno gostišče ((Ojstrica«, za hotel Evropa pa priporočajo rezervacije. Hotel Celeia ima 68 prostih postelj. Prostor je tudi v Celjski koči in na Svetini, vendar priporočajo rezervacije. Zdravilišči v Rogaški Slatini in Dobrni sta zasedeni, vendar imajo še prostor pri zasebnikih, v Rogaški Slatini pa tudi v hotelih. Nekaj prostora je še v Rimskih toplicah in v Laškem. V Logarski dolini je zasedeno gostišče «Pri sestrah Logar«, medtem ko je v planinskem domu in koči na Okrešlju, v gostišču ((Plesnik« in pri zasebnikih še nekaj prostora. V Solčavi priporoča hotel Rinka rezervacije za soboto. Prostor pa je v gostišču ((Zadružnik«, Rogovilcu in pri zasebnikih. V Gornjem gradu je nekaj prostora še v gostišču «Turist», v week-end naselju in pri zasebnikih. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Lučah in Ljubnem. Gostišče Planinka v Ljubnem priporoča za 31. julija in 1. avgusta rezervacije. Letoviško naselje v Mozirju je zasedeno, medtem ko je pri zasebnikih še dovolj prostora. V Velenju je prostor v letoviškem naselju, hotelu Paka in pri zasebnikih. Prostor je še v Šoštanju, Slovenskih Konjicah, Planini pil Sevnici, Vitanju, Braslovčah in na Vranskem. V domu na Slemenu, domu na Roglji, Tončkovem domu na Lisci in v gostišču na gori Oljki je še nekaj prostora, vendar priporočajo rezervacije. Odprti so kopalni bazeni v Rogaški Slatini, Celju, Preboldu, Šoštanju, Mozirju, Frankolovem in Slovenskih Konjicah. Kopanje Je možno tudi v Velenjskem in Braslovškem jezeru. Prireditve: V Ljubnem bodo i-meli 1. avgusta «Flosarski bal«. V Rogaški Slatini bo 31. julija ob 20. uri- veliki rogaški ples z izvolitvijo miss Rogaške Slatine. V Mariboru je zaseden hotel Turist, v ostalih hotelih pa je še nekaj prostora. Letoviško naselje v Bresternicl ima 8 prostih postelj. Na Mariborskem Pohorju je 10 prostih postelj v železničarskem domu, nekaj prostora pa je na skupnem ležišču v Mariborski koči. Vsi ostali domovin so zasedeni. Nekaj prostih postelj ima hotel Bellevue. Nekaj prostora je še v Slovenski Bistrici, gradu Štatenberg, Lovrencu na Pohorju in na Boču. POMURJE: V Murski Soboti je še nekaj prostora v obeh hotelih in pri zasebnikih. Zdravilišče v Radencih je zasedeno, pri zasebnikih pa je 43 prostih postelj. V Moravcih je pro. štor pri zasebnikih, letoviško naselje pa je zasedeno. Nekaj prostora je še v Ljutomeru, Jeruzalemu, Beltincih in Gornjih Petrovcih. Odprta so kopališča v Radencih in Murski Soboti. Kopanje je možno tudi v ribnikih v Ljutomeru, v Negovskem, Videmskem in Bukovniškem jezeru. Na Bledu so zasedeni hoteli Jelovica, Park in Toplice. Nekaj prostih postelj imata samo hotel Krim in Triglav, vendar le za prehodne goste. Pri zasebnikih je še nekaj prostih postelj. V Campingu v Zakl na Bledu bo 6. avgusta zvečer nastopila blejska folklorna skupina. C ILJA ERENBURG J Odjuga 8. (roman) Pol leta za tem je urednik oblastnega časopisa, ko je stal pred sliko Vladimira Puhova, ki je predstavljala dva delavca, beroča časopis, navdušen vzkliknil: «To je res velik umetnik! Samo poglejte na izraz oči tega mlajšega... Takoj mu je treba dati kletno stanovanje...« Govorili so, da Puhov stremi po Stalinski nagradi. Nadežda Jegorovna je bila ponosna nad njegovim uspehom. Skomignil je z rameni: «Tebi se dopade? Po mojem je to plaža. Sicer pa, tudi v Moskvi ne slikajo bolje. Sploh pa sem mnenja, da se o tem ne splača razmišljati...« Nadežda Jegorovna je izmenjala z možem svoje misli: »(Zares, dekle s katerim se je hotel Volodja oženiti, je v bistvu strahotna spogledljivka. Ti vendar veš, kako lahko se predaja vplivom... Ali se ti dopade njegova slika?« Puhov je nehote odgovoril: ((Njegove misli mi niso všeč. Včeraj se je pogovarjal s Sonjo o neki knjigi. Sonja je dejala, da je predvsem potrebna ideja. On pa je odgovoril: Idej ne plačujejo, z idejami si lahko samo zlomiš vrat. Za knjigo pa je važna ideologija. To — potem pa je vse dobro. Ideje pa imajo samo norci. In, ali ni res, da ga lahko vsakdo povleče kamor hoče in da je tudi sam sposoben spriditi svo- jega najbližjega? Tako je presojal že kot otrok. Strahoten cinik je, vidiš, to je tisto...« Andreju Ivanoviču je zatrepetal glas in Nadežda Jegorovna se je prestrašila: «Ne smeš se vznemirjati...« Nadežda Jegorovna je še enkrat pomislila, če je mož krivičen do Volodje. Sonjo vedno povsod opravičuje... Ni pa slutila, da je Puhov, četudi je v resnici oboževal svojo hčer, v zadnjem času trpel, ko je videl, da je izginila med njima prejšnja blizkost. Očital si je: postaral sem se, mladih ne morem več razumeti in bi rad, da bi Sonja mislila tako kot jaz, ko sem bil še študent. Kaže, da je to trajna bolezen: očetje ne morejo razumeti otrok. Prav imam, če obsojam Volodjo. In zares, tudi številni drugi mladi ljudje ga imajo za karierista. Toda Sonji nimam ničesar očitati. Ce midva cčasih drug drugega ne razumeva, je to zato, ker govorim v jeziku preteklosti. Nenavadno pa je samo to, zakaj ne čutim takšne pre-graje med svojimi učenci ali med Savčenkom ali med Leno žuravljevo. Verjetno je tako, da teže razumeš človeka, čim bolj ga ljubiš...« Sonja je bila vase zaprto dekle, na zunaj se je redko vnemala in nikomur ni zaupala svojih srčnih skrivnosti. Starši pa so končno že zdavnaj opazili, da ni neravnodušna do mladega inženirja Savčenka, ki jo je često obiskoval. Toda kadar je Nadežda Jegorovna napeljala pogovor nanj, je Sonja mimo odgovorila: ((Simpatičen človek, toda po nepotrebnem razmišljaš o njem. Preprosto, znanec je.» Nekajkrat je Nadežda Jegorovna povabila Savčenka na kosilo: za Sonjin rojstni dan potem, ko se je vrnil sin. Sonja se je vedla do njega kot do ostalih. Kadar pa sta ostala s Savčenkom sama, se je Sonja spremenila, njen obraz je zadobil mehkejše poteze in oči so ji pričele postajati motne. Jeseni sta nekoč odšla v gozd: Sonji se je zahotelo nalomiti vejic z zlatimi listi. Vsenaokrog jo bilo žolto in otožno, šla sta molče. Nenadoma jo je Savčenko objel. Za trenutek je stisnila k njemu glavo in ga sama pričela poljubovati, toda hip za tem se je zavedla in zbežala na cesto. Zvečer pa mu je rekla: «Treba je poča- kati... Februarja bom videla, kam me bodo poslali. In ti bi bil tu, jaz pa tam. Ali še bolje: praviš, da bi postala ukazovalna žena... In končno je to sploh nemogoče: ti si tu manj kot leto dni in žuravljev ti nikoli ne bo dal stanovanja...« Savčenko je odšel razkrojen. Zakaj je tako razsodna ženska?... Ni pa vedel, da je Sonja po njegovem odhodu legla z obrazom k steni in zajokala. Morda pa sem govorila neumno? Seveda, zares neumno. Vendar pa je treba razmišljati o bodočnosti. Navadno o tem razmišlja mož. Toda Savčenko je otrok, zato pa mi tudi prihajajo na misel take stvari. Ali mar sam ne razume, da je tudi meni to zoprno! Sploh ničesar ne razume, toda jaz ne morem brez njega... Ali je bila Sonja zares preko mere razsodna, kakor se je to zdelo tako Savčenku kakor Andreju Ivanoviču? Ali pa se je hotela samo pokazati takšno v prepričanju, da drugače sploh ne gre in da je vse ostalo ((idealizem«, donkihotstvo in neumnost? Oče ne more razumeti, zakaj je odšla na tehnični inštitut, četudi se je navduševala nad književnostjo. Pojasnjevala je: «To je važnejše. In laže bom našla zanimivejše delo.« Na inštitutu se je navdušila za elektrotehniko in je še naprej ponavljala: «To je tisto, kar je zdaj potrebno.« Ljubila je verze, predvsem Lermontova in Bloka, očetu pa je pravila: «Ce je že potrebno priznavati poezijo, je to edino poezija Majakovskega...« žal ji je bilo matere in trudila se je pomagati ji v gospodinjstvu, pri vsem tem pa se je delala mimo in spokojno. V trgovini se je znala zriniti k pultu ali pa prepričati hišnega upravitelja. Kadar se je Nadežda Jegorovna žalostila, češ da oče ne pazi nase, je Sonja odgovarjala: ((Nekaj mora vendar delati, to mu sploh daje voljo do življenja.« Ko je poslušala pripovedovanje Andreja Ivanoviča o tem, da ima Miša zdaj same petice ali pa da je Senja navdušen nad kemijo, si je Sonja mislila: glej. v primeri z njim sem prava starka... Ko je voščila očetu za rojstni dan, se ji je nasmehnil: «Nimam se česa veseliti: let imam dovolj, napravil pa sem malo.« Sonja pa se je zasmejala: «Ti pa se meni zdiš tako mlad...« H kosilu so prišli gostje, Volodjevi znanci: umetnik Sa-burov z ženo in igralka mestnega gledališča Orlova, ki so j° vsi klicali za Tanečko. Nadežda Jegorovna je razumljivo povabila tudi Savčenka, toda Savčenko je moral govoriti na literarnem krožku in je obljubil, da pride kasneje. Med kosilom se je Volodja dobrodušno norčeval iz Saburova. Ta se Je poskušal opravičevati, toda govoril je tako nerazločno, da ni nihče ničesar razumel. Nekoč sta bila Saburov in Volodja sošolca in mnogo sta bila skupaj tudi kot otroka, življenje ju je ločilo. Volodja je sanjal o slavi, o denarju, zanimal se je za «udarne» teme. zanimal se je za tiste, ki so jih nagradili in za one, ki so jih-zdelali. Saburov pa je pridno slikal pokrajine, ki jih niso nikjer razstavljali. Ta človek, so pravili, je ljubil v življenj« samo slikarstvo in svojo ženo Glašo, hromo in bolehno žensko-Glaša je delala kot korektor in Saburova sta živela v glavnem z njeno majhno mezdo, živela sta slabo. Po tem, s kakšn« vnemo je Saburov goltal ogromne kose pirog, ki mu jih J® ponujala Nadežda Jegorovna, je bilo videti, da se marsikdaj ni najedel do sitega. Glaša je gledala nanj z zaljubljeni«^ očmi. Od takrat, ko sta se vzela, je Saburov razen pokraji« slikal samo še svojo ženo. Na portretih se je zdela skažena-toda tudi skaženosti je dodajal nekakšno lepoto. Volodja je često pripovedoval staršem, da je Saburov zelo talentiran, morda najtalentiranejši od vseh, toda v glavi mu je manjkal« eno kolesce in človek noče razumeti, kaj je danes potreb«0 in mu tega sploh nisi mogel izbiti iz glave. Volodja se je tudi med kosilom norčeval iz Saburova: «Ti na vsak način hočeš prehiteti epoho.« Saburov je v odgovoru goreče, toda nerazumljivo priP0* vedoval o Raffaelu, o občutju barve, o kompoziciji, dokim se ni vmešala Nadežda Jegorovna: (Se nadaljuje) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6,11. TELEFON 93-8(18 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PelUco 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA- m. Mr - WpreJ Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: « tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ- AD1T nz«5 iii.hTm, «,.! tel* “““ PB N"““‘■L,ubU"1 SeV^ A A,.*