Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko ulico Stov. 16. Z urednikom se moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi so no vračajo. Inserati: šoststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje ge popuot. Štev. 26. Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. mri zvečer. za IJublJano v upravništvu: za colo loto C gld., ■/.a pol lota S gld., za četrt lota 1 gld 60 kr., na mosoc 60 kr., poŠiljatev na dom volja mogočno 9 kr. več. Po posti volja z a celo loto 10 gl., za pol leta C gld., za četrtlota2gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr. V Ljubljani v torek, 3. februvarija 1885. Tečaj II. Državni zbor in časnikarski poročevalci. Z Dunaja 30. januvarija. (Izv. dop.) čudno je bila pač videti včeraj državna zbornica v včerajšnji seji! Ni bilo sicer viharne seje, na levici nismo zapazili pogubo-nosnih katapultov in druzega strelnega orožja, iz katerega vneti zagovorniki »zatiranega nemštva" sicer svoje projektile spuščajo proti ministerskim fauteuilom in sedežem protivne desnice, baš nasprotno, tam doli v prekrasni dvorani kramljali so ljudski zastopniki med seboj tako prijateljsko — kordijalno, zabava bila je tako živahna, da je občinstvo na galeriji zastonj nategovalo ušesa, češ, morda bodemo vsaj nekoliko ulovili od zanimive debate — z jedno besedo, zakon o duhovenskih plačah, kateri je bil na dnevnem redu, raz-j.ravljal se je objektivno in ob jednem dobrohotno, tako da niti spoznali več nismo svojih starih prijateljev od nemško-liberalne garde. Tempora mutantur et nos mutamur in illis, dejali smo sami pri sebi. Opazevali smo znojm-skega poslanca dr. Sturma, jednega izmed *?kci)oznih pentarhov, kateri se je izredno ipmn duhovščini ter sam navzlic svo- jemu neomadeževanemu liberalizmu priporočal povišanje duhovenskih dohodkov. Kedo bi mu pač kaj jednakega prerokoval pred petnajstimi leti, ko je sovraštvo do cerkve in njenih služabnikov uprav oznamenilno bilo za tedanje psevdo-liberalstvo! In dandanes ? Nečemo predavati, v koliko so na opozicijo vplivali oziri na bodoče državno-zborske volitve, pred ka-erimi vender ne kaže, po nepotrebnem izzivati duhovščino ter pobijati njeno utemeljeno Pravico do primerne in dostojne plače, vender g ?loramo konstatovati, da gled6 tega vpra-3>Vi bilo stvarnega razločka med državno-gnan j stran^am'- Zakon sicer še ni do-- v drugam branji, toda generalna govor- Listek. Turki. (Zlatorodov.) (Dalje.) , Turek nas zaničuje. — To je, ka-'F jaz sodim, poglavitni čut, ki ga mi Evro-£®Jci vzbujamo v pravih Turkih, teh pa je še uierom velika večina. To trditev moreš zani- k1' ali jo ne verjeti, nihče pa, ki je živel - ratko ali dolgo časa med njimi, ne more ue-da je resnična. To zaničevanje izvira iz mnogih vzrokov: — prvi in najtehtnejši je lyaževanje zanje prav važnega dejanja, res-da uže okolo štiri stoletja, dasiravno jih Je primeroma le majheno število, gospodujejo Velikemu delu Evrope, katere vera je njihovi Nasprotna, pa se še trdno drže, vkljub vsemu, *ar se je godilo in se še godi. Najmanjši 61 naroda pripisuje vzrok tega neslogi in za-isti evropskih držav; večina pa vidi vzrok j. Ja v prevagi svoje moči in pa v našem po- kanju. . Pa res, nobenemu priprostemu Turku ne ‘)1|«e na misel, da bi bila islamska Evropa nika, z levice prof. Kraus, z desnice grof Clam-Martinic, sta uže izvoljena, in baje se bode tudi prihodnja seja vršila v istem lepem redu, kakor včerajšnja. Ali za Boga, vsklikne nejevoljni čitatelj, kje je potem oni čudoviti prizor, o katerem je dunajski dopisnik ,,Ljublj. Lista“ kvantal začetkom svojega pisma? Stoj, prijatelj, in v duhu si oglej dolgi dve vrsti praznih sedežev takoj nad zborovališčem, tam pri loži, rezervirani za poslance, diplomate in druge izvoljene kategorije človeških bitij. Povsod Idaffende Leere! Če si pa morda tujec v državnozborski palači, vzemi v roke kar prvi dunajski list, poišči si poročilo o govorniških junaških činih naših zastopnikov, v in v svoje strmenje — ničesar ne najdeš! Časnikarji namreč so se sprli s poslanci, in „strike“ novinarskih poročevalcev napovedan je in optima forma. Kaj pa je provzročilo protivje in sovražni razpor med 'državnimi poslanci in njih poklicanimi glasniki, poročevalci raznih avstrijskih časnikov? Stvar je le-ta: Gospodje žurnalisti niso bili zadovoljni s svojimi sedeži na galeriji, temveč zahajali so tudi v one prostore, kateri so odločeni le državnim poslancem. Dolgo časa se nikdo ni spodtikal nad to razvado, in priznavati nam je, da je vsaj deloma bila stvarno opravičena. Kajti šunder v zbornici je običajno tako močen, da se le redko kedo izmed poslancev razume na galerijah. Kaj malo je tako odličnih govornikov, da se jih pazno posluša v dvorani. Ako bi tedaj časnikarski poročevalci le o tem smeli poročati, kar so sami slišali v svoji loži, bi jim skoro nikdar ne trebalo, udeležiti se državnozborskih sej. Uže vsled slabe akustike, katera kazi novo parlamentno palačo, so torej prisiljeni, v osebno dotiko stopiti s posameznimi zastopniki, da se poučč o raznih parlamentarnih dogodkih. Ali če se jim je s prva molče dopuščalo, muditi se v prostorih, izključno namenjenih poslancem, utihotapila se je na enkrat grda razvada. prenašala sramoto, da jo kristijani predobe od Dardanel do Dunaja. Ako se mi ponašamo s svojo omiko, odgovarjajo oni z dejanjem svojega gospostva. Ošabni po krvi, utrjeni v tej ošabnosti s tem, da le vladajo, vaje ni slišati v imenu božjem, da spadajo med zmagujoča, gospodujoča plemena, rojena za vojsko, ne za delo; vajeni živeti o znoju premaganih — ne morejo zapopasti, kako bi podložni narodi smeli zahtevati kako pravico na grajan-sko jednakost. Premagavši in osvojivši Evropo, menijo, da so izpolnili oiimen previdnosti božje, voljo onega Boga, ki jih je v znamenje, da so mu posebno pri srcu, obdaril s poze-meljskim gospostvom; čin pa, da vladajo nasproti tolikim sovražnim močem, jim potrjuje, kakor mislijo, božjo pravico ter ob jednem jasno dokazuje resničnosti njihove fatalistne vere. Gledč evropske omike imajo oni drugo sodbo, ki jim trdno stoji. Omika jim ni druzega ko sovražna moč, ki bi jih rada razorožila, brez vojske, polagoma, stopnjema, iz zasede, da bi jih ponižala do bednega stanja njihovih podložnikov ter jih oropala njihove prevlade. Vrhu tega, da omiko zaničujejo kakor nekaj preširnega, ničemrnega, brezpredmetnega, se je tudi boj6 kakor neke sovražne Vsak žurnalist je radoveden, in nekoliko predrznosti se mu tudi zaradi rokodelstva njegovega ne sme zameriti. Toda poročevalci velikih in malih dunajskih listov, oni mladeniči s krivim nosom in kodravimi lasmi, katerim je večjidel zibelka tekla v Nikolsburgu ali Valaškem Mezeriči, ako niso direktno prišli iz vzhodne Galicije, so se kmalu preveč bili udomačili po državnozborskih hodnikih. Kmalu se je obnašal ta semitični zarod tako brezobzirno, kakor da bi oni bili lastniki vseh teh prostorov, ljudski zastopniki pa uboga para, katera mora zadovoljna biti, ako se ji pusti kak pohleven kotiček! Tega pa ni več prenašal gromonosni svietelski poslanec, znani S ekon ere r, in zahteval je od predsednika, naj se odpravijo časnikarski pisači z onih prostorov, do katerih imajo pravico le členi zbornici. Mož skuša tudi gled6 pristne germanske robatosti tekmovati s svojimi predniki v hrastovih pragozdih, in tedaj je končal svoj kratki a zrnati govor s klasično perijodo: „Ako predsednik ne ustreže želji njegovi, si bode sam pomagal ter lastnoročno tuje vsiljence pri durih vun pometal." Res je sicer, da je drugi dan Smolka nekoliko okaralpremasiv-nega Schonererja, toda bistveno se je vender godilo po njegovi volji, duri, po katerih so sicer zastopniki časnikarstva oblastno korakali v garderobo in restavracijo, v razne hodnike in odsekove sobane, so faktično za-tvorjene — in vsled tega je ogenj v strehi, in poročevalci vseh nemških, čeških in poljskih novin pričeli so „strikati“. Listi pak se groze, da prenehajo s poročili tako dolgo, dokler zadosten ja ne dob6 žaljeni žurnalistični časti. Ilazkačenost se dosedaj še ni po polnem polegla med zastopniki šeste velesile, a uver-jeni smo, da bode kmalu konec nedolžnemu notranjemu prepiru. Časniki potrebujejo državnozborska poročila, tembolj ker jih radovedni čitatelji vender najdejo v uradni „Wiener Zeitung" in v dunajskem „Vaterlandu.“ Pa tudi poslanci se morajo zlasti sedaj, ko so moči, ker je pa vender ne morejo odbiti s silo, se jej vpirajo z nezmagljivo močjo svoje lenobe. Preobličiti se, omikati se, zenačiti se s podložnimi svojimi, to jim je, po njihovem mnenju: z njimi tekmovati z umom, učenjem, z delom; pridobiti si uove vrste premoč, vzpostaviti in zavarovati z dušno močjo, kar so predobili uže z mečevo. Temu pa nasprotuje, razen materijalne koristi, obstoječe v tem, da so vladarji de faeto, še versko zaničevanje, ki je goje do nevernikov; protivi se njihov vojaški ponos in pa malomarnost, ki se jim je zlila z naravjo; vstavlja se narav duha, kateri ne more ničesar začeti, ker se je ulenil v ne-premekljivosti onih pet privajenih misli, ki so takorekoč vsa dedovina naroda. Kaj je Turku omika. Oni sloj turškega družbinstva, ki si natika rokovice, ki nosi vrhnjak, se ne pokriva s turbanom, francoski jeca, v žamije ne hodi, menijo oni, da predstavlja evropsko omiko, katero želi Evropa nakloniti vsem turškim sinovom; videči pa takov vzgled in neimajoči drugačnega pojma o evropski omiki, razen onega, ki ga jim dajo njih naprednji bratje, ne marajo za blagor evropskega napredka. nove volitve pred durmi, zanimati za to, da se proizvodi njih govorniške navdahnenosti kolikor mogoče gracijozno servirajo gospodom volilcem. Uže radi tega poskušalo se bode z obeh stranij, zopet poravnati razpor, kateri nazadnje preseda obema strankama. Poleg tega pa desnica ne bode smela pozabiti, da so drakonično naredbo vender le provzročili ori-jentalci dunajskega časnikarstva, da pa njene posledice hudo vplivajo tudi na nedolžno češko in poljsko novinarstvo. In tedaj smemo biti uverjeni, da bodo uže ta teden časnikarski sedeži na parlamentni galeriji zopet zasedani od navadnih stalnih gostov, v listih pak bodemo čitali obširna, več ali menj istinita poročila o našem državnem zboru. Le neka neprijetna vsedlina se bode na dnu zgostila, — prepričanje namreč, da je sprideno dunajsko časopisje ob veljavo spravilo avstrijsko novinarstvo sploh, ter da žurnalist na Avstrijskem pravega ugleda več nima — niti med poklicanimi politiki državnega zbora! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V Budejevicah zmagala je pri volitvah v trgovinsko in obrtno zbornico češka stranka v vseh volilnih razredih, izimši rudarski odsek; torej bode v zbornici 22 Čehov in dva Nemca. Iz Zagreba se poroča: Zagrebški semi-niški ravnatelj, Starčevičijanec, je vladi prijaznega poslanca dr. Kršnjavija, kateri se je dueliral s Pavlovičem, izobčil iz cerkve ter mu prepovedal predavanja v bogoslovji o zgodovini umeteljnostij. Kardinal Mihajlovič je pričel proti seminiškemu ravnatelju preiskavo. Tuje dežele. Iz Sudana poročajo angleški listi, da se bode nilska ekspedicija prav dobro posrečila, kajti zdaj imajo uže zvezo z Gordonom v Kartumu. O Mahdiji se poroča, da je njegova vojna moč po polnem oslabela. Osmana Digmo so uže večkrat dobro natepli, a vedno še nadleguje angleške čete iz trdnjav ob Suakimu. Nedvoljivo pa je zdaj, da ima Wolseley prosto pot v Kartum; se vč da bode treba še nekaj bojev. Kakor poročajo najnovejši telegrami, bode italijanska ekspedicija v dveh dnevih prišla v Massauaho ter tam razvila italijansko zastavo. Jeden del čet bode potem odšel v Assab Italijani bodo okupirali ozemlje na Ru-dečem morji od Assaba do Suakima, kamor bode sporazumno z Angleško odšla druga ekspedicija, katera je uže pripravljena za pot. Dopisi. Z Dolenjskega, Sl.januvarija. [Izv. dop.] (Poštne vožnje in zveze) med Krškim in Rudolfovem. Svet napreduje povsodi, le po Dolenjskem se počasi napredku približujemo. Napredek pa pošte in poštne vožnje in zveze kaj pospešujejo. V tej zadevi sicer ni povsod na Dolenjskem slabo. Zaradi poštne zveze med Ljubljano, Litijo in Novim Mestom se nihče ne more pritoževati. Tudi Črnomaljci se zdaj hvalijo, ko imajo direktno zvezo s Kočevjem. Pritožba je zdaj opravičena le glede zveze med Krškim in Novim Mestom. Recimo, človek se pripelje ob 10. uri dopoludue iz Zagreba ali iz Ljubljane popoludue, pa mora čakati skoro 24 ur, da se popelja v Novo Mesto, kamor bi se z dobro vožnjo v štirih urah lehko prišlo, če pa je namenjen v Metliko, mora pa v Novem Mestu zopet 24 ur čakati, da se dalje popelje, kajti metliška pošta zdaj po zimi ne čaka na kostanjeviško. Tako slabe poštne zveze z železnico ima malo krajev. Pa koliko še stane ta vožnja? 2 gld. 70 kr. mora posamezna oseba plačati od Krškega do Novega mesta. Tudi je za dopisovanje z Novim Mestom in Krškim zveza kaj neprilična. Ravno ko človek zjutraj v Krškem dobi novomeško pošto, pa mu uže poštni voziček oddrdra, da se odgovora tisti dan še dati ne more. Zvečer pride namreč novomeška pošta, to pa ravno, ko se je vlak v Zagreb uže poslovil od štajerskih obal. Uže kdaj se je slišalo, da bode z Novim Mestom dvakratna zveza na dan ; pa zdaj je vse tiho. Morda bi bilo prilično, če bi hodila jedna pošta po desnem bregu Krke, druga nova pa po levem bregu, in bi dalje predlagal zvezo čez Rako, Belo cerkev in St. Peter, kajti poslednja kraja sta pošte tako potrebna, kakor Krka rakov. Naj bi naš gospod državni poslanec se nekoliko potegnil za to! Razne vesti. — (Obesili) so v Temešvaru te dni zakonska Josipa in Anastazijo Romanov. Josip Romanov, bolgarski kmet iz Kinge, je namreč dne 18. decembra p. 1. s svojo ženo zadavil 831etno ženico Elizabeto Gongov, ki je v njini hiši kot imela, tor jo potom zakopal. Obešal ja je rabelj Kozarok. Prvi je bil on obešen in še lo za njim njegova žena, ker je ona pripravila svojega moža do tega zločina. Mož šel jo hladnokrvno in udano v smrt, ona pa je jokala. Obešanje vršilo so jo po polnem redno. Prej uže 23 lot v Temešvarn niso nikogar obesili. — (Trije otroci zgoreli.) VKijevu,neki vasici na Moravskem, pustila je neka mati troje malih otrok v zaprti izbi, sama pa je šla v sosednjo vas Moravan k svojim sorodnikom na ženito- vanje. Ko je bila celi dan tam v veselji doprinesla, vrnila so je na večer domov. Pa kak strašen prizor odpre se njenim oččm, ko stopi v sobo. Najmlajši otrok ležal je sežgan v zibelki, ki je še tlela, druga dva otroka pa sta ležala nepremakljivo ne tleh. Poskusili so potem, da bi zadnja dva še zbudili k življonji. V začetku bilo jo nekoliko upanja, da se to posreči, kajti otroka sta odprla še oči. A kmalu zopet zamižita, in sicer na večno. Najbrže, da so se otroci igrali z žve-plenkami, pri čemer so je posteljica v zibelki vžgala in je mlajši otrok zgorel, a druga dva zadušila so. — (Samomor obsojenca.) Fran Fischer-auer iz Nove Štifte na Štajerskem bil jo meseca maja p. 1. obsojen pred porotniki zaradi goljufije na pet let težke ječe. Zoper to obsodbo napravil jo pritožbo ničnosti na najvišji sodni dvor, a ta je pritožbo kot neutemeljeno zavrgl. Te dni dobil je Fischerauer poziv, da naj nastopi kazen, a on odtegnil se je tej s tem, da se je ustrelil. — (Zima na Španjskem.) Sedanji rod na Španjskem ne pomni tako hudo zime, kakor je letošnja. V Madridu imajo čez dan po 7 stopinj mraza. Iz vseh provincij se poroča od velikih zametov, vsled kojih je promet skoro po polnom vstavljen. Mnogo ljudij je vsled nenavadnega mraza zmrznilo in je mraz v nekaterih provincijah vsa polja uničil. Celo v Gibraltarju jo pal dokaj do-bel sneg. Domače stvari. — (Nj. veličanstvo cesarica) je podarila kapitanu Lloydovega parnika „Nadvojvodina Charlotta" gosp. Nikoliču zlat prstan z briljanti in med delavce razdelila večjo svoto denarjev v znak cesarične zadovoljnosti, ker jo omenjeni parnik v hudi burji srečno pripeljal cesarico iz piranske luke pred Miramar. — (Provzv. visokost cesarjevič in cesaričina) pričakujeta so dne 15. t. m. v Miramare. Ostala bosta nekaj dnij tam, potom pa so podala na otok Lakromo. — (Kranjska hranilnica) naznanja, da je vpeljala četrti uradni dan v tednu, torej se moro zdaj vlagati in dobivati izplačila v ponedeljek, sredo, v petek in v saboto od 8. do 12. ure dopoludnč. V zastavljavnici sta uradna dneva torok in četrtek. — (Umrla) je dne 30. m. m po dolgem bolehanji v 36. lotu svoje dobo gospa Hermina baronica Baillou, rojena baronica Zois-Edel-stein. Truplo njeno prepeljali so v Predoslje pri Kranji ter je na tamošnjom pokopališči pokopali. — („Litorarno-zabavni klub") imel je v saboto zvečer ob 8. uri v hotelu „pri Maliči" svoj jour-fhte. Zbralo se je okolo 20 članov. Cital je ta večer g. prof. Wiesthaler prav zanimljivo razpravo, kedaj pride po raznih prerokovanjih sodni nosna. Podobna je vsaki vojski: rajša izbira železno disciplino, katera jej dopušča prevlado nad premaganimi, kakor pa milejšo, ali pa tako, katera bi brzdala njeno zmagovalsko voljo. Zato je upanje, da se bo to stoletja nepremakljivo stanje stvari preindnilo v nekaj letih, gola slepina. Lehka prednja straža omike naj le napreduje hitre, kolikor hoče, toda glavna vojska, obremenjena še s težkim orožjem srednjega veka, ali se ne premika, ali pa stopa za omiko le od daleč, prav počasnega koraka. Ni pozabiti, da čini, nad katerimi smo strmeli in se zgražali nad njimi, so še iz premlade preteklosti; da je še le včeraj izginil slepi despotizem, da so se krvavo odpravili janičarji, da je izginil z odsekanimi glavami okroženi seraj, da so se ohladili čuti o ne-zmagljivosti osmanski, da je prenehala raja, s katero so še nedavno ravnali, kakor z nečistimi živalmi, da ni videti več poslancev francoskih oblačenih in hranjenih na pragu prestolne dvorane, da se zaznamlja ničnost in sirotnost nevernikov pred obličjem velikega sultana. V tem, namreč gledč nespremenljivosti turške nravi, so skoro vsi Evropejci je-dini s Turki. Ni se čuditi, ker tako omiko predstavlja oni novoverski del otomanskega naroda. V tem so skoro vsi j edini: novi Turek ni vrstnik staremu. Novoturek je vzprejel našo nošo, našo ugodnost, naše pogreške, našo gizdavost; ni pa si prilastil, vsaj ne doslej, naših čutov, naših mislij; v tej polovični preobrazbi pa je izgubil, kar je bilo dobrega v čisti naravi Osmanov. Stari Turek vidi za zdaj ta sad izhajajoč iz omike, da se širi kuga uradnikov; da se množi truma nedelavnih, nespretnih, nevestnih, tatinskih uradnikov; vidi uradnike, ki prezirajo vsa narodna izročila, gazijo narodne svetinje, nekako jeunesse doree, sprijene in nesramne, ki bodo še gorji od svojih očetov. Kdor se tako oblači kakor Novoturki, živi kakor oni, tisti je po sodbi pravega Turka omikan. Iz tega potrebno sledi, kar tudi skušnja potrjuje, da so mu franška dela, franško mišljenje, franško življenje tudi vse one navade, ona dela, katera obsoja ne le njegova moslemska vest, ampak tudi vest vsakaterega poštenjaka. Zaradi tega omikancev, naj so tudi napredovali v blagostanju, ne smatra za muslomane, ampak za propale ljudi, zgrešivše pravo pot, malo manj ko za odpadnike in iz- dajalce naroda. Pravi Turek ne upa novostim, odbija jih, kolikor more, če tudi le zato, ker prihajajo od ondot, kjer jim vsak dan vidi žalostne nasledke. Vsako novost evropsko ima za napad na njegov značaj in njegove koristi. Vlada je prevratna, ljudstvo je čuvaj. Seme novih mislij pada na trdo, peščeno zemljo, katera mu ne dd vlage k rodovitnosti. Ravnajoča, vladajoča roka drži res za mečev ročaj, mečeva ostrina pa ostane v nožnicah. To je vzrok, da vse preustrojno delovanje, ki se poskuša uže petdeset let, naroda še ošinilo ni. Spremenila so se imena, stvari so ostale. Ono malo, ki se je storilo, storilo se je šiloma. Prav temu pripisuje pa ljudstvo rastočo drznost nevernikov, pokvarjenost, Sirečo se v srcu cesarstva, in pa vse narodne nesreče. Čemu naj menjamo naše ustanove, se vpraša ljudstvo, čemu naj opuščamo uredbe, s katerimi smo zmagovali in srečno vladali stoletja? Čemu naj poprijemamo one, ki niso bile toliko močne, da bi bile odbile udarce našega meča? Ustrojstvo, življenje, izročilo turškega ljudstva, vse to je, kakor pri zmagoviti vojski, taboreči v Evropi. Ona zapoveduje, ona uživa predpravice in brezdelnost, ona je po- dan, kaka znamenja se bodo tedaj prikazala na nebu in na zemlji; da tedaj pride antikrist, kje bode rojen in kaka bode njegova moč, njegovo vladarstvo. Gospodje članovi ostali so dolgo časa vkup v prijaznem pogovoru. — (Plesne veselice,) katere so se priredile prošla dva praznika, so se vse odlikovale po si-jajnosti. Pred vsemi se v6 da so je odlikoval Vodnikov ples v čitalnici v nedeljo zvečer. Preobširno W bilo omenjati in naštevati vse krasne toalete z izredno mnogo dragocenim kinčem. Ta krasna in bogata oprava se skoro dobro popisati ne da, v sredi tega bleska moraš biti, tam čutil se bodeš stoprav povzdignenega, tam moraš stoprav čutiti predpustno zabavo. Kratko, bil je eleganten, bogat, živahen ples, kakeršnega ni še bilo ta predpust, ponosna sme biti čitalnica. Ples počastil je ta večer tudi g. deželni predsednik baron Winkler in g. deželni glavar grof Thurn. — Včeraj pa je priredila šišenska čitalnica ples v Koslerjevi pivnici in delavsko pevsko društvo „ Slavec “ v steklenem salonu ljubljanske čitalnice. Oba plesova bila sta prav živahna, udeležba bila je mnogobrojna. Vesela družba ostala je vkup rano v jutro. — („Matica Slovensk") ima LXVI. od-borovo skupščino v saboto 14. februvarija 1885, ob 5. uri zvečer v Matični hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1.) Potrjenje zapisnika LXV. odborovo seje; 2.) naznanilo prvosedstva; 3-) poročilo tajnikovo; 4. poročilo kujiževnega odseka; 5.)poročilo gospodarskega odseka o računskih sklepih za 1883. in 1884. 1., o proračunu za 1885. 1. in o društveni blagajnici; 6.) pretrosa-vanje tajnikovega poročila ob odborovem delovanji od 1. novembra 1883, 1. do 31. januvarija 1885; 7.) posamezni nasveti. — (Iz Velikih Lašč) se poroča, da ta-mošnji rodoljubi snujejo čitalnico. Mnogo srečo! — (V Krško m) je sklenil občinski odbor, da bode za naprej bolj skrbel za olopšavanje mesta, meščani bodo v ta namen plačevali mal davek. Poročilo o občnem zboru c. kr. kmetijske družbe kranjske. (Konec.) P o s t o j i n s k a poddružnica predlaga, naj bi jej kmetijska družba dala brezplačno jednoga bika muricodolskega plemena. Družbeni blagajnik g. Brus naznanja, da ima postojinska poddružnica 322 gld. lastnega premoženja, torej si lehko s svojim denarjem kupi bika; sicer pa kmetijska družba sploh bika brezplačno prepustiti ne sme, kakor odredja ministerski ukaz, marveč samo na dražbi za polovično ceno. Gosp. dr. Sterbenec toplo podpira prošnjo podružnice postojinske ter naglasa, da bi se na Notranjskem zanemarjena živinoreja zel6 povzdigni mogla s plemenskimi biki. Predsednik g. Seunig omenja, da je jed-naka prošnja došla tudi iz ilir.-bistriškega okraja, Značajne lastnosti. Različni so nazori o Turkovih lastnostih; ?ato je tujcu silno težko prav soditi; ležeče jo na tem, kako presojaš najbolj skrite gube Turčinove. Ako vprašaš rajo, slišis le tožbe stiskanca zoper tlačitelje, ako vprašaš slobodne naseljence evropske, ki nimajo vzroka Osmana se bati ali ga črtiti, ki imajo tisoč vzrokov, da so zadovoljni s sedanjim stanjem stvarij, slišiš le tako sodbo, ki je morda vestna, vse-kako pa pretirano povoljna. Največ se jih slaga v tem, da je Turek pošten, odprt, zvest, resnično pobožen. A gledč pobožnosti, katere opravljanje bi se mu štelo v posebno zaslu-ženje, se mora vedeti, da njegova vera, katere se čvrsto drži, ne nasprotuje nobeni njegovi želji in težnji in koristi; da cel6 ugaja njegovi polteni naravi, da opravičuje njegovo zanikrnost, da posvečuje njegovo vlado. Tako tedaj se Turek čvrsto drži svoje vere, čuteč, da narodnost mu stoji v dogmi, usoda pa v veri. Kar se tiče poštenja, se navaja v dokaz marsikatero dejanje posameznika, kakeršnih primerov bi se moglo najti cela vrsta tudi med najbolj sprijenim ljudstvom evropskim. Tu je treba vedeti, da tudi laskavost in bahatost da je to prošnjo osrednji odbor sicer priporočal,! a težko da bi jo visoko ministerstvo uslišalo. Družbeni tajnik g. G. Pirc omonja, da se po ukazu ministerskem nikomur ne sme živina dati zastonj; ministerstvo ne daje podpore za živinorejo samo poddružnicam, marveč vsi deželi. Na Kranjskem trebalo bi 1500 plemenskih bikov, a za 2000 gld. kupilo bi se komaj kakih deset plemenskih bikov; sedaj bi torej prišle posamne občino na vrsto? Tako ravnanje bi bilo torej po polnem brez-vspešno. Če bode kedaj prišlo do tega, da bode vsaka občina morala imeti plemenskega bika, tedaj bode tudi kmetijski družbi možno, revnim občinam dajati podpore za naknp. Prošnja postojinske poddružnice se ne usliši. Poddružnica metliška izreka željo, naj bi se letos plemenska živina prodajala v Metliki ali kjo v bližini ali vsaj v Rudolfovem. Družbeni tajnik g. G. Pirc omenja, da se je uže v tem zmislu odločilo, da se bode namreč letos prodajala živina jedenkrat v Postojini in jeden-krat v Eudolfovem. Drugi predlog metliške poddružnice se glasi, naj bi se poslal od tod kak razumen človek v krški okraj, da se tam pouči o trtni uši ter vrnivši se poučuje o njej doma. Družbeni tajnik gosp. G. Pirc omenja, daje uže c. kr. vlada sporazumno z visokim minister -stvom odredila, da se prične pouk o trtni uši ter da se bodo v ta namen dajali štipendiji; tako se bodo razumni vinogradniki lehko udeležili tega pouka ter si toliko priučili, da bodo lehko za svetovalce pri komisijah. O tej točki torej ne treba sklepati. Podružnica metliška daljo predlaga, naj bi kmotijska družba dajala cepiče za požlahnevanje sadja brezplačno; cepiči dobijo se sicer v deželni šoli na Slapu, a ti so silno dragi. Družbeni tajnik gosp. G. Pirc odgovarja, da centralni odbor nikakor ne more oskrbovati brez-izplačno cepiče, kor nima za to nikakega do-narja, sicer pa cepiči na slapski šoli niso predragi. Dalnji predlog: Avstrijska vlada naj se z na-sajanjem amerikanske trte tako ravna kakor z ogersko Gosp. G. Pirc omenja, da so bode v tej zadevi uže potrobno storilo, saj je visoki vladi dobro znana njena naloga. Poddružnica cerkniška predlaga, naj visoka vlada primora posestnike, da zopet zasadijo goličave; skrbi naj pa se na daljo tudi, da se ti mladi zasadi ne bodo poškodovali po divjačini. Družbeni tajnik gosp. G. Pirc omenja, da imajo posvetniki po gozdnem zakonu pravico terjati odškodnino. O predlogu torej ne troba glasovati. Poddružnica c.erkniška na dalje stavi predlog, naj bi se strogo pazilo na to, da ne bodo tatinske tolpe krale po vrteh in poškodavale sadno drevje. ravna poštenje, katero kaže Turek občevaje s kristijani, nasproti katerim dela velikrat le iz ošabnosti, ker se mu studi, kazati se nepoštenega ljudem, katere ima za nižje, tako gledč plemena kakor gledč nravne vrednosti. Potem takem uže iz samega vladujočega stanja izhajajo neke same po sebi vredne lastnosti, katerih bi gotovo vse bil ohranil, ko bi bil postavljen v stanje svojih podložnikov. To stoji, da Turku se ne da po pravici povsem odrekati njegovo usmiljenje. Lastnost usmiljenja je jedina oblaga, jedino hladilo za neštevilna zla njegovega ničevno urejenega družbinstva, akoravno se z usmiljenostjo podpira unemarnost in siromaštvo. Prav tako je s hvalo omenjati drugih čutov, ki so znamenje plemenite duše, kakor: hvaležnost za najmanjše dobrote, skrb za rajne mrtve, gostoljubnost, varovanje živalij. Lep je tudi njegov čut v jednakost vseh družbenih slojev. Ne more se tajiti neka ostra zdržnost naravi, izvirajoča iz pregovorov, polnih razumnosti in modrosti; neka patrijarhalna slavnost, neka nerazločljiva težnja za sramoto in težkosrč-nost, katera izključuje preprostost, neotesanost, žalost. Družbeni tajnik gosp. G. Pirc omonja, daje za to skrbljeno uže v zakonu. Poddružnica jeseniška nasvetuje, naj bi se letos v meseci septembru vršilo premiranje govejo živine v Kranjski Gori; dovolilo naj bi se precejšnje število daril. Gosp. G. Pirc toplo priporoča ta predlog, saj darila itak ne bodo zahtevala mnogo denarja, v spodbujo živinorejcev pa bode to gotovo. On stavi nasvet, naj se ta zadeva prepusti osrednjemu odboru v rešitev. Na to se' nekaj poročil še vzame v znanje, resolucije pa se izroče osrednjemu odboru. Na to se okolo 1. ure popoludne zaključi občni shod. Narodno-gospodarstvene razmere. Peronospora viticola. Peronospora viticola, hud sovražnik vinske trte. se je tudi po vremsko-trnovski dolini v zadnjih letih kaj močno razširil. Leta 1882. uže so opazovali po nekaterih mestih to bolezen, vender ne v veliki množini, in priprosti vinogradnik jo še opazil in spoznal ni. Leta 1883. se je v veliko večji meri prikazala in uže priprosti vinogradnik začel se je čuditi prezgodnjemu odpadanji listja na svojih trtah, ter pričel iskati vzrokov, pa ker druzega najti ni mogel, bila je „rosa“ oni veliki škodljivec, kar še sedaj največkrat za pravo bolezen velja in si te misli iz glave izbiti ne dado, če jim tudi še bolj prepričevalno vzrok in pravo ime poveš. Minolo leto 1884 opazila se jo ta bolezen (glivica) v prav obilni meri posebno na nekaterih sortah vinske trte. Kolikor sem jaz opazoval to bolezen in spoznati mogel, napadene so bile bolj močne one sorte vinske trte, ki so na spodnjem delu lista kosmate, mimo onih z gladkim listjem. Najbolj po tej bolezni je bila prizadeta pri nas imenovana „Kastonica“. Sorta, pri nas imenovana „ Dolga repka ni skoro prav nič na toj bolezni trpela, ter je nje listje do časa slane zdravo ostalo, ravno tako še precej povoljno grozdje dozorelo. Portugalka bila je tudi malo in kasno s to boleznijo zadeta, nje grozdje je bilo prej zrelo, ko je jelo listje odpadati; zadobila je 16°/0 sladkorja. Kulandec bil je še precej trden ter zadobil 19 °/0 sladkorja, kar se no da pri nas z nobeno sorto doseči. Za njim jo največ sladkorja dosegel, namreč 17%, Tramiuoc. Ortliber bil jo lansko kakor lotošnje loto močno poškodovan, tor najvoč trpel med tujimi sortami, za njim pa Španjol, ter kisel ostal. Sploh pa je preteklega leta pridelano vino v vremsko-trnovski dolini kaj slabo in kislo, ter ima opravičeno ime, kakor še nikoli dosedaj, „revščina“ in „burja“ nazivano, kjer bo moral vinogradnik kaj skrben biti, da bo ob pravem času pretakal in mogoče v slučajih čistil svoje vino, drugače se je bati, da se mu pokvari. Velja pa še sedaj tukaj tudi staro „ kopito “, to je, ne bode se pokvarilo, ker je trdo kuhano, to je 8, tudi 14 dni na tropinah. Kaj radi ga pa puste na „materi“, to je, da ga puste (ako ga toliko časa A vse te vrle lastnosti plavajo tako rekoč na površji njegove duše v nemotenem miru vsednjega življenja. Na dnu duše bi rekel, pa mu spi silovita azijska narav, njegov fanatizem, vojaška njegova besnota, njegovo divjaško barbarstvo, katero zavre, ako je draženo, ter dela iz njega drugega človeka. Zato je resnična tista beseda, občna sodba, da Turek je prav blage naravi, kader ne seka glav. Tatar je v njem tako rekoč ugnezden ter uspan. Prirojena moč je ostala vsa v njem, katera varuje lena mehkobnost njegovega življenja, in katere se poslužuje le v največi potrebi. Tako mu je ostala tudi vsa srčnost, katere skakavost ustavlja umska izomika, žlahtneča čut življenja, katero postaja draže in ljubše po spoznanju in upanju večjih užitkov. Verska in bojna strast nahaja v njem prostorno polje, ki ni pokvarjeno niti z duševnimi prevrati, niti z vihro mislij. On je sokovina, katera se mora precej užgati in pa vsa, celi človek, ki skoči na prvo znamenje ves, kolikor ga je. On je ostrina, zmerom namenjena, na kateri je vrezano ime le jednega Boga in le jednega vladarja. (Konec prihodnjič.) imajo) tudi celo leto na blatu, dražjah, ne da bi ga pretakali. Če tudi je tako ravnanje zdravi pa-moti nasprotno ter jasno dokazano, kako naj se naš kmet poslužuje uže jedne ali druge stroke se le-ta vender le počasi in nerad spravi iz svojih starih privajenih mu opravil, te da prednost le onemu, katero je podedoval od prednikov svojih. Opazovati sem imel priložnost le en sam vinograd, kjer ni bilo do časa trgatve prav nič sledu o „Peronospori“ in še le po trgatvi so se začele bele maroge na spodnjih delih listja kazati, listje osuševati ter odpadati. Eazloček v določevanji sladkorja bil je ta, da je imelo grozdje v tem vinogradu pridelano cele 3 °/„ sladkorja več memo grozdja po drugih vinogradih pridelanega. Omenjeni vinograd je z istimi sortami trt nasajen ko drugi, toda oddaljen je dobre pol ure od druzih vinogradov, toraj na samem. Skušal sem, ko sem opazil to bolezen (peronosporo) na trtah, jih obvarovati s sredstvom, ki je bilo v nekem kmetijskem časniku razglašeno. Vspeha nisem nikakega dosegel, in mi tudi ni znano, ali je bilo prepozno ali pa ono sredstvo ni za nič. Mogoče, da je bilo oboje skupaj, ker trdi se, da še ni sredstva zoper to glivico. Tukaj ob kratkem hočem navesti sredstva, s katerimi sem deloval zoper „peronosporo", in ta so bila: Železni vitrijol v prah stolčen, s kojim se je več napadenih trt listje oprašilo s žvepljalnim mehom. Za drugo sredstvo mi je služil železni vitrijol v prah stolčen, kojerau sem primešal polovico žveplenega prahu. S to zmesjo sem zopet več druzih napadenih trt po listju oprašil. Tretjič sem uporabljal železni vitrijol v prah stolčen, kojemu sem polovico apna primešal ter s tem zopet več napadenih trt po listju naprašil. Z vsemi tukaj navedenimi sredstvi, kakor sem uže naprej povedal, nisem prav nič dosegel, saj spoznanja vrednega nič. Upajmo, da se tudi tej bolezni, nevarni za vinsko trto, kakor marsikateri dragi v okom po izvedencih pride. Da je to jako težaven posel, se razume, ker ta glivica deluje v znotranjih organih listja; to opravilo bode tem težavneje, ker se še pri vseh dosedanjih poskusih še ni posrečilo vspe-šneniu sredstvu proti tej bolezni na sled priti. — V vremsko-trnovski dolini provzročena škoda po „poronospori“ je ta, da je še marsikateri grozd trd, toraj nedozorjen ostal ter so jagode brez izjeme drobnejše, iz česar je bilo manj in slabejoga vina. Lesa za prihodnjo režnjo pa ne bode primanjkovalo. (Nov.) Vabilo na naročbo. Z febiuvarijem 1885 prične se nova naro6ba na naš list. Prosimo torej naše Čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pdsku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: za celo leto.............................10'— „ pol leta............................ ®' „ četrt leta........................... 2-50 „ en mesec............................» —'85 Za l^jubljano: za celo leto........................gld- 6' „ pol leta............................ 3* „ četrt leta........................... l'BO za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr. Telegrami „Ljubljanskemu Listu/1 Dunaj, 3. februvarija. Včerajšnji trgovski ples bil je zelo sijajen Udeležili so se ga odlične osebe, ministri Taaffe, Kalnocky, By-landt, Falkenhayn, Conrad in Pino. Cesar se zaradi malega preblajenja ni mogel udeležiti plesu, cesarico pripeljal je cesarjevič; navzočnih bilo je tudi več nadvojvod in nadvojvodic. Cesarica nagovorila je vse patronese, gledala kotiljon; cesarjeviču predstavilo se je več trgovcev. Dvor je čez pol ure odšel. London, 3. februvarija. (Uradno poročilo.) General Earle zašel je dnč 1. t. m. na pol od sovražnika zapuščen Birti. New-York, 3. februvarija Mlada ženska, baje bolniška strežnica, streljala je pri britski bolnici včeraj na Odovana Rosso petkrat s samokresom. Rossa se je zgrudil, a ni bil hudo ranjen. Napadovalko so zaprli. Telegrafično borzno poročilo z dnž 3. februvarija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih........................83-46 > » » » srebru.........................83-90 Zlata renta.......................................106'60 5% avstr, renta......................................98 90 Delnice n&rodne banke............................... 874' — Kreditne delnice.................................... 302-70 London 10 lir sterling............................123'65 20 frankovec...................................... 9-77 Cekini c. kr...................................... 5'80 100 drž. mark........................................60 • 35 Tujci. Dnž 1. februvarija. Pri Maliči: Steiner, trgovec, z Dunaja. — Prihoda, trgovec, iz Budjejovic. — Baron Baillou, c. kr. ogerski honvedni ritmojster, iz Ogerske. — Grofinja VVelsersheimb, zasebnica, iz Bleda. Pri Slonu: Streit in Bart, trgovca, z Dunaja. — Scha-ber, trgovec, iz Mazzale. — Kasti, trgovec, iz Plzna. — Terbuhovič, c. kr. major, s soprogo iz Male Loke. IIlili*Ji so: Dne 30. j anuvarija. Hermina baronovka Baillou, zasebnica, 34 1., na Bregu št. 20, jetika. Dnž 31. januvarija. Reza Štrukelj, delavčeva soproga, 43 1., Marije Terezije cesta št. 6, srčno otrp-nenje. — Adolf Bogataj, sin uradniškega sluge, 5 1., Karlovška cesta št. 22, obistna bolezen. D n 6 1. f eb r u v ar i j a. Fran Kanc, posestnik, 431., Cesta na Grad št. 12, jetika. — Karolina Szantner, črevljarjeva hči, 6 dnij, Dunajska cesta št. 7, živenska slabost. V civilni b61nici: Dn6 30. januvarija. Matija Pečnik, delavec, 49 1., prsna vodenica. — Andrej Cermel, mizar, 37 1., delirij. Dnž 31. januvarija. Anton ICancjan. delavcc, 65 1., pluCni edem. Tržne cene. V Ljubljani, 31. januvarija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 31 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 3 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 74 kr., maslo (sirovo) 84kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjini 52 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdili drv 8 gld. — kr.; mehkih 5 gld. 40 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. 9 p Čas opazovanja Stanje barometra v ram Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm a 7. zjutraj 734-58 + 2-0 jzpd. sl. d. js. d •*—» 2. pop. 734-95 + 4-0 > obl. o-oo ec 9. zvečer 735-43 + 2-0 » > m 7. zjutraj 736-83 + 0-8 bzv. js.