GEOLOGIJA 36, 95-117 (1993), Ljubljana 1994
UDK 569.32:551.793(497.12)=863
Alpski svizec iz Matjaževih kamer
The Alpine marmot from the cave Matjaževe kamre
Vida Pohar
Katedra za geologijo in paleontologijo,
Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija
Jože Kotnik
Pod Gonjami 45, 62391 Prevalje, Slovenija
Kratka vsebina
Izkopavanja v manjši dvorani večjega jamskega sistema Matjaževe kamre so
odkrila v pleistocenskih sedimentili paleolitsko postajo z različno starima kultur-
nima horizontoma in favno, ki je količinsko sicer bogata, po številu vrst pa
skromna. V sestavku sta avtorja paleontološko obdelala le fosilne ostanke alp-
skega svizca, ki so jih zbrali v plasti 2 paleolitske postaje in sosednjem stranskem
rovu istega jamskega sistema. V paleolitski postaji so kosti namensko razbite in
ožgane, v stranskem rovu pa so ostale skoraj nepoškodovane. Primerjava izmerje-
nih vrednosti zob, kranialnega in postkranialnega skeleta s starejšimi in enako
starimi najdbami alpskih svizcev v slovenskih najdiščih je pokazala, da se mere le
malo razlikujejo med seboj in večinoma ne presegajo dimenzij recentnih živali.
Glede na to, da med favno, odkrito v plasti 2, prevladujejo fosilni ostanki
alpskih svizcev in da manjkajo zastopniki tundre, sta avtorja to plast uvrstila
v pozni glacial. S to ugotovitvijo se ujema v isti plasti odkrito kameno orodje, ki ga
je O sole (1974, 29) pripisal epigravettienu. Verjetno so enake starosti tudi
svizčevi ostanki iz stranskega rova.
Abstract
The excavations carried out in the Pleistocene sediments of a minor chamber
belonging to a major cave complex, referred to as Matjaževe kamre, disclosed
a paleolithic station with two cultural horizons of various ages and a fauna rather
abundant in quantity but frugal in the number of species involved. In the present
treatise the two authors deal merely with the paleontological elaboration of
Alpine marmot fossil remains assembled in the layer 2 of the paleolithic station as
well as in the adjacent side gallery of the same cave complex. In the paleolithic
station the bones have been crashed and burnt on purpose, while in the side
gallery, they have persisted nearly intact. The comparisons of measured dimensi-
ons of teeth, and of cranial and postcranial skeleton with findings of Alpine
marmots of the same or surpassing age on the territory of Slovenia, show that
measures differ but slightly, agreeing usually with the size of recent animals.
Due to the fact that the fauna unearthed from the layer 2 is essentially
represented by the fossil remains of the Alpine marmot, whilst the representatives
96
Vida Pohar & Jože Kotnik
of the tundra are missing, the authors attributed this layer to the late glacial. The
statement is furthermore confirmed by the classification of stone tools having
been discovered in the same layer and attributed by O s ole (1974, 29) to Epigra-
vettian. The marmot remains from the side gallery are most probably of the same
age.
Uvod
O alpskih svizcih so podrobno pisali številni avtorji, vendar o njihovem izvoru ne
vemo še nič dokončnega. Po Hofmannu (cf. Krapp, 1978, 165) so se v pliocenu
razvili iz severnoameriškega rodu Plesioarctomys. Prve najdbe v Evropi izvirajo iz
mlajšega pleistocena. Takrat sta po Mottl-ovi (1958, 96) v Evropi živeli dve geograf-
sko ločeni vrsti: Marmota marmota (L.) (alpska oblika) in Marmota bobak (L.)
Tabela 1. Pogostost nastopanja alpskega svizca v Sloveniji v posameznih obdobjih mlajšega
pleistocena
Table 1. Frequency of Alpine marmot's occurrence in paleolithic stations belonging to different
stages of Pleistocene
N = Število najdb alpskega svizca
Number of marmot's findings
0 = Število upoštevanih najdišč alpskega svizca
Number of marmot's localities referred to
% = Odstotni delež najdb alpskega svizca glede na vsoto vseh določljivih
paleontoloških najdb, zbranih v slovenskih mlajšepleistocenskih najdiščih
Percentage level of marmot's findings with regard to the entire lot of
determinable paleonthological findings in the Upper Pleistocene localities
of Slovenia
Alpski svizec iz Matjaževih kamer
97
(stepska oblika). V času največje ekspanzije ledenikov sta se življenjski področji obeh
vrst dotikali v Nemškem Sredogorju. Bobak se je razširil iz sibirskih in ruskih step
sicer daleč proti zahodu, na jugu pa ni nikoli prestopil Alp in Karpatov (W e h r 1 i,
1935, 237). Konec pleistocena se je bobak umaknil na vzhod, alpski svizec pa je
v Vzhodnih Alpah izumrl. Ponovno so ga naselili v začetku prejšnjega stoletja, pri nas
pa pred približno 30 leti (Amon, 1958, 101). Tako živi danes alpski svizec v Pirene-
jih, Alpah in Karpatih. Naseljuje področje od roba sklenjenega gozda do nadmorske
višine 3200m. Naseli se povsod tam, kjer so vsaj 3m globoka tla. Rove koplje na
travnatih pobočjih visokih planot, v gorskih dolinah obdanih z iglavci in v meliščih
visoko ležečih krnic. Prehranjuje se s travo, koreninami in sočnimi zelišči. Zimsko
spanje traja 6 mesecev ali več, odvisno od nadmorske višine (Krapp, 1978,165-170).
Najdbe svižčevih ostankov v slovenskih paleolitskih postajah in na prostem niso
ravno redke (tabela 1, si. 1). Prve izvirajo iz konca riško-v^^iirmskega interglaciala.
SI. 1. Pogostost nastopanja alpskega svizca v mlajšepleistocen-
skih najdiščih Slovenije
Fig. 1. Frequency of Alpine marmot's occurrence in Upper Pleisto-
cene localities of Slovenia
98
Vida Pohar & Jože Kotnik
Poznamo jih iz Betalovega spodmola (Rakovec, 1952, 213 in 1959, 296) in iz Jame
pod Herkovimi pečmi (Pohar, 1981, 246). Z nastopom starejšega würma so najdbe
pogostejše. Ostanki alpskega svizca so znani iz Marovške zijalke (Pohar, 1976,111).
Jame pod Herkovimi pečmi (Pohar, 1981, 246), Betalovega spodmola, Parske
golobine, Mornove zijalke in Špehovke. Srednjewürmske starosti so fosilni ostanki iz
Potočke zijalke, Špehovke in Parske golobine (Rakovec, 1975, tab. 1). Iz mlajšega
würma so najdbe številnejše. Odkrili so jih v Ovčji jami in v Jami v Lozi (Rakovec,
1962-1963, 243 in 252) ter v Ciganski jami (Pohar, 1992, 153). V poznem glacialu se
je svizec tako razširil, da je prevladoval med takratno favno. Njegove ostanke so
dobili na Krasu (Zakajeni in Županov spodmol - Rakovec, 1975, tab. 1), v osrednji
Sloveniji (Matjaževe kamre - Rakovec, 1975, tab. l;Babjajama- Pohar, 1985b,
107), na Dolenjskem (Lukenj ska jama - Pohar, 1983,79), na Gorenjskem (Poljšiška
cerkev - Pohar, 1991, 321) in celo v Beli krajini (Judovska hiša - Pohar, 1985a,
10).
Ker so našteta nahajališča alpskega svizca tudi paleolitske postaje, predstavljajo
svižčevi ostanki v teh jamah večinoma »kuhinjske odpadke« ledenodobnih lovcev.
Poleg teh najdišč so pri raznih zemeljskih delih odkrili svižčeve rove na prostem. Na
SI. 2. Lega paleolitske postaje Matjaževe kamre
Fig. 2. Locality map of the paleolithic station Matjaževe kamre
Alpski svizec iz Matjaževih kamer	99
take fosilne rove so naleteli v okolici Bleda na vzpetini Dolgo brdo (Rakovec, 1961,
353), pri Podhomu in v Zagorici. Rakovec (1935, 273) jih je uvrstil v pozni glacial,
vendar dopušča možnost, da so se ohranili še v začetne faze holocena.
Pod Javorom, vzhodno od Ljubljane so se v kamnolomu dolomita po odstrelu
pokazali svižčevi rovi, ki sodijo v würmski glacial. V isto obdobje je Rakovec (1964,
126).uvrstil rove odkrite na severnem pobočju Bukove gore pri Trbovljah.
Vse to so najdbe na prostem, ki stratigrafsko niso opredeljive. Izsledki dosedanjih
paleontoloških raziskav mezolitskih najdišč Pod Črmukljo (Pohar, 1986), Breg
(Pohar, 1984) in Mala Triglavca (Pohar, 1990, 44) kažejo, da alpskega svizca
v starejšem holocenu vsaj v nižinskih predelih Slovenije ni bilo več. Ker tudi med
holocensko favno Potočke zijalke in Mokriške jame ni zastopan, je verjetno konec
pleistocena pri nas izumrl.
Podatki o jami Matjaževe kamre in njenih sedimentih
Jamski sistem, imenovan Matjaževe kamre, je na levem bregu Poljanske Sore pri
zaselku Sopot ob cesti, ki vodi iz Logatca v Žiri (si. 2). V močno pretrtem zgornjetri-
asnem apnencu ga je izdelala predhodnica današnje Sore. Jama, v kateri je bila
odkrita paleolitska postaja, je na nadmorski višini 540m. O s ole (1974, 1977) jo je
sistematično raziskal. V poenostavljenem normalnem profilu je ločil naslednje plasti:
1.	Drobnejši apnenčasti grušč, pomešan s humusom. Starost: holocen.
2.	Sipki srednjedebeli do debeli grušč skoraj brez ilovnate primesi. Plast je
ponekod pomešana z drobtinčasto sigo ali temno rjavo ilovico. Vsebuje črno
infiltracijo oglja (kurišče). Favnistični ostanki: bober, alpski svizec, navadni jelen,
los in ožje nedoločljiv bovid. Oglje s kurišča pripada boru (Pinus). Kulturni
inventar: kameno orodje, epigravettien, zgornji kulturni horizont. Starost: pozni
glacial.
3.	Drobni do debelejši korodirani grušč, vmes so večje skale. Pomešan je s temno
rumenkasto rjavo ilovico. Favnistični ostanki: jamski medved, volk, los, navadni
jelen, bovid. Kulturni inventar: redka kamena orodja moustérien, spodnji kulturni
horizont. Starost: starejši würm (WI).
4.	Korodiran grušč različne debeline. Ilovnata primes je rumeno rjavo ali temno
rjavo obarvana. Vsebuje kosti jamskega medveda, kulturno je plast sterilna.
Starost: starejši würm (WI).
5.	Droben, močno korodiran grušč s precejšnjo primesjo rjavkasto rumene ilovice, ki
je ponekod olivno rjave barve. Vsebuje kosti jamskega medveda, kulturno je plast
sterilna. Starost: starejši würm (WI).
6.	Močno korodiran apnenčev grušč, vmes nekaj skal. Primešana ilovica je rumenka-
sto rdeča, proti dnu postaja bledo rjava. Plast vsebuje fosilne ostanke jamskega
medveda. Starost: starejši würm (WI).
7.	Alohtoni rdeče rjavi peščeni melj s prodniki in gruščem. Starost: verjetno riško-
würmski interglacial (R/W).
8.	Močno preperelo skalno dno.
100_Vida Pohar & Jože Kotnik
Paleontološki del
Ker sestavek ni posvečen obdelavi celotne favne odkrite v Matjaževih kamrah,
temveč fosilnim ostankom alpskega svizca, podajava v tem poglavju le podrobni opis
in vrednotenje kranialnega in postkranialnega skeleta tega največjega predstavnika
družine veveric.
Fosilni ostanki izvirajo iz sipkih gruščev plasti 2 paleolitske postaje (1) in iz
podobnih sedimentov sosednjega stranskega rova istega jamskega sistema (2).
Pri določanju zbranih kostnih ostankov in zob sva za primerjavo uporabljala
fosilni osteološki material iz drugih slovenskih najdišč. Vsa merjenja sva izvedla po
navodilih Hue-a (1907) in von den Driescheve (1976).
Razred Mammalia
Red Rodentia
Družina Sciuridae Gray, 1821
Rod Marmota Blumenbach, 1779
Marmota marmota (Linnaeus, 1758)
Tab. 1, si. 1-6; tab. 2, si. 1-9
Fosilni ostanki alpskega svizca so v poznoglacialnih najdiščih med najpogostnej-
šimi. To potrjujejo tudi najdbe v Matjaževih kamrah, saj smo v paleolitski postaji (1)
in stranskem rovu (2) zbrali kar 1040 določljivih najdb, ki pripadajo najmanj 50
osebkom vseh starosti. Število najdb je prikazano v tabeli 2.
Posamezne najdbe so razmeroma dobro ohranjene, kosti so svetlo rjave ali
rumenkaste barve, tiste, ki so ležale v bližini kurišča, so rahlo ožgane in zato
temnejše. V paleolitski postaji so cele kosti redke, večina je razbitih in nosijo sledove
urezov in udarcev (tabela 2, si. 3). Nasprotno pa so v stranskem rovu fosilni ostanki
veliko bolje ohranjeni (tabela 2, si. 4).
V paleolitski postaji ni ohranjena nobena cela lobanja, izkopali so le fragmente
posameznih lobanjskih kosti, med njimi pet zatilnic (si. 3). V stranskem rovu so
lobanje mnogo bolje ohranjene (Tab. 1, si. 1). Zbrali so jih enajst, dve med njimi sta
skoraj celi (tabela 2, si. 4), druge so bolj ali manj fragmentarno ohranjene. Izvedla sva
vse možne meritve in jih podala v tabeli 3.
Če primerjamo izmerjene dimenzije lobanj iz Matjaževih kamer z enakimi, vendar
različno starimi najdbami iz Ajdovske jame, Hude luknje, Zagorice, Potočke zijalke
(Rakovec, 1935, 274-275, 215, 217) in iz nemških najdišč (Wehr li, 1935, 242-243)
vidimo, da se le malo razlikujejo med seboj.
Spodnje čeljustnice (Tab. 1, si. 2) zbrane v paleolitski postaji, so precej poškodo-
vane, bolje ohranjene (Tab. 1, si. 3) izvirajo iz stranskega rova (tabela 2, si. 3 in 4).
V nekaterih mandibulah še tičijo glodači, vendar je večina odlomljena na meji med
robom alveole in krono zoba (Tab. 1, si. 2). V marsikateri čeljustnici so ohranjeni tudi
premolarji (P4) in molarji (Mi_3). Vsi četrti premolarji imajo tri korenine, vsi glodači
so oranžno obarvani, tako da ni nobenega dvoma o pripadnosti vrsti Marmota
marmota.
Po primerjavi izmerjenih dimenzij spodnjih čeljustnic in glodačev iz Matjaževih
kamer (tabela 4, si. 5 in 6) z najdbami v Lukenjski jami (Pohar, 1983, 80), Babji jami
(Pohar, 1985b, 107). Poljšiški cerkvi (Pohar, 1991, 332), Ciganski jami (Pohar,
1992, 154) in s starejšimi najdbami iz Mornove zijalke in iz Špehovke (Rakovec,
1949, 215, 217), vidimo, da se v glavnem ujemajo.
Alpski svizec iz Matjaževih kamer
101
Tabela 2. Deli kranialnega in postkranialnega skeleta alpskega svizca iz paleolitske postaje (1)
in iz stranskega rova (2) Matjaževih kamer
Table 2. Parts of cranial and postcranial skeleton of the Alpine marmot from the paleolithic
station (1) Matjaževe kamre and side gallery (2)
N =	Število določljivih najdb - Number of determinable findings
K =	Število celih kosti - Number of intact bones
1	=	Paleolitska postaja - Paleolithic station
2	=	Stranski rov - Side gallery
V paleolitski postaji so cele ekstremitetne kosti prava redkost. Skoraj vse imajo
razbite diafize, dobro pa so ohranjeni proksimalni in distalni deli kosti (Tab. 2, si. 2,
3, 6, 7). Nasprotno so dolge kosti, izkopane v stranskem rovu, v večini primerov cele
(Tab. 2, si. 1, 5). Ker jih pripada veliko mladim (nedoraslim) osebkom, epifize še niso
v celoti zrasle z diafizo. Pri fosilizaciji so zato epifize nekaterim kostem odpadle in
smo jih dobili zraven diafiz.
Po primerjavi izmerjenih vrednosti postkranialnega skeleta z enakimi najdbami
iz drugih, različno starih slovenskih najdišč, sva ugotovila, da so odstopanja mini-
malna.
Sklepi
Favna iz paleolitske postaje in sosednjega stranskega rova Matjaževih kamer je
v primerjavi z živalskimi ostanki iz drugih, enako starih slovenskih paleolitskih
postaj izredno pičla. Skromna je tako po številu vrst kot po številu osebkov. Le za
102
Vida Pohar & Jože Kotnik
SI. 3. Primerjava celih in razbitih kosti alpskega svizca iz paleolitske
postaje Matjaževe kamre, izražena v odstotkih
Fig. 3. Comparison of Alpine marmot's intact and crashed bones
from the paleolithic station Matjaževe kamre expressed in percen-
tage
Legenda k slikama 3 in 4:
Legend to figures 3 and 4:
Oer	= Lobanjske kosti - Ossa cranii
Ma	= Spodnje čeljustnice - Mandibulae
In	= Glodači - Dentes incisivi
Ve	= Vretenca - Vertebrae
Co	= Rebra - Costae
Cl	= Ključnice - Claviculae
Sc	= Lopatice - Scapulae
Hu	= Nadlahtnice - Humeri
U1	= Podlahtnice - Ulnae
Ra	= Koželjnice - Radii
Oc	= Kolčnice - Ossa coxae	Fi = Mečnice - Fibulae
Fe	= Stegnenice - Femora	Mt = Metapodiji - Ossa metacarpi, Ossa metatarsi
Ti	= Golenice - Tibiae	Ph = Prstni členki - Phalanges
Alpski svizec iz Matjaževih kamer
103
Oer Ma In Ve Go Ol Sc Hu Ul Ra Oc Fe Ti Fi Mt Ph
SI. 4. Primerjava celih in razbitih kosti alpskega svizca iz stranskega
rova Matjaževih kamer, izražena v odstotkih
Fig. 4. Comparison of Alpine marmot's intact and crashed bones
from the side gallery of Matjaževe kamre expressed in percentage
alpskega svizca in jamskega medveda (Ursus spelaeus) to ne velja. Jamski medved je
številčno najmočneje zastopan v staropleistocenskih plasteh 6 do 3, alpski svizec pa
v poznoglacialni plasti 2 in v enako starih sedimentih stranskega rova.
V tabeli 5 podajava dopolnjen in delno že objavljen (Osole, 1977, 22) pregled
živalskih vrst iz Matjaževih kamer. Zaradi lažje primerjave z drugimi, enako obdela-
nimi najdišči sva izračunala odstotni delež posameznih živalskih vrst glede na vrsto
vseh določljivih paleontoloških najdb. Ker pa je sestavek v glavnem posvečen paleon-
tološki obdelavi in vrednotenju fosilnih ostankov alpskega svizca, podajava tu le
kratek pregled drugih živalskih vrst, ki so jih prav tako zbrali v pleistocenskih
plasteh paleolitske postaje.
Sklenjeno celoto predstavljajo plasti 6 do 3. V vseh so v večini fosilni ostanki
jamskega medveda (tabela 5). Najdbe volka (Canis lupus), losa (Alces alces), navad-
nega jelena (Cervus elaphus) in natančneje nedoločljivega bovida (Bos seu Bison) ne
Vida Pohar & Jože Kotnik
Tabela 3. Dimenzije lobanj alpskega svizca iz slovenskih najdišč (v mm)
Table 3. Sizes of Alpine marmot's crania from various localities in Slovenia (in mm)
104
Alpski svizec iz Matjaževih kamer
105
Tabela 4. Dimenzije zob in kosti alpskega svizca iz paleolitske postaje (1) in stranskega rova (2)
~	Matjaževih kamer (v mm)
Table 4. Sizes of Alpine marmot's teeth and bones from the station Matjaževe kamre (in mm)
106
Vida Pohar & Jože Kotnik
( ) = Število izmerjenih najdb - Number of measured findings
1	= Paleolitska postaja - Paleolithic station
2	= Stranski rov - Side gallery
presegajo 1.5%. Glede na enak gruščnat sediment in na srednjepaleolitski orodni
inventar, ki so ga odkrili v najmlajši plasti 3, je O s ole (1977, 29) imenovani
kompleks uvrstil v starejši würm.
Favnistična sestava mlajše plasti 2 se bistveno loči od prejšnjih. Jamskega med-
veda ni več. Med zbranimi 923 paleontološkimi najdbami jih je vsega osem (0.8%)
pripadlo bobru (Castor fiber), losu, navadnemu jelenu in generično nedoločljivemu
bovidu. Alpski svizec je zastopan z 915 različnimi zobmi in deli kranialnega in
postkranialnega skeleta. Vendar je med naštetimi svižčevimi ostanki le 5,4 % celih
kosti in zob (tabela 2, si. 3). Večina je namensko razbitih (Tab. 1, si. 2, 4, 6; Tab. 2, si.
2, 3, 6 do 9). Na diafizah so dobro vidni urezi, narejeni s kamenim orodjem. Kosti, ki
so ležale v bližini kurišč, so tudi ožgane. To je razumljivo, saj so svižčeve kosti,
odkrite v paleolitski postaji, ostanek lovskega plena ledenodobnega človeka. Tudi
daleč jim ni bilo treba hoditi na lov, saj so svizci v sosednjem stranskem rovu kopali
rove in tam prebivali in tudi poginjali. Pri izkopavanju so v tem rovu zbrali 125
svižčevih kosti in zob, kar 74 (59.2 %) je bilo celih (tabela 2, si. 4). Mnoge kosti so tudi
tukaj poškodovane, vendar zato, ker so pripadale nedoraslim osebkom. S poginom
Alpski svizec iz Matjaževih kamer
107
SI. 5. Primerjava dimenzij zgornjih glodačev (P) alpskih svizcev iz mlajše-
pleistocenskih najdišč Slovenije (v mm)
Fig. 5. Comparison of sizes of Alpine marmot's upper incisors (P) from
Upper Pleistocene localities of Slovenia (in mm)
108
Vida Pohar & Jože Kotnik
SI. 6. Primerjava dimenzij spodnjih glodačev (Ij) alpskih svizcev iz mlajše-
pleistocenskih najdišč Slovenije (v mm)
Fig. 6. Comparison of sizes of Alpine marmot's lower incisors (Ij) from
Upper Pleistocene localities of Slovenia (in mm)
takih juvenilnih primerkov so vezi med lobanjskimi kostmi popustile, tudi epifize, ki
pri dolgih kosteh še niso bile prirasle, so odpadle od diafiz (Tab. 1, si. 1, 2, 5).
Za določitev starosti favnističnih najdb v plasti 2 je alpski svizec najbolj upora-
ben. Iz dosedanjih raziskav pleistocenske favne, zbrane v slovenskih paleolitskih
Alpski svizec iz Matjaževih kamer
109
Tabela 5. Pregled pleistocenske favne iz Matjaževih kamer
Table 5. Review of fauna species from Matjaževe kamre
najdiščih, vemo, da je bil prav svizec glavna lovna žival v poznem glacialu (tabela 1,
si. 1). Tako opredelitev podpira tudi kameno orodje, odkrito v isti plasti, ki ga je
O s ole (1977, 28) dosodil epigravettienu.
Antrakotomska preiskava oglja iz plasti 2, ki jo je opravil Šercelj (cf. Osóle,
1977, 23), je pokazala, da so okolico Matjaževih kamer v poznem glacialu obraščali
v glavnem borovci {Pinus sp.). Bor kot rastlinski pionir kaže na slaba tla oziroma
zaostrene klimatske razmere. Tudi številne najdbe alpskih svizcev v majhni nadmor-
ski višini Matjaževih kamer (540 m) to potrjujejo. Prisotnost bobra pa nasprotno
najavlja bližino listnatih gozdov.
Na podlagi navedenega sklepava, da so se plast 2 v paleolitski postaji in grušči
v stranskem rovu Matjaževih kamer odlagali na prehodu stadiala v toplejše obdobje.
V katerem prehodnem obdobju poznoglacialnih oscilacij je bila jama naseljena, je
težko reči. Zanesljivo je le, da je bila naseljena na prehodu enega izmed dryasnih
hladnih sunkov v interstadial in ne obratno na prehodu (allerödskega) interstadiala
v hladni sunek (mlajšega dryasa), kot je to zapisal Rakovec (1975, tab. 1).
Zahvale
Zahvalo za izdelavo tega sestavka sva dolžna prof. dr. F. Osoletu, ker nama je
prepustil v obdelavo kostno gradivo, ki ga je zbral pri izkopavanjih v Matjaževih
kamrah. Za tehnično izvedbo članka se zahvaljujeva višjemu tehničnemu sodelavcu
Katedre za geologijo in paleontologijo, M. Grmu, ki je po predlogah izdelal diagrame
in slike. V prijetno dolžnost nama je tudi, da se na tem mestu zahvaliva M. Pohar, ki
je prevedla povzetek in podnapise k tabelam, slikam in tablam ter B. Poharju za
potrpežljivo tipkanje in ureditev teksta.
110	Vida Pohar & Jože Kotnik
The Alpine marmot from the cave Matjaževe kamre
Summary
Alpine marmot fossil remains found in the Slovene paleolithic stations and in the
open air could not be regarded just as occasional findings (Table 1, fig. 1). The very
first descend from the end of Riss-Würm Interglacial and the two localities, i.e.
Betalov spodmol (Rakovec, 1952, 213 and 1959, 296) and Jama pod Herkovimi
pečmi (Pohar 1981, 246) are to be mentioned in this connection. With the period of
Lower Würm setting in, the findings made themselves even more frequent. The caves
Marovška zijalka (Pohar, 1976, 111), Jama pod Herkovimi pečmi (Pohar, 1981,
246), Betalov spodmol, Parska golobina, Mornova zijalka and Špehovka are well
known by their Alpine marmot remains. Potočka zijalka, Špehovka and Parska
golobina (Rakovec, 1952, tab. 1) disclosed fossil remains belonging to the Middle
Würm, as well. The Upper Würm is really abundant in this regard. The remains were
discovered in the caves Ovčja jama and Jama v Lozi (Rakovec, 1962 - 1963, 243 and
252) as well as in Ciganska jama (Pohar, 1992, 153). In the Late Glacial the Alpine
marmot spread to such a degree that it was absolutely dominating the fauna of the
time. His remains were found in the area of Karst (Zakajeni spodmol and Županov
spodmol - Rakovec, 1975, Tab. 1) in western Slovenia (Matjaževe kamre
-Rakovec, 1975, Tab. l;Babjajama- Pohar, 1985b, 107) and in Lower Carniola
-	Dolenjska - (Lukenjska jama - Pohar, 1983, 79), in Upper Carniola - Gorenjska
-	(Poljšiška cerkev - Pohar, 1991, 321) and even in the region of Bela krajina
(Judovska hiša, Pohar, 1985a, 10).
The above mentioned localities in which the Alpine marmot was spotted, appear
as paleolithic stations, as well, therefore the marmot's remains in these caves may be
usually regarded as Pleistocene hunters' "kitchen waste". Various earth-digging
works in the vicinity revealed the marmot's open air passages. The latter were
spotted not far away from Bled, furrowing the hill of Dolgo brdo (Rakovec, 1961,
353), near Podhom and in Zagorica. Rakovec (1953, 273) attributed them to the
Late Glacial, yet admitting of the possibility of their persisting as far as into the
initial phase of Holocene.
To the east of Ljubljana, in a dolomite quarry, at the foot of the village Javor
dynamite blasting brought to light marmot's passages belonging to Würm glacial.
The passages discovered on the northern slopes of Bukova gora near Trbovlje must
have belonged to the same period according to Rakovec (1964, 126).
All theses open air findings are not determinable from the stratigraphical point of
view. The paleontological researches of Mesolithic sites, such as Pod Črmukljo
(Pohar, 1986), Breg (Pohar, 1984) and Mala Triglavca (Pohar, 1990, 44) carried
out so far, point to the fact that during the Lower Holocene period the Alpine marmot
is wanting in Slovenia, at least in the lowlands of the country. No trace of it being
found among the Holocene fauna of Potočka zijalka or Mokriška jama either,
a conclusion may be drawn, i. e. in our parts, the Alpine marmot probably became
extinct by the end of Pleistocene.
The cave complex known as Matjaževe kamre lies on the left bank of the river
Poljanska Sora, at the hamlet Sopot by the road leading from Logatec to Žiri (fig. 2).
It was delineated, in the intesely deformed Upper Triassic limestone, by the precursor
of the present Sora river. The cave where the paleolithic station was discovered is
The Alpine marmot from the cave Matjaževe kamre	111
situated 540 m above the sea level and it was thoroughly searched by O s ole (1974,
1977). In the simplified profile he distinguished the following layers:
1.	Rubble with humus. Age: Holocene.
2.	Loose rubble almost deprived of loamy admixture, comprising several fire places,
crashed animal bones and stone tools belonging to Epigravettian. Age: Late
Glacial.
3.	Corroded rubble mixed loam. Pleistocene fauna, bone remains as well as Mouste-
rian stone tools. Age: Lower Wüm (Wl).
4.	Corroded rubble with loam comprising cave bear bones. Age: Lower Würm (Wl).
5.	Tiny, corroded rubble with a substantial loamy admixture, comprising cave bear
bones. Age: Lower Würm (Wl).
6.	Corroded rubble with loam, comprising cave bear fossil remains Age: Lower
Würm (Wl).
7.	Allochthonous sandy silt with pebbles and rubble. Age: probably Riss-Würm
Interglacial (R/W).
8.	Intensely weathered rock bed.
Paleontologie findings descend from all layers with the exception of the upper
humus Cover (layer 1) and allochthonous water deposit (layer 7). The fauna extracted
from these layers, compared to the fauna remains from other Slovene paleolithic
stations of the same age, is extremely scarce. The findings are modest as to the
number of species as well as to the number of individuals, the only exception being
the Alpine marmot (Marmota marmota) and the cave bear (Ursus spelaeus). The
figures of cave bear occurrence are the highest in Lower Pleistocene layers 6 to 3,
while the Alpine marmot tends to outnumber all the other species in the Late Glacial
layer 2 of the paleolithic station, as well as in the old sediments of the side gallery of
the same cave complex.
The table 5 presents a completed and partly already published (O s o 1 e, 1977, 22)
review of animal species from the cave Matjaževe kamre. To facilitate the comparison
with other sites under same investigation, we calculated the percentage of individual
animal species with regard to the type of all the determinable lot of the paleontologi-
cal findings. This study being mainly destined to a paleontological treatment and
evaluation of fossil remains of the marmot, we will here deal but with a brief review
of other animal species having been assembled from the Pleistocene layers of the
paleolithic station, as well.
The layers 6 to 3 represent an accomplished entity. All of them display mostly
fossil remains of the cave bear (table 5). The findings of wolf (Canis lupus), elk (Alces
alces), red deer (Cervus elaphus), accurately undeterminable bovidae (Bos seu Bison)
do not surpass 1.5%. The same rubble sediment and Middle Paleolithic tool inven-
tory, discovered in the uppermost layer 3, led Osole (1977,29) to attribute the above
mentioned complex to the Lower Würm.
The fauna structure of the younger layer 2 differs crucially from the previous
ones. Cave bear is absolutely missing. The whole lot of the paleontological findings,
923 items, comprises but 8 pieces (0.8%) of beaver (Castor fiber), elk, red deer and
generically undeterminable bovidae. The Alpine marmot is present with an assort-
ment of 915 various teeth and fragments of cranial and post cranial skeleton. Among
the above quoted marmot's remains there are only 5,4 % of intact bones and teeth (PI.
2, fig. 3). The majority of them was intentionally crashed (PI. 1, figs. 2, 4, 6; PI. 2, figs.
2. 3, 6 to 9). The diaphyses clearly show cuts made by stone tools. Bones scattered in
112	Vida Pohar & Jože Kotnik
the vicinity of fire places are burnt, too. It goes without saying that the Alpine
marmot's bones discovered in the paleolithic stations were just left-overs of the loot
of Pleistocene hunters. No need for them to hunt far away, as their neighbours - the
Alpine marmots - were so busy digging their passages in the adjacent side gallery and
perishing there, as well. In the course of the excavations in this gallery, a consider-
able lot of 125 marmot's bones and teeth was assembled including 74 intact pieces
(PL 2. fig. 4). A great number of bones are damaged, however, just for having
belonged to not yet fully grown individuals. At the moment of their passing away the
sutures of these juvenile skull bones slackened. The epiphyses in shaft bones, not yet
ossified, fell off of the diaphyses (PI. 1, figs. 1, 2, 5).
The teeth and bones have been subdued to all possible measurements and the
results of the investigation are presented in the tables 3 and 4, their photographs
figuring in the plates 1 and 2, though.
Having compared the measurements of sizes concerning the fauna remains
extracted from the cave Matjaževe kamre with equal, yet differently aged findings
from other Slovene sites, we came to a conclusion that they mostly do agree (fig. 5 and
6). The values measured in our findings do not disagree essentially with the values
stated by Wehr li (1935, 242-243) in the cases of Pleistocene Alpine marmots from
German sites.
In order to determine fauna findings in layer 2, the marmot lends itself as most
useful. Judging by the so far existing researches of Pleistocene fauna, gathered in
Slovene paleolithic sites, we know that it was marmot that used to be the main
hunted animal in the course of Late Glacial (PI. 1, fig. 1). Such a determination is
moreover sustained by the discovery of stone tools from the same layer, assigned to
Epigravettian by Osole (1977, 28).
Anthracotomic carbon investigation from the layer 2, carried out by Š e r c e 1 j (cf.
Osole, 1977, 23) showed that in the period of Late Glacial, the vicinity of the cave
Matjaževe kamre was grown mainly by pine trees {Pinus sp.) Namely, pine tree,
being a vegetal pioneer, accounts for a poor soil and rough climate conditions,
respectively. Numerous findings of marmots at the low altitude of Matjaževe kamre
(540 m) prove it as well. The occurrence of beavers, on the other hand, announces the
nearness of deciduous trees.
On the basis of the above quoted it may be inferred that in the paleolithic station,
layer 2 and rubbles would sediment in the side gallery of the cave Matjaževe kamre
during the transition of the stade into a more temperate period. Yet, it would be
difficult to say which transitional phase of those Late Glacial oscillations saw the
cave inhabited. One thing is certain, though, i. e. it was undoubtedly inhabited during
the transition of one of the Dryas cold outbursts turning into an interstade and not
vice versa, i. e. during the transition of (Alleröd) interstade turning into a cold
outburst (of a Younger Dryas) as stated by Rakovec (1975, Tab. 1).
Alpski svizec iz Matjaževih kamer	113
~	Literatura
Amon, R. 1958: Die Verbreitung des Alpenmurmeltieres, Marmota M. marmota Linné
1758, in historischer Zeit, seine Ansiedlung in den Ostalpen.-Jb. Osterr. Arbeitskr. Wildtierf.,
100-102, Graz.
Driesch, A. von den 1976: Das Vermessen von Tierknochen aus vor - und frühgeschicht-
lichen Siedlungen. - Inst. f. Paläoanat. Domestikationsforsch. Gesch. u. Gesch. Tiermed. d.
Univ. München.
Hue, E. 1907: Musée Ostéologique, Etude de la faune quaternaire, Ostéometrie des
Mammifères, L, IL, XIX + 50, Tab. 1-186 Schleicher Frères, Paris.
Krapp. F. 1978: Marmota marmota (Linnaeus, 1758) - Alpenmurmeltier. - Handbuch der
Säugetiere Europas 1, 153-181, Akad. Verlagsgesellschaft Wiesbaden, 1-476, Wiesbaden.
Motti, M. 1958: Die fossilen Murmeltierreste in Europa mit besonderer Berücksichtigung
Österreichs. - Jahrb. d. Österr. Arbeitskr. Wildtierf., 91-100, Graz.
Osole, F. 1974: Paleolitska kulturna zapuščina v Matjaževih kamrah. - Škofjeloški
razgledi 21. 25-40, Škof ja Loka.
Osole, F. 1977: Matjaževe kamre, paleolitsko jamsko najdišče.-Arheol. vestn. 27 (1976),
13-41, pril. 1, Ljubljana.
Pohar, V. 1976: Marovška zijalka. - Geologija 19, 107-119, tab. 1-2, Ljubljana.
Pohar, V. 1981: Pleistocenska favna iz Jame pod Herkovimi pečmi. - Geologija 24/2,
241-284, Ljubljana.
Pohar, V. 1983: Poznoglacialna favna iz Lukenjske jame.-Geologija 26, 71-107, Ljubljana.
Pohar, V. 1984: Favnistični ostanki mezolitske postaje na prostem Breg-Škofljica pri
Ljubljani. - Poročilo v raziskov. paleoL, neol. in eneol. v Sloveniji 12, 7-27, Ljubljana.
Pohar, V. 1985a: Judovska hiša pri Movemi vasi - prva paleolitska postaja v Beli Krajini.
- Poročilo o raziskov. paleoL, neol. in eneol. v Sloveniji 13, 7-15, Ljubljana.
Pohar, V. 1985b: Kvartarni sesalci iz Babje jame pri Dobu. - Razprave 4 razr. SAZU 26,
97-130, tab. 1-5, Ljubljana.
Pohar, V. 1986: Kostni ostanki mezolitskega najdišča Pod Črmukljo pri Šembijah (Ilirska
Bistrica). - Poročilo o raziskov. paleoL, neol. in eneol. v Sloveniji 14, 11-20, Ljubljana.
Pohar, V. 1990: Sesalska makrofavna v starejšem holocenu. - Poroč. o raziskov. paleoL,
neol. in eneol. v Sloveniji, 18, 43-49, Ljubljana.
Pohar, V. 1991: Poznowürmska sesalska favna iz previsa Poljšiška cerkev. - Razprave IV.
razreda SAZU, 32, 315-339, Ljubljana.
Pohar, V. 1992: Mlajšewürmska favna iz Ciganske jame pri Željnah (Kočevje, južnov-
zhodna Slovenija). - Razprave IV. Razreda SAZU, 33, 147-187, Ljubljana.
Rakovec, L 1935: Diluvialni svizci južnovzhodnih Alp. -Prirodosl. razprave 2/5, 245-292,
tab. 12-14, Ljubljana.
Rakovec, I. 1949: Nove najdbe diluvialnih svizcev v Sloveniji. - Razprave razreda za
prirodoslovne in medicinske vede SAZU, 4, 206-228, Ljubljana.
Rakovec, L 1952: O fosilnih sesalskih ostankih iz Betalovega spodmola. - Letopis SAZU
4, 205-225, Ljubljana.
Rakovec, I. 1959: Kvartarna sesalska favna iz Betalovega spodmola pri Postojni. - Raz-
prave 4. razr. SAZU 5, 289-348, Ljubljana.
Rakovec, L 1961: O novih svizčevih ostankih iz Slovenije. - Razprave IV. razr. SAZU 6,
353-365, Ljubljana.
Rakovec, I. 1962-1963: Poznowürmska favna iz Jame v Lozi in iz Ovčje jame. - Arheol.
vestn. 13-14, 241-272, Ljubljana.
Rakovec, I. 1964: Jugoslawiens Alpenmurmeltiere und Steinböcke. - Jrb. Vereins zum
Schutze der Alpenpflanzen und -Tiere e. V., 29, 124-132, München.
Rakovec, L 1975: Razvoj kvartarne sesalske favne Slovenije. - Arheol. vestn. 24 (1973),
225-270, tab. 3, Ljubljana.
Wehrli, H. 1935: Die diluvialen Murmeltiere Deustschlands. - Palaeont. Zeitschrift 17,
204-243, Berlin.
114	Vida Pohar & Jože Kotnik
Tablai-Platel
1	Marmota marmota (L.)
Nekoliko poškodovana lobanja, S.r.l, od zgoraj, nar. velikost, stranski rov
Skull, partly damaged, S.r.l, vertical view, nat. size, side gallery
2	Marmota marmota (L.)
Fragmentirana leva spodnja čeljustnica z zobmi: Ii, P4, Mj in M3, M. K. 21/1, bukalno, nar.
velikost, paleolitska postaja
Left mandible, fragmented, with teeth: Ii, P4, Mj and M3, M.K. 21/1, buccal view, nat. size,
paleolithic station
3	Marmota marmota (L.)
Leva spodnja čeljustnica z vsemi zobmi, S.r.3, bukalno, nar. velikost, stranski rov
Left mandible, complete dentation, S.r.3, buccal view, nat. size, side gallery
4	Marmota marmota (L.)
Fragmentarno ohranjena desna lopatica, M.K. 21/2, dorzalno, nar. velikost, paleolitska
postaja
Right scapula, fragmentary preserved, M.K. 21/2, dorsal view, nat. size, paleolithic station
5	Marmota marmota (L.)
Leva lopatica, S.r.4, dorzalno, nar. velikost, stranski rov
Left scapula, S.r.4, dorsal view, nat. size, side gallery
6	Marmota marmota (L.)
Fragment leve lopatice, M.K. 21/3, dorzalno, nar. velikost, paleolitska postaja
Left scapula, fragment, M.K. 21/3, dorsal view, nat. size, paleolithic station
Alpski svizec iz Matjaževih kamer
115
116	Vida Pohar & Jože Kotnik
Tabla 2-Plate 2
1	Marmota marmota (L.)
Leva nadlahtnica, S. r. 6, dorzalno, nar. velikost, stranski rov
Left humerus, S. r. 6, dorsal view, nat. size, side gallery
2	Marmota marmota (L.)
Fragment proksimalnega dela leve nadlahtnice, M.K. 21/4, medialno, naravna velikost,
paleolitska postaja
Left humerus, proximal part, fragment, M.K. 21/4, medial view, nat. size, paleolithic station
3	Marmota marmota (L.)
Distalni del leve nadlahtnice, M.K. 21/5, dorzalno, nar. velikost, paleolitska postaja
Left humerus, distal part, fragment, M.K. 21/5, dorsal view, nat. size, paleolithic station
4	Marmota marmota (L.)
Leva kolčnica, S. r. 5, lateralno, nar. velikost, stranski rov
Left os innominatum, S. r. 5, lateral view, nat. size, side gallery
5	Marmota marmota (L.)
Desna stegnenica, S. r. 2, dorzalno, nar. velikost, stranski rov
Right femur, S. r. 2, dorsal view, nat. size, side gallery
6	Marmota marmota (L.)
Proksimalni del leve stegnenice, M.K. 21/6, dorzalno, nar. velikost, paleolitska postaja
Left femur, proximal part, M.K. 21/6, dorsal view, nat. size, paleolithic station
7	Marmota marmota (L.)
Proksimalni del desne stegnenice, M.K. 21/7, plantamo, nar. velikost, paleolitska postaja
Right femur, proximal part, M.K. 21/7, plantar view, nat. size, paleolithic station
8	Marmota marmota (L.)
Fragment leve kolčnice, M.K. 21/8, lateralno, nar. velikost, paleolitska postaja
Left os innominatum, fragment, M.K. 21/8, laterial view, nat. size, paleolithic station
9	Marmota marmota (L.)
Fragment leve kolčnice, M.K. 21/9, lateralno, nar. velikost, paleolitska postaja
Left os innominatum, fragment, M.K. 21/9, lateral view, nat. size, paleolithic station
Alpski svizec iz Matjaževih kamer
117