BOŽA BAUER, SOCIALNA DELAVKA:
»Rada delam z Ijudmi«
Lahko bi rekla, da je Boža Bauer skoraj najbolj znana oseba v so-sesk) pri Ruskem car|u, čeprav stanuje v BS-3. Zakaj? Ker je so-clalna delavka v KS 7. september in KS Urške Zatlerjeve. Poznajo pa jo vsi, ki iščejo varstvo, potrebuje-jo socialno pomoč, pa tudi otroci, saj sodeluje pri prireditvah, ki so jim namenjene. Deluje v klubu zdravljenlh alkoholikov, obisku|e stare Ijudi, pa tudi ženske, kl varu-|e|o otroke na domu. Zanimivo de-lo, pa tudi naporno, mar ne?
»Rada delam z ijudmi«, pravi preprosto. -Ni mi odveč hoditi k njim. prisluhniti, kaj jih teži, jim po-magati ali jih napotiti tja, kjer jim bodo bolje od mene priskočili na pomoč .<¦
OD VZGOJITELJICE DO SOCIALNE DELAVKE
Dvanajst let je bila vzgojiteljica, ob delu pa je končala šolo za so-cialne delavce v Ljubljani in sedaj je ze dve leti in pol v službi v krajev-ni skupnosti. Delo z otroki je bilo prijetno, toda delo socialne delav-ke se ji zdi bolj pestro, saj svoje moči usmerja med vse prebivalce.
Sodeluje z WO Ciciban v komisi-ji za sprejem otrok v vrtec. Kot so-cialna delavka namreč dobro poz-na razmere. v katerih žive otroci. Je tudi ena redkih socialnih delavk. ki natančno ve, da je v obeh krajevnih skupnostih v tej soseski 24 tako imenovanih črnih varuhinj. »Polo-vica jih ustreza, polovici pa bi mo-rali takšno varstvo prepovedati. »Toda, kaj naj storim kot socialna delavka, da bi jim preprečila varo-vanje.« se sprašuje.
Nimam te moči, da bi jim varstvo prepovedala,- pravi kar malce ra-zočarano. Potem pove, kakšna va-ruhinja ni primerna. pa kljub temu varuje otroke.
S patronažno sestro ali pa sama obiskuje te varuhinje. Eno je nena-javljena (kot vedno) obiskala ob de-vetih dopoldan.
Zvoni, zvoni. Nihče neodpre. Iza vrat se sliši nekaj časa jok, potem smeh, ropot... Eno uro je čakala pred vrati. Potem je prišla varuhinja
obložena z vrečkami. »Ko sem sto-pila z njo v kuhinjo, sem opazila, da se na prvi plošči v kuhinji naštedil-niku kuha v petlitrskem lonou ju-ha!? No, ta varuhinja mi je hitela zatrjevati, da je bila prvič v trgovini. da prvič kuha juho, ko je ni doma.. "
»Dokler ne bo dovolj prostora v vrtcih, predvsem v jaslih, bo tež-ko,« je menila. Kaj pa varstvene družine? »Ja, to bi bila primerna rešitev, če bi primerne varuhinje vključevali vrtci. Če bi jih bllo do-volj, bi slabe ne imele dela Do ta-krat pa bo treba še marsikaj spre-meniti. Na prinjer pravilnik o dru-žinskem varstvu, pa tudi vrtcem za-gotoviti dovolj sredstev za takšno varstvo, ki bi bilo vsekakor potreb-no in celo veliko cenejše od jasli, ki jih je treba še graditi. Varuhinje pa posodijo prostor«. je poudarila na-ša sogovornica
PRIREDITVE ZA OTROKE
Potem se je (upravičeno) pohva-lila, da v tej krajevni skupnosti veli-ko naiedijo za otroke. Se posebno prizadevna sta Silvo čebulj pri kra-jevnem DPM i n Tone Mazelj, ki vodi tabornike. Puščobo na betonski Bratovševi ploščadi pa enkrat na teden poživijo še študentje in štu-dentke Višje šoleza socialne delav-ce, ki se hodijo brezplačno igrat (seveda imajo program) z otroki. Otroci so se jih že tako navadili, da jih že eno uro prej čakajo. Pa tudi vrtca ponujata igre pravljic. »Radi
bi še več prireditev, vsak dan, ker se otroci ob prezaposlenosti star-šev mnogokrat ne vedo kam dati«, je poudarila
Ceprav sta obe krajevni skupno-sti v soseski pri Ruskem carju mla-di, živi v njej nekako 150 Ijudi sta-rejših od 70 let. Vse. ki živijo v KS Urške Zatler je že obiskala, tisti, ki stanujejo v KS 7. september pa pri-dejo še letos na vrsto Zakaj jih obiskuje? Da vidi, kako živijo, če jim je potrebna pomoč . Človeku je namreč najhuje, če je sam.
Boža Bauer pa prav zato hodi k njim, da bi ne bili sami brez pomo-či, na robu obupa in osamljenosti. Skušala bo skupaj z krajevno orga-nizacijo RK organizirpti sosedsko pomoč. »Saj sosed sosedu že po-maga, a ne vedno in ne takoj, ko se Ijudje med seboj še ne poznajo«, obiskuje še samohranilke, ki jih je precej, Ijudi, ki se ločujejo, predla-ga naj tej ali oni družini dodelijo denarno pomoč...
Ve, da še mnogi Ijudje v soseski pri Ruskem carju hodijo domov le spat, da bo treba še veliko naredili in predvsem sadove dela Ijudem pokazati, da bodo začeli prebivalci tega naselja verjeti. da krajevna skupnost ni samo papirnata usta-nova, da lahko tudi nekaj naredi za svoje krajane.
Jasno pa je, da bi krajevna skup-nost lahko veliko hitreje postala ustanova, kakršna naj bi bila, če bi v njej več Ijudi sodelovalo. Morda le eno uro na mesec. Ja, tudi vi!
NEVA ŽELEZNIK