Entered as Second-Ola« Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y^ under Act of Congress of March S, 1872. KO. 228. — STEV. 228. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER, 28, 1905. — V ČETRTEK, 28. SEPTEMBRA, 1905. LETNIK XTT — VOL. ttt Sprejem v Tenderloinu. Splošno čistenje. V VEDNO ŽIVEM DELU NEW YORKA SO PRIČELI ZAPIRATI LASTNIKE RAZNIH NEPOŠTENIH HIŠ. Tekom štiriindvajsetih ur morajo imenovani okraj ostaviti. POBOŽNA "POSESTNICA". Kak ptu, ■mo policij? tflici in iki leči prt slil, da hotel, k kteri bi šel včeraj me-postaje na sapa dne j 30. ne ve, kaj pomenijo zelene prst a jo, bi h rezd vmnno mi-> postaja kak prominenten r se je ravnokar vršil kak sijajen sprejem. Kmalo po uri jeli so prihajati "trostje" v kočijah, avtomobilih in slišnih prometnih predmetih in to je trajalo vedno dalje še popolunoei. J>arne so bile vse elegantno oblečene, d očim so bili gospodje oblečeni izključno le v fraikih in cilindrih. V poslopju pričakoval je gostov mož v bogatej, s zlatom obšitej uniformi, dočim sta mu dva gospoda, Oblečena v civilno obleko, pomagala pri sprejemu. "Doonnan Jim" Kerrigan je eospodi odpiral vrata in jim odkazoval sedeže. "Sprejem" je Us[M>l izbcrrno, toda končno je v poli-cijskej postaji zmanjkalo stolov, radi česar je morala policijska rezerva v stranskem 4' salonu'' prenehati z igro jii'i ichle" in spodi svoje a ti !e. M ž v krasnej uniformi je bil policijski kapitan Robert Emmet Doo-lcv. < z i roma novi <^ar newvorskega Temlerioma. Civilista sta pa bila inšpektorja Schmittberger in Brooks. Povabljen* s t je" pa bili last- niki in posestnice "razupitih" hiš okraja kapitala Dooleva. Imenovani kapitan, kteremu se je skoraj posre-čilo naš (Vmev Island premeniti v Solo morale, je imenovano gospodo povabil, da se z njo boljšo seznani in jim pravočasno sporoči, da rnufa-- Ooste so povedh vsakega posamezno v zasebno sobo kapitana. Vratar ''Jimmy" je zakričal, ko so prvi. damo v dekolotiranej obleki po vedi i k avdijenci, ime: "Madame Heloise de Mdtrchmont." — Znana Francozinja ! Kaj se je godilo potem v k a pit a1! sove j sobi. ni znano, kajti slisati je bilo le zmes raznih govorov, meil fcterimi je bil oni kapitana. "Dooleva najjačji Ko je "Madame de Marcbmiint" ostavila kapitanovo solni, je bila zelo razburjena in njen obraz je bil tako rudeč, da je celo šminka na ličili obledela pred naravno rudečieo. — "Dobila sem nalog, da moram ta Okraj ostaviti do jutri", pritoževala se je madama. Temu je pa takoj pristavila, da kapitana ne svoje pra- Rockefeller—lopov. Pregnal starčeka. UBOGEMU LOVCU IN RIBIČU JE VZEL NJEGOVO DO MOV JE IN GA PREGNAL IZ NJEGOVE KOČE. —o— Sodišče je razsodilo v prid milijar-darja. — Boj med siromakom in bogatinom. SRAMOTA AMERIKE. Moira, X. Y., 2$. sept. Boj za obstanek za siromašno eksistenco, kte-rega je vodil stari lovec Oliver La-more proti milijard ar ju Rockefeller-ju že več let, je izgnbljen. Rodkefeller je porazil ubozega ribiča in lovca pri najvišjem sodišču države. Toda t-a zmagu je skrajno žalostna ! Danes mora starček, kteri je od svojega rojstva nadalje srečno živel v gozdih Adirondockov v svojej leseni koči — svoje domovje ostaviti ter se poslloviti od gozdov in rek, živali in rib, ktere je od svoje rane mladosti zasledoval in ktere so bile njegove je-dine-tovarišioe v samoti. Prizivno sodišče je razsodilo, da je stari lovce storil fkrivico lastniku neštetih milijonov i n da ne sme lovi t i na Rocke-fellerjevem zemljišču, k ter o popolnoma obdaja zemljišče starega, lovca. Tsto sodišče je tudi razsodilo, da mora starček plačati milijardarjn — 18 centov odškodnine in $800 sodnih tro-škov. -Tadni Lamore sedel je obupan vče -aj na velikem smrekinem štoru preti svojo kočo, Iko mu je njegov odvetnik naznanil o razsodbi in }x>vedal, da mora sedaj svojo kočo in zemljišče o rod a t i. Za trenotek je bil starček tiho; po-*em je pa vstal in pokazal v nedzmei ie irozde. rekoč: " Xe šalite se. Squire, saj je "all ricrht". Loviti in ribariti vendarle še smem f " Odvetnik mu je dejal, da temu ni tako. Nato starčeK: "Kaj zakon določa, da ne smem več na ono-le bralo? da ne smem več strel jafti jelene gozdu in loviti ribe v rekah? Well, Squire, mogoče je to zakon, tod o Bog jih ni napravil samo za jednegta človeka." S solzami v očeh se je starček obrnil proč od odvetnika in odšel v svojo na pol razpalo kočo, ktero mora sedaj ostaviti (cot siromak, po krivdi najbogatejšega človeka na svetu. Ogrskemu ljudstvu— madjarski manifest. Zastopniki opozicijonelnih strank so izdali manifest kot odgovor Fran Josipu. Pri izgredih je bilo včeraj 50 Ijtidij ranjenih. Demonstracija socijalistov. Priredili so izgrede pred klubom "neodvisnosti." Dogodki v Rusiji. Boj za svobodo. NEMIRI NA DEŽELI. JONISTI. — — PRETEP MED SOCUAXJSTI IN KOALICI-FEJERVARY IN CZIRAKY PRI CESARJU PRAN JOSIPU. bode ubogaila, ker pozna vice'\ Skratka vsi post je, med njimi mnogo krasnih ''vdov" v najnovejših francoskih oblekah, so se razgovarjali z -novim gospodarjem veselega dela New Yotfca. Takoj jk> sprejemu so daane hitro poskakale v svoje kočije in se odpeljale. S tem se je pričelo veliko "čiščenje" v Tenderloniu. Vse madame so ■dobile nalog, da morajo svoje hiše tekom 24 ur ostaviti in prenehati z '1 businessom' Med damami je bila tudi neka pobožna gospa iz Plainfielda, X. J., kar-tera sedi pri mašah vedno v prvih vrstah. Ona ima v New Yorku veliko "hišo", ktera jej nosi toliko delikat-nega dobička, da podari — cerkvi vsaki teden večjo svoto za "preobra čanje malikovalcev. Njen dušni pastir fse bode gotovo čudil, too mu bode inšpektor Schmittberger naznanil, da je denar pobožne dame — "tained" DVOBOJ V VLAKU. Ekspresni uradnik in ropar sta se streljala, dokler nista obležala. RUMENA MRZLICA. Položaj v Floridi je zelo resen. New Orleans, La., 27. sept. Tekom vcerajšnjej?a dne je zbolelo za rumeno mrzlico 31 e pretepi. Socijalisti so razbili k na necega koalicijskega časnika, toda v tiskarno miso mogrli priti vsled policije. Crkostavci in uredniki so metali na socijailiste steklenice, stole in pljnvalnike. Tudi tukaj je bilo večje število osu-b ranjenih. Bodo-li včerajšnji nemiri vplivali na splošni položaj, še ni znano. Položaj je postal še slabši in sovražtvo do haibs-burške dinastije izredno, hitro raste po vsej Ogrsbej. Fran Josip je izdal reaikcijoname odredbe, vsled kterih naj se izgredi takoj zatro. To je ljudstvo še bolj razkačilo. Na ulicah je povsod i sli-sarti re vol u ci jonarn« vzklike in agitacija za vstajo je skoraj splošna. V sedanjih razmerah se parlament ne bode sešed dne 10. oktobra; mogoče je tudi, da; ga Fran Josip razpusti. Dunaj, 28. sept. Včeraj popcludne je bil pri Fran Josipu dvakrat v avdijenci bivši ogTski ministerski predsednik Fejervary. Budimpešta ,28. sept. Povsod i na deželi je prišlo do nemirov in izgredov. V oSegedinu je v mmolej noči policija razgnsala neko politično zborovanje. Pri tem je prišlo do krvavih bojev, v 'kterih je bilo mnogo osob ranjenih. Oblasti se pripravljajo na splošno vstajo. Dvesto fpoe>la'n<*ev liberalne Stranke je prestopilo k strankam koalicije. Budimpešta* 28. sept. Izvrševalni odsek koalicijskih strank na Ogrfikem izdal je na Ogrsko ljudstvo naslovil jen manifest, v kterem je tudi odgovor na avdijenco vodij madjarske drža vnozbonske večine pri Fran Josipu. Manifest povdiarja, da par točlk Fran Josipcrvega načrta ni v soglasju z ustavo, kar volja pred vsem za dejstvo, da je cesar popolnoma prezrl zahtevo glede aivedbe madjarščine kot vojaškega, jezika na Ogrskem. Taka omejitev pomenja odstranitev vseh ljudskih pravic do kontrole lastnih (ljudskih) zadev, kar je v prctislovju s zakonito avtoriteto. Madjarsko časopisje napada avstrijskega ministerskejra predsednika baroma Gautscha, kteri se neopravičeno vmešava v ogrske notranje zadeve. Dunaj. 28. seipt. Včeraj je cesar sprejel v daljšo zasebno avdijenco grofa Ozirakvja, s Ikterim se je posvetoval o položaju na Ogrskem. WITTEJEVA DIPLOMACIJA. Rusija se v nadalje ne bode zmenila za razmerje med Francijo in Nemčijo. Vjel. Romintin, nem. Poljska, 28. sept. Vsled izrecne želje cesarja Viljema, je Sergej Witte prenočil v cesarjevem gradu. Ob 9.15 včeraj dopolu-dne se je "Witte odpeljal z posebnim vlakom. Cesar je "VVitteja spremil na kolodvor in se tam ž njim razgovarjal pol ure. Witte je z cesarjem' in državnim kanclerjem govoril mnogo o marokan-skem vprašanju, toda pri tem se ni potegoval za Francijo. Rusija je namreč sklenila da se ne bode vmešavala v franeosko-rusko razmerje. Francija si naravno želi ruske pomoči, toda Rusija je mnenja da se nje ne tiče marokansko vprašanje. Alaskini brzojavi. Washington, 26. sept. Brigadni general Greeley je ravnokar inšpiciral Alaskin brzojavni sistem. Kako hitro napreduje trgovino v A laski, razvidno je iz tega, da so tamošnje brzojavne postaje dobile tekom zadnjih dveh mesecev $ 32.000 za zasebne brzojavke, dočim je vlada plačala za svoje brzojavke nad $20.000. General Greeley priporoča, da se da brzojavnem vojakom večjo plačo. Pet otrok zgorelo. Fort Dodge, Iowa, 28. sept. Tukaj je zgorela Andersonora hiša in ž njo vred pet njegovih otrok, kteri so se v spanju zadušili. Ogenj je nastal vsled razstrelbe gacolina KOMTJBA ODPOTOVAL. Glavni japonslzi pooblaščenec je osta-vil na^e mesto. Japonski mirovniJfaoblašeenec Ju-tara Komura odpoa^-al je včeraj do-poludne v sprems«i barona Kentaro Kaneko, tajnika J|raar Sato in sluga gami iz našega mtlta proti Japonskej Jap»,nci potujejo # Montreal, Canada in se vozijo v Zi&ebnem vagonu: Saskatchewan kterij je last predsednika Canadian Paeific železnice. POŽAR V COLONTJ. Razne novosti iz inozemstva. Anglo-japonska zveza. Razburjena Evropa. ZOPETNA OTVORITEV PETRO- SERGEJ JUL JE VIČ,PRI NEMŠKEM SEDAJ BODETA RUSIJA IN NEM- GRADSKEGA VSEUČILIŠČA GOVORI ZBRANEGA DLJAŠTVA Zahteve Finske. — Vsi naprednjaki so se zjedinili glede stališča. NA KAVKAZU. Zgorelo je/nad štirideset hiš. Colon, Panaima, 28. sept. Na Aveni da de Bolivia razdejal je požar 40 hiš, med tem tudi pešto in vladino poslopje republike Paname. Tudi kolodvor je bil v nevarnosti. Ameriška vlada nima škode. Mnogo ljudi je brez dp-movja. Naša velika ifctev. Washington, 27. sept. Poljedelski tajnik Wilson, se je danes vrnil iz svojega potovanja po osrednjem za-padn in nafznanja, da poročila o o-gromnem pridelku niso niti malo pretirana. V ^tJcotah že šest let niso pridelali tako ilobrega in tako obilega žita, kakor l£tos, dočim je koruza v imenovanih, dveh državah, kako tndi v Nebraski/ Kansas«, Iowi in Illinoisu tako obiln^, da kaj taeega tudi stari ljudje ne pomnijo. Vrhu tega se letos slane ni vpe bati, ker je že vae dozo- Petro grad, 27. sept. Dijaki petro-gradsikega vseučilišča so včeraj po daljšej debati sklenili s študijami zopet nadaljevati, ker je odprto vseučilišče avtotkratizmu ne varneje, nego zaprto. Nad 2000 dijakov je zborovalo 4 ure v maiej dvonaini vseučilišča, kjer so dne 20. februarja raztrgano sliko earja Nikolaja nadomestili z novo. Med govorniki je bilo mnogo anarhi-histov in socijallnih demokratov. Kdor je poslušal govore, ni mislil, da je v Rusiji, kjer je prosti govor zabra-njen. Tu ni bilo slišati niti jedne besede v prid vlade. Vsi govorniki so si bili jedini v tem, da so sedanje razmere ne po vol j tic in dia je treba s propagando za reforme nadaljevati. Ne-ikteri so svetovali, da. ■so s štrajkom nadaljuje, zopet drugi so pa aaihtevali, da se univerza otvori, ker ona je središče agitacije. Raz galerij so metali poslušalci revolucionarne spise v dvorano in dijaki so peli revolucijonarne pesmi. Vendar se je pa zborovanje zaključilo inopohwwna v redu. Nikjer v soseščini vseučilišča ni bilo videti vojakov ali policije. Dijaki so sprejeli resolucijo, v ka-terej povdarjajo, da gosudarstvenna-ja -duma ni reprezentivna, ker prezira delavstvo. Nadalje tudi dijalki niso zadovoljni z avtonomijo, ktero so dobila vseučilišča. Štrajk dijaštva je izgubil svoj političen pomen. Vseučilišče bodo odprli dne 28. t. m. Petrograd, 27. sept. Finski naprednjaki so se zjedinili v tem, da bodo izdelali sknpmo prošnjo, v ktere j bodo označili vse svoje zahteve, ktere so pogoj trajnemu miru na Finskem. Finski -generalni gnberiiator, knez Ivan Oboienskij, naznanil je finskim politikom, da so vesti o njegovem od stopu .neosnovaaie. Ako se bode na FinskAi protivladina agitacija razširila, vlada ne bode v ničesar dovolila, pač pa bode agitacijo zatrla. Baku, 27. sept. Vlada je ukazala lastnikom petrol ej^kih vrelcev, da morajo delavcem dolžni denar nemudoma izplačati. O TAIFUNU V MANILI. Nadaljna poročila o opustošenju filipinskega mesta. Manila, 27. sept. Taifun. kteri je včeraj obiskal tukajšnje mesto, je grozno razsajal. Divjal je le tri ure, toda to je zadostoval«., da je napravil oaromno škodo. Cele vrste hiš je razdejanih in deset prebivalcev je usmr-tenih. Krasni botanični vrtovi so popolnoma razdejani. Vihar je dosegel pri svojem divjanju hitrost 105 milj na uro. Skladišče ameriške vojne mornarice je deloma razdejam«. Včeraj je vladala v mestu popolna tema, kajti vse elektrarne in plinarne so nerabne. Danes je lepo vreme in oblasti so pričele z odstranjevanjem razvalin. Maierijelna škoda znaša $ 500.000. CESARJU V NEM POLJSKI. WITTE POSTANE PREDSEDNIK MINISTER-SKEGA SVETA. Avstrijski proračun za leto 1906. — Smrtna rastlina za barona Komuro. UMOR V TUNELU. —e-- Vjel. Romintin, nem Pc ljska. (Izt. Pruska,) 26. sept. Sergej Juljevič Witte dospel je semkaj iz Berolina z posebnim vlakom, da obišče cesarja Viljema. Ruskega državnika je sprejel dvorni maršal, knez Eulenburg in se ž njim odpeljal v zaprtem avtomobilu v cesarjev lovski grad. Pri sprejemu Witteja je cesar Viljem postopal zelo taktno, ker gra je sprejel na slavjanskih tleh v Pomintinu. Dunaj, 26. sept. Finančni minister je danes predložil dolenjej zbornici proračun za poslovno leto 1006. Dohodki so označeni z $364,405,482 in izdatki z $ 363,808,442. Petrograd, 27. sept. £' Novo je Vrem-ja" poroča, da bode car vstanovil mi-nisterski svet, kateremu bode Sergej Witte predsednik. Ministerski svet bode vstanovljen še predno se snide eosudarstvennaia duma. Prve volitve se prično dne 21. oktobra. Tokio, 27. sept. Sedaj se je izvedelo da so nepoznani sovražniki barona Komure poslali v njegovo stanovanje jap< nsko smrtno cvetko. imenom "shikimi." To so storili, ko je Komura podpisal mirovno potrodbo. Carigrad, 27. sept. Ker turška vlada ni hotela privoliti v finančni progam velevlasti grlede uprave Macedonije, so velevlasti danes izročile porti noto, z ktero zahtevajo, da se imenovana finančna uprava takoj uvede. Inozemski finančni kontrolerji Macedonije pridejo dne 1, rktobra v Solun. Med Anglijo in Turčijo postaja vedno večja napetost. Kwydzyn, Zap. Pruska. 26. sept. Danes sta se tukaj pripetila dva nova slučaja kolere. IjOndon ,27. septF Tukaj so zaprli italijanska anarhista Admlfo Anto-[ reki i in Francesco Barberi, feer sta izdajala anarhistični časopis "L'In sui-rezioneOba sta bila spoznana krivim "izdajanja časopisa'', s kterim sta ščuvala anarhiste v umor ptu-ji hvladarjev. An'fcmelli je. dobil 10 in Barberi 9 mesecev ječe. OhristiaTiia, Norveška. 26. dbe. Tukajšnji nemški poslanik dela noč iin dan. CesaT Viljem namerava Rusijo pridobiti za kontinentalno protiangležko zvezo. Vulkan na otoku Savoii. Hondulu, Hav aii., 27. sept. Semkaj je dospel governer otočja Samoa, kteri poroča o zadnjem vulkanskem izbruhu na otoku Savi ii. Tamošnji vulkan še vedno ne miruje in žar plamena je videti 70 milj daleč na morje. Dolina Manguerfi. kjer so preje rasle najlepše kokove palme, se jc spremenila v več sto čevljev visoko gričevje. Lava še vedne. prihaja iz odprtin in je že razdejala mnogo kokovih nasadov. Rumena mrzlica v New Yorku. Včeraj je umrl na Swinburne Is-laudu v newyorskej luki za rumeno mrzlico kurilec parnika Havana iz Paname, Jose Macaira. Njegovo truplo b< do sežgali. Na imenovanem otoku imajo še jednega za rumeno mrzlico bolnega potnika iz Paname. Slednji se počuti že boljše. Tudi na Hoffman Islandu imajo je-den slučaj rumene mrzlice, kteri pa ni nevaren. Velik požar. Trgovski del mesta Spohane, Wash, je zgorel. Med drugimi tvrdkami imata največjo škode tvrdki Rooth & Mc Clintock ter Cudahy Paking- Co. Skupna škoda znaša $ 200.000. Denarje v staro domovino po&iljaino » $ 20.65 ............ loo kron, M I 4L00 ............ 200 kron, »a | 204.40 ............ 1000 kron, s» |1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teli svotah Doma se nakazane svote popolnoma bpl»£&jo bres vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuj« c. k. poštni hranilni urad v U do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-aeje de |25 v gotovini v priporočenem ali refistrovanem pismu, večje rajske ne Domestic Postal Money Order aH p« New York Bank Draft PAJEtNIKOV. Dospeli so: Oceanic 27. sept, iz Liverpoola s 1617 potniki. Caronia 27. sept, iz Liverpoc-la z 2461 potniki. Dospeti imajo; Batavia iz Hamburga. Cartaginian iz Glasgowa. La Lorraine iz Havre. New York iz Soutbamptona. Prinz Oscar iz Genove. Columbia iz Glasgowa. Bluecher iz Hamburg-a. Georgia iz Trsta. Vaderland iz Antwerpena, Kaiser Wilhelm U. iz Bremena. Priderica iz Trsta. Rotterdam iz Rotterdams- Odpluli bo • ' La Savoie 28. sept, v Havre. Hamfbuxg 28. sept, v Genovo. Fried rich der Grosse 28. sept, v Bremen. Ultonia 28. sept, v Liverpool. Odploli bodo: Celtic 29. sept, v Liverpool. Umbria 30. sept, v Liverpool. St. Paul 30. sept, v Southampton. Astoria 30. sept, v Glasgow. La Gasoogae 50. sept, v Havre. 30. sept, v sfci, "GLAS NARODA" Pravica do ženitve. * *st slovenskih delavcev y Ameriki. ^ ZMAGO SLAV VAL^AVE^"' Pri n*f v Zjed- državah opazujejo I razni reformatorji zenitovanje in za-lk: t x ublishen kone. Ljudje se ženijo, 'ko so še pre- RANK SAKSER, mladi iti radi tega imamo tudi preveč 709 Greenwich Street, New York City Možitev zakonov. Potomstvo ni tako I krepko, kakor je želeti, in ljudje se leto velja list za Ameriko . " po 11-ta........... ta Evropo, za vse i^to..... " " pol leta..... " " četrt leta 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. '•GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued evcedite 9&J0V. «(jros Nnroda" »09 Greenwic.1 Street, New York City. Telefoni 3798 Cortlana. Članek za gospodinje. Našim cenjenim citateljem, še manj pa eitateljieam, v tem članku m: bodetno povedali kaj novega, pač pa hočemo povdarjati dejstvo, da so tekom zadnjih dveh aJi treh let po, t-tala vsa živila in druge vsakdanje potrebščine zelo draira. To znaei, da gospodinja za vsaki dolar, tterega jej da soprog za nabavo živil in gospodinjstva, ne more sedaj več kupiti toliko, ikolikor .je zamogla kupiti pred dvema ali tiemi leti za SO do 85 centov. Vsleu tega so gospodinje prisiljene svoj dnevni "menu" napraviti jednoptavnejse in hraniti rodbino z manjšimi ali pa slabšimi količinami kave, čaja, mleka, mesa itd. Čemu se je vse podražilo in kako, da imamo s»s1aj slabšo hrano, o tem >i učenjaki še vedno niso jediini. Nekateri si to dejstvo tolmačijo na povsem jednostaven način in trdijo, da je podražitev Živil posledica * 'splošne prosperitete"; kajti ako so posli dobri in ljudje mnogo zaslužijo, potem tudi več potrebujejo. To je do trotove- mere gotovo pravilno, kajti vsi smo že doživeli, da so v časih, ko nastane pri nas kriza, ko trgovei kar po vrsti napovedujejo konikurze, in ko na s to tisoče delavcev počiva, vsa živila zelo po ceni. To je tudi povsem naravno, kajti, ako kupovanje nazaduje, potem mora tudi cena padati. Toda tudi s "splošno prosperite-to" ni vse v redu. Zvezini delavski u-rad trdi. da se je v resnici vse pod>a-/ilo, zajedno pa tudi izjavlja, da se plaže niso povišale. Zvezini urad ima v tem oziru prav, kajti vsi vemo in čutimo, da medtem, ko to ali ono podjetje financijelno napreduje, se za svoje delavce niti ne zmeni ter jim nalaga vedno več dela, ne da bi jim pri ',vm tudi povišalo plačo. Tz tega sledi, da so delavci, oziroma usležben-ci tega ali onega podjetja prave žrtve pros peri tete, iker morajo s svojim ma-iun zaslužkom za vse kar potrebujejo., velike li pmsperitetne eeire". Vzmk draginji je pa tudi to, da je vse ono, kar človek ]>otrebuje, lastnina trustov. Tako n. pr. nam podražu-je mesarski trust meso, trust mlinarjev pomanjšuje Ikruh ; in tudi mleko t nista ne postane niti boljše, niti cenejše. Povsem samoumevno je, da vsled tega narašča tudi cena ouih potrebščin, ktere še niso last trustov. Vrhu tega naj pripomnimo še to: oni, kteri v resnici več zaslužijo, nam reč gospodarji in njihovi p*.drepniki, žive sedaj drugače nego preje, in o-stala partija, oziroma njihove žrtve, ae po njih ravnajo. Oni nočejo slabše živeti " kakor sosedoviin tako sami goje "splošno prosperiteto". Čim večja pa je prosperiteta, tem več ljudi prihaja k nam iz inozemstva. RAZNOTEROSTI. Posebnosti znamenitih mož. Era->.em Rotterdaimslki, znani humanist, je dobil mrzlico, če je videl ribe. — Slavni astronom Tyho de Brache se je zjrrudil na t)la, ee je zagledal zajca ali lisioo. — Marija Medieijska, velika ljubiteljica cvetlic, je sovražila vrtnice, če jih je videla naslikane. • Ivan IT., moskovski veliki knez, je omedlel, če je videl žensko podobo; pač redikia prikazen pri možkih. Ladislav, kralj poljski, je zbežal, kadar je zazrl kako jabolko. Zakaj bo se mu jabolka talko ziamerila, tega nam pa zgodovina, žal i bog ne sporoča. { Čudna oporoka. V Florenci je nedavno SOletni Filip Florio skočil ; balkona svoje hiše ter se ubil. Zapu stil je 4j/2 milijona lir za ustanovitev bolnišnice, ki bode morala, nad vsako dvorano imeti napis: "Denar, ki so ga vzeli bogataši revežem, sem jaz bogatašem odvzel ter ga vračam zopet revežem." Za izvr&evaJce svoje oporoke je določil on dot nega kardinala, notarja in odvetnika, ktere kon-«em optAioke po vsah pravilih preklinja v peklo, ako bi ne izpolnili njegove zadnje volje. ^ ^ j ženijo celo bolni, nakar se bolezen 4^50 razširja generacije do generacije. 2.50 Ljudstvo bode Ikončno celo propalo. Postavo, novo postavo je treba! Čuvajte zakon potom postav, tako da se smejo ženiti le oni, ki so .— kakor v Avstriji — uradoma "štempla-ni" in zdravniško preiskani. Samo uradoma potrjene čednostne ženske naj zamorejo nastopiti sveti zalkonski jarem. Pred vsem je treba imeti zdravniško spričevalo in šele jx>tem poročni list, potem šele blagoslov sodišča ali aldermana. Na zapadu, kjer imajo čistejše o-zračje, tako da fabricirajo dan za dnevom nove zakone, da jih imajo že toliko, da se zanje nihče več ne zmeni, priporočajo zdravniki novi zakon, vsled katerega naj ima zdravniik pravico, kontrolirati — nebesa. Ako kaka zapadna država nima sedaj opraviti proti t rastnimi ali temperenčni-mi zakoni, debatira gotovo o zgoraj navedenem predlogu. Ta ideja je dospela tudi v New York in sedaj si newyoi'ski zdravniki belijo glave, naj se le zakoni oklepajo še nadalje v nebesih, ali pa v ordinacijski sobi zdravnikov. Da je treba nekaj ukreniti, da se zabrani ^klepanje zalkomov med bolniki — v tem so vsi jedini. Toda zelo težavno bode zdravnikom določiti, kd o je "kronično bolan'' in kdo ne. Zdravnik A. bode dejal, d\ je mladenič ali starček popolnoma zdrav. Par tkapljic moje tinkture trikrat na dan po jedno žlico, vsaki dan obiska-vati zdravnika in, dragi amice — o-ženi se v božjem imenu... pet dolarjev — if you please. Zdravnik R pa najde na istem mladeniču ali starčku — bacila kake nalezljive bolezni in mu prepove, ženiti se. Po našem skromnem mnenju 'bi bil pa taik zakon v protislovju z osebno svobodo. Ako že povsem navadni "saloon keeper" zahteva "personal liberty7'. čemu bi je ne zahteval moški, kteri ima jetiko? V ostalem je pa ljubezen naravni zakon, kterega ni mogel uničiti niti prisiljeni eelibat in ga tudi naši reformatorji ne bodo. Nadalje smo pa tudi mnenja, da ta-cega zakoua sploh ne potrebujemo. Kdor povprašuje po cenah živil, po stanarini in kdor je navajen bivati v zakurjeni sobi ter jesti večkrat na dan meso, in končno, kdor ve, kako se živi v —tenderloinu, ta se gotovo ne bode ženil, tudi ako ga mali Amor še tako preganja. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 10. sept. ODKRITJE PREŠERNOVEGA SPOMENIKA V LJUBLJANI DNE 10. SEPTEMBRA 1905. (Nadaljevanje.) Odkritje spomenika. Ob pol 12. uri so zapela vsa ljubljanska družtva Nedvedovo kantato "Slava Prešernu!", ktero so pevci i zborno peli, talko da je zavladalo silno navdušenje. Potem pa je stopil na slavnostni oder g. dr. Ivan Tavčar, kteri je govoril slavnostni govor. Ker je ta govor važna izjava slovenske napredne stranke in inteligen-cije, zato ga evo prinašamo v celoti. Gospod dr. Ivan Tavčar, burno pozdravljali od zbranega naroda, govoril je dobesedno tako-le: In tako je vendar napočil veliki in slovesni ta dan! Naša srca so ga poželela, in naše duše so hrepenele po njem! Vec nego sto let je preteklo, kar se je rodil France Prešeren, in več nego petdeset let, (kar so izročili njegovo truplo rodni zemlji! Bil je največji naš pesnik in njegova dela so izlivala ter še izlivajo blagoslov nad blagoslovom po zemlji slovenski! Kot podoba iz jekla dviga se France Prešeren iz naše preteklosti. Gradili -smo ponosne božje hrame, gradili druge ponosne stavbe, a slovenska roka se ni genila, da postavi genijem mrtvega pesnika spodoben spomenik. Pač so po pesnika jekleni podobi lazili vsakovrstni slovstveni polži, in vsak je pustil nekaj svoje sline na njem, a spomenika, dostojnega spomenika, mu ni postavil nikdo, spomenika., kakor bi ga Fran ce Prešeren že davno imel, da je slučajno bil pesnik druzega, a ne slovenskega naroda! ) Tako je bilo do današnjega dne! Krut dolg je tri do tega dne narod slovenski! In kakor težki kamen tlačil je ta dolg vse zavedne Slovence, ki so britko občutili kako je narod nehvaležen nasproti pesniku, ki mu je ustvaril pesniški jezik, ter mu odkril vse nebrojne lepote tega jezika! Dolg je danes poplačan in omenjeni kamen je padel od našega srca! Z olehčano dušo se zavedamo, da je z značaja našega naroda danes izginila črna lisa črne nehvaležnoeti. Ta zavest je pred vsem ki nas polni z neskaljeno radostjo pri odkritju tega spomenika ! Zategadelj bodi izrečena čast vsakemu, ki je, in bodi si z najskrom-nejšim prispevkom, priskočil, da se je mogel dvigniti ta kamniti in bronasti spomenik sredi bele Ljubljane! Ne izpolnil hi svoje dolžnosti, ako bi v tem slovesnem trenotku ne spregovoril nekaj zahvalnih besed možem, ki so stali na čelu onemu delovanju, kteregia sadove žanjemo danes. Priborili so si s tem nevenljivih zaslug in narod jih bo^e počastil s svojo hvaležnostjo. Spominjati se mi je našega ženstva, ktero se je rade volje vpreglo v jarem za sveto nalogo, dobro vedoč, da si ne prisluži nikake hvale, posebno ne pri ljudeh, ki vidijo vse črno na svojem bližnjem, vse svetlo pa na svojem šibkem telesu. Mi pa smo pred tem spomenikom ponosni na svoje ženstvo, ktero je zopet in zopet pokazalo, da hoee imeti svoj prostor med delavci za našo narodno stvar. Kdor hoče kričati, naj v božjem imenu kriči, njegovo vpitje ne sega do žarnih visočin, kjer kraljuje slovenska ženska! Navada je, da se pri taki slavnosti poda životopis moža, kteremu se odkriva spomenik. Meni sc daues ne vidi potreba slediti ti navadi. Ponižno življenje Franceta Prešerna je itak znano vsakemu, ikomur so prešla v kri njegova ponosna dela. A življenje malo pomenja, le dela so večna! Ko se je nad Prešernom sklenila skromna gomila, ostala so dela za njim. k t era so še danes najsvitlejša zvezda na obrobju našega slovstva. Komur so prešinila dušo, občuti njihovo moč, kakor moč nekakega evangelija, moč, ki 'bode v Slovencih ravno toliko časa plamtela, kakor moč ,-sakega druzega evangelija! Velik je France Prešeren in podoben je lvrastu. (ki ima korenine v zemlji. mogočni vrh pa pod oblaki nebes. Pa tim večji je, ker mu na zemlji, iz ktere je pognal, ne opazimo vrstnika. Visoko na vrhu samotan proti nebu, a kar je vzrastlo za njim in pod njim, je dostikrat le bujno grmičevje, ki samo po ruši lazi, a kvi-ško rasti ne more. Vzlic temu pa se tolažimo, da ima zemlja, ki nam je dala Prešerna ,v sebi še obilo in bogatih inočij, ki se bodo z elementarno silo razvile in razplodile. Zatoraj je današnje odkritje slavnost slovenske moči, slovenske javnosti in naših u-pov v slovensko bodočnost ! Pri" veljavi in nedosežni ceni Prešernovih poezij je bila naravna posledica, da so žailki teh poezij prav brzo šinili daleč čez meje slovenske ter se razširili po vseh slavjanskih zemljah. Kdo bi nas poznal dandanes, da nam neznana Vrba ni rodila nebeškega pesnika? France Prešeren skopal nam je strugo, globoko in široko, po kteri se zliva do nas slavjanaki duh, skoval je vez, močno in izdatno, ki nas spaja z vsemi sLavjanskimi rodovi. Zatoraj je današnje odkritje tudi slavnost vseslavjanska, česar nikomur ne prikrivamo in nikomur prikrivati nečemo! Pri vsem tem pa je naša slavnost v svojem jedru slovenska in v najtesnejši zvezi s zemljo, ki nam daje življenje. Ta zemlja je, na kteri je pustil France Prešeren globoke sledove in duh njegov jo preveva od Soče do Drave, od Triglava do Učke gore! To Irugače biti ne more! France Prešeren — v tem pogledu ni zaostal niti za Trubarjem — razvnel, predahnil in pomladil je dušo slovenskega naroda, kakor nihče pred njim. Zaspano, z malim zadovoljno, in od vsakdanjosti živečo to dušo vrgel je France Prešeren iz ozkega, razvoženega in vsakdanjega tira, da je razvila peroti kakor sokol, ikadar se hoče dvigniti v sinje zrakove. Boječe duše trepetajo in zdihujejo, da se je s tem rodilo nasprotje v narodu. Ali to nasprotje se pri kulturnih narodih sploh zatreti ne da, to nasprotje pomenja gibanje, in vsako gibanje pomenja življenje. Tako je tudi v Slovencih, in danes se lahko reče, da je od Prešernovih časov talko! V tem oziru se bodo pesnikovi sledovi v narodu slovenskem kazali dotlej, dokler bode živel ta narod! Zategadelj je današnje odkritje slavnost zbujene slovenske duše, hrepeneče po prosto-li in po vsakovrstnem napredku. Tudi tega nilkomur ne prikrivamo! Od sedaj bode stail sredi našega mesta bleščeči ta spomenik! In Ljubljana. ki gori za vse, kar je koristno in častno slovenskemu imenu, sprejme ga s ponosom v vedno svoje varstvo, zvezavši tako samo sebe za vse večne dobe z nesmrtnim imenom Franceta Prešerna In nebeški naš pevec objemal bode to mesto in njemu na srcu 'bode takorekoč ležala naša bela Ljub'jana! Da se ta zveza nikdar ne razruši, to je up, s kterim izroč»" > mestnemu starejšinstvu ta S] uienik! Tu pa se naj vsekdar zave, da mu je izročen zaklad, nad kojim mu bode vestno čuvati noč in dan! Vseikldar si bodimo v svesti, da. je dal postaviti ta spomenik narod slovenski, in da so ga Ljubljani podarila slovenska srca, ki bi najraje bila do-brotljiva čez vse mere, ki pa se morajo pri svoji dobro ti ji vosti gibati v mejah, začrtanih po trdi osodi! Tako bode stal spomenik Franceta Prešerna v srca naših pokrajin! Stražar bode slovenskega značaja teh pokrajin! Ne čas, ne rja ga ne smeta razglodati! Kot sveto dedščino zapu ščaaruo ga svojim potomcem! In ti naj ga obdajajo kakor bojna četa, ktera odbija vse naskoke na očetno zemljo tako od severa, ksafeor od ju&tl Bil je pesnik in zategadelj j« bil prorokl S proroško dušo se je oziral v prihodnjo« t in svojemu narodu je zapustil izročilo, da se mu nekdaj osoda razvedri. Časi tega razvedrenja še niso napočili! Obilo je še temnih oblakov, ki črnijo nebo nad nami. Slovenska telesa, slovenska duša, vse se še zvija v sponah ! Nekdaj se izvijemo iz njih, nekdaj bode jasno med nami in nad nami! Da se ti časi k nam prej kot slej oglase, to je želja, ktero izrekam globoiko iz svoje duše v zvišenem tre-notku, ko naj pade ogrinjalo raz spomenik, kojega smo postavili sebi v čast, Francetu Prešernu pa v slavo in slavo! Ko je dr. Tavčar izgovoril zadnje besede, padla je zavesa raz spomenik, ki je zdal stal pred nami zagrnjen. Občinstvo je zdaj hitelo k spomeniku in' obsipavalo stavljenega pesnika s cvetjem ter neprestano klieaJo: Slava Prešernu, slava Prešernu! Bil je to veličasten trenotek, bil je to pretre-sujoč prizor, ki nam nikdar ne izgine iz spomina. Videli smo mnogo ljudi, gospodov in kmetov, kterim so bile rosne oči v tem veličastnem trenotku 1 V ladalo je sveto navdušenje na tem po pesniku Prešernu posvečenem prostoru ! (Dalj^- prihodnjič.) Listnica uredništva. Josip Erklauc, Jerome, Ariz. — Prejeli smo Vaše naznanilo o onej železnični katastrofi, ki se je pripetila blizu Chic-age še marca meseca tega leta. V prvej vrsti Vam Čestitamo, da ste bili med tolikimi ranjenci edino le V i rešeni in nepoškodovani. Stvar je pa brezpomembna za dopis, (ker je zastarela. Pozdrav! Frank Dolenik, Thomas, W. Va. — Radi Vaše denarne pošiljat ve z dne 10. junija t. 1. 'blagovolite nam naznaniti Vaš sedanji naslov. Denar leži še na pošti ter ga mi nismo prejeli. POZIV! Oni rojak, s kojim sva se skupaj vozila na parniku "St. Paul''' in dospela v Ne York dne 23. sept. t. 1., je naprošen, da mi naznani svoj naslov, ker bi mu rad povrnii posojeno. Anton Guštin, A. V. S. and R. Co., Lead vil le, Col. JAKOB PLEŠKO, posestnik iz Ko-zarij pri Ljubljani, sedaj bivajoč nekje v Ameriki, naj nam blagovoli naznaniti svoj naslov. Gl. Naroda. 3krat zap. ROJAKI! POZOR! Potrebujeva do 800 mož vsaki dan za piti dobro Schoenhofen-ovo pivo, dobro domače vino in najboljše žganje in kaditi dobre unijske smodke. Pridite, in poskusife, in to le pri JOSIP TRANTE, ANTON TOŽNIK, Main St. West, Frontenac, Kans. Kje je? moj znanec JOSIP ERBEŽ-NIK rodom Ljubljančan. Za njegov naslov bi rad zvedei Josip Bri cel j, po domače Tomaže?, iz Štefa- njc vasi pri Li^hiir-j JCri? BRICELJ, Box 91, CT-cirnngli, Pa. Kje je? MARIJA SENTCAR. Pred nedolgo časom je bivala v Chicagi. HI., na 888 North Albany Avenue. Kdor ve za njen naslov, naj ga izvoli naznaniti na uredništvo GLAS NARODA. 3krat za d. Rev. josi, Martinček, pravlja službo Božjo North 6th Street, Williamsburg, Brooklyn, N. Y. Stanuje 163 Bedford ave., Brooklyn, m. Y. Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via The Grea* Wabash železnice. Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto ■ ixbomut vlakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri oetavi Boston, Mam,, ob L uri popoludne in je ▼ zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction t Continental Limited" is New Yor ka. Vozovi s komotaimi etrar]ajo£iau m stoli prosti. VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kans« City in Omaha. Direktna zveza • Texaeom, Mexico, Colorado, Loe Angeles, San Francisco, Portland, Taooma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede vožsjik cen, oskrbljenjs Pullmanovili in turisti Sirih vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, O. X. A., 387 Broadway, New York J. E. BARRY, agent n turiste, 176 Washington St, Boston. POZOR! Ko Jakom S\evenr«m is bratosi Mr »atom m priporočam naj topi«j« te naznanjam da prodajam razno vrsta* oarobrodss listke, menjavam «•▼*• ter odpoiiljs* denarjs v stare 4ssa» rime. Posmib« solidna In psf*«oa. K veleeooitevanje* BOŽO GOJZOVIC ObtfStavt It JOETHlTOWlf F* SLOVENSKA BABICA z lOletno prakso, ki je dovršila skušnjo pred ljubljanskimi zdravniki, se priporoča domačemu občinstvu. Ana Braidich, 418 W. Elm, St. Leadville, Colo. Slovensko katoliško Qs podp. društvo =5 svete Barbare -n Josip Tratnik 276 First Avenue, Milwaukee, Wis, priporoča vsem cenjenim rojakom v Milwaukee in okolici svoj lepo ure- jeni SALOON. PIJAČA IZB0RNA, POSTREŽBA TOČNA! Svoji k svojimi Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupčijsk zvezi z bančnim uradom Pr. Sakser v New Yorkn. (v četr) Kje je? MATIJA KAPLJ (vulgo Komarjev do ma iz Staresušice it. 9. okraj Postojna. Ker ga neobhodno potrebujem sedaj doma pri gospodarstvu prosim nljudno c. rojake da bi izvolili naznaniti naslov njegovemu očetu ali "pa na "Glas Naroda." MIHA KAPLJ, posestnik Starasu-šica št. 9. P. Dolna Košana pri St Petru, Austria Kranjsko. 18-9—6-10 v pon. & pet. Bell Phoue: South 143 S Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD BREWING 00. izdeluje najboljšo vrsto pivs. 137 Train St* Cleveland, O. {5S S3 £11 m Or-ft-g^j-^Cjr^^l flUSTVO - AMERICAN LIHE tegularni potni parnlkl "FfifANCESCA" odpluje 21. septembra "G^RTY" odpluje 30. septembra vozijo med New Yorkom, Trstom In Reko. i Najpriprayne j ša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in splAh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO ceijtov. Potniki dospo isti dan na paraik, ko od doma gredo.\ Črta Trst New Orleans Austro-Ameriška Srta odpošlje parnik „Gftilia« dne 29. septem- ---o^i« 30> oktobra iz Trsta aaravaost v New Oriea«. in cena vožnja v juine in južno zapadne de- bra, Izvanredno ug< le Z jed. drfav- Zelezni&ke cene Ix t*ew Orleans« so zelo nizke Za ZJedlnJene države Severn© Amerike. Sedež: Forest City', Pa. Mcorporirano dne 31. januarja 190J v- državi PennHylvanlJL -o-o- ODBORNTKI: Predstdnik: JOSIP ZALAB, mL, Box 547, Forest City, Fa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3. Moon Bnn, P*. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Oity, Pa, NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W- Va. T RANK SUNK, P. O., Lrzerns. Pa. strani. POROTNI ODBOR: KAROL ZAL AR, Box 28, Forest Citys Pa. Jr IN SKODLAR. p. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, Pa. Dopisi naj se posaJjajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box ff7, P* CUNARD LINE F>ARIViK:i PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IH NEW YORKOM. PAŠNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PEOSTOB kboyu za Letanje potkiko^ tretjega razred* odpluje ir New Yorka dne 17. oflet. ab 10. dop. odpluje iz New - Yoriia dne 1. nov. opolndne. odpluje iz New Yorka dne 2L nov. o polu dne. llXTOtflA, SLAV0N1A in PAKNONIA so parmki na dva vi-laka Ti parnrni ao napravljeni, po najnovejšem kroja in zelo prikladn; sa tretji razred., JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri nizi postrežena, Vožnje listke prodajajo pooblašče n agents in The Gunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway New York, 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago, Compagnie Generale Transaiianfique* (FranvoHka parobrodna družba.) SLAVIM P CARPATHIA DIREKTNA CRU 00 HAVRE, PARIZA. SV/CL INOMOSi A (f< UUBLJAW, POSl'Ni PAkXIKl «0 MLa jLorraa>-?'La Sa.vo ^ ^La Tourain". " " 'Aouitaine ' i "La Bretagne' ^ . Champagne - -----;»?,0C0 *ox> »12.00C .^o.aO.OUO * ._o.lO,OUC " . 8,«300 .... 8,000 ..... aooc 2.*>,00") h on 25,000 12,000 ;6,000 9,000 9,000 >000 Slavna agencija; 3? BROADWAY. NEW YORK. oo ftedai naprej vedno ob četrtkih od 10. nrt copohitf*^ ter Micn št- 42 Worth Rive«, ob Morton St., New Vork •LA LORRAINE La Breta^ne •LA SAYOIE •LA TOURAINE •LA LORRAINE La Bretagne 16. nov. 1905. 23. nov. 1905. 30, okt. 1905. 7. dee. 1905. 5. oktobra 1905. *LA SAVOIE 12. okt. 1905. #LA TOURAINE 19. okt. 1905. 26. okt. 1905. *LA LORRAINE 2. nov. 1905. La Gaseogne 9. nov. 1905. Izvanredni parnik "LA GASCOGNE" odpluje iz New Yorka due 30 septembra in vozi samo potnike tretjega razreda. Farmika a rrtsdo imiuiotmJ imajo po Ara vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad, TI Dearborn St., Chicago, 111. FOREST CITY BKEWIE CO. Jedina Češko-Slavjanska protitrustna pivovarna družba ======= v C>t velandu, O. ===== Fari iz najboljšega ameriškega slada in iz importiranega češkega hmela iz Žatca pravo plžensko pivo 'Prazdroj'. Kaor enkrat naše pivo posknsi, ne bode zahteval drm-zegn! Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plžensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le •no9 ki vas osvobojnjejo od trnstovega jarma. NaŠa pivovarna nahaja se na Union Stl'OG't. nasproti Wheatland in Homewood 8t. Jaroalav V. Madek, kolektor. _ Jugoslovanska •nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota« v ELY, MINNESOTA. URA DNTSL : Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calnmet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve uaj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE. P. O BOX 105, ELY, MINN., in po »vojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU ^ 31-33 Broad*??, 4 $ r ===== Uaje nasvete na tntoi posreduje brez- m macije plačno službe, ter deli v potrebnih siučajiti podpore i*»sarn» oOprtu »t* su, ---utra| do 5. -ire popcudo* "«* •temt Ktedel t a pnaniKo* DR0BN0STI Žrtev tiranske KRANJSKE NOVICE. nesreče pri zgradbi domo vojašnice v Ljubljani, dela- Vodopive« iz Rene, je bil dne 12. »tenrbra polkopan. Posrreba se je u-t-žilo kakih 300 oseb, in marsikdo mogel r »drža ti solz, ko je videl o-,ano mater po nesreč ene e vo. pekovski vajenec. 171etni ajenee .Talkob Pivk iz Sore pri nekem pekovskem moj-VI. v Polju, kateremu je poveril '220 kron in pobegnil. Dne 9-],t. je bil Pivk na Zaloe&i cesti pri-L. k:er je pri neki stavbi pod ime-m Jakob Snoj delal. Egon Mosche umrl, V angleŠko-•mski bolnici v Rosario de Santa Fe ^rgentiuija) je umrl v 33. letu svo-<*tarosti sr. Eiro® Mosche, sin pokoj ja je bil spopad med Turki in Grki. Turki so imeli velike izgube, dočim so Grki izgubili le pet mcž. Albansko gibanje. Atene, 9. sept. Delegacija Albancev se je podala h grškemu ministerskemu predsedniku Ralisu in ga prosila, naj dovoli, da se na otoku Krfu ustanovi albanska šola iti albanski časopis ter se prestavi sedež Albanske zveze iz Rima na Krf. Ralis je odg« voril, da mora te predloge še preučiti. Delegacija čaka odgovora v Atenah. Carigrad, 12. sept. Iz Aten je došlo poročilo, -da so se vstanovile tri grške čete za Ma cedi. ni jo. Ena teh čet, močna 200 mož, je že prekoračila turško mejo ter se razdelila v tri čete za tri morala zagovarjati pred sodiščem za- maeedonske vilajete. Čete vodijo gr-radi trpinčenja živali. Iz tega se vi-|gki častniki -i pomaga, vzela je nož in odrezala je prešiču skoraj ves rep. Žena se bo Pošten E V Ameriko. Dt 1' odvetnika dr. Mo e 17. sept. s kolodvora v 40 Hrvatov ; je od-Amei in 30 Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Že večkrat kaz no varni vlnčngar Ferdinand Siegel iz Berolina, je po Šiški beračil. Višji davčni nadzornik Fran Kaueehegg, ki ga je Siegel prosil milodara, je pripomnil. da je za beračenje še premlad v /.a delo še dosti krepak. Ta opazka je bila obdolžencu preveč; jel je Kau eehegga psovati in mu zagrozil, da mu bo obe hiši zaigal. Po orožniku zasleden in vprašan po potnih izka-je suval orožnika od sebe ter ga a j ako surov način psovati. Obso-biil zaradi nevarnega pretenja ne sile na 16 mesecev težke in, »n J i ji Me: var Prisiljenec Friderik Seballer, erev-r i/. Šchuiiberga, je grozil vodju tu-jšnje prisilne delavnice in nadpaz-Ku Ivanu Wimru, da ju bode napa-akor je učinil z nekim v prisilni delavnici v i vpričo komisije z nožem. Miha th, je m komisije. Zasro-grozil zaradi tega, u .je obljubilo, da bo čez dva zpiišr-en iz tega zavoda. <>b-bil na 15 mesecev težke ječe. Polanski, delavec na Jeseni-Fe rja novi krčmi prišel s ta-latakarico zaradi plačiila za-pit-ka navskriž. Ker je jel pobijati posodo. so poslati po občinska redarja, ki se jima ni hotel pokoriti pri areto-ranju, ampak ju suval v prsi, in je e-nt-mu z vil [>alec desne roke. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe. Janez Žabjek, hlapec pri Francetu Arkotu v Postojni, je svojemu hla soli Jakobu Ogrinn vzel iz zakle-ga kovčega 48 kron, nato pa je ■til t/ružbo in se odpeljal v Trst, je zapravil denar. Obsojen je bil mesecev težke ječe. PRIMORSKE NOVICE. Padla h skozi okno 21letna širil ja Matilda Klavčie v Fodgori ter se je ^oškodovala in polomila, da rili nren« sti v Gorico v zei nj! za k ji na jo mo- ij im 1 - Ponesrečil. K< it, vzdigovali pri lein v Solkanu neki I delavec Anton Šal igo j d česar je dobil udarec je zgrudil na tla. Prenesli so m v Gorico v bolnišnico. Mladenič šestkrat ustrelil na 391et-no omoženo žensko. V Trstu je neki Hu-mbert Pahor, dvajsetletni mladenič, ustrelil na 391etno omo ženo žen-ako, ki ima že štiri otroke, ker ni hotela vedeti o njegovi ljubezni do nje. K sreči jo ni nevarno zadel. ŠTAJERSKE KOVICE. Smrtonosen sršenov pik. Nelki vini-čar »e je peljal od Sv. Trojice v Ptuj. Med potom ga piči na obraz sršen. — Cez deset minut po piku je bil mož že — mrtev. Začaran presič. Dne 9. septembra je kupila v Mariboru neka Jera Po vec iz Spodnjih Goric na »ejmmu pre-šiča in ga gnala domov. Prešič je pa bil sitno utrujen, zato ga je bilo le zj veliko težavo mogoče naprej spraviti C Njegovi lastnici se je to zdelo sumlji-f in ko je prešiča natančneje ogle 5 dala, xapa žila je, da je začaran. Da, li, kaiko globoko še tiči naše ljudstvo vražah. Te vraže bi morali izganjati t prvi vrsti duhovniki, ki pa v tem o-/iru ne '-tore nič, nasprotno še utrjujejo ljudi v vražah, saj je katoliški cerkvi mnogo ležeče na tem, ker je v njeno korist. Očeta in otroka vlak povozil. Pri St. Lovrencu v bližini Kuittelfeida se na progi igral otrok železniškega paznika, ko je piivozil po progi brzo-vlak. Prestrašeni oče je skočil proti t roku, da ga reši, a vldk je oba raztrgal. Poizkešen nmor in sainonmor. V Gradcu jo neki Jožef Sulhavv obstre-Ii 1 v neki zloglasni hiši 21 let staro prostitutko Julijo Polheiiner ter nato »ebe s strelom srartraonevarno ranil. Svojegi brata je v tep^u zabodel in težko ranil 16 let stari Jožef Ma-košek pr: ' >plotnici. Pred porotniki \ t "olju j^ bil obsojen zato v 13mesečnc ječo. HRVATSKE NOVICE. Nos je cdrezal svoji ljubimki Miro • lavi Ma Sovič v Oseku neki Gejza Hassy, k«.*r mu je vsled njegove surovi sti odpovedala ljubezen. Storilecj^ po storjenem dejanju pobegnil. Poli (ija se nadeja, da ga kmalu dobi. Iznajdba Hrvata. Kol-man" Gudič iz Djakovn jc iznašel avtomatično pripregaikie železniških voz To je zelo praktična iznajdba, ker pri tem človek ni izpostavljen nevarnosti. Sedaj je znmiteli žc dob t patent pe-!ih držav Avstrija, Nen cije. Francoske, AnglešiKe in Zjediujenili držav -everne Amerike. BALKANSKE NOVICE. Proglaknje srbskega prestolona r-lednika polnoletnim. Bflgra-1. 10. sept. Včerajšnja slavnost v v< jaškem 1 iborju v Baniei jc bila mpozantmj. ivralj je mel daljši na«gjvor na svo-;*irn sina, pr«?tolonasied.ja Juriju 1 " je bil | rogiašen polnoletnim ter tnenovan benem z;» poročnika Krn: j ..<■ r(V;el, jen,» uvede presto L nasledniki ■ vladne posle Toda svetuje mu lah ko marši'.:;; že «°da,:. Pr d vsem na| • pdn« sp o tuja ustavo in /.akone, da s', pridobi <• t jm ljul^eTen 'raroda, ke.1 rez le 'j 'fiezni so nresto'. slabi. Njd -ovo srce raj bije v enak ljubezni /.t vse podh.žne. Sovražtvo mora izginiti iz njegfhvega srca. Dobre svete mora sprejemati od vseh svojih podložnikov Vladar je ravno tako podvržen pomanjkljivostim in napakam kakor dru jri ljudje. — Na narod pa je izdal kralj sledečo proklamaeijo: "Srbskemu narodu! Moj prvo rojeni prestolonaslednik Gjorgje je izpolnil danes 18 leto. Vsled tega je po zak. 58 ustave polnoleten te r sem pa po%-išal za poročnika. Naznanjajoč to svojemu ljubljenemu narodu, veseli me, da moram izreči svoje popolno prepričanje, da bo moj ljubljeni sin Gjorgje kot dedič kraljeve časti v vsakem slučaju, ki je določen v ustavi, svoj narod ljubil, njegove ustavne pravice varoval ter skrbel za njegov napredek, kakor delam to jaz. V tem prepričanju pozdra vi jam svoj narod s klicem: Živel prestolonaslednik, živel srbski narod!" Dogodki v Macedoniji. Carigrad. 10 sept. Trije častniki so pripeljali iz Grške četo 150 mož. Četa je vdrla vas Ostičani (okraj kastorijski,) da zabrani bolgarskemu prebivalstvu prestopiti k patrijarhatu. Grki so u-bili nekega Bolgara ter ranili tri ženske. Požgali so vse hiše in žitnice, živino pa zaplenili. — Blizu Kukuša so turški vojaki naskočili grško četo ter ubil- vstaše, 16 pa jih vjeli. Vstaši so bili iz Grške ter so imeli vsi gTŠke vojaške puške. Solun, 10. sept. Grške čete se rolo množe že po Macedoniji. Grki so krvo- 1 * • 1 £___ iJ ?! _« I nw nifi VO^ Trgovci na Srbskem so sklenili, da ne bodo več, naročali in prodajali Frankove kave, mar%reč bodo od slej jemali Cirilovo in Zvezdno- kave iz Ljubljane. Raje so Srbi nart.čili že 20 vagonov kave iz Ljubljane. Zemun, 11. sept. Pri Prokuplju so se spopadle srbske obmejne straže 7 Albanci. Albanci so zavzeli stražnico, ubili stotnika Konjeviča in več vojakov. "Pravda" poroča; da je tisoč Albancev zapalilo štiri vasi. Belgrad, 11. sept. Uradno se poroča o istem dogodku: Oboroženi Amavti in turški vojaki so pri Kuj-šumlji napadli srbsko obmejno stražo. Srbski vojaki so jih hoteli preganjati, toda turški vojaki s<. se na vso mOč upirali. Ko se je približala srbska obmejna komisija, so Amavti in Turki oddali strele. Srbi so izgubili enega stotnika dva podčastnika in enega vojaka, ranjen je pa en inžerier, en po dčastnik in trije proslaki. Srbski vojaki, ki so prihiteli na pomoč, so pj-epodili arnavts-ke in turške čete in zoi.et zasedli straž nice. Eelgrad, 12. sept. O pobojih pri Kur šiui iju na svbsko-turski meji je d« šio na notranje ministritvj sledeče obvestilo: Oboroženi Arnavti in i"ški vo- nakom za osvobodenje Srbije velik spomenik, ki se bo dvigal na onem kraju, kjer je prejel knez Mihajlo 11. aprila 1867 mestne ključe. RAZNOTEROSTI. Drag Fran Josipov red. Nekega bu-dapeštanske^n tovarnarja so trije pretkani sleparji grdo opeharili. Pred tremi tedni je bil tovarnar telefonično poklican na Dunaj, češ, da je predlagan na vis« ko odlikovanje. Naročilo se mu je, naj izstopi v hotelu Sacher. kjer ga bodo čakal grof Oton Welsers-field. Tovarnar se je takoj odpeljal ter ga je v hotelu na Dunaja tudi že pričakal navidezni gr< f, ki ga je vprašal, ali bi se za svoje uspehe na polju industrije hotel zadovoljiti s Fran Jo-sipovim redom. Tovarnar jp seveda veselo presenečen taki j prilrdil. na kar sta se peljala k ogrskemu ministrstvu. Tam je moral tovarnar počakati v kočiji, medtem, ko je "grof" šel v ministrstvo. Ivo se je vrt.il jc rekel «a je vse urejeno, naj se le vrne v Buda-pešto, drugi dan pa pošlje jx> nakaznici 15.000 kron na ministrstvo za pokritje vseh strošk< v. Tovarnar je odšel, a drugi dan je dobil ekspresno pismo, naj prinese denar osebno na Dunaj. In res je tovarnar zoret prišel na Dunaj, kjer sta z grofi.m Welsersfiel-dom sestala v hotelu Sacher. Z "grofom" pa je prišel še en gospod, ki se je predstavil za velikega mojstra Fran Josipovega reda. Ta ira je prosil naj njemu izroči denar. Tovarnar je odštel 15.000 kron. ki jih velik mojster takoj izročil bogato livriraneiun slugi, naj jih nese v ministrstvo. Tovarnar je dobil pravilno potrjeno diplomo ter se ves srečen odpeljal v Budapešto. Toda čakal je zaman na red; čez 14 dni pa je urgiral pri ministrstvu na Dunaju, zakaj mu ne pošljejo reda. nakar ga poučili, da je bil žrtev navadnih sleparjev. OTA JTE NOVO IZSL ZDRAVJE! Katero je ločni in versko fanatični ter niti ženam otrokom drugovernikom ne prizanašajo. Turško vojaštvo je z orožniki vred preslabo. V Bistra,Balkanu pri Prokt.pani je bil dne 1. t. m. bo; i med turškim vojaštvom in grško četo, Grki so svoje mrtve in ranjene odnesli domov. Turki so imeli 59 ranjenih vojakov. — Tudi v Mooli istega okra jak so v petek napadli srbsko obniej-n,. stražo, da se po is 1 srbskih ka tdv'ov (stražnica) U v-1 jar ski Krš in M- dljika Kr lin jak. Z i adiiega so kon-signirali v Karšumljn srbsko vojaštvo da bo pripravljeno, isti dan jc prišel srbski kmet Peruta Vulkanovie iz vasi Stenja v zasedo, kjer so ga Arnavti ubili. Srbski obmejni vojaki so skušali zapoditi Arnavte, pa niso uspeli ker so se vdeleževali boja tudi turški vojaki. Mali boj je trajal do 1. ure popoldne.' Pred strao Upljarski Krš je prišlo do krvavega spopada. Ko se je kolibi bližala srbska ki.misija, ki navadno nadzoruje stražnice, so odda-i Arnavti in turški vojaki ki so stražnico zaseuli, več strelov. Na srbski strani je padel orožniški stotnik Ilija Konjevič, podčastnika Mitra in Nesi$ ter pi-ostak Gaja Veškovič. Inženerja Popoviča, enega podčastnika in tri prostake so Arnavti ranili in vjeli. Na to se je razvil pravi boj. Srbskim vojakom so prišli na pomoč kmetje. Boj se je končal šele ob 3. uri popoldne; Arnavti so se morali umakniti in so zapustili v stražnici umorjene in ranjene Srbe. Tudi pri stražnicah Vrelo in Viš Glogovica je prišlo do prask. Turška vlada je baje zagotovila da bo stvar preiskala in krivce kznuvala. Carigrad, 11. sept. 150 mož močna jrrška Četa je po poveljstvom treh častnikov vdrla v vas Ostičani v ko-sturskem okraju, da prepreči prestop bolgarskih stanovnikov k patriarhatu. En mož je ubit, in tri ženske ranjene. Devet hiš in dvanaist žitnih shramb je požganih. V gozdu pri Vidolistu se je grška Četa spopadla z bolgarsko. Turški vojaki zasledujejo čete. Carigrad, 11. sept. 20 mož močno grško četo so srečali turški vojaki pri Kukušu ter jo napadli. Ubili so štiri četnike in šestnajst vjeli. Sofija, 11. sept. Konzuli poročajo, da Turki pomikajo svoje čete iz Drame, Seresa in Kavale proti bolgarski meji, posebno proti Gomadšumaji. Vojsko zalagajo s konji, vozovi in v-prežno živino. Carigrad 11. sept. Iz Aten poročajo, da se snujejo tri nove maeedonske čete. Bolgarska vstaška četa, močna 200 mož, je baje prestopilo turško mejo. Belgrad, 11. sept. K proglašen ju prestolonaslednika polnoletnim so čestitali avstrijski cesar, predsednik Loubet, car Nikolaj, kralja Italije, Rumunske ter kneza Črne Gore in Bolgarske. Belgrad, 11. sept. Iz verodostojnega vira se glasi, da turška vlada organi-zuje turške čete, sestavljene i« turških, arnavtskih in tudi krščanskih zločincev. Te čete bodo pobijale bolgarske čete, srbske vstaie in vpljivne prvake po selih, kjer bi bil nbit kak turški ogledalu Spomenik junakom. Na Kalameg danu — krasno šetatišče na prostorih ki se razprostirajo pred trdnjavo — postavi belgradska občina padlim ju-/ NAZNANHX). Vsem slovenskim rojakom na znanje, da sta se narodni družtvi: slovensko pevsko družtvo "Sava" ter "Slovensko dramatično dražtvo" v Clovelandu, Ohio, spojili v jedno družtvo s skupno blagajno, in sicer pod imenom: "Slovensko pevsko družtvo Sava", ktero bode odslej gojilo petje, prirejalo igre, plese itd. Imenovana združitev je bila pri posebni seji dne 20. avgusta t. L jedno-glasno sklenjena in potrjena. V odbor so bili izvoljeni sledeči udje: Predsednik Fran Črne; podpredsednik Fran Kočevar; I. tajnik Ivan Pirnat; II. tajnik Anton Tisch-ler; blagajnik Fran KorČe. — V gospodarski odsek: Makso Popek, Josip Ludviger, Ferdinand Gorenčič in Ve-koslav Nachtigal. — Pevo- in igro-vodja: Primož Kogoj; namestnik igrovodje: Fran Črne; namestnik pe-vovodje: Peter Srnovisnik. Odbor slov. pev. družtva "Sava". (26-28—9) VABILO. Z ozirom na priobčene dopise v št. 189, 193, in 218 v "Glas Naroda" glede ustanovitve novega "Narodnega Delavskega pevsk. društva" v naše] velikej slovenskej naselbini naznanjam vsem posameznim rojakom in prijateljem lepe slovenske pesmi da se vrši v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. popoldan v velikej in novej društv. d vi rani sv. Alojzija v Conemaugh, Pa. skupno zborovanje in sestanek v prilog vstanovitve gori označenega nover ga pevskega društva. Zanimanje zato je veliko. Pevskih mi či dovelj. Dvorana na razpolago. Pevovodja skoro zagotovljen; torej tie zamudimo časa. V to svrho vabim vse c. rojake iz Conemaugh Pa. in okolice, da se zanesljivo udeleže skupnega zborovanja v nedeljo dne 1. oktobra. Kar najuljudneje pa vabim slavna narodna društva iz okolice: Sv. Cirila in Metoda, društvo "Adrija," Slovenija in društvenike sv. Alojzija v Conemaugh, Pa. Z druženimi močmi za narodno stvar. V imenu priprav, odseka JOHN PAJK.Box 91 Conemaugh, Pa. 28-29-30 — 9. SLAVNI PR0FE50R DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi CloveSkega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem 0 čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje —■ in v slučaju bolezni, kak") se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. w Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnost* in koristi je ista, zato svetujemo via rojaki skrbe da se bo ista na hajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu In baivah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. Sto li zdravi ali boKii pišite po t:o knjigo ! .-.ko ste bolni, to na VE/a.k način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, Dišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno ODisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potenj ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. > Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knj:go napisal in to tem več ker je tudi preskrbe! da se: SO tisoč knjig: zastoiij rsizdcli med nas narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, Kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj Kdino I^i-otV^s-sor- Oollinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je p", bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berito knjigo pazliivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Katen piše po knj'go jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, 1 MEDICAI, INSTITUTE, 2140 W. 34th Street- NEW YORK M. V ' POZOR! Rojake, kater; «o knjige ze naročili, tem potoni prosimo, (la nam oprostijo I da s«. mogli toliko č^sa čakali /a nje. kajii nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so kn.ii^ S še ie sediij gotove. ! Kdo ve, kje se nahajata brata FRAN in ALOJZIJ RA&AGtA, po domače Žnidarjevi iz Hriba pri Loškem potoku ha Kranjskem? Mlajši je pre-naredil svoj priimek v Alojzij Levstika pri družbi, kjer smo delali Nas je bilo 9 moš in še 2 druge o-sobe, ko smo prevzeli neko delo in delali trdo skozi 2 meseca. Ta dva ničvredneža sta vzela od dražbe 1800.00 na naš račun ter neznano, kam pobegnila z denarjem. Mi smo toraj zelo ogoljufani in prevarani ter brez denarja. Vse naše delo je bilo zastonj. Poleg tega mogli bomo še plačati okoli |70.00 boarda mim* tatovoma. Skupaj imame škode okoli |900.00, to 'je za nas o-gromna svata* Tukaj podaj emo c. rojakom sliko od prvega ali starej-fega Pranja. V imatra Ooyakoljnbja prosimo toraj vse rojake, da nam naanaaiijo bree odlašanja njih naslove, da jih izročimo v roka pravice, za kar plačamo fS.Q0 nagrade. ALOJZIJ BAKTOI* F. O. Box M, Matb. A. Schauer, West Bloc t on, Ala. » priporoča cen j. rojakom Slovencem in bratom Hrvatom svojo staro in občeznano trgovino za raznovrstno obleko in perilom, čevlji, Spečerijo in vsemi potreošČinami za rudarje. Cene nizke. Blago izvrstno. Postrežba točna. Svoji k svojim ! Op. Pošiljam tudi denarje v staro domovino, ter sem v zvezi z Mr. • Frank Sakserjem v New Yorku. naznanilo. Kozakom Slovencem tt» Hm torn, kteri potujejo °lniske podpore ! Smrtne podpore 1 Poštnine 8.70 31.90 12.84 Skupaj $257.14 $415.14 Društvo šteje 40 članov. Postaja št. 18, Fleming, Kans. Skupaj $111.20 $218.50 Društvo šteje 22 članov. Postaja št. 5, Denning, Ark. Mesečnine $261.00 Vstopnine 73.00 Knjižice 2.00 Za rez. zaklad 11.40 Regalije 20.40 Za društ. znake 10.80 272.00 200.00 1.81 426.00 200.00 2.66 Skupaj $473.81 $628.66 Naslov postajnega tajnika: Anton Marovt, 1145 Canal St., La Salle, 111. Postaja št. 8, Johnstown, Pa. Bolniške po d p« re sk. $160.00 $184.00 Naslov postajnega tajnika: Matija $474.75 ^^jGabrenja, R. F. D. No I, Johnstown Pa. Postaja št. 9, Weir City, Kans. Skupaj $ 32.66 $ 68.07 Naslov postajnega tajnika: Frank Pohleven, 10 Seelev St., Little Falls, N. Y. Postaja št. 22, Imperial, Pa. Bolniške podpore 75.00 141.00 Poštnine —.34 10.34 1.45 Skupaj $ 75.34 $151.34 Naslov postajnega tajnika: Alojz Tolar, Box 299, Imperial, Pa. Postaja št. 23, Springfield, HI. Bolniške podpore 10.00 29.00 Poštnine —.50 1.99 Skupaj $ 10.50 $ 30.99 Naslov f>ostajne«a tajnika: John Peternel, 928 Šouth 15 St., Springfield, 111. Postaja št. 24, Sopris, Colo. Bolniške podpore Smrtne ]>odpore Poštnine 28.00 200.00 2.00 28.00 200.00 2.40 Skupaj $230.00 $230.40 Naslov postajnega tajnika: John Longus, Box 12, Sopris, Colo. 16.60 26.40 10.80 Mesečnine $131.45 Vstopnine 5.00 Knjižice —.25 Za rez. zaklad 5.60 Recnl i je 15.40 Društvene znake 1.80 Kazni 1.75 $270.20 17.20 1.25 8.80 15.40 1.80 1.75 Skupaj $161.25 $316.20 Društvo šteje 30 članov. Postaja št. 6, Cleveland, O. Mesečnine Vstopnine Knjižice 7i\ rez 7-Za re"-!5'7 Za .''ruši, ; ike $205.90 87.00 3.00 9.30 6 60 2.25 $363.65 123.00 4.75 12.50 13.20 5.85 Skupaj $314.05 $522.95 Društvo šteje 57 članov. Postaja št. 7, La Salle-, ■Mesečnine Vstopnine T*" rt ji žice Za rez. zaklad Bccalije Za d ruš. znake $210.20 40.00 1.50 2.00 3.30 1.35 111. $346.30 70.00 3.25 2.00 4.40 5.35 Skupaj $258.35 $431.30 Dnitvo šteje 43 članov. Postaja št. 8, Johnstown, Pa Društvo šteje 58 članov. Postaja št. 9, Weir City, Kans. Mesečnine Vstopnine Knjižice Za rez. zal if egaiije Za društ. s iad $748.75 155.00 f). 75 34.80 26.40 10.80 $1372.75 429.00 18.50 45.10 79.20 . 21.60 $1966.15 Skupaj $082.50 Društvo šteje 189 članov. Postaja št. 10, Coketon, W. Va. $195.30 23.00 1.50 8.90 $408.30 55.00 3.00 13.20 5.40 5.40 o Skupaj $38460 $683.80 Društvo šteje 65 članov. Postaja št. 19, Bridgeport, O. Mesečnine Vstopnine Knjižice Za rez. zaklad $82.40 11.00 —.50 3.70 $159.65 16.00 1.00 5.40 Skupaj $ 97.60 $182.05 Društvo šteje 19 članov. Postaja št. 20, Claridge, Pa. Mesečnine Vstopnine Knjižice Za rez. zaklad Regalije Za društ. znake $158.90 55.00 —.75 6.90 13.20 5.40 $258.90 145.00 —.75 8.10 37.40 16.65 Skupaj $240.15 $466.S0 Postaja št. 24, Sopris, Colo. Postaja št. 21, Little Falls, N. Y. Mesečnine $ 83.75 Vstopnine 10.00 Knjižice —.50 Za rez. zaklad 3.70 Za društ. znake 1.80 $160.25 36.00 2.00 5.20 6.30 Bolniške podpc.re 718.00 Smrtne podpore 200.00 za izg. ene noge 100.00 Poštnine 2.15 za poseh. bol. obiskov. 3.20 1290.00 400.00 100.00 5.00 3.20 Skupaj $1023.35 $1798.20 Naslov postajnega tajnika: Paul Obregor, R. F. D. No. I, Weir City. Kans. Postaja št. 10, Coketon, W. Va. Bolniške podpore 235.00 498.00 Poštnine 3.22 3.22 za poseb. bol. obiskov. 1.70 1.70 Skupaj $239.92 $502.92 Naslov postajnega tajnika: Ivan Urbas, Box 38, Thomas, W. Va. Postaja št. 11, Duryea, Pa. Bolniške podpore 68.00 118.00 Poštnine — 3.30 Skupaj $ 09.75 $209.75 Društvo šteje 19 članov. Postaja št. 22, Imperial, Pa. M eseenine $128.25 $204.75 Mesečnine $105.05 $208.20 Vi Mopnine 205.00 24*. 00 Vstopnine — 104.00 K njižiee 0.00 11.00 Knjižiee — 6.05 Za rezervni zaklad 4.70 6.30 Za rez. zaklad 2.70 5.15 Za vzrok najrazličnejših buiezm in noben organ človeškega telesa nima toliko in tako napornega dela, kakor ravno obisti, zato je potreba, da se posebno nanje pazi. Da ste na obistih bolni, spoznate najlažje na ta način: Svojo vodo pustite skozi 24 ur v časi ali steklenici mirno stati in če se po preteka tega časa najde pa dnu usede k, podoben grisu, ali ako je v asa voda meglena in dimasta, je to znak vaše bolezni na obistih in vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obietih, jetrah, mehurju, za vrtoglavico, slabo preMvo, nervoznost, vzburjenost, revmaUzem, za vse kožne bolezni proti slabosti in hujšanju itd. so Dr. Thompsona zdravila za obisti in jetra NAJBOLJŠE SREDSTVO: v dokaz mnotra priznanja: Pozor! Slovenci Pozor! reSALONo Ztnodernlm kogl]idčem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno ^ d dr j R Th. nip^n: prenočišče za nizko ceno. Sprejmite od mene in ni.»jo žene Postrežba točna in izborila. srčen pozdrav in Vam damo s u u Vsem Slovencem in drugim Slovanom na »>anje, da sva po Vaših zdravilih se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave, Chicago, lii. ZASTONJ ! . Da ^e naši občeznani "Jersey električni pasovi'1 tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so , "\T bili dosedaj še nepoznani, sme priprav- ztlrav ^ ljeni na željo vsakomur jednega za* stonj doposlati. lil To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. za pas nam ni treba ničesar po* giljatt, ker to je darilo. Kedar* zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ak -» trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali uc siti denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "J -rsey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem Se večje priznanje, ko vas bode ozdravel. ObCna priznanja. VaJ električni pas je toraj vse uCinil, kar ate mi obljubili, in Se več, pas me je iznova zopet po. mlad:!. Fran Jenčič, 30 Brvon Ave., Chicago, 111. Jaz sem uporabljal vat električni pas za neko zelo hudo in akoro neozdravljivo bole-cen ter »cm sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič.6« E. l52nd St., N. V. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie • ;iše ime in naslov ter kLL pridenite zraven znamko za odgovor — Jr* in pas vam bode došel Čisto zastonj. Pišite: Jersey Specialty Co., 125 Cedar St., New.York, N. Y. za lediee popolnoma ozdravila Vam prav lepo zahvaljujeva. Josip M&nce, .Coal Basin, Colo. Da se o dobroti zdravil za lediee prepričate, pišite na: &loven8ki>.Hrvnt«ko kUi-uvIAC:« Dr. J. E. THOMPSON 334 W. 29th St. New York City, in dobili bodete jedno bočieo teh brezplačno, samo priložite vašemu pismu uamte (marke) m poštnino. NABAVNA CALIFORNIJSKA VINA IVA. PRODAJ. Dobre črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Rccsling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo. Orožnik, od $2.25 do $2.75 galona. Slfvovlca po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust. < i i Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, ^ 301-303 E. Northern Ave.', jp Pueblo, Colo. I Tudi naznanjam, da imam v ■ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk. F. G. TASSOTTI, 135 Scholes St., Brooklyn Borough New York, IN. V. dopisnik g. F. Sakskrja v New Yorku. ^ Pošilja ^ denarje v staro domovino hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-zu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnio (šif-karte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Spejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklyn-skim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem F. G. Tassotti, 135 Scholes St. Brooklyn, N. V. a O NO l Slika prtuStavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, \elikost IG", in je jamčena za 20 let. Kolesov je je najboljScga ame-rikanskega izdelka Elgin all Springfield na IS kamnov. Blago se pošilja na zahtevo in stane sedaj samo $15.00. 7'.i obilne naročbe se pfeiporoča in beleži z velespo»štovanjem Jacob 3tonfch* 73 B. Madlaon St. • S Chicago, 11!» .................-....."ri c. ■ ■ " ' ■■ -^ M j . ■ ■ -i' •'«'>•.; f!' 5