Razhrltje velihm zlodDOf Aretadja v planinski koa V planinski koči pri Sv. Joštu na Kozjaku sta prijela 8. avgusta zvečer orožnika j401etnega nevarnega tolovaja Alojzija Grebenšeka iz Kavč pri St. Hju blizu Velenja, Aretirani je presedel v ječi 17 let radi tatvin in ropov. Dne 10. avgusta je bil Grebenšek prepeljaii v Celje, kjer je pri zaslišanju na orožniškem poveljstvu izdal svoje že na varno spravljene tovariše. So to trije bratje Ivan, Andrej ter Avgust žgank ter Pavel Arh, katere so polovili orožniki v Zalozah pri Polzeli in so jih odvedli v Celje. Od orožnikov zaslišani Grebenšek je zaenkrat priznal vlome v Gotovljah, Št. Andražu pri Velenju in v Dobriši vasi, kjer je izmaknil Marini Razboršekovi nad 8800 din. Priznanje roparskih ansorov in napadov Po aretadji Grebenšeka sta dobila orožnika pri njem pištolo z 10 naboji, poleg tega pa je imel v žepu še 10 patron. Orožje in strelivo sta dokaz, da bi se bil tolovaj branil s streli, če bi ne bil presenečen. Temeljita oborožitev aretiranega je bila poveljniku celjske orožniške čete dokaz, da ima pred seboj zločinca, ki ni zmožen samo vlomov, ampak mora itneti na vesti že dalje časa skrivnostne roparske umore in napade, ki so bili zagrešeni v celjski okolici. Radi spretnega zasliševanja in pod težo dokazov je Grebenšek priznal strašna roparska umora v Šešeab. in Medlogu pri Celju. Razbojnik je ubil s tovariši v Šeščah pri Št. Pavlu 70 letnega Franca Ješeta in njegovo 78 letno ženo Julijano. Bil je prepričan, da sta kot Amerikanca bogata. Želo je bil razočaran, ko je znašal plen po dvojnem umoru le 4000 din. Za dvojnim roparskim umorom v Šeščah je Grebenšek izpovedal, kako je prišel do Ocvirkove gostilne v Medlogu pri Celju, se priplazfl v bišo in ustrelil krčmarja ter njegovo ženo. Ocvirkova je lo- pov ubil s kroglo, da bi se polastil 8090 din, za katere je vedel, da so v hiši. V resnici pa je dobil le 500 din gotovine, zlato moško uro z verižico, zlato žensko zapestno uro ter zlato ovratno verižico. Po tem umoru je Grebenšek v spremstvu pomagačev pobegnil čez niejo v Nemčijo in se je potikal nekaj časa po Celovcu. Ceijski orožniki so Grebenšeka peljali po priznanju na mesta obeh označenib. groznih roparskih umorov in se prepričaJi, če odgovarjata priznanji resnici. Tolovaja so odpeljaii tudi v Gorenje pri Šmartnem ob Paki. Tam je pokazal, kako je izvršil roparski napad na hišo 75 letne posestnice Žolnirjeve, katero je zamotal v rjuho, pretepel služkinjo ter mladega dekleta, nato pa pobral 4000 din ter zlatnine za 2000 din. Pri nadaljnjem zaslišavanju. je priznal Grebenšek roparski napad na posestnika Martina Tavčarja v Polzeli, s katerim je imel hudo borbo, preden mu je ukradel šunko ter zginiL Ko je vlomil drugič pri Tavčarju, ga. je ta ranil s sekiro. Dalje je izpovedal, kako je iztisnil v Go tovljah Heleni Onič z grožnjo z revolverjem najprej 120 din, potem pa še 900 din. V Založah pri Polzeli je vlornil v hišo Frančiške Vašl, streljal ter ukradel 3000 dinarjev. Na vesti ima tudi v Plešivcu pri Velenju roparski napad na Martina Cigert, katerega je obstrelil z lovsko puško in zahteval od njega denar. V Podkraju je ustreUI s pištolo v nogo Jakoba Blagotinšeka in mu je iztrgal denar. Po aretaciji groznega razbojnika Grebenšeka in tovarišev si bo oddahnila vsa Savinjska dolina. Roki pravice predani Grebenšek je bil pekovski vajenec, nato pa je šel k mornarici, kjčr je bil do konea leta 1918. Ude- ležil se j« bojev na Koroškem, po vojni pa je pomagal pri Narodni straži. Radi preveč zapravljivega popivanja in slabe družbe se je predal tatvinam ter vlomom. Obsojen je bil na deset let robije. Ko se je vrnil iz Stare Gradiške, je bil zopet stari lopov. V zaporih je prebil celih 17 let.