I i fl V ■ ■ 1 H ^H H i I /Ms l i ^Ej Tka b~t Mlwrtbla^ awbam to i ■ I M^WY^^k ■ fV M^ ^^ ML* YYl I^M j ^^ ^ 11 *** foreige H ^fl - PV I niaii Societies and Organi« jj|^hIIIIIb^^^IIII^^^^^^II^^p^JIIIIIII^IHm^H^^I^ mUi JliJIL AA^^^^JIi^^Jp1 xskemiwbs* ^ 4lO. 41. CLEVELAND, Oma FRIDAY, ARR1L, 7th, 1916. LETO IX. — VOL. IX. I novici. I » je izrazil v tor- n dni seji, da dobi voj delež pri p i denarja. s mo v zaidbji šte- " estni zbor dovo- ^ atere se raizddi n stne potrebščine P Jih. Ta svota Je P ago. Posebnemu 8 ir'Merchant Aj- d pan pofcum' coum- P na 'zagotovil, da svoj »delež, in da V •bo nasprotoval fl , vard>, kaidar se V :no veljavno gla- r izdatkov. 2upan z radel potrebo, ki & da gled^ kopali- f l 8e bo v krat- 10 je župan osebno k ebna svota. Boj J( itonj. -Doseglo se S kaj, kar je ena * naše naselbine, ^ ice. Naš list ie 2 pastapal to wta»- p lujmo potreba «a lbino. Z aMiiže- M ! bo dalo doseči P oristnega za na- " oonaJfe /ponovno 11 prosimo, da se c se v1 našem listu. n vci v Clevelaadiu d >lSco pomeni fist z cadar se je treba d ale interese. Po- z norete samo vi, j ijatelji, narečni- v a ogtos v lisbuv R rvenjeni kam na * jte trgovca, da " gov oglas v na- 8 esn nam mnog® s :m najbolje pod- T kupujete /pri tr- ■govcih, ki oglašajo v Hstn-. TV- v d repe oglašajo, če jim vi S este, da kupujete za to pri P , ker imajo oglas v listu. * se vsalk naročnik ravna (po v , in uspeh je povsod zago- 11 jen. Naročniki, (podpirajte P rvce, ki oglašajo v našem ti- 1 ii ^Mestni zbor je v pondeljek e >Jil, da sme kompanija ,ce- 11 železnice za 14 naidaljnih ecev pobirati oent za t ran- j' iNadalje je mestni svet do- z j pri pondetjkovi seji $11411-fza razne parke, kopališča ® ►ulevarde, $40.000 se porabi $ iBroOkside in Kingsbury l $12.000 ta kopališče v & field parku, $50.000 za raz-i rlige parke, $5000 za igra- J k $20.000 za Garfield bule-t in $15.000 za Bulk ley t*»- J 4Geo. Travnikar, jaleo po- Jj 1 rojak in bivši gostSnJčar ' jph let, je zopet odprl go- ® so, in -sicer na vogalu E. . h St. in St. Clair ave. kjer £ bita dosedaj takozvana ^ (dhllhausleir gostilna". Ta i gostilna je sedaj prešla v g enske roke, in rojakom se -V sredo je bil povožen M. ^ ončšč, in sicer od ndkga av- ^ dbila (ptredl Suihadohilkovo ivano. Dečka je avtomobil ^ zmečkal pod; -seboj, in po zdravniški pomoči je bi) in v bolnišnico. e : Z. M. B. priredi na be- g Ijo dve igri: 'Tri sestre" I eGi nosovi." z sdeai slovenski stariši d olxiarovanT od' štorklje d tefca tedna): tMs. Cug^lj a I M dobila deflka, Mrs. Paul Ba- p Kdk deklico, Mrs. Jurček de- d Bko{ Mrs. Kiudunc dečka, Mrs. j« Bnzllovar na Spilker avie dekli- * IkprH. iPurkn iz K 55^ St U Ifca, Mr». L. M^iz AO^ v Oratren na ^arl'a/vie, de icaj, Loiirs. rr. x>anui iz x> RjA deklico, Mrs. Aiaton :eTnigoj iz Sarnac Rd. dekttoo, "o je lep napredek slovenske aselbine. ie na Warren s ville farmi >e 0 prenapolnjena, da.ne more-y nobenega več sprejeti. Po-taviti se mora novo poslopje li pa blatne oddajati drugaon. T sredo je potegnila nek* bla-na 2ena k blaznice, in je Se iso moigli najti. —Prepir med fanmerji in ve-fkimi mlekarmumii v mestu Je oravnan. Farmarji bodejo do- ' ►ivali za nnfleko tekom aprila 5 centov, tekom maja 14 Oen-ov, tekom juinija in julija 12 en tov za- gakmo mleka, tekom ivgusta 14 centov, tekom na-laljnib mesecev pa 16 centov a gafono. Oevelartd ima sedaj ovolj mleka, ker. so farmarji ačeli z redno pošiljat vi jo. —Inženir FVed Stoeber si je sredo zvečer pognal tri fcro--Ije v glavo, in ker ni botefl pati je korakal naravnost v bol-išnieo, da »mu odvzamejo kro- ' Ije. Zdravniki v bolnišnici se edaj čudijo, kalkšlno glavo mo-a imeti štoeber. —«Dva delavca at a bila ubita sredo popoldne na tiru 'Lake i»hore železnice nr E. 691th St ri razkladanju tešikih železniih ramov; Teško 'železo je viselo zraku na vijaku, ko se je ma-oima vrv Odtrgala in je železo adlo na delavca Aleksander luele, stanujoč 830 Hill Rd. 1 George Bobitt, 1020 Wfhel-ock Rd1. Oba sta bila pri priči irtva. —The White Motor Car Co. e v sredo podpisala kontrakte a 55 novih tovornih avtomo-ilov iza armada Z jed. držav v /fieksilki. Naročilo je vredno 140.000. —'Prvič od leta 1912 je me- ' tna sOdnija ('Municipal Court) rišla tako dialed, da so se rešile : se tožbe, ki so bUe vložene, i am reč, da ob zaključku isodlni- 1 5 v sredo popoldne ni bilo no- 1 ene tožbe "vioaeme, m so sod- 1 liki svoje delo popolnoma o-ravili. Vrhovni sodnik McGan- 1 on se je izjavil, da če bo sodni- 1 1 naprej tako poslovala, da se 1 o prihranilo dbvolj denarja, 1 a se bb plačevalo tri nove sod- 1 ike, katere je dobila miestna 1 odnija. —'James B>uirns, 50 let staT, : e zgorel v sredo zvečer v Ohas ] !ooperjevetm saloonu na 4323 1 *ayne ave. Ko so prišli ognje-aisci, so 'dobili samo zalžgano 1 lesO. 1 < —^Miestni malšinisti na E. 79. | esti in Woodland rave, so za- , mazili s štrajkom, če župan )avis imenuje Theo. PritvJ&rd a formana. Unija delavcev tr-i, da Pritohard ni unijski član, « očiim župan trdi, da je Pitch- { rti utnijski človek. Stvar je [ redfožena posebnemu Odboru, a se dogovori. Zupan Davis »e > e izjavil, da če maŠinisti za-trajkajo, tedaj se mestna de- j uvftioa na Woodland av«. za- 1 edbo zapre. to odtrU v Cohimbia J olo in s« s silo odprli s» p«- > alov trči tel iifc. Našli so vsega 1 Ion pa i 4 c centov. < Ali ji Villa riD|N? El Paso, Tex., 6. aprila. Trditev, da je Francesco 'ViUa ranjen, in da bo kmalu ujet, je l>ila danes znova potrjena, in sicer od generala Gavira, mek-sicanskega .poveljnika v mestu Jaurez. "General Gavira je ddbil brzojav od generala Bertani iz Mlatdere, v kateri brzojavki se absolutno zatrjuje, da je ViiUa ranjen in da se sfleriva nekje mied Satevo in» Bachalneva. Ta brzojavka se strinja tudi z a-meriškim jporčilom, da je bandit Villa nekje v bližini Sateve. Nadalje se poroča, da je včeraj mekslikanski general Ga/va-zos pri Cienequita napadel odi-delek Villovih banditov, jih pobil ostale pa razkropil. Iz Na-miquippe se poroča, da je oni oddelek Villove armade, katerega je pobil polkovnik Dodd od ameriške armade dne 27. marca1, naletel v roke Carran-zovim četam, ki so ga znova premiagak' in (pregnale v gore. Tretji ocHdeleJk Villovih čet je naletel pri Parras na meksikan-ske vladne čete, ki so pobile 42 Villistov. -Četa Villovih banditov je razJbila železniški vlak pri Setmbrerete, ipretečeni torek. Mnog oseb je bilo ubitih. San Antonio, Tex., 6. aprila. General F tuns ton je dobil od vojnega oddelka ^poročilo, da se mu je poslalo 108 nadaljnih velikih tovornih avtomobilov, ki naj prevažajo vojaške potrebščine in živež iz Zjed. držav v Meksiko, ker železniška zveza v Meksiki ne zadostuje. Washington, 5. aprila. Zopet se porča, dla je nastal nesporazum med ameriško m> meksi-katisko vlado. Baje se je izjavil Carranza, da je ameriška eksjpetdidja že predaleč zisla v Meksiko, in da je čas, da Se ameriška armada ustavi. Ameriške čete itak ne morejo dalje prodirati, ker nimajo železniške zveze. Washington, 6. aprila. INov revolucijonar se je pojavil v M'eksiki, in- sicer Felix Diaiz. Amerislka vlada je pretprioana, da se je že izkrcal na meksi-kanskih tleh. Uradniki državnega oddelka so prepričani, da se. nalhiaja Diaz z veliko močjo na jug^u Meksike, in da je dobil svoje vojne potrebščine preko Guatemale. To je prvo uradno naznanilo o tem novem revolucionarju. Propaganda v korist Diaza, se je vršila tudi med Meksikanci, -ki prebivajo na a-meriških tleh, in» zato je ameriška vlada vse Diazove privržence strogo nadzirala. Zato je pa ameriška vlada sedaj toliko bolj začudena, kako je mogel dobiti ,Diaz topove in strel ji vo, da se nenadoma izkrca na me-ksikanskih tleh. TWt se celo, da je dobil Diaz jako veliko fi-naono pomoč od samih Aimeri-kancev, in sicer od bogatih fi-nancirjev v New Yortcm Možno je. tudi, da je Diaz svoje privržence oborožil na Gubi. Znano je, da so Zjeddmjene države pred uekako enim letom prodale na Oubo kakih 20.000 starih vojaških pušk. Diaz namerava (prepoditi Carranzovo vlado in postaviti sebe na čelo vlade. Baje nima nobene zvetze »z Vlilo, toda kakor se trdi, bi mu1 Villovi bandit je prav dobro prišli. —Sledeči rojaki so v četrtek [flobili državljanske papirje na Oqmmon Pleas sodlniji: Alojzij Campa, Frank Urban in Joup Kodrič. Tastiramo novim dr-čavljtanom svobedre republike! —V četrtek proti poldnevu [e zapeljal John Stibflj z vozom preko železniškega tira v Euclid!, blizu U "Recharja, ko ie prktrvid Vlak ki ubil dva konja, dočim se vozniku ni nioe-»ar zgodilo. Konji so bili lart Sl^^^y^HiCHi Gl, Tr^iiDpBifti - Vojaški predlogi. - j. Konečno glasovanje o vojaški predlogi se približuje. Rami politični sestanki in vo/itve. i ■ _ J / Washington, 6. aprila. Jutri se vrši v senatu precej važno glasovanje glede povečanja vojaštva v Ameriki. Dvi važni točki ste na vrsti: Vnašanje in organizacija državne milici-je in vprašanjie zamorcev pri armadi. Gre se zato, naj se millicijo posameznih drfav priklopi skupni ameriški armadi, ali naj se število ameriške armade (pomnoži s prostovoljci. Mnog senatorjev je svarila, da bo Amerika po končani evropski vojni potrebovala močno mornarico in močno armado. 'IKadar bo ta vojna končana," jie* dejal senator Chamberlain, "bod em o mi zahtevali odškodnino za razbito ameriško lastnico in za aimeriška »življenja U-bita, in če bodemo hoteli uresničit naše zahteve,moramo imeti za seboj moč. Dandanes pa Zjiedinjene države nimajo moči, da prisilijo kako državo, da izpolne, kar zahtevajo.** Senator Williams« se je izjavil, da mora imeti Amerika leta 1916 tako silno mornarico, da bo kos vsaki drugi. Vojna ne mora trajati dalje kot še eno ali dve leti. Oe t na/j a dalje, nastane splošna bankeiot. IPredsednik Wilson je -včeraj poklical več senatorjev k1 sebi in jih prosil, naj v zbornici hitijo kolikor mogoče z vojiikim proračunom, da dežela Ikoneč-no vie, pri čim- je. ^ iDne ifl. aprila se vriši v Wa-1 shingtonu velikansko demokratično zborovanje. Vsi kongres-m-ani in načelniki vseh pK«na meznih odborov vseh drža^ [ bodejo navzoči. Pri tem zboro vanju bodejo prisegli, da a vzklikom nominirajo predsedni ka Wi4sona za predsednika nadaljnih štirih J»et. Washington, 6. aprila. Kon-' »resni odsek preiskuje velikan sko draginjo mes^, ki vladia sedaj v Zjed. državah. V to svr-!ho je poklical 'kongresni odboa ! več zastopnikov velikih mesarskih tvrdk, da ipoizve od njih ' zakaj je taka draginja mesa ' Splošno se sodi, da delajo viele-mes-arji grozovite dobičke. To-, da zastopnik velike mesarskt tvrdke Armour & Co. je pričal pred kongresnim odborom, da ima njegova tvrdka — zgubo!! Lanslloa leto je baje zgubila $50.000!!! Izjavil šteje, da Sma jo vele-mesarji kakih 6oc do bička pri enem volu, toda stroški so talki, da izgine tudi ta do bičefc. Nasprotno pa so trdili zastopniki velikih farm, kjer se goji živinoreja, da vele-mesar-ji po silno nizkih cenah dbbijc živino. 5 centov in pol funt ee proda vol pri živi vagi, dočim pride tisto meso pri mesarjih od 16--20 centov funt. Nihče pa neče povediati, kje je tista veti-( ka razlika med 5 in 20 centi pri funtu mesa. Živinorejci do bijo živino slabo plačano, ve le-imesarji delajo z zgubo $50.-000 na leto, kdo ima dobiček! Najbrž ljudstvo,, ko drago plačuje ! Preiskava o draginji mesa se bo nadaljevala še 14 dnij. * t—--o- Avstrijski submarini. -London, 6. ajpriJa. Avstrijski i submarini so -pričeli ponovne operirati v Sredozemskem mor-! ju. Angleški pamik Clan Camp-bel je bil potopljen od avatrij-1 skega submarina. Pamik ni dO bil nobenega svarila pred! tor-1 pediranjem. Norveški parni* Arena je bil tcttTjjieidiran, istota , Darchne-lami. Rusija dldbi polno kontrolo nad Dardanelami, Carigradom, Drinapoljem in velikega dela male Azije, v Galicije ,in Bukovini. Armenija in Trapeoimt naj se pOdleli Perziji. Palestina naj se postavi pod skupno vladb Anglije in Rusije. Sasonov je odgovoril, da medi Anjglijo in Rusijo ni nobenega sporazuma glede Dar-danel, da ne bi bil ugoden za Rusijo. General Ivanov vpokojen. Petrograd, 6. aprila. General Ivanov je odšel v (pokoj. »Poveljeval je ruskim armadam v Vilihniji in Galiciji. Na njegovo mesto pride 55»ed'afni zapovedr nik osme ruske armade, general Brusiilov. Ceneral Ivanov je vzel Premysl, in pod njegovim vodstvom je ruska armada vselej napredovala. Car je poslal Ivanovu pismo, v ikaterem obžaluje njegovo upokojitev. General Ivanov je namreč vpOko-jen radi bolezni. Kardinalovo pastirsko pismo* Lomdon, 6. aprila. Kardinal Mercier je izidal velikonočno pastirsko pismo, katero je nemški guverner v Belgiji zapleniti. Sedaj je prišel odtis tega pastirskega pisma v London. V njem P»e kardinal svojim vernikom, da ni še vseh dnij konec, in da bo (konec enkrat tudi nemške grozovrtosti v Belgiji. Papež mu zagotovi! svojo posebno pomoč, ko je bil v Rihnu. Kardinal iizra£a nadto, da se bo vojna končala s popolnim porazom Nemcev. Nizozemci so pripravljeni. Washington, 6. aprila. Ame^ riška vlalda je dobila zanesljivo poročilo, ska armada je mobilizirana na nemčki meji. Nizozemska se pripravlja, da papfovi celo deželo za slučaj napada od ene ali druge strani. Nizozemska ne bo napadla. Iz doslih brzojavk je jasno, da Nizozemska sama ne namerava napasti nobene države, pač pa da se bo vlada samo bra-niila proti vsakemu* napadu, kei i hoče obdržati svojo nevtralite-td na vsak način. V voja&ft krogih se je trdilo nocoj, da ni 1 nobenega skrivnega sporami- ■ ma medi Nizozemsko in Angli ^ jo. Glavni vzrok zakaj je INlzo ■ va Nemčife, da nameravajo m . veznffld napasti Nizozemsko > Nizozemska je na to odgovori la., da je zmožlna varovati stro ■ go 9vojo absolutno nevtralnost Turki umirajo lakote. New York, 6. aprila. Ameri . ška družba je dobila od isvojil • članov v Turčiji brzojav, gla som katerega vlada silno po manjkanje v Turčiji. V Čari gradu in dkolici, po nualo-azi 1 jatskih mestih, v Siriji in Pale stini umirajo Turki lakote Sladkor in petrolej se sploh n< ' more več kupiti v Turčiji. Ti fus zahteva silne žrtve. Na »nago se sploh nikjer ne pazi. Turki poraženi od Angležev. lAmstenlam, 6. aprila. Gene ' ral Lake, angleški poveftjnik an gleške armade pri Kut-el-Ama ra poroča, ida so Turki dožive li hud poraz od! strani Angležev Angleži so napadK turške po stojamflde pri Umlm-ei-Hem ma ob reki Tigris, in prisilili Tur ke, da so pobegnili v divjem ne redu. ' v -o- KRITIČNI (POLOŽAJ V ŠVICI. "Bermer Bund", glasilo sva carske, vlade objavlja na uvod nem mestu članek, y kateren kons.tanti.ra, da se nasiprotstv< med nemškimi in romanskim Švicarji vedno bolj ipoostruje Romanskega dela prebivalstvi se je polastila razburjenost, k grozi imeti resne posledice zi celo deželo. Cfanek opozarj« zlasti na dogodek v Lausanne na sklep neke franteoske pobož ne družbe, ki poživlja Švicar sike vojake k uporu, na očita nje, da nemški sodržavljani ni so nevtralni. V nemškem dek Švice narašča ogorčenje nac temi dogodki. Svka se bližaj< dnevi najresnej&e krize in treba je naglih ukrepov, da se resna nevarnost zaduši v zarodku. Edino sredstvo je, di se polasti državnega 'krmila močna roka in da se švicarski drzaw Ijani združijo v eni sami mbfi ostati Švicarji in skrbeti, da izide Švica iz svetovnega meteza nepoškodovana fei srečnejša. . ... * Nemška zguba v zrakoplovih. iBerolin, 6. aprila Nemški generalni štab poroča, da so Nemci tekom zadnjih štirih te* dnov zgubili na francoski fronti 14 zrakoplovov, dočim trdijo Nemci, da so Francozi in Angleži skupaj zgubili 24. Nemški submarin potopljen. lUondon, 6. aprila. V angleškem kanalu, med Francijo in Anglijo, je bil potopljen včeraj neki nemški submarin, katerega je francosko vojno brodovje obstreljevalo. Zadeva Sussex. 'Washington, 5. aprila. Ame- - riška vlada je dobila popolnoma zanesljiva poročila, da je bil angleška pamik Sussex tor-pedSran od nemškega submari- , na. Franc, vlada je poslala ura- - dno poročilo, da je nemški siuh-, marin najpadel prevozni pamlc ■ (Sussex. Nadalje je amMfiki poslanik v Londonu brzojavil, - da ima v rokah verodostojne t dokaze, Ida «d Nemnv torpedira-i li Su-ssex, in d!a ima spravljene jjfeko^ niku Wilsonuj. Wilson gnxri Nemčiji Kot se izve iz intimni uradniških krogov je gotovo, da Wilson ne pozna nobene šale več radi Nemčije. Kakor hitro [bo imel v rokah dokaze glede nemške krivde torpediranja pamika Sussex, bo poslal kongresu posebno poslanico, v kar teri bo zahteval, poprej polastili. Nemd soopu-. stili vse masivne napade, ker - so prli njih trpeli silne zgube. - Nemci so v torek popoldne, ko - so zavzdi gotov del Cailette go- Žfl Evropo - fjio 1 rtiam^MnaJl^Vi^ja^ Sc EDWARD KAJJSH, PMUm. LOUIS /. PIRC, Editor. _BWO MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. I ^^^^^^^^^^^^ — BS=SZ TKLKPHONK CUV PWfNCITQN M m mamd-daa matUr January 5th 1909, at tho pott offict at CUvtland, Okb umkr tk* Act ef March 3rd. 1879. _ No. 41. Friday, April, 7th, 1916- I Važnost Verduna. (NWnci napadajo Verdun ne- j prestano že od 31. februarija, f noč m dan. Kajti, oni, ki je ] čel vojsko, mora »neprestano j napadati, mora Fbrti vedno v a ofenzivi. Ce se to ne zgodi, je a duh anmade ohlajen in morala c vojakov uibita. Tako je bilo ve- r dno. WeHnigton \jc pri Water- p loo laJhko talk al. Napoleon ni c mogel čakati, on je moral j< udariti, in — poražen je bil h »Neprestana ofenziva francosfoe- p ga kralja Ludovika XIV je ko- p necno pripeljala kralja' db po- y faza pri. Blenheimit, im vse ikar n je »dobil tekom petindvajset let z rmagovite vojne, je zgubil v d enem dmevw. Tako se piše ne- č prestano v evropski zgodovini ji Armada, ki napada, je v nepre- n stani ofenzivi, neprestano mora p iskati nova polja mrticev, ddk- v • ler satma1 ne razpade. Edini na- k čin, da se napadajoča armada n reši popolnega pogina je uklarec ji za udtroeni, in vsak teli udar- 1< cev mora napadalce jako m a- n lo veljat* in mora imeti velik ri ntoralicen uspeh. Nobena dru- n S* stvar ne bi Francoze bolj t< ponižala kot padec Verduna. k VerdUn je ogromna cena, silen n dobitek, viden vsem, pred oč- n mi vsega sveta, Verdun je da- u ne» svet vsem Francozom. Ver- d dun je zadnja izmed večjih n trdnjav, ki branijo severno me-u jo. In Francija je bila tudi ro- n iema Tu ao leta &u vo Kristu f 1 11 w "tj i t razdelili sinovi francoskega n vladarjja veliko framkovsko ce- n sarstvo, tu je Francija1 pričela a dksistirati, tu se je začela mo- V i v sejalo seme vojake od tiddaj h do d an a« njega dneva. Ta se- š verni- del Francije je poaneje s zopet priSel pod Nemčijo, toda p odi teta 15512 iga je francoski p kralj Henrik II, za stalnopriklo- j« pil Franciji. Od onega dlneva, R pa kio danes, je Verdun ena najbolj glavnih točk v Franciji in ji mogoče v Evropi. Od VeiUuna li gre pot naravnost kot puška v fi Pariz in Metz, ob dolini reke I Mleuse v Belgijo. Nekdaj je sta- C la na mestu, kjer je danes ver- t dvnska trdnjava, velikanska A opatija Benediktincev. I^epub^ v lifkanska francoska vlada je ob- t dala to mesto z velikanskimi n utrdbami. d Svet, kjer . stoji Vertfoin, se č dvigtrfje kakih 400 »čevljev viso- ji ko nad dolino reke Mieuse. V d okolici pe mnogo malih jezerc, ji katera napaja reka Louvois. c Planino pred Verdunoni so n Nemci zasedli meseca avgvsta, \ 1914. Prodrli so do St. MiChie- c la, kakih 20 milj od Verduna. fi Okoli trdnjave na posameznih n pičili in v .gozdovih so utrjene F franto^ke postojanke. Tu sem p se je francoska armada umakni- sf la pred prvini navaldm Nem- s< cev, in v tem kraju se je franr n coska armada vzdržala od prve*- k ga početka vojne do danes. Trd- ti n-java Verdun je povzročila, da Nemci niso prišli v Verdun, c kajti dočim je na enem mestu v von K3uck> zmagovito prodiral F v notranjost Francije, pa je s moral nenušiki knonprmc s tre- s mi armadnimi zbori in virtem- p berški kralj: s štirimi armadnimi n zbori pustiti von Klucka "v č znaku", dia ni mogel naprej, ker d ob istem času nemško krilo ni č moglo uničiti Verduna. n lAko bi pri prvem nemškem p navalu padel Verdjin, tedaj bi 6 bila Francija kos za koscem uni>- n čena, povzita, kakor sladščaca. I ii Toda Verdun je tedaj osul, z in ostala je cela francoska fron- tj ta. Ndben napad zaveznikov se v ni posreči dosexlaj, v obrambi r pa so zavezniki dobil In, nar d 'a, - i padi zaveznikov ne bodejo po prej uspešni, dokler ne bo vsa Francija pripravljena z orožjem, topovi-, dokler se zadlnja ameriška tovarn« ne .postavi v službo zaveznikov. Znamo je, da angleški artnadi še danes primanjkuje puišk. Niti en milijon pušk ni imela angleška armada Ob začetku vojne, in dva milijona angleških vojakov potrebuje najmanj štiri milijone pušk, ker nekatere se izrabijo, poškodujejo, ndkatere zaplenijo, itd. In poleg te ogromne množine, mora biti druga rezerva nadaljnih štirihf milijonov da se lahko računa z vsaki/m slučajem. Vaidga tega so v I Nemčiji imeli na silne milijone, pred-no so začeli z vojsko. >Ko se je pričeto naročevati tako blago v Ameriki, se je kmalu skaza-lo, da niti ameriške tovarne ne morejo izdelovati dovolj orožja itn strel j i va, »da bi (zadostovalo og*rotmnilm potrebam zaveznikov. Vojaški zvedenci so preračunali, da »Šele septembra meseca, 1916, bodejo zavezniki toliko imeli orožja, da se lahko zanesejo na uspeh. Zavezniki imajo vojakov dovolj, toda ne morejo jih postaviti na fronto. Kadar bodejo na fronti, tedaj ho šele Franc tj a dobila pomoč. Francoske zgttbe tekom vojne so b% icrvian redno hude. Francija je napolnjena z ranjenimi, poškodovanimi, nezmožnimi za vsako delo. Bolniška akižba ni dovolj organizirana. V bolnišnicah na fronti so vojaki, kateri kmalu ozdravijo, iharje ranjene pa odvažajo v vasi in mesta, kjer morajo občinie skrbeti) za nje. To je strašno pride nesreča pri Verdunu, kar .pomeni katastrofo hujšo, kot so jo doživeli zavezniki od zacet-ka^ojne »eni. ' iNemšiki napad pri Verdunu je bil skrajno skrbno ipriiprav-lijen. Nemške zguibe so iglasom francoskih poročil teške, toda iz Berolina poročajo, da so lahke. Ce Nemci zavzamejo vrsto u-trdb seviero-vzJiodno od Sit. Mihiela, dobijo .popolnoma novo bojno fronto, katera bo potrebovala od. 75.000 do 150.000 mož manj za Obrambo kot se-dajna nemška fronta, kajti skrčila se bo za petnajst milj. To je nemški dobiček. Od 400 kvadratnih milj okoli Verduna, so jih Nemci dobili do konca« marca 135. Nemška bojna linija bi mnogo pridobila z zavzetjem Verduna, četudi dlruzega N»em-ci ne dobijo. Francoska vojroa frontai na okvirju 4000 kvadirat-nlhi milj bi se morala umakniti. Francosko desno krilo v Champagne bi prišlo v nevarnost, in skoro vsa francoska armadia bi se morala umakniti nazaj za 27 milj do trdnjave St. Menehould ki je druga velika francoska trdnjava. Nemci pri Verdunir so se' precej spametovali. 'Ne napadajo v masah, kot nekdaj pri Ypres. Francoska in nemška poročila se strinjajov da ni nikdar več skutpaj Nemcev kot trije db pet polkov, ali od 5000 do 12.000 mož. Pri taki množici vojakov častniki lahko vodijo svoje ljudi, in častniki mnogo upljivajo, če so v neposredinjem stiku z moštvom. Včasih so Nemci napadali v masah, od 40.000 db 60.000 mož. Ta armadia' zavzame fronto do 25 milj na široko, m posamezni poveljniki se kar zgubijo v takih masah. Ce pa napaid>ajo trije regimenti, vkH vsak vojak lahko svojega častnika, da deli z njkn enalbo usodo. Nemci niso dbsedaj *e po- i X t KUHI ^ * F J ^ I ma n a zemlji, ki je vsa pokrita 0 I . M . I fr*» 1 z gozdovi in hrrtxm, kjer se lc. J sovražnik lahko skriva. Zato pa Francozi osvoje nazaj marši- p\ kako točko, katero so fiflemci 8ti Z že prej osvojili. 5 • na _ Ali pišejo Nemci resnico, ka- ^ dar (poročajo, icoliko neranjenih ^ vojakov so vjeli? Niblfce i^ mo-~ re povedati. Ce je malo ujčtni- sk J kov, in čie» je veffika bitka, je toliko bolj »gotovo, da je toliko " več -vojakov ubitih, kolikor £ manj ujetih. Ce so pa nesmika ka ■ poročila resnična, tedaj zgleda slabo za Francoze. Če Nemci no zajamejo veliko Fmaaicozov, je J™ (to znamenje, da je fraifcoska ? > fronta na dlotični točki slaba. 1 Ali je? Nihče nie) more poveda- 80 g- ti. (Gotovo j«s, da francoski strel- na ja ni jarki niso preveč polni. Ve- 0 1 v činoma dobijo ostalli vojalka v no tf strelnih jankih povelje, da se C vzdrže da skrajnosti. V strel- " n ndb janldh streljajo na advansi- a a rano sovražnikovo črto, * toliko n časa, da so ,pobili tri ali štiri- j. krat toliko vojakov, kot šteje- ^ c jo sami. >f Nihče ne ve za zgube fran- J. coske armakle, nihče ne ve, če ^ e se francoska bojna črta tanjša. a .. Nemčija je tekom vojne dobila P v na pomoč Buigarijo in Turčijo. a tu In kljub temu, da so zavezniki va! j. dobili Italijane v pomoč, Iitali- ^ 1- jani ničesar ne štejejo, dočim ^ e štejejo Tnrki in Bulgari Imno- ^ o go. Angleške zgube niso znane. L- Istotako tudi avstrijske in -nem- e ške ne. Na vsak način pa je go- y tovo, da so te izgube tako silne ^ p povsod, da se državam nikakor ne zdii pamtetno in (previdlno, da ^ s. bi sedaj obelodanile svoj krvni . a frtvenik. bjg ^ Pri Veridiumiij, kot8 pri vseh h drugih točkah vojne, je odloči- j. >. len samo dogodek, slučajnost. ^ a Verdun bo mogoče zgubljen ^ . ali ostane pri starem, ko se be- j.^ >• rejo te» vrstice. T<>da za pravo bodočnost vojske, Verdun nima danes še pomena. Vprašanje sJo je, kdo se bo hitreje Utrudil In ve{ i. utrujeni šo na obeih straneh tar ^ i- ko, kot «e niso bili nikdar uitru- - y L jeni v nobeni vojdki. Vsaika bit- a (ka povzroči, da ,postane mem- nc| L. ška liga slabša, kar se tiče ba^ ^ h kra, svinca, obleke, kavčuka in ve( >( niaterijala. Zavezniki sicer zigi^-ir 'bij a jo moštvo, tod'a ne materi- e jal. ■Zavezniki imajo odprta ^ o morja, in hrane in vojnega m a- za r terijala lahko dobijo kolikor n} , o hočejo. Kdo bo torej začel prvi n]r t- čutiti, da je vojska brez nade, j da je zaman vsako nadaijno u bojevanje? To bo odločilo, kdo ^ r- je premagan. ob, n Ztguba ali obdržanje Verdu- -uj iZ na bo imela moralen, toda ne ne i. maiterijalen učinek na vojno, L- Iker operacije okoli Verduna so ^ t. poskus* morale vojaštva na vsa- >. ki istrani, inikakor pa ne uspeh tj j poveljnikov. Nemcem se pri sja o Vendunui me mudi, varčni so z ^ »- moštvom, toda me vamčni z ar- j-tj > tileriijo. Namesto naskokov so vse o začeli s posameznimi udarci, j j -t- Ena tretina zunanjega verdun- ^ q o skega ozemlja, je v nemških Z(jj rokah, svet, ki ni hil drugače y,s )i utrjen Ikot kar so naredili voja- n ki v strelnih jarkih. INk vrsto nja 1- morajo priti še glavnic utrdbe. je ,a Ali liodejo te padle pred nem- ,] t- 6kim priiti'sfkOm ? (jaj i. »Počakati je treba in opazo- pjr 1- vati ves položaj, od dneva do n dneva. > pr, ^ » P3"- Ve^a, Miklošič. Zal, d'a jih to, 2 naš narod vobČe tako malo po- So L- zna. ^^t2rokov zato je seveda 6 mnogo. Ne bomo o teh vzrokih '— 1- na šiioko razpravljali, kajti ta >, zgodba bi bila prežalostna. Do- j volj je, <6e omenimo, da so db ^ a najnovejšega časa velika, ple- • K menita in narodu resnično ko- nit] t- ristna dela težko našla pot do k naroda, A (dandanes ima vsak- vet U do priliko seznaniti se e veliki- * [veku v neposredno korist na , vseh , kani, ker diuh te dežele nas na^ t giba k svobodnejši misli, posieb- r no pa nas vabi k individualne- f mu dela tm rajzi skovan ju. Ne- c koč mi je v neki obmizni dru*- ~ bi nekaj Slovencev razodelo, da so šele v Ameriki brali Pre ser- ( na. Ja'z sam se še s.pominjam iz 6trošikih let, !kako se je Prešer- _ nova knjiga vtihotapila v neko ,, gorenjsko vas in se skrivaj prei- ~ birala, ker so se doticni bralci ^ bali jezikov. 'Ljudstvo j% še ve- ^ dno mislilo, da so to "rdel pre-grešne in pohujšljive", kakor j se je že v davnih slovenskih čas^i izrazil neki pobožni sk> j-ven'ski gospod. Žalostno, a res- ^ nično je, da so sovralžni krogi ^ dali naši domovini' dolgo dobo ^ pobitih idealov, ubitega ponosa, n~ klavernth osebnosti in zaniče-vane samozavesti. In ker je tukaj za nas druga- ^ oe, bi se morali vse bolj zani- j. mati za našo krasno književ* nost. Marsikdo, vdm, mi pore- JJ če, da je to težko, ker so velika dela bolj umljiva inteligenci kakor pa priprostemu ljudstvu. Vemir pa sem pnepričan, da smo v Ameriki lahko vsi kolikor toliko inteligentni, čitanje ^ našega slovstva bo vsakemu . bistrilo um, mu širilo oboorje, ^ mu dvigalo duševne moči. Tudi bo vsakemu dobro delo, če 7" včasih bolj živo začuti vtrip slovenskih src in ga prešine ve- t! likost misli, ki so izšle iz naro- , da, ki je majhen Je po š-tevilu» 18 Treba je, da prodre »v vsako " slovensko srce prepričanje o velikosti naših imenitnih mož, ^ da sle tako polasti najširših slo- P jev našega ljudstva oni zdravi ponos, ki je prvi pogoj za obsta- P nek vsakega naroda, ponos, iz u katerega naj zajema moči v ^ vecTnem boju za obstanek. »Poglejmo samo enega izrrted ^ naših velikih mož, n. pr. Can-karja. Misli in dela noč in dan $ za svojo domovino, upa, hrepe- P ni po njenem blagostanju'. Srce {> mu ptoskakufje odi veselja, če $ uigledarle najmanjše delo resnične "ljubezni do naroda, a bridko plaka, ko uizre temne sl oblajke nemilih moči, ki zadr- P žujejo povzdigo njemu ljublje-ne domovine. Vse ji da, misli, CH želje, upe — srčno ikri. Kaj naj bi ji še d'al ? I n Ako hočemo docela spozna- P ti in ceniti rodoljubje našilh H slavnih mož, tedaj ne smemo a' pozabiti, da narod' ni samo po-Htična, ampak tudi estetična in n vsekulturna enota. Kot nosite-Iji lastree kulture so spoštovali ^ ti inožje svoj narod, njeni pov- v' zdigi so posvetili svoje delo. Vsak se je trudil kakor vrtnar, ^ ki .postriže od stebla vse poga- P njajoče divje mladike in skrbi ^ le za žlahtno dlehteče cvetje. u iKakšne zaklade so nam po-dali v prozi Stritar, Levstek, Finžgar, Cankar in drugi, kaik- ^ sne bisere poezije najdemo v Prešernu, Gregorčiču, Mledve- ^ du, Zupančiču, Ketteju i. t. d. V* Vsaikdo, seveda, ima svoje b misli in špekulacije glede pri- S hodnjosti slovenskega naroda, s naj se zgodi že karkoli, velika tragedija bi bila, da bi ta mi- ^ lozveneč jezik, tako obdarovan s z deli velikih 'mož, kdaj izginil v morje pozabnosti. A to se ne [ bo nikoli zgodilo, ako si sleher- ^ ni Slovenec zapomni, da se na- n ši slavni sinovi niso brigali za P abstraktme, negotove načrte, 0 ampak so ljubili in spoštovali to, ikar živi, ljubili in spoštovali c so slovenski jezik. v Ivan Zorman. h ---- d POZOR! Naš zastopnik za Ohio in Fetfn- (, aylvenijo, West Virginijo je Mr. y Engelbert Coha, ki bo ob priliki obiskal rojake glede naroč- , nine. Slovencem ga toplo priporo-čamo, da mu pomagajo pri njego- J vem delu. * Uprav. Clev. Amerike. P v pisarni vrh. urad«. _ Predsednik [John Gornik o-vori db 9.30 dop sejo, pozdra-"i navzoče odbornike. ~ Citanje inrr»etn odbornikov, navzoči ao vsi izven F. -M. Jaklič n Aton Ostir, ker slednji je »olan/J Brat Ig. Smuk opnafviči od-otnost zadnje seje, se vzame • nazrnnj«; ■Prečita »č pismo društva Napredni Slovenci, št. 5, radi »ivšega člama stare Zveze iPri-nož Su In a,' kateri želi nazaj pristopiti v kakšen odidelek. >e sklene, da se društvu odgx> ori sklep seje raicfi njega. iPredloži se pismo društva ila» Clev. Delavcev, št. 9, da &dajo ob priliki razvitja novega društvenega prapora d!nie €>. maja t. 1. sipomiinsko knjiži- 0 in pinosijo, -zd-ravniško preiskati, član, ateri prestoji zdravniško pre-kavo, lahko stopi v ppsmrt-in-tva je seja vrh. odbora odire-:la celo (bolniško podlporo za asa nljetgovc boletmi, omenjeni e je javi! zato bolnega, ker je il ob delo v tovarni. Sklep seje se naznani društ-u. C. 1019 J. M, član društva Jovi Dom, "št. 7. ki se je zad-je dneve javil bolnega, mora Kf mesejca junija, 191^, do larca- t. 1. in za naprej, dokler e »premeni delo, plačati 15% Dalje na tretji strani. "" 1 .............— • ■ " MLEKO 'Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri Frank Jeri6 1166 E. €Otb ST. Prodaja se na drobno in debelo., Svoji k tvojim! 1 NAZNANILO. || Opsurjan wfm SUvenc« v Uj okolici na NOVO 0TV0RJEN0 GOSTILNO Pij««* boja tWb0 ifjiii in p*-itrtUw toint. Rojakoa m pri-poro2aun v obilen poMt, ANTON CUGEL, 15930 S*r*tuicRd. 111 " * ' — Jota E. Cassl lekarnar. ^ollmwoodskim Sloven- | « cem y nazmanje! Mi imamo seklaj U|poslj«<- U nega Slovenca v naši le- ■ ; karni, da naiin pomaga pri U j naši 'hitro naraščujoči tr- I govimi s Slovenci. Imamo g v zalogi popolno vrsto I j ztfravil in kemikalij. Za- 8 stopstvo za Columbia gra- ■ fonole vn plošče. (Fri-5-5) | ( JOHN E. CASS, I lekarnar. g j 15519 Waterloo Road. I ; Stop, 117 Shore Line. | j i ^^ j^DG*"' 746 FIJCI ID AVE klim P tttk St * • ' r . . ^ Na isti način in z istimi aparati kst idriTjjo ?| VELIKIH SANITORI- \ JIH V EVROPI I Uridn« urni 9. fj. d« 4. pop. 1 Tm do 10. do 12 dop. obn*ilj. Ill 25c do $1.00 ZA SEMINTJX. , i i 1 Zrn WmwdJ« m »bralto u\ R A. AKERS, agent \ 733 EmU AT*. ClmM<^ ||i * - * ■ - - - - - - - oi-Zd ■■m .m mi. > .. i. ............. ■ .m. mi ' i Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI drnStrene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unij ako tiskarno "develandsb Amerika" Ml iaMaJono tm droit?««, trimb la priTntnc tiakoTine. Nala tbkarna je najbolj ■odarno opremljena Iznad Taeh ilorwildh tiakaren ▼ Ameriki. Pilite sa cene Tanka tiakovine naat, predno m obrnete knmdrn-pn. Pri naa dobite lepše, cenejše ln bolji« tiakorlna. CLEVELANDSKA AMERIKA PEVA SLO VINSKA UNIJSKA TISKARNA II ; .i »I ■ m ■ II - JJH j^ff'L „1 m W«^®^ - J u girn Ju ill (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT AWN.)! 1 firm iiiWiii 1t7T"1 f Infcmpnr 11 Jj i t I |Ain * I PMiM I mi. I til I i I r(iST* v I i TdfferiOUo UMMAg rMaiiOhk I i J v_J f Sodaž: CLEVBtAWD, OHIO VRHOVNI URADNIKI: PRHDSBDNIK: JOHN GOB NIK. filW «T. OLADR AVBNTJB. PODPRBlDSffiDNIK: PBSMOt KOQOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. VRH. ZDRAVNIK: J. M. • SLIUKAB. ««7 ST. CLAIR AVE. ODSOANIKI: Frank M. JAKAIC, 1103 Norwood «d. Jon. BUSS. «712 Bfflyia ava. I Frank ZORW, 6909 Proper m frank CERNK, 60331 St. C air ave. Anton ORDINA, 6lW St. Clair ava. lin BMUK. W Addiaon Rd. Antom OlfWR, 11B8 B. «lat St 0«da vrhovnega odbora an vrtijo vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9.š0 doooldne t pisarni vrhovnefa urad*. Pisarna vrhovnega urada ilOGS H. SSnd Bt drugo nadstropje, » : daj. Cuyahoga Telefon Prfeoeton 117» B. - , Val dopiaTdrase uradne stvari in denarne nakaznica, naj ae pošiljajo na wrbovneta tajnika. Zveaino glasilo: "CLBVELAMD0KA AMERIKA" 1 H ______ ■■■■■■ - - - -...... .......— - ■>------- Nadaljevanje u a. amrai. višji asesment 'kot "Batter worker", ipiredno se mu boflni ška podpora izplača. iPredlozi se zadeva 206, o drutštva Glas Dev. 'Delavcem šrt. 9. kabetri je bil bolan tla nc gi za opeklino, 'katero si je pri dobil v tovarni, a na vrfi. uraj je .prišlo poročilo, da se ^e sar opelkel fdoma. Cela stvar »e je izročila pr« islcovatnerou odboru im diotičr odbor je pronašel, da se je resnici opeHoed v tovarni, je se » j* vrh. odbqjra mu pripoznal podporo, izvzemsi $2.00 kot ka z en, ker ni imel prvega nazna nila za prijavo bolnim nad ; / vni republikanci so se izjavili, da se bo nabralo v najkrajšem "časti dva milijopa dolarjev, da se uporabi z& agitacijo, da se nsv>ofli Roosevelt aa predsednika. Ne vemo pa, kako se to strinja t Rooseveltovo izjavo, ki se glasi, . 1 ■————— y Slovenski bartender želi dobiti delo v saloonu. 1394 E. 53rd iSt. 1 ----(43) n Iz urada dr. sv. Janeza Krst M. 71 JSKJ CoUinwood, O. Cenjene brate člane se tem L potom otpozarja, da se bolj re-t dno in polndštevilno udeležnje-v jo mesečnih sej, kattere se vrši-. jo od sedaj napfiej ob 2. uri, ne a ob 1. umi vsako drugo nedeljo, a kakor ponavadi, in v navadnih I prostorih. Želeti bi bilo tudi, da se članstvo nekoliko Ibolj ^ vživi za agitatorično delo, 'ka-' terejga u&peihl se lahko vidi pri drugih mlajših društvih naše ' napredna naselbine. Največji ^ usipeh našega agitatoričnega k dela nam pa .pokaže naša Sto venska 'Delavska Zadiru-ina Zveza, katera si je priborila stalen obstanek vsled splošne J aigitacije. Z bratskim pozdra-!" vom. . (42) Tajnik. e Proda se hiša za dve druižini, 9 sob in sicer 5 v pritličju1 in 4 zgorej. Cena samo $3300..Jako lep prostor. A. Stampfel, 1006 K E. 77th St. (42) Naznanjam rojakom v Lorain, O., da imam šl nekaj dobrega domačega vina naprodaj ipo ja-e ko nizki ceni. Wbiprodaj je tudi " register in blagajna (sale) in " rjMzne druge dtvaii. J. Oregoriah - 1704 E. 28th St. (43) a __ 3 Išče se slovenski bartender, Id t- zna prilično dobfro angleško go-t voriti, in če je mogoQe) nekoli-» ko nemščine. Vpraša se v u-elpravntStvu tega lteta, dir9 St. fefe.' .'■ -Ak .. ■ -^'iib Mil'. % - J dve dTužmi, za mak> svoto If $2300. Samo nekoliko plačate J takoj, ostalo na laihka odjxlacila. If I \ {prašajte takoj, ker se vam bo (izplačalo. E. E. Wolf, 19106 j I Ohkfkasaw ave. Stop W5H L Shore Liroe. (43) DELO! DELO! DELO t Rabim takoj 50 mož za hoje belit m •debla rezati. Plačam1 pol $2.25 na dan, hrano in stanovanje prosto, ali pa po $300 na dam, pa fhfrano sam plača. Delo stalno, šuma večinoma |>o rav-pridite k >Mrs. Hubert M&hič, Mihič, Pickens, W. Va. (4a) POZORt Takoj sprejmem dobro shiz-kimjo, d!ai pomaga v kuhinji. Delo stalno. iPiačam od $25 do $30 na tmesec. Pišite takoj afi pridite ik (Mrs. Huber Mmhič, Pickens, W. Va. (42) I Naprodaj jt doSbro ohranjena postelja in nekaj pohištva. Vse za miizlkio ceno. Pridite v soboto. 1339 E. 93rd St. : ILEPA PRILIKA I- (Naprodaj je 5 in ioc prodajalna, v slovenskoArvatski naselbini v CoHrnwoodiu. Jako dobra trgovina s slovenskimi in ■ hrvatskimi dremale t Sedajma - lastnica je 'Maiarka, in prodaja trgovino radi obiteljskega nesporazuma, ker je sama. Za vse podrobnosti lahko vprašate v 1 ColHnwoodu ,pri Slovencih, d« ' je dobra trgovina.;Pridite in poglejte to trgovino. M«. Mary Horwath, W5612 Waterloo RjA Collinwoodi, O. stop 117 (43) Radi se/itve se prodo čedna hiša, pripravna za lepo stanovanje, z vsemi udobnostimi. Cena jako nizka, vpraša se wa 1111 E. 61. cesta. (41) Naprodaj so tri skoro nove bi- < ljardne miae z vso opravo vred', vredne $500, se prodajo za $250 ako se kupec takoj oglasi, m-u lahko oddam tudi licenco. Za naslov vprašlajte v uredništvu tega lista. (44) , . . »_ ( Izvrstno ohranjen avtomobil, Winton, 1910, za 7 potnikov, se proda za $300. Vprašajte na 1095* E.»64th St. (42)] Na znanje vsem mojim prijateljem! Dolgo, dolgo časa sem bil v trgovini z raznovrstnimi dobrimi pijačami. Medtem sem seveda mislil, da so ravno tako j dobre druge trgovine z drugi- , mi posli, no in konečno sem se 11 prepričal, da je navada železna srajca, in stari pregovor še ve- ^ dno velja, kakor za vse druge, 1 tudi za mene: Čevljar, ostani ' pri svojem kopitu! Tako sem 5 se tudi jaz podal nazaj k svoji, 1 trgovini. Prevzel sem dobro ^ znani, najlepšii saloon v Cuyahoga county, mesto Cleveland, in sicer na vogalu E. 55th St. in St. Clair ave. povsod znan pod imenom "Muehlhausler" Cafe. J Priporočam se na tem mestu vsem znancem in prijateljem ^ za večkratni ofoisk, ker sedaj j vsakomur jamčim lahko z najboljšimi pijačami in smodkami j ter s čisto in pošteno postrež-bo. Objednem pa dobite pri meni vsak čas fin prigrizek, ker ' 9 saloonom je združen restav- 5 rant, ki je najfineji v okolici. 1 iskreni pozdrav vsem znancem m prijateljem mojega prosto štora. Zahvaljujem se vam za . vse podpore v preteklosti in ] pričakujem številnega .poseta v t kxtofoiiw w 1. ...m ti (44) 1 » i wghLl v*trn Um »H ■ tMM fflt UM PUMMK _ R -cmroraaiE--s m tmormm^m I OJVJ^^D-Paay, M^?Sto No^Stlr-BUlTA 1 J* GaMMtfjna «1 Hfllt tm Nta«w* Fella nn l »U Eutarn mtf Cmta atkta. UMSill K gs^M^gsSssag^lranr ^t0> w"t"ln*" ** J 1 ftrt^JJmp^^^-^ y THg°C^ C^ Clw^QMyl FHAffti MULE1M NAZNANJA, DA DEUUE ZA THE RAY S. DUNHAM COMPANY IJla* ST. AND MILES AVE. Naprodaj je nakaj «aa 1000 Mer, na katarih js mestna voda, kanali, tlaki, pj9 niraaa casta In Upa draraM. MILES HARWARD PARK. PrUHa k nangj 1081 ADDISON ROAD. T.L Salt OmHMd 4SU R v -----------•^fjB^^^B _!___ J NAROCUJTE "AMERIKO." " Ml POSlUAMO denar V AYSTR0-0CSK0 ■ POTOM HRANILNICE NA DUNAJU I Vsalc, ki no^U« denar, dobi potrdilo prejemni-ka. Hitra in poltena postrežba. Odprt nrad ahnad«Uah sa poiiljaqj« ^^ \ ed 10-11 dap. M j ij:oschwalJ ^^fcž^ajoča ga meniha polu* ^^■pKti^nT da hi le «a trenu-Kcfoustili orožje iz rok. Kftta »ta phila zdaj tik fcoce, H*tere nd bilo slišati nobene-ga glasu. Kakor bi bilo vse te-Ep)o, tako mirno in tiho je Se-JREočft za košatimi drevesi R|ginila za čolnoma, ki sta HBfjferaze ni nobene, je menil Ho Kozina, zdaj lahko usta- Hpna »ta obstala in vsi so ^Hfel&zili na breg. iPred njimi Hfl|)it širna ravan. Kadar se ^H&^erkvica na žalostni go- i§»a nejasne konture bornjh MBp Bevkab. Potem pa je bi-JHupet gosta neprodirna te- Hfeer Celestin je najprej raz-^Mfc^svojo četo in vsakemu v 4coco, ostalim pa naroČil, ^^Hp^Spredaj m vi ata to bila odprta, tako ^^K lcaAcor da sploh niso bila ■L »ene, ki so planile kvi-^ffko so se vrata odprla in je H^^a ,z nabitimi puškami E|hl& seboj zapahnil vrata. HkVai na kolena, je zagtrmcl ■bc Cele&tin, kdor bi se upi-BtJfcp, apad gJNvhče ni odgovoril in nihče Hm! ganil. Ena presenečenih ■Eeb je mimo prerahljaia žer-Hpico in vrgta nanjo suhih tr-■n vejic, ki so se skoro hi-^Kptia vnele in je udaril plamen, R je z irudečo lučjo razsvetlil temni prostor in- vrgel svoj st-Kaj na patra Celesrtina, ki je s ^wzdi gnjtefliifni Najsvetejšim plza ognjišča se je dvignil vi-KjpJc širokopleč mož z dolgimi ■l^j lasmi in sivo blrado, ki Hnt» je segala do pasa. V rokah HB držal težko palico, 'ki je ime-Kfa držaj zlato sekiro, okrog Marsiu pa mu je visela zlata ve- Jfi—Ke, a stari ciganski poglavar ste ni preipaknil s svo- ^ jega mes-ta. 'Molče je sedel, kot s da je nem, a njegovo srce je , vriskalo, ko je videl sovražne- ( ga menilhJa trpeti in koval je j strašne načrte, 'kako ugonobi r blagoslovi j enca, an je lagal kar se je j dalo ter se sam čudSl, da je ta- J ko iznajdljiv, povrh je pa ciga- ^ ne hvalil, "cla je njegovim sojet- , nikom že presedalo. Proti poldnevu sta prisopihala v tabor dva cigana in vprašala za kralja Davida, Ves tabor je obstopil ta dva moža, ki sta bila na straži pri samostanu in vsi so hoteli vedeti, če so v samostanu zaprti cigani izpuščeni. Vrišč je bil tolilk, da je celo kralj Davidi zapustil svoj šotor in stopil med svoje ljudi, ki so pri njegovem prihodu takoj utihnili in naredili prostor, da je mogel priti do ravnokar došlih mož. Ne vi vzrok tej ljutos'ti ciganke tolpe, ki Ijan. Ustava, progla- pJstaVE ^ *** držw_ sitev svobode ii po- IjanL T« knjilico je stave ameri^e repo- odobrila sodnija Zjed. blike. Wm držav. ' * 1< Cena 2Sc TISKALA IN ZAL02ILA "CLEVELANDSKA AMERIKA" •11« ST.CLAIR AVENUE. CLEVELAND, OHIO ■ _ 5'g DDEmnamamBMaaanBnanapBWBtsosEii Dobi se edino pri Clevelandska Amerika neodvisen UST za slovenske delavce v ameriki. sl unuska tiskarna. 6119 st. clair ave. cleveland, ohio .■ ■■' » , •. ' 'i '. ' ; • •• ' ' -' ' - ______4------..— .....-i-------J-JJ---------'—--: