Šlev 171. V LloSM v sredo Ju? 9. avsnsia 1922. Leto L. Naročnina ■ i za državo SHS: sa eeio leto aaprej Dlu.120-— M pol lata n .. n M'— n četrt leta ... . 30-_ n ta meeec . ... 10"— sa inozemstvo: aaioleia«.....Dia. 2i» - meseiao....... 18 - beb Sobotna Izdaja: s v Jsgoslavljt. . . Om. 13 — vmoMmstvu ... „ 35'— Posanna šlev. 75 por. = Cena inseratom: = tlnostolpna petitna vrsta mali oglasi po K 4'— In K 6 —, veliki oglasi nad 45 mm višin« po k 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri večjem naročila popust. Izhaja vsak dan izvzemSl ponedeljka tn dneva po prazniku ob 5. nri zjutraj. Mesečna priloga; tfostnlk SKSZ; Poilna plačana v iotom HP" Oretoiitvo je v EopiUrjevl altot itev, 6/Oi Rokopisi se ae vračajo; netraakirana pisma se as sprejemajo. Uredn. telet. it*. 50, aprara. štv. 328. Političen list za slovenski narol Uprava je v uopitar|evl al. S. — Ratia/i poštne hran. ljubljanske št. :i50 za naročuino In št 346 za oqlase, zagreb .0.011, 3srajev. 7iS3, prašlte In daaaj. 24.797 Rusko-nemška poprSfia. Velikansko senzacijo je vzbudila letos o Veliki noči vest, da je podpisana posebna rusko-nemška pogodba. Na udeležnike genovske konference je učinkovala ta vest naravnost uničujoče in Lloyd George je kazal silno ogorčenje (poznejši nemški komentarji so ugotovili, da je bilo ogorčenje Lloyda Georgeja do gotove mere le navidezno, ker je bila angleška vlada o pripravah za zvezo pravočasno obveščena od angleškega poslanika v Berlinu). Besedilo pogodbe je bilo istočasno tudi objavljeno in ne vsebuje r'kakih za evropski mir nemarnih določb. ' •. kmalu so se pojavili glasovi, ki so da obstoji poleg urad- no objavljenega besedila pogodbe še gotovo število tajnih pogodbenih točk. Z uradne strani so te trditve takrat seveda demontirali, težko pa je bilo tem demen-tijem verjeti. Sedaj pa javljajo listi posameznosti iz poročila o genovski konferenci in o rusko-nemški pogodbi, ki ga je predložil znani komunistični voditelj Radek predsedstvu vseruskega centralnega izvršnega odbora. V svojem poročilu pravi Radek med drugim: »Prehajam na najvažnejše, t j. na tretjo točko tajne pogodbe, ki se tiče koncesij, katere moramo dati Nemcem v južno-Vzhodni Rusiji kot povračilo za ogromno vojaško in gospodarsko pomoč, ki smo jo bili nedavno na tako soliden in učinkovit način deležni. Posedica te pomoči je, da od meseca junija dalje lahko zastopamo svojo od vseruskega centralnega izvršnega odbora določeno politiko napram za-padni Evropi z vso energijo. Zahvaljujoč nemški pomoči lahko nastopimo proti za-padni Evropi agresivno, kakor hitro bi to zahteval naš vnanji ali notranji položaj. Nemškim industrijcem in kapitalistom »o bile podeljene razne koncesije po nasvetih nemških vojaških strokovnjakov, ki smatrajo za neobhodno potrebno, da se ju-žnovzhodna Rusija kolonizira. Če bi se prvi rusko-nemški napad na zapadno Evropo izjalovil in bi se morala vojna zavleči, bi morala Rusija preskrbovati (nemško) zaledje t živežem. Sindikat nemških nase-ljevalnih bank je dobil za 15 let v najem ozemlje za pridelovanje sladkorne pese v pokrajinskih gubernijah Harkov, Kijev in Jekaterinaslav. Za isto dobo je dobil ta sindikat v najem tudi tvornice za sladkor, toda pod pogojem, da banke obnove in do-polnejo ves inventar in dvignejo tvornice za sladkor zopet na predvojno višino s lem, da vpeljejo povsod najmodernejše in najnovejše stroje. Da se zasigura dobro od-delovanje polja za sladkorno repo, se obveže sovjetska republika na tem ozemlju naseliti 25.000 nemških kolonistov in delavcev, katerim bo prepustila po nemškem vzoru male parcele, kjer lahko gospodarijo ta. sebe. Premogovnike ob Donu dobi za dobo 15 let v zakup Stinnesova skupina. Izkoriščanje premogovnikov in razdelitev in izvoz premoga bo nadzorovala posebna komisija, v kateri bodo zastopani predstavniki nemškega generalnega štaba in revolu-eijskega vojaškega sveta sovjetske republike. Tu Radek izrečno naglasa, da bo služil ta premog v prvi vrsti za strategične namene aliiranih držav (Rusije in Nemčije); plačeval pa se bo iz posebnih vojaških garancijskih fondov. V kubanskem ozemlju bodo naselili 20.000 Nemcev. Ta naselitev ima dvojen namen. Nemci naj bi predvsem gospodarsko dvignili to ozemlje, potem pa nadomestili onih 20.000 kubanskih kozakov, ki so se odtod izselili Prebivalstvo kubanskega ozemlja je še vedno protirevolucio-narno razpoloženo. Zato mora biti prva skrb sovjetske vlade, da tam naseli ljudi, ki bodo znali domačinom dopovedati, da more njihovo blagostanje garantirati samo Irdna in močna sovjetska vlada. Samopose-bi umevno je, nadaljuje Radek, da morejo biti tak zanesljiv element le nemški naseljenci. V novorosijskem okolišu bomo naselili v prvi vrsti topničarje in pionirje. Ti hodo poljedelstvo v teh krajih znatno dvignili in pod vodsvom naših in nemških vo-iaških^skokovnakav se. bo Novorosiiek iz- premenil v drugi Verdun, ld bo predstra-ža proti reakcionarnemu maloazijskemu panislamizmu. Vse to pa je stvar tovariša Trockega, čegar mnenje o teh vprašanjih je neizmerne vrednosti. Pod sličnimi pogoji bomo naselili v Tereku 15.000 kolonistov. Ti naseljenci pa ne bodo naseljeni v skupinah, ampak v kozaških postajah. Tako bomo kozake raz-gnali in jim onemogočili enkrat za vselej padati za hrbet vseruski proletarski diktaturi. Kruppova podjetja pa dobe koncesijo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Groznem in sicer dobi Krupp 20 odstotkov kot povračilo za rdečo armado dobavljeni topniški materijah Ostalih 80 odstotkov pa ostane na razpolago Krasinu.« Ravnokar citirani izvleček iz Radeko-vega poročila je prvi objavil belgrajski ruski monarhistični list >Novo Vreme ', ki je sicer zelo tendencijozen, za njim pa tudi oficijozni organ čehoslovaške vlade v »Pra-ger PresseZato tega poročila ni smatrati že kar od vsega početka za golo izmišljotino, ampak ulegne biti vsaj v bistvu resnično, četudi morebiti ima namen Nemčijo in Rusijo v očeh antante očrniti. Toda politični položaj sam na sebi, v katerem se nahajata danes Rusija in Nemčija napram zapadni Evropi, napravi ja vsaj v bistvenih črtah zelo verjetno. Pritisk namreč, ki ga vrši zapadna Evropa na vzhod, izziv? nujno v Nemčiji in Rusiji jake odporno «ile — to ie izrekel že Lloyd George — :n sicer odporne sile ne le za obrambo, ampak tudi za napad. Počasi sicer, toda gotovo in temeljito se pripravlja nova politična doba za Evropo. Od Nemcev organizirani ruski narod bo še strašna sila in svetovna vojska še ni bila zadnja beseda. Belgrad, 8. avg. (Izv.) V zunanjem ministrstvu zaseda posebna komisija, ki bo določila ukrepe, ki naj bi se podvzeli proti Bolgarski. Ta komisija je dobila danes poročilo, da so bolgarske komitaške čete po- l novno vpadle preko meje na naše ozemlje, kjer ropajo. Kakor javljajo, so ubili komi-taši nekoliko mirnih ljudi ter se spopadli z vojsko. London, 7. avg. (Izv.) Havas javlja iz londonske konference: Lloyd George je zaključil svoj govor rekoč: »Nemčija je premagana, pretresena, gotova. Res je, da se Nemčija vedno in vedno pritožuje, toda njenim pritožbam se ne sme verjeti, ne da bi se natanko preiskala njih upravičenost. Mora se najti metoda, s katero bi se dala doseči plačila.c — ItaJijanski minister zunanjih zadev Schanzer je omenil bremena Italije ter je izrazil mnenje, da sprejmejo vsi zavezniki sorazmerno nase posledice, izvirajoče iz vsakega skupnega popusta. — Belgijski ministrski predsednik Theunis je opisoval finančni položaj Belgije, pomanjkanje dobre volje pri Nemčiji in naglašal neodločnost zaveznikov. Pariz, 8. avg. (Izv.) O včerajšnjih posvetovanjih vrhovnega sveta javlja posebni poročeval. lista >L'Oeuvre«: Londonska konferenca je pričela, kot je bilo pričakovati z ostrim spopadom. Poincare, ki je dobil takoj po otvoritvi prve seje besedo, je zagovarjal svoj program in je šel celo tako daleč, da je izjavil, da si bo Francija v slučaju potrebe zopet prilastila svobodo dejstva napram Nemčiji. Vsi navzoči so bili skrajno začudeni radi ofenzive Poincareja ter je Lloyd George precej ostro replici-ral. Ker je Poincare čutil, da je zašel predaleč, je bil v popoldanski seji zmernejši, Pesek v oči za uradnike. Belgratl, 8. avg. (Izv.) Ministrstvo sa promet je izdalo naredbo o osnovanju socialnih in humanitarnih odsekov pri ministrstvu za promet in ravnateljstvih državnih železnic v Belgradu, Zagrebu, Subotici in Sarajevu. Namen teh odsekov je skrbeti za ureditev službenih odnošajev z ozirom na pravice in dolžnosti osebja, stanovanjsko vprašanje, aprovizacijo, preskrbovanje v naravi, olajšave glede ureditve prejemkov, za zavarovanje osobja v slučaju bolezni, onemoglosti in smrti ter za varstvo hi-gijene. Ti odseki se imajo osnovati najpozneje do 1. oktobra 1922. Mešetarija z ministrskimi mesti. Belgrad, 8. avg. (Izv.) Jutri bo seja vlade, na kateri se bo definitivno določil za notranjega ministra Kosta Timotijevič, Radikalci so pred odhodom na parlamentarne počitnice kandidirali za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu posl. Filipoviča ter pustili Nikoli Pašiču proste roke pod pogojem, da ne sme pod nobenim pogojem odstopiti od zahteve glede državnega podtajnika v notranjem ministrstvu. 10.000 žrtev viharja. Hongkong, 8. avgusta. Reuterjev urad javlja: Tajfun je popolnoma opustošil mesto Svvatu. Nad l0.0O*» "i je zgubilo živ-Ijepje. ItU. da, skoro jx>mirljiv. Tudi drugi člani konference so se trudili, razčistiti dušno ozračje, ki ga je povzročil predpoldanski inter-mezo. London, 8. avg. (Izv.) V svojem govoru. je angleški ministrski predsednik Lloyd George izvajal: Kakor se vidi, nima nemška vlada različnih delov države v svoji popolni oblasti. Na primer Bavarska je delala težkoče v najvažnejših vprašanjih ter hoče povsod nastopali samostojno. Navzlic temu je garancijski odsek podal glede nemških davkov ugodno poročilo. Po njegovem mnenju bi se Nemčiji seveda ne smelo odpustiti plačila, ki bi jih mogla dati, gre le za primerno metodo. S tega stališča se je treba ozirati tudi na vse sankcije. Za njim je govoril italijanski minister Schanzer o porušenih ozemljih. Belgijski minister Theunis je poročal o težkočah finančnega in gospodarskega življenja v Belgiji. V popoldanski seji je govoril Dik-kenson o vprašanju manjšin. Stališče manjšin je po mirovnih pogodbah zelo otežko-čeno. Pokazalo se je, da pogodbe, ki bi imele ščititi manjšine, niso ustrezale svojemu namenu. Konferenca smatra le za svojo dolžnost, ako opozarja prizadete države na obstoječe težkoče in opozarja svoje člane naj store vse, kar je v njihovih močeh, da odstranijo to zlo. Kongres komunistične strarcke. Ljenin zdrav. Iz Moskve poročajo, da sc jc pričel 4. t. m. v Kremlu vseruski kongres komunistične stranke. Kongresu je prvi dan predsedoval Kamenov, ki jc v svojem pozdravnem nagovoru med drugim dejal sledeče:- Smatram za svojo dolžnost, da pred prehodom k razpravam o točkah dnevnega reda sporočim zadevo, ki izredno zanima vse delavstvo Rusije in ki jo z napetostjo zasledujejo tudi vsi sovražniki Rusije, Govor je namreč o zdravstvenem stanju Vladimirja Iljiča (Ljenina). Vladimir Iljič ni samo okreval, temveč je že popolnoma zdrav. To so potrdili znameniti ruski in inozemski profesorji. Še včeraj sem videl Iljiča in moram z veseljem poudariti, da ie zopet zdrav in krepak kakor preje in da je zopet med nami.« Med viharnim odobravanjem navzočih zaupnikov je zbor soglasno sprejel sledečo resolucijo: »Ko je vseruska konferenca slišala poročilo o Ljeninovem zdravstvenem stanju, mu pošilja svoj pozdrav.« Po izvolitvi predsedstva je bil sprejet sledeči dnevni red: 1. Vprašanja zunanje politike. 2. Delo stranke v zadrugah. 3. Pregled delovanja strokovnih organizacij na novih temeljih. 4. Tekoča vprašanja strankine agitacije in propagande. 5. Or-ganizatorična vprašanja stranke. 6. Sklicanje kongresa komunistične interna, cionale. Mova stanovanjska naredba. Belgrad, 8. avgusta. (Izv.) V ministrstvu za socialno politiko se pripravlja nov pravilnik o stanovanjskih vprašanjih, ki bo veljal od 1. januarja 1923 do 1. januarja 1925. S tem pravilnikom lastnikom hiš še ne bo dovoljeno svobodno razpolaganje s stanovanji. istrski svet. - Policijski in vlada. Belgrad, 8. avg. (Izv.) Vprašanje ureditve gmotnega vprašanja princa Jurija je prišlo v nov štadij. Vlada, ki je hotela princu Juriju povišati apanažo 12.000 frankov, sedaj ni voljna ugoditi njegovim zahtevam do konca. Princ Jurij zahteva, naj se mu letno izplačuje 1 milijon frankov in sicer ne iz državne blagajne, temveč iz kraljeve civilne liste. Posvetovanja o volivnem zakonu. Belgrad, 8. avg. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo državni odbor, ki ima do-! ločiti obseg volivnih okrajev in število poslancev na podlagi ustave in volivnega zakona . Odbor je danes pod predsedstvom dr. Ribarja sestavil samo spored za nadaljnje delo ter bo jutri in naslednje dni nadaljeval s sejami. Tudi naša vlada pomaga Bolgarijo pritiskati. Belgrad. 8. avg. (Izv.) Naš zunanji urad je prejel informacije, da je Bolgarska naročila v Nemčiji in Avstriji 1045 vagonov, v Avstriji pa 415.000 kg brzojavne žice ter velike množine železniških pragov, pri neki tvrdki v Budimpešti pa Rtro-je za čiščenje pristanišč v Črnem morju. Ta dejstva tolmačijo tukajšnji krogi, da jo Bolgarska v stanu plačati vojno odškodnino. B:lgrad, 8. avg. (Izv.) Na včerajšnji' seji ministrskega sveta, ki je trajala do: 1. ponoči je poročal minister Marko Trifkovič o svojem posetu na Bledu in o ukazih, ki jih je kralj podpisal. Zatem jc poročal min. predsednik Pašič o svojih pogajanjih z Ljubo Davidovičem. Izjavil je, da jc pripravljen sprejeti kandidaturo Koste Timotijeviča za notranjega ministra, vendar pa je ponovno sprožil vprašanje državnega podtajnika v notranjem ministrstvu. Glede te zadeve ni došlo do nobenega sporazuma ter se zdi, da se bo vprašanje državnega podtajnika odgodilo do jeseni. Nato je poročal minister Marko Trifkovič o pogajanjih, ki jih vodi s princem Jurijem. Sklenjeno je, da se to vprašanje likvidira na ta način, da se princu Juriju dovoli s posebnim zakonom apanaža letnih 600 tisoč dinarjev, da se mu odstopi vila na Topčideru in dajo na razpolago vozna sredstva. V slučaju, da potuje princ v inozemstvo, sc mu gotov del apanaže izplača v frankih. Po poročilu ministra za izenačenje zakonov je min. svet sklenil predložiti, narodni skupščini uradniški zakon na podlagi čl. 133 ustave. Minister Trifkovič jc seji objavil tudi strahovite obtožbe proti policijskim organom v okrajih južne Srbije. Minister jc izjavil, da so dela teh organov podobna postopanju bašibozukov. Dodal je, da odpade del velikih neredov ravno na račun teh organov, ki r.o poklicani, da skrbe za javno varnost. Namestnik notranjega ministra dr. Kumanudi jc obljubil, da hoče o tej zadevi izvesti strogo preiskavo. Albansko razmejitveno vprašanje. 3eigrad, 8. avg. (Izv.) V Korči se je; sestala mednarodna komisija za razmejitev napram Albaniji v svrho določitve me-, jc. Grški delegat je izjavil, da ne jnore sodelovati pri delu te komisije, dokler se ne> reši vprašanje krfskcga sporazuma. Radi tega jc komisija prekinila svoje delo za, nekoliko dni. Sco vprašanje. Kakor si Poljaki prizadevajo, da svetu predstavijo vzhodnogaliisko vprašanje kot rešeno in kakor malo prihaja v javnost glasov iz te točke vzhodne Evrope, je vendar dejstvo, da vlada tamkaj provizorno stanje, katero bo moral trajno urediti mednarodni forum, ali pa bo nastalo tam ne-pogasljivo ognjišče uporov in pa nemirov. Kajti tamkajšnji ukrajinski narod, ki je popraviti veroval, da mora svetovni preobrat uveljaviti pravico narodne samoopre-delbe tudi zanj, se ne bo nikdar udal poljskemu jarmu, marveč se mu bo do zadnjega diha upiral. Politični položaj je danes ta-le: Vzh. Galicija meri 55.300 kvadratnih kilometrov in šteje 5,450.000 prebivalcev, od katerih odpada na Ukrajince 74.4 odstotkov, na Poljake 12.1 odstotkov, ua Žide 12.3 odstotkov in na Nemce 1 ° odstotka. Ob prevratu so Ukrajinci k< naravni gospodarji dežele proglasili Vzhodno Galicijo kot svojo neodvisno narodno republiko z ukrajinsko narodno skupščino in vlado. Svojo narodno državo so nazvali »Zapadno-ukra-jinska narodna republika.« Proti novi državi so takoj nastopili Poljaki. Ukrajinska republika je postavila armado 120.000 mož in se z večjim ali manjšim uspehom borila proti njim do meseca julija 1919, ko je najvišji svet mirovne konference sklenil, da naj Poljska začasno zasede deželo, in da se končno reši vzhodno-gališko držav-nopuvno vprašanje leraeljem narodne samoodločbe. Pri dolčevanju meja se je izrecno naglasilo, da leži Vzhodna Galicija izven Poljske. Sovjetska Rusija je priznala neodvisnost vzhodnogališke ukrajinske republike dne 24. septembra 1920 na mirovni konferenci v Rigi. Vzhodnogališka ukrajinska vlada s predsednikom dr. Evgenom Petruševičem na čelu, ki se je bila ob poljski okupaciji z narodno vojsko umaknila iz dežele, ne zamuja nobene prilike, da pospeši končno rešitev vzhodnogališkega vprašanja temeljem narodne samoodločbe. Opetovano se je delgacija ukrajinskega narodnega sveta, ki je bil svoj čas izvoljen temeljem splošne in enake volivne pravice, obrnila na Zvezo narodov in ententine države in ne brez uspeha. Skupščina Zveze narodov v Genovi meseca septembra 1921 je soglasno sprejela resolucijo, ki naglasa potrebo, da se čim preje reši politično vprašanje Vzhodne Galicije. Isto stališče sta zavzela angleški in francoski odbor društva Zveze narodov na svojih kongresih ter kongres Zveze za človečanska prava v Parizu 1921. Konferenca v Genovi 1922 je priznala delegacijo ukrajinskega narodnega sveta in izročila vzhodnogalisko vprašanje v pretres posebni podkomisji. Ker je bila konferenca predčasno zaključena, je ostalo tudi to vprašanje še nerešeno. Kongres Društva narodov v Pragi je v plenarni seji soglasno sklenil, da tvori Vzhodna Galicija posebno mednarodno ozemlje, da se Ukrajinsko društvo Z. n. sprejme v Unijo društva zveze narodov ter je pozval države velike entente, naj rešijo državnopravno stališče Vzhodne Galicije. V tem pa tudi Poljaki ne mirujeo. Poljska vlada hiti kolonizirati deželo s Poljaki, zapira ukrajinske šole, prosvetne, kulturne, humanitarne in pa gospodarske ustanove, že tretje leto odreka ukrajinski mladini dostop na vseučilišče, izključuje Ukrajince od držav, službe, razdeljuje deželo na poljske upravne enote — departe-mente — in jih pripaja Poljski, nasilno izvaja popis ljudstva, da si ustvari dokaze, da je dežela po večini poljska, pripravlja Packa. i Francoski napisal Rene Bazin — Poslovenil A. B. 1, 2, 3, 4, 5, 6. 7, 8, 9, 10, 11, 13. 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20,21, 22, 23. To je vse, kar vam morem povedati o prvih triindvajsetih letih svojega življenja. Dosti je, če jih naštejem: tako so si podobna in tako enolična kakor številke. Zelo mlad sem izgubil stariše, komaj se še spominjam njihovega obraza. In gotovo bi se ne spominjal več očetove hišo v La Chatre, da me niso vzgajali nedaleč od nje — toda bila je prodana, zame mrtva. Da, La Chatre, usoda ima svoje temne strani: tam sem prišel na svet; zavod v La Chatre mi je požiral leto za letom, do osemnajstega. Ravnatelj jc kaj rad primerjal zavod z družino, toda družino sem si mislil vedno drugače, vse kaj drugega. Po končani srednji šoli me ie poslal moj stric in varuh g. Brutus Mouillard, odvetnik v Bourges, da dovršim v Parizu pravniške študije. Tri leta sem ž>e tu in takole je z menoj: 18 mesecev sem že li» cencijat in v tej »lastnosti« — tako bi rekel moj stric — sem prisegel in tako postal odvetniški praktikant. Pondeljek za pondeljkom hodim kot toliko drugih v urad, da sc podpišem na prijavnem listu. volitve v varšavski parlament, tare kmete z davki itd. Ukrajinski narodni svet se jo 25. junija L 1. znova obrnil na države ve like entente ter zahteval, da naj se Poljski zabrani izvesti v Vzhodni Galiciji volitve v varšavski parlament, da naj se izvoli posebna komisija, ki naj ščiti ukrajinsko prebivalstvo pred poljskimi nasilji ter da naj se končno pristopi rešitvi državnopravnega položaja Vzhodne Galicije. V tem stadiju je torej sedaj vzhodno-gališko vprašanje. Dodamo naj le še to, da je deželni kongres zastopnikov vseh ukrajinskih strank dne 28. januarja 1921 sklenil, da je edini upravičeni predstavitelj prebivalstva Vzhodne Galicje »Urad Za-padno-ukrajinske narodne republike« s predsednikom ukr. nar. sveta dr. E. Petruševičem na čelu. Pismo iz Gorice. Gorica, 7. avgusta. Splošna stavka je potekla pri nas precej mirno, to se pravi v znamenju fašistov-skih nasilij, ki so že prvi dan stavke prisilili nekaj uslužbencev električne železnice, da so morali voziti do večera. Drugi dan pa so morali voziti fašisti v ornih srajcah. Seveda so kričali, da se je promet po mestu vršil nemoteno, a je vozilo le par vozov in še ti so bili prazni, ker se nihče ni upal na tramvaj, ker so bili vozači neizvežbani. Saj so par voz celo pokvarili. Drugače so popolnoma stavkali samo tiskarji. Prodajalne so bile vse odprte, ker so se bali trgovci za svoje šipe, fašisti so celo silili, da naj hiše razobesijo zastave. Goričani so zastav tako siti, da so jih izobesili le par, ki so že takoj drugi dan zjutraj izginile. Tudi par incidentov je bilo. Prvi večer so komunisti trgali fašistovske razglase, nakar so se stepli fašisti in komunisti; en fašist je bil ranjen. Orožniki so napravili potem preiskavo pri komunistih, kjer so dobili municijo. Drugi dan stavke je bil miren. Tretjega dne so pokale puške in petarde pri južnem kolodvora in pa v predmestju sv. Roka. Največji fašistovski teror je vladal pri sv. Roku, kjer se je vršila prava bitka, ženske in otroci so bežali v kleti in na polje pred razgrajajočimi bandami fašistov. Ko je bil proglašen konec stavke, se je delo takoj in mirno začelo. Železnice so obratovale precej redno. Med našim ljudstvom še vedno vlada ogorčenje radi kobariških dogodkov, ki so bili ena največjih krivic, kar se jih je kdaj zgodilo našemu mirnemu ljudstvu. Pred kratkim so bili fašisti zopet v Kobaridu. (Kot se vidi imajo fašisti na Kobarid posebno piko. Posebno delajo izlete iz Vidma in Čedada.) To pot so zopet popackali skoraj vse hiše z >lepimi« in kulturnimi napisi. Zdaj so packe zopet pobelili, tako da imajo hiše različno barvo. One tri dečke, ki so jih imeli do zdaj zaprte v Kobaridu in ki jih dolžijo, da so pokvarili spomenik na Krnu, so odpeljali pred par dnevi v Tržaške zapore. Ubogi dečki, koliko časa bodo še trpeli po nedolžnem po ječah?! S 1. avgustom se je otvoril v Gorici kmetijski tečaj za učitelje. Vdeležencev je 80. Poučujejo razni strokovnjaki. Ob otvoritvi sta govorila dr. Pettain in dr. Besednjak. Tečaj bo velikega pomena za pospeševanje gospodarskega pouka v goriški deželi. Kot ismo izvedeli zadnje dni, bodo prenesli oktobra meseca čudodelno sliko svetogorske Matere Božje iz goriške stolnice v provizorično kapelico na Sveti Gori. Darujte za gladujoče v Rusiji! Na ta način menda postajami vreden zaupanja vdov in sirot. Poleg juridičnih študij sem srečno dovršil tudi literarne in sedaj sc ravno poganjam za doktorsko diplomo iz pravo-znanstva. Pri skušnjah sem se držal dobro, čeprav ne sijajno: preveč literata tiči v meni. Saj mi jc rekel moj profesor, g. Fla-maran: »Naša pravniška veda, moj ljubi, je kaj poredna in ljubosumna; nikakor ne mara, da bi še za katero drugo škilili!« Ali mar gledam za drugo? Mislim, da ne, toda tega nc povem gospodu Mouillardu, ki mi še ni pozabil one »porednosti«, da sem se namreč zanimal tudi za leposlovje. On stavi name svoje upe in samoposebi umevno tudi jaz nekaj nanj. Taka je torej ta moja preteklost: dvoje pergamentov že imam, tretja diploma ni več daleč in stričev dedič sem. Glejte, to jc tudi moja prihodnjost. Ali si morete misliti kaj bolj navadnega? Nikoli mi ni prišlo šc na misel, da bi si vse to zapisal, nikoli do današnjega dne, 10. decembra 1884. Nikakih doživljajev, ni-kakih zapiskov in tako bi Slo lahko do smrti. Toda kdo more vedeti, kaj vse mu more usoda v svoji vrtoglavosti prisoditi! Kdo more reči, da se ta klopčič, ki sc je doslej tako mirno odvijal, naenkrat nc zaplete? Danes dopoldne se mi je pripetilo nekaj nenavadnega, Takoj na začetku me je že razburilo in še bolj me razburja misel Razmejitev napram Mažarski. Belgrad, 8. avg. (Izv.) Za delegata na konfcrenci ekspertov za razmejitev napram Mažarski je določen polkovnik Čolak-An-tič. Konferenca se prične 14. t. m. v Genovi. Francija išče vojne krivce. Pariz, 8. avgusta. (Izv.) Listi javljajo, da je francoska vlada dala francoskim vojnim sodiščem treh vojnih okrajev nalog, da uvedejo postopanje proti nemškim vojnim krivcem, ker smatra pravdni postopek v Lipskem za parodijo. Izjemno stanje na Portugalskem. Lizbona, 8. avgusta. (Izv.) »Agente Havas« javlja, da je zbornica odobrila proglas izjemnega stanja za dobo 14 dni. Stavkovno gibanje ni popolno. Red je zaaigu- ran. — ZOPET ZAROTA NA IRSKEM. London, 8. avg. (Izv.) V Dublinu so odkrili zaroto, ki je imela namen porušiti vse mostove, ceste in železniške zveze, da bi bilo mesto na ta način popolnoma odrezano od zunanjega sveta. Po odkritju zarote je bilo aretiranih 180 oseb. Policija je zaplenila mnogo sumljivih spisov. !J, mednarodni Katoliški kongres dela. Tretji dan 1. septembra je poročal dr. Metzger iz Gradca o važnosti katoliških niisijonov. P. Lehnert iz severne Amerike jc poročal o vzornem delu ameriških katoliških organizacij, R. P. Walkcr iz Ox-forda pa o napredovanju katolicizma v Angliji. Zanimiv je bil referat zastopnika pariških italijanskih lisitov Domenico Rus-soa, ki jc poročal o zopetni povrnitvi pro-letariata k ccrkvi. Da se jc znaten del pro-lctariata odvrnil od katoliške ccrkve, so v veliki meri krivi sami katoliki, ker v odločilnih momentih pogosto niso znali dovolj ceniti položaja delavstva in niso bili pri udcjsttvovanju principov Kristusovih naukov vedno konsekventni, Z vzgledi, ljubeznijo, socialnim delom in uporabo Kristusovih naukov jc treba dokazati, da je cerkev danes kakor vedno edina zaščit-nica ubogih in trpečih. Zanimiv jc bil referat zastopnika jugoslovanskega katoliškega dijaštva L. Čam-pe, ki je poročal o nalogah katoliške cerkve v Rusiji. Na podlagi izkustev iteligen-tov, ki so imeli priliko v Rusiji več let proučevati religiozno vprašanje, jc dokazal, da ruska cerkev vsled cesaropapizma že skozi stoletja ni več delovala v religioznem smislu. Kljub pojavi reformnega gibanja, ki zavzema vedno večje dimenzije in ki napram katolicizmu ni tako odklonilno kakor oficielna ruska ccrkev, še ni misliti na kako združitev obeh cerkva, Vendar sc moramo ruskemu narodu približati kar pa bomo storili predvsem na ta način, če z veliko potezno akcijo v smislu prave krščanske ljubezni priskočimo trpečemu ruskemu ljudstvu v pomoč. Popoldne so se vršile razprave o iz-seljeniškemu vprašanju in o vprašanju časopisja. 2, avgusta je zborovala »Katoliška svetovna mladinska liga«. Po poročilu ofi-cielnega delegata iz Haaga, kjer jc zborovala prejšnji dan rimska kat. inlernaciona-la in po poročilu odbornikov se jc vnela debata, katere rezultat jc bil: sestavila se je komisija treh (Čeh, Švicar, Nemec), ki na ta pripetljaj. Neki glas mi pravi, da bo ta stvar imela velike poslcdicc, da sem na robu tega mirnega življenja, da je to začetek tega, kar imenujejo romanopisci življenjsko krizo. Nekaj mi je dejalo, da moram pisati spomine in glejte, zato sem kupil ta temni zvezčič pod Odeonskimi galerijami. Njemu bom zaupal ta dogodek z vsemi podrobnostmi in potem, če bo sploh kaj »potem«, vse njegove posledice, vse, kar bo poteklo iz njega. Poteklo! Ravno pravi izraz je to, ker gre za liso črnila. Komaj da jc suha, moja črna lisa, široka in čudno oblikovana, zares strah bu-deča, pa jo poglejte od fizične strani ali pa jo proučavajte po njeni moralični plati. Ona jc vse kaj drugega kot druge lise; ona ni lc okoliščina, ona spada bistveno k stvari. V Narodni knjižnici sem jo naredil, na .. . Toda vse po vrsti! Pogosto zahajam v Narodno knjižnico, pa ne v veliko dvorano, ampak v ono, kjer so rokopisi, ki je odprta lc možem znanosti, ki imajo že ime in ugled. Kadar vstopam, se nc morem ubraniti nekemu občutku spoštovanja in hkrati zadovoljenega ponosa, ker vsakdo nc more noter, komur bi sc poljubilo. Pri vratarju sem oddal dežnik in se približal čuvaju pri vhodu (dva varuha, ali ne priča to o vzvišenosti kraja?) Čuvar me pozna, ne zahteva več izkaznice. Res je, nisem šc pri onih dobrih naj stopi z rimsko internacionalo skupaj in izdela bazo, na podlagi katere se bo mogl^ ustvariti enotna internacionala. Popoldne so poročali predsedniki ko. misij o delu in stavili resolucije, ki se ob-javijo v »Katolika Mondo«. Proti večeru je dospel brzojav sv, oče. ta, v katerem izredno ljuberznivo pozdrav-lja delo »IKA« za spravo med narodi ter blagoslavlja vse udeležence. 4. avgusta jc bil zadnji dan kongresu in so se vršile razprave o praktičnem načinu mednarodnega sodelovanju ka»toliča. nov in so bile v tem smislu sprejete važne rcsulicije. Kongres je dosegel veliko pozitivnih uspehov in je samo želeti, da najdejo ideje, ki jih propagira mednarodna katoliška liga, odmeva tudi pri nas. Politične novice. -f Razgovor s princem Jurijem. »Bes ogradski Dnevnik« od 6, t. m. objavlja sle. deči razgovor s princem Jurijem: »Včeraj okrog poldne je prišel princ Jurij v poslop. jc ministrskega predsedstva. Ker se je bai ob tej uri vršila seja ministrskega sveta, princ ni zahteval, da ga sprejme eden ali drugi minister, ampak je odšel v sobico, kjer kuhajo uradni sluge kavo. Tu je ostal dalje časa in se razgovarjal z načelnikom >>presbiro«-ja in potem s časnikarji. Princ je bil zelo razpoložen za razgovore in zelo ijubeznjiv napram časnikarjem. Njegovo držanje je kazalo iskrenega in značajnega človeka, ki nc prikriva svojih misli. Vsak njegov gib in vsaka beseda jc kazala čistokrvnega Šumadincy. na katerega bivanje v inozemstvu ni vplivalo niti najmanj, da hi izpremenil le eno svojo plemensko lastnost. Ko mu je naš poročevalec omenil, da sc jc na neki seji ministrskega sveta govorilo tudi o njegovih zahtevah, se je začel zanimati za stvar, ker mu to še ni bilo javljeno. »Sklenili so,« jc rekel poročevalec, »da se uredi vprašanje Vaše apana. žc.« »Kakšne apanaže,« prekine princ poročevalca, »'tu ne gre za apanažo, ampak za princip: da se ravna z menoj tako, kakor se spodobi za moj položaj in kakor sem zaslužil.« Nato mu je odgovoril poročevalec, da se je vlada ozirala na vse njegove zahteve in da bo celo vprašanje pc vsej verjetnosti prav kmalu rešeno. »Prosim Vas«, je nadaljeval princ, »da popra-vite to, kar je stalo v nekih listih, da jaz baje zahtevam one pravice, ki sem jih imel prej. To bi sc utegnilo napačno tolmačiti kakor da stavljam jaz kake politične zaj hteve. Jaz zahtevam lc one pravice, ki nJ gredo kol članu vladarske hiše. Nikar ml pišite, česar nisem rekel in kar bi morali pozneje dementirati. Pooblaščam Vas pa, da napišete, da vlada vsega tega ni kriva, To vem čisto gotovo.« Princ se je od časnikarjev zelo ljubeznjivo poslovil in se odpeljal z avtomobilom. — Temu razgovoru dodaja imenovani list: »Čeprav princ trdi, da za nepravilno postopanje proti njemu ni kriva vlada, mora vendar delati vlado odgovorno za vse. V ustavni državi, ka-koršna bi morala biti tudi naša, mora biti vlada odgovorna za vse, karkoli sc v državi dogaja. Če pa se gode kakšne reči za kulisami in se uveljavlja neka volja, ki je vlada ne more preprečiti, potem je vlada dolžna odstopiti. Če pa tega nc stori, spre-jema s tem tudi odgovornost za vse.* -f- Kako režim hrije norce iz uradni-štva. Uradniki in državni uslužbenci so danes popolnoma proletarizjrani ter spadajo na najnižjo socialno lestvico človeške družbe, tam, kjer so se nekdaj shajali cestni pometači, prižigalci latern in podobno. Uradniške družine so lačne, raztrgane ln obupane. Delavci si pomagajo vsaj z bojno znancih, ki sc jim nasmehne, pa tudi ne več pri novincih, ki mu morajo pokazati izkaznico. Pokima mi ter me pusti v svetišče, njegov migljaj pomeni: »Mladi ste še, pa ste žc naš, le vstopile gospod!« Vselej, kadar vstopam, občudujem ogromno obsežnost, enostavne okraske na zidu, kjer se vije okoli in okoli širok pas listov, arcopag knjižničarjev in konserva-torjev, ki sedijo tam doli na nekem odru, na koncu hodnika. Preproge na tleh zadu-šc vsak šum korakov. In zadaj, prav zadaj jc svetišče, kjer delajo izvoljeni med izvoljenimi, katerih vsak je član dveh ali treh Akademij. Na levo in na desno so vrste miz in stolov, kamor sc razgubi po prosti volji učeno prebivalstvo Narodne knjižnice, Po veliki večini so to možje. Čc jih pogledaš od zadaj, kako so sključeni, ti nehote pricle na um, kako silovito opustošenje je povzročila misel na njih glavah. Za Boga, kak pogled na te pleše za kosmatega prebivalca juga, ki mu lasje sive, pa nc odpadejo! To opustošenje jc edino, kar obiskovavec zapazi pri vratih, in dim« človeka neprijetno. Tu in tam zapaziš med možmi slučajno tudi kako ženo, George Sand jc prihajala semkaj. Ne vem imena in poklic njenih naslednic; zapazil sem lc, da so temno oblečene, da imajo šale in gosto mrežico: čutiš, da je ljubezen daleč od njih ali daleč odtodi. (Dalje.) organizacijo, uradniške organizacije so pa le bolj reprezentativnega značaja in če bi uradniki hoteli štrajkati, bi jih militarizi-rali in potem pošteno disciplinirali. Vrhtega uradništvo ni edino, oziroma precejšen del se pri vsem svojem beraštvu klanja mandarinskemu režimu in se razliva v »državotvornih«, reete ultrabizantinskih čustvih. Toda želodec je le močnejši in zato so uradniške organizacije ministrskemu predsedniku v posebni deputaciji izjavile, da bodo uradniki štrajkali, ako jih vlada ne reši bede in lakote. »Slovenski Na vod: kot organ najlojalnejšega in najveraejše-vdanega državotvornega režimolizništva na to dostavlja, da »je vlada že opetovano razpravljala o uradniškem vprašanju ter prišla do zaključka, da je beda uradništva res taka, da je treba uradnikom čim naj-preje pomagati.« — Zdaj bodo uradniki vendar enkrat siti, ko je vlada to uvidela, dozdaj namreč tega niti uvidela ni. Vendar napredek! + Nesoglasje med nami in Čehi. V kratkem bo zborovala Zveza narodov v Ženevi. Na programu tega zasedanja je tudi vprašanje narodnih manjšin. Že prej enkrat je Zveza narodov sklenila, da se določijo posamezne komisije, ki bi v na-rodno-manjšinjskih sporih odločale. Sedaj pa je treba določiti zastopnike za to komisijo. Čehi zahtevajo, da bodi zastopnik Male antante Čeh, v Belgradu so pa mnenja, da bi bil za to mesto pripravnejši Srb — Hrvat ali Slovenec itak ne pride v poštev. Zaradi tega se je pojavilo med obe-, ma vladama precej ostro nasprotje, ki ga zelo označuje pisanje »Epohe«: »Ni dvoma, in to se je že večkrat pokazalo, da Češkoslovaška kljub od Ninčiča naglašani edinstvenosti, izkorišča ali vsaj poskuša izkoristiti vsako priložnost za svoje osebne interese in sicer v imenu Male antante. Ravno tako se v tem oziru ponaša Rumu-nija, toda Beneš je v svoji nacionalni ambiciji prekoračil že vse meje dopustne popustljivosti. Mi ne moremo več dovoliti, da smatrajo v inozemstvu Malo antanto za lie-nešovo jerobstvo nad ostalimi člani Male antante. Mi ne dovoljujemo, da se srčno prijateljstvo izkorišča na način, kakor je to doslej delala Češkoslovaška i pred Genovo i po Genovi. V trenotku, ko žalijo naš ponos prijatelji, katerim smo se v svoji naivnosti izročili, se ne da nič več poravnati to, kar se nam pripeti zaradi našega prevelikega zaupanja. To morajo Čehi pomisliti.* + Razcep v slovaški ljudski stranki. 3. t. m. ae je vršil v Žilini na Slovaškem tretji kongres slovaške ljudske stranke ob udeležbi nad 400 zastopnikov iz cele Slovaške. Kongresu je predsedoval o. Hlin-ka, ki je poročal o političnem položaju. Tajnik FIanay jo govoril o organizaciji strankinega časopisja. Pri tej priliki se je dokončala afera poslanca Braliera. On je namreč svoječasno izjavil, da izstopa s svojimi pristaši iz stranke, če o. Hlinka ne spremeni svoje politike. Braher ima precej pristašev med industrijskimi in kmečkimi delavci. Hlinka mu na to ni odgovoril in je tajnik Hanay predlagal, da naj se Braher ne smatra več za člana stranke in da se uaj pozove, da odloži svoj mandat. Ta predlog je bil sprejet in tako je razkol definitiven. Ministrskemu predsedniku je bila doposlana brzojavka, v kateri se uaj-odločnejše protestira proti temu, da bi se odstopil četudi samo pedenj slovaške zemlje Poljakom. Končno je bila sprejeta posebna spomenica vseh Slovakov, ki jo izročijo predsedniku republike Masarvku. Dnevne novice. — Opozarjamo naše čitatelje na podlistek, ki smo ga začeli priobčevati danes. To je roman slovečega francoskega pisatelja Ren6 Bazina in je izredno zanimiv ter velike umetniške vrednosti. — V Boštanjju ob Savi je umrla fine 25. julija dopoldne gdčna Rezika Papež. Blag ji spomin! — O napadu »nacionalnih« jugoslovanskih belogardistov na Orlice in Orle v Splitu smo žc včeraj na kratko poročali. Ker pa je današnje »Jutro« prineslo popolnoma izkrivljeno in fašistovsko pobarvano poročilo, podajamo javnosti sledeče objektivno poročilo: V četrtek 3. t. m. se je na kolodvoru v Splitu zbrala prcccjšnja množica jugofašistov misleč, da se s tem vlakom pripeljejo Orli in Orlice iz Sinja, da odpotujejo v Brno. Preje pa so pri svojih bratih italijanskih branjevcih pokupili vse paradižnike. Belogardisti pa so se to pot ukanili, kajti z vlakom sc je pripeljal samo opat Kotoraš, ki pa se plačanih mladičev ni ustrašil. Drugi dan so se ti belogardisti zopet zbrali in ko so prispeli Orli, so ustavili neko Orlico in zahtevali, da odstrani orlovski znak. Ko jih je njen sprem-ljcvalcc odločno zavrnil, so planili nanj. Medtem je prišel mimo delavec Listeš, ki po ga tudi napadli. Pod njegovimi krepkimi udarci pa so padali hrabri belogardisti kot snopi. Ko jc prihitelo še več Orlov, pa so pričeli jugofašisti streljati z revolverji, na kar je šele prišla policija. Fašisti so isti dan napadli g. Vukičeviča iz Sinja, ko se jc s a m sprehajal ob obali in ga težko ranili. Fašisti so hoteli tudi preprečiti izletnikom odhod z ladjo, vendar jim je to junaštvo preprečila policija na intervencijo poslanca dr. Dubiliča, Demokratski listi so seveda obširno poročali o tem »junaštvu« belogardistov in hvalili njihovo »hrabrost«. — Kaj je v Sloveniji pod sedanjim režimom mogoče? V kamniškem okraju se zbira deputacija starišev, da gredo na Bled h kralju, da mu pojasnijo krivico, ki jim jo delajo nekatera šolska vodstva s tem, da jih kaznujejo po 40 za posameznega otroka pod lažnjivo pretvezo, da je otrok ostal od šolskega pouka. To pa ni res, ker otroci kaznovanih starišev niso izostali od šolskega pouka, temveč so se udeležili na dan sv. Rešnjega Telesa slovesne procesije kot slovenska katoliška organizirana mladina v svojem kroju. Zato, ker hoče katol. mladina pokazati javno neustrašeno svoje versko prepričanje, naj bi stariši plačevali kazen. Tega si nikdar ne bomo pustili do-pasti, ne od okrajnega ne od deželnega šolskega sveta najmanj pa še od svobodomiselnega učiteljstva. — Prizadeti. — Neverjetne razmere na SHS državnih železnicah. Savez železničarjev Jugoslavije je poslal na prometno ministrstvo in na vse delavske zbornice obširno spomenico, v kateri se opisujejo strašne razmere posebno na progi Zagreb—Vinkovci. Osobje, posebno ono pri strojih, mora delati nepretrgoma po 21 do 27 ur brez počitka in brez spanja. Da osobje v takem stanju ne more posvečati potrebne pozornosti, je razumljivo in sc zato dogajajo pogosto razne nesreče. Ker se njihove pritožbe ne upoštevajo, izjavlja osobje, da ni odgovorno za eventualne nesreče. — Terorizem v Bosni. Nedavno smo poročali o odpustu sodnikov, pozneje o odpustu orožnikov v Bosni in Hercegovini, Sedaj pa poročajo, da je odpuščenih večje število pismonošev in sicer samih Hrvatov, Slovencev in nekaj Čehov. Mnogi od njih imajo že nad 20 let službe, vendar so odpuščeni brez navedbe vzroka, brez pokojnine in so tako oni in njihove rodbine vrženo na ulico, da gladujejo in trpijo pomanjkanje. — Ameriški zuanstvenik v Jugoslaviji. Iz Belgrada poročajo, da je naše poslaništvo v Washingtonu naprosil ameriški znanstvenik Horry Mahraben za naslove vseh rektorjev naših vseučilišč. Mahraben jc bil izvoljen za predsednika mednarodnega prosvetnega instituta in je pooblaščen, da prepotuje v študijske svrhe vso Evropo. Prepotoval bo tudi Jugoslavijo in bo v veliki nakladi izdal tudi poročilo o znanstvenem delovanju naših vseučilišč. V Jugoslavijo pride novembra in bo ostal pri nas kakih 30 dni. — Češki ministri v Bački. V Bački je letos izredno veliko čeških letovišča rje v. Med njimi sta tudi ministra dr.~ Vrhensky in dr. Obermann. — Statistični podatki Poljske. Statistični urad poljske republike je izdal sledeče podatke o Poljski, Gornji Šleziji in Vilni. Vse to ozemlje obsega 386.273 kv. kilometrov in ima skupaj 27 milijonov 160.163 prebivlacev, od katerih bi jih po teh podatkih bilo 18 milijonov 659.993 poljske narodnosti in 8 milijonov 500.170 drugih narodnosti. (Ta statistika je brez dvoma zelo potvorjena.) — Kongres protestantskih in pravoslavnih cerkva. V nedeljo je pričel v Ko-penhagenu zborovati kongres mednarodne lige cerkva. Na tem kongresu so bile zastopane protestantske in nekatere pravoslavne cerkve. V imenu srbske pravoslavne cerkve so odpotovali v Kopenhagen mc-tropolit Hilarij Radančič in posl. Vojislav Janjič. V imenu protestantskih manjšin je odpotoval S. Schumacher iz Zemuna za Nemce in neki drug pastor kot zastopnik mažarskih protestantov v Vojvodini. — Kovani denar na Mažarskem. Ma-žarska vlada je sklenila s Kruppovirn podjetjem pogodbo o kovanju denarja po 1, 5, 10 in 20 kron, ki jih namerava dati v promet. — Odstavljen rektor. Rektor pravoslavno bogoslovne fakultete v Sremskih Karlovcih je odstavljen. — Jugoslovanski Monte Carlo. Pred par dnevi se je vršila svečana otvoritev igralnice v Cirkvenici v hrvaškem Primor-ju. Igralnica se nahaja v hotelu »Therapia ' in se imenuje »Casino des Etrangers« (Kazino za tujce). Že ime samo pove, da imajo pristop samo tujci, vsem domačinom pa je igranje strogo prepovedano. Koliko bo ta prepoved držala, je seveda drugo vprašanje. — Najden zrakoplov. V Novem Sadu so sedaj skoraj po štirih letih našli avstrijski aeroplan, ki reprezentira lepo vrednost nad milijon kron. Imela sta ga skritega mesar Glozi in elektrotehnik Gelb. Kaj sla hotela 7. njim, vedi sam Bog. — Velika tatvina. V zagrebški veletrgovini Grivičič so se dnevno dogajale velike tatvine. Neznani lopovi so dnevno kradli dragoceno blago in tako napravili tvrd-ki nad pol milijona škode. Policiji je končno uspelo odkriti tatinsko družbo in njene člane spraviti ua varno. — V gorenjskem vlaku je bil pozabljen dne 5. avgusta ob pol 2. uri popoldne na Jesenicah Zeiss-ov trieder 6X. Pošteni najditelj dobi 1000 K nagrade pri J. Magdiču, Ljubljana, Gledal, ulica 7. — Sprejem gojencev v hldroavljatično lolo vojne mornarice v Gjenoviču (Boka Kotorska). Na osnovi rešenja g. ministra vojne in mornarico Mor. br. 7563-A z dne 21. julija 1922, sc bo sprejelo tekom meseca oktobra lota 1922 40 mladeničev v mehanični kurs hidroavijatične šole vojne mornarice v Gjenoviču (Boka Kotorska), za gojence, ki bodo po dovršitvi kursa razporejeni kot tehnično osobje v pomorski avijatiki vojne mornarice. Prosilci morajo vložiti lastnoročno pisane prošnje do 10. septembra 1922 pri komandantu hidroavionske komande u Gjenoviču (Boka Kotorska) s sledečimi prilogami: 1. potrdilo, da je podanik kraljevine SHS; 2. krstni list; 3. spričevalo, da je dovršil najmanj 4 razrede ljudske šole; 4. nravstveno spričevalo; 5. izjavo stari.ev, da sme vstopiti v šolo, potrjeno po občinski oblasti; 6. potrdilo obrtne oblasti, da jc izučen ključavničarske, kovaške ali pa slične obrti z označbo, koliko časa iu s kakšnim uspehom je delal v obrti; 7. potrdilo vojaškega zdravnika, da jc sposoben za vojsko; 8. potrdilo cerkvene ali občinske oblasti, da jc neoženjen. — Prednost imajo oni, ki so poleg dovršene obrti dovršili višje razrede kakšne mostne ali obrtne šole, Kurs bo trajal 12 mesecev. Natančnejša navodila sc dobe pri mestnem vojaškem uradu Ljubljana v Mestnem domu. štajerske novice. št Sprejem dcputseije iz slovenjegra-škega političnega okraja na kraljevem dvorcu na Bledu. Tudi prebivalstvo okrajnega glavarstva Slovenjgradec se je odločilo, da pokloni svojemu ljubljenemu kralju in prvi jugoslovanski kraljici svatovski dar in sicer četverovprežno konjsko opravo iz usnja, ki se izdeluje v okraju. Dne 2. avgusta t. 1. se jc odpeljalo odposlanstvo na Bled. Odposlanstvo je vodil okrajni glavar dr. Marko Ipavic, v odposlanstvu pa so bili za sodni okraj Slovenjgradec: Josip Rotovnik, posestnik v Legnu kot odposlanec okrajnega zastopa Slovenjgradec, Ferdinand Kac, posestnik in župan v Šmart-nem pri Slovenjgradcu, Franc Pototschnig, tovarnar v Slovenjgradcu, in Ivan Vrhnjak, posestnik in občinski svetovalec v Pame-cali, zamarenberški sodni okraj: inž. Franjo Pahernik, posestnik v Vuhredu in načelnik okr. zastopa marenberškega, inž. Milan Lenarčič, posestnik v Josip dolu, Peter Mravljak, posestnik in član okr. šolskega sveta v Vuhredu, Josip Strableg, posestnik in župan mejne občine Kapi a in za sodni okraj Šoštanj: Josip Skaza, posestnik v Velenju kot načelnik okr. zastopa šoštanj-skega Fran Gorčar, posestnik in ravnatelj usnjarske tovarne Franc \Voschnagg v Šoštanju, Matija Marinček, notar in župan mesta Šoštanj in Anton Novak, posestnik in župan v Družmirju pri šošlanju. Za sprejem in za izročitev vezila je bil določen 3. avgust. Ta dan se je odpeljalo odposlanstvo pod vodstvom pokrajinskega namestnika in ministra Ivana Hribarja, kateri se je pripeljal nalašč za to na Bled in okr. glavarja slovenjgraškega na 4 avtomobilih, okrašenih s cvetjem in zastavicami ob tričetrt na 6. uro zvečer na kraljevi dvorec v vilo Suvobor. Tu je bila na vrtu kraljevega dvorca razstavljena štirivprež-na konjska oprava, kraljevo in kraljičino svatovsko poklonilo, okrašeno s svežim cvetjem. To je krasno delo iz najlepšega usnja, ki se izdeluje kakor posebnost usnjarske tovarne Franc Woschnagga v Šoštanju in ki slovi po celem svetu. Oprava je okovana s srebrom in šivana s svilo. Odposlanstvo se je postavilo poleg svatov-skega darila v vrsto. Točno < b 6. uri se je bližal po vrtu vile kralj Aleksander. Okrajni glavar dr. Marko Ipavic je pozdravil kralja v imenu prebivalstva okrajnega glavarstva Slovenjgradec, se mu zahvalil, da je sprejel dar slovenjgraškega prebivalstva in ga zagotovil neomajne zvestobe ter neminljive ljubezni tega prebivalstva. Njegovemu klicu, živel kralj Aleksander, živela kraljica Marija, se je z navdušenjem pridružilo vse prebivalstvo. Kralj Aleksander je vzel to na znanje, ter naročij okrajnemu glavarju, da sporoči pozdrave kralja in kraljice Marije vsemu prebivalstvu slovenjgraškega pol. okraja. Nato je predstavil pokrajinski namestnik in minister Ivan Hribar vse člane odposlanstva kralju. Kralj sc je posebno zanimal za narodnogospodarska vprašanja okraja in prebivalstva. Odposlanstvo je bilo slednjič pogoščeno na vrtu kraljevega dvorca. Gotovo bodo vsi, ki so bili pri sprejemu vedno in povsod slavili neprekosljivo kraljevo prijaznost in prikupi jivost. Š Kršč. soc. delavstvo mariborsko jc imelo v nedeljo, doc 6. t. m. izlet v Kamnico pri Mariboru. Izlet ic bil združen s popoldansko cerkveno po-božnostjo in delavskim zborovanjem pred cerkvijo. Navzlic temu. da je vreme precej nagajalo, sc jc vendar zbralo na stotine kršč. soc. delavstva. Oh pol 4. uri jc bila v natlačeno polni župni cerkvi za izletnike primerna pridiga č. g. p. Gabrijela, za tem slovesne pete litanije. Takoj po cerkveni pobožnosti sc je pričel na trgu pred cerkvijo veličastni delavski shod ob mnogohmjni udeležbi, na katerem sta govorila tov. A. Krepek in J. Stabej. Shoda so se udeležili v Katnnici slučajno sc mudeči trije višji ccrkvcni dostojanstveniki, kar jc napravilo na zbrane zborovaice najboljši vtis. Prireditev jc pokazala, da jc število krJč. soc. delavstva dan za dnem večje. Shod ic proti koncu holc'o motiti z neslanimi medklici j par nasprotnikov. Ko jc ob koncu predsednik »ho* da pozval enega izmed nasprotnikov, da se na} oglasi k besedi, če žc hoče govoriti, in se je isti pozivu tudi odzval, jc zbrana množica zapustili zborovališče, tako da jc ostal popolnoma sam, nakar jo je hitro popihal iz Kamnice. « Gospodarstvo. II. ljubljanski veliki semonj Telefonska naprava. Vsi oni, ki želijo imeti v svojih razstavnih prostorih na razpolago telefon, prosimo, da to nemudoma javijo Uradu Ljubljanskega velesejma. Instalacija telefona stane 600 Din, najemnina za aparat pa se mora plačati enomesečna, ker se za manj časa aparat ne oddaja v najem. Ker vsi znaki kažejo, da bo promet na letošnjem velesejmu zelo živahen, priporočamo vsem interesentom, da se posluži-jo tega prometnega sredstva, da jim bo poslovanje na ta način uspešneje in olajšano. Legitimacije in vstopnice. Permanentne legitimacije se bodo dobivale pri naših razprodajalcih (bankah) v vseh mestih v Jugoslaviji in pri naših generalnih zastopnikih v inozemstvu, kakor tudi v vseh uradih večjih inozemskih velesejmov za ceno Din 40 za komad. Posestnik legitimacije je opravičen do polovične vožnje na vseh železnicah in vseh razredih osebnih vlakov v Ljubljano in nazaj, permanenten prost vstop na sejmišče in na obisk historično razstave slovenskih slik. Dnevne vstopnice za ceno Din 10 dobivajo se.pri dnevnih blagajnah na sejmišču in opravičujejo do enkratnega obiska vseh prostorov Ljubi lanskega velesejma in historične razstave. Stanovanjski odsek preskrbi na zahtevo stanovanje v hotelu in privatno. Navesti je treba razločno napisano ime in koliko časa ostane dotični posetnik v Ljubljani. Dekorativna in reklamna dela. Glede opreme prostorov naj si vsak razstavljalec še danes poišče dekoraterja, ker na koncu vsled preobilega zaposlenja listi najbrže ne bodo zamogli sprejeti nobenega dela več. Pripominjamo, da ni upravičena prevzeti reklamna in dekoraterska dela za Ljubljanski velesemenj samo tvrdka Milan Au-man & Comp, Krško, kot je to že pomotoma objavila, marveč si naj vsak razstavljalec poišče sam tvrdko, za katero misli, da mu bo delo najokusneje izvršila. Priporočamo v lastnem interesu strank, da si opremijo prostore na sejmišču umetniško, ker s tem svojo firmo zelo reprezentirajo. MEŠETAJRSTVO. Ni samo »verižništvo« slab znak našega časa, marveč tudi mešetarstvo, pri čemer mislimo na zakotno mešetarstvo. Toda še je zadosti izobražencev, ki bodo nastopili proti temu, da bi se mešetarstvo vrinilo v vrste izobraženstva! Čuden pojav današnje dobe: nc bodi več podlaga gospodarskemu obstoju in napredku izobraženca trudapolna znanstvena izobrazba, ampak lc nekaj malo splošne in trgovske izobrazbe! Znanje agenta, komisionarja, sensala, trgovskega posrednika! Izobraženec naj se vsaj mimogrede peha za provizijami, za prosredniškim dobičkom! Javna služba in poklic, osebne zveze, denar, kredit, sorodstvo (čeprav morda samo ime soproge): vse to naj služi meše-tarstvu, ki se vriva med producenla in konsumenta, dviga vsled stremljenja na čim največjo provizijo draginjo, jemlje pravim trgovcem tla izpod nog, izpodkopava voljo za pravo, lastno nesebično, vestno in nepristransko službo v javno korist,, se zakotno odteguje obdavčenju, izločuje neposredni stik trgovcev s trgovci, s katerit mi bi se morali prvi pogajati, služi tako kapitalizmu, vzbuja sum nizkega pohlepa za denarjem, za iahkim in breznapornint zaslužkom, zahtev, da naj sc izobraženec spremeni v obrtnika, ali pa poslane reven, kot cerkvena miš! Nai bi pokazali zlasti vsi oni, ki sc žrtvujejo visokim nalogam javnih služb v državi, čeprav ne državnim, da obstoji meja med temi visokimi nalogami pa posli za nizki denarni dobižek in naj bi iz svojih vrst olajšali tja pot onim, ki iih tja vleče. —č. * * ♦ g Žitni trg. Cene žitu na novosadski produktni borzi so bile sledeče: pšenica 18 K, oves 13 K, koruza 13.80 K, pšenična moka št. 0 24 K. Tendenca čvrsta. g Na naslov Narodne banke. Prejeli smo: Zadnje čase opažamo, da so novčanice, ki jih prejemamo od Narodne banko večkrat ne samo precej v slabem stanju, ampak včasih tudi v ovojih defektne, kar bi človek od Narodne banke gotovo ne pričakoval. Upamo, da se to ne godi namenoma, ter da bo la opozoritev zadostovala. g Uradni list poljedelskega ministrstva. Ministrstvo za poljedelstvo in vodo prične s 1. septembrom izdajati poseben uradni list, za katerega je predviden kredit 100.000 dinarjev. g Deficit sovjetske Rusije. Proračun sovjetsko Rusije predvideva 360 miljard j sovjetskih rubljev dohodkov in 700 miljard sovjetskih rubljev izdatkov. g Proračun reške države. Proračun reške države izkazuje za t. 1. 25 milijonov "lir dohodkov in 33 milijonov lir izdatkov, lorej 8 milijonov lir deficita. Pri tem treba pripomniti, da vzdržuje Italija železnice in policijo. g Ugodna žetev tobaka v Črni p;«". (Letos obeta biti v Črni gori izredno ugodna žetev tobaka. g Romunska izvozna carina na iilo. Z 10. ju-Jijem je stopila v Romuniji v veljavo nova izvozna ^ carinska tarifa za žito. Carina se ne more veti jplačevati v papirnatih lejih, ampak samo v zlalu .ali tujih valutah. g Kanal Donava—Tisa. Mažarsko trgovsko ministrstvo je izdelalo načrt za zgradbo kanala Donava—Tisa. V kratkem pride načrt pred parlament. Z zgradbo se prične leta 1924. g Nemška vrvarna H. Heller v Maribora, je pTešla v slovenske roke. Prevzela jo jc znana -vrvarna Ivan N. Adamič, Ljubljana. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke. 3136 gNemci in poljski petrolej. Nemška tvrdka Schroder in Brockdorf je kupila od neke dunajske ^tvrdke petrolejska polja v vzhodni Galiciji ter v svrho izkoriščanja osnovala cDelniško družbo za mineralna oljat. BORZA. Cnrih, 8. avg. (Izv.) Pešta 0.30, Ber-:!in 0.70, Italija 2412.50, London 2346, New-,york 526, Pariz 42.80, Praga 1.2.90, Dunaj O.Ol, Sofija 3.30, Zagreb 1.60, Varšava '0.850, Holandsko 203.90 Valute: n.-a. K 0.0125. Zagreb, 8 .avg. (Izv.) Pešta 17.50, Berlin 46—48, Italija 15.55—15.60, London 15.28, Ne\vvork 340, Pariz 27.40, Praga 8.38, Dunaj 0.70, Curih 63.60. Valuta: dolar 336. Berlin, 8. avg. Dunaj 1.4550, Budimpešta 48.43, Milan 3445.65, Praga 1875.65, London 3430, Newyork 762.04. Praga, 8. avg. Dunaj 0.05125, Berlin 5.35, Rim 186.25, avstr. krone 0.10, ital. ■lire 185.25, Budimpešta 2.65, Pariz 332.25, London 181.50, Newyork 4070, Curih 778.50. Ljubljanske novice. lj Neumesten pritisk na trgovce. Nihče Se nc more pritožiti, da ne bi napram vse-sokolskemu zletu v Ljubljani postopali >fair«, kakor se spodobi kljub vsemu političnemu nasprotstvu. Nikakor pa se ne mo- re odobravati, da prireditelji prodajajo trgovcem tablice z napisom: »Ta tvrdka je sokolstvu naklonjena za 200 K komad, ker je to navaden pritisk, ki je vrhtega čisto nepotreben in ni v trajno korist ne trgovcem, naj bodo že kateregakoli političnega prepričanja, ne sokolstvu kot takemu. Kamorkoli bodo Sokoli ali sploh ostali gosti Ljubljane v zletnih dneh šli kaj kupovat, povsod bodo dobro in prijazno postrežem in upamo tudi, da nihče ne bo te prilike v sramoto našemu mestu izkoriščal v svrho odiranja. Čemu torej te tablice? Ker je s sokolstvom žalibog, dokler traja sedanji režim in smer, hočeš-nočeš združen politično-strankarski moment, more ta reč imeti za posledico samo zamero, katere trgovcem ni treba, ker le-ti so najbolj veseli in imajo največjo korist od tega, ako veljajo za poltično nedoločene in nezazna-movane. Saj se bodo v Ljubljani, če Bog da, vršili še drugi zleti in ne samo sokolski. Tisti trgovci pa, ki hočejo svojo naklonjenost brez ozirov na kaj javno pokazati, imajo tisoč načinov na razpolago, da to store javno, nc da bi se k temu silili šc drugi. Kar pride od srca, to velja. lj Meso po 36 kron kilo. V oglasih či-tamo, da prodaja neki mesar v Šolskem drevoredu goveje meso po 36 kron kilo. Mi tega kar nismo mogli verjeti, kajti povsod stane kila mesa boljše vrste 60 kroa, slabše pa 44. Navadno trdijo vsi mesarji, tudi oni, ki prodajajo meso po 60 kron kilo, da imajo velikansko zgubo — kakšno zgubo mora imeti šele ta revež? Sicer mora biti pa meso čisto dobro, sicer ne bi stala tako dolga vrsta žensk pred dotično stojnico. lj Rokodelski dom. Danes ob 8. uri zvečer bo zopet redna pevska vaja društvenega zbora katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, katere naj se vsi gg. pevci zanesljivo udeleže. lj Občinstvo se opozarja, da bo dne 15. avgusta 1922 prigodom sprevoda I. jugoslov. sokolske-ga zleta od 10. ure naprej za dohod k uršulinski cerkvi in odhod iz cerkvc prost edino lc desni hodnik ob zgornji strani Kongresnega trga v smeri proti Gradišču. lj Mestna zastavljalnica ne posluje od inkl. sobote do inkl. torka. lj Policijska kronika. Na državnem kolodvoru se je vžgal 7. t. m. železniški voz 3. razreda. Voz je deloma pogorel. Po- žar je povzročila iskra premikalnega stroja. — Višji stražnik Ivan Prodan je aretiral za Gradom Pavla in Ivana Lorenzija, ker sta napadla in pretepla šoferja Alfonza Merčuna in mu raztrgala 2000 K vredno obleko. Med pretepom so pretepači zelo kričali in razgrajali. Po ugotovitvi dejanskega stanja sta bila Lorenzija izpuščena na svobodo. — Dne 8. ponoči je na Poljanskem nasipu nekdo videl neko osebo pasti v Ljubljanico. Intervenirala je precej policija, ki je našla utopljenca za bolnišnico pri leseni brvi, katera veže prisilno delavnico z bolnišnico. Mož, ki je približno 70 let star je bil že mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu. Tekom dne je policija ugotovila, da se piše utopljenec Janez Hudeček, čevljar, stanujoč v Tesarski ulici 5. lj Našlo se je nekaj denarja tik pri stolni cerkvi. Kdor je izgubil, naj se zgla-si v trafiki pri Šoukalu pred Škofijo. lj Našla se je v nedeljo popoldne ženska ura (zapestnica). Dobi (e v trgovini L. M, Ecker na Dunajski cesti. Orlovski vestnik. Udeleženci tabora v Brnu, ki pridete v Ljubljano tekom današnjega dopoldneva kakor tudi Ljubljančani, pridite vsi ob 14. uri na dvorišče Zadružne Zveze. Tu prejmete potrebne legitimacije in informacije za pot ter se vas razdeli v oddelke za posamezne železniške vozove. Tisti, ki pridete po 14. uri, ostanite na kolodvoru, do-lclei ne pridejo drugi iz Zadružne Zveze. V vlak naj ne vstopi nihče prej, dokler ni kontroliran in naj ostane vsak v vozu, da ne nastanejo zmešnjave. — Prtljago vzame vsak seboj! — Pripr. odbor za Brno. Prosveta. pr »Čehoslovaška republika«. Pod tem naslovom je ravnokar izšla knjižica, ki jo je spisal priznani strokovnjak-geograf profesor dr. V. Šarabon. Zbrani so vsi zemljepisni, narodopisni, gospodarski in politični podatki mlade, krepko se razvijajoče čeho-slovaške republike. In kar čitanje posebno podpira, je zelo dober zemljevid čehoslo-vaške republike, ki je knjižici priložen. — Knjižica je pisana v lahko razumljivem, jedrnatem slogu in bo brez dvoma veliko pri- pomogla k boljšemu spoznavanju iratske-ga naroda, s katerim nas vežejo vedno ožji gospodarski, kulturni in politični stiki. —■ Knjižico je založila in izdala Društvena nabavna zadruga, Ljudski dom, Ljubljana in stane z zemljevidom vred 14 din. pr Računstvo za lesne obrte. — V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla knjiga: Podkrajšek, Računstvo za lesne obrte, mizarstvo, kiparstvo, rezbarstvo, strugarstvo, kolarstvo, so-darstvo. Cena mehko vezani knjigi 13 din, poltrdo vezani knjigi 15 dinarjev. Knjiga obsega na 178 straneh splošni del z naukom o računskih okraj-ških ter osnovne račune s celimi in desetinskimi števili ter z navadnimi ulomki. Obsežno je v tem delu posebno poglavje o merjenju geometrijskih likov in teles, ki je opremljeno tudi s risbami. Temu sledijo poglavja o novcih, vrednostnih papirjih, denarnih zavodih, o zavarovanju delavcev ter procentni računi. — Strokovni del pa obsega kalkulacije in sicer nakupne in prodajne, proračune in rentabilitetni račun. Dodatek vsebuje različne mere in uteže, novčne enote različnih držav, specifične teže raznih teles, nekaj zavarovalnih tarif, naobrestitelja za dobo 1 do 30 let ter drugi is tretji koren števil 1—12. Knjiga, ki jo je tiskarna Sava v Kranju tiskala in opremila, bode poleg istega pisatelja knjigovodstva vsem lesnim obrtni, kom izvrstno služila. pr 0REL< POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kuuotar Ivan, Stari trg štev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jeao Sehreva nasl. Jakob Kavčič, Gradišče itev. 5. 4 Din.) PLESKARJI, SOBO- IN CRKOSLIKARJI« Produktivna zadruga, reg. zadr. * o. z^ Ljubljana, Gosposka ulica ŠL 4. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. SPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, TeL 468. Ranzinger K., Cesta ua juž. železnico 7—0. STAVBENO PODJETJE: Vižinrin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferene & Fuchs, Ljubljana. Mirje it 2. TRGOVINA Z ŽELEZNINO: Sušnik A., Zaloška četa 21, Ljubljana. TRGOV. Z DK2NIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L-, Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZNIN0 IN CEMENTOM; Erjavce & Tnrk pri »»lati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. IJRARSKA POPRAVILNA DELAVNICA! Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino it 10, (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Butava drua kupuje vsako množino LESNA DRUŽBA »ILIRIJA« Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Rko še niste, pošljite naročnino! ~ mz^mmio. Cenj. občinstvu si dovoljujem naznaniti, da sem prevzel staroznano mariborsko muarm H. IMm katero bodem kot svojo podružnico vodil pod naslovom« Imn II. HdamiC, urvariia Maribor Engros: Vetrinjjska ulica 20. Endetail: Gosposka ulica 3. Zaupanje, katerega so cenj. odjemalci izkazali doslej moji centrali v Liubliani, Sv. Petra cesta it. 31, naj blagovolijo raztegniti tudi na mojo novo podružnico, katera bo vsako željo točno, vestno in solidno izvršila. Za mnogobrojna naročila sc priporočam z odličnim spoštovanje« Ivan INi. Adami!. jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.