.•rta 3 nč. 5. številka. Izdanje za nedeljo 12. januvarja 1896 (v Trsta, v soboto zvečer dne 11 .jsnuvsrja 1896.) Tečaj XXI. „EDINOST" ithaja po trikrat na teden ▼ Inatili is-danjih oh tovklh, četrtkih m uobotnh. Zjutranje izdanjo izhaja oh 6. uri zjutraj, večerno pa oh 7. ari večer. — Obojno izdanje p tane : ta jedrn meae« . f. 1.—, i«v«n A "trije t. l.&o ca tli mMfc. . , S— . . . 4,M) *» liot luta ... 8 — a • • f.n "a* Uto . . . 18,— , „ „1H — Naročnino je plačevati naprej a« »ročke brez priložene earaonine se uprava no ozira. PoaaiaičDo fttovilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v lrntu po 8 nvč., i t: t en Trata po 41 n »č. EDINOST Oglasi ae račune po tarifa ▼ petitu; z t. naslove z debelimi irkanai so plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vr*tic. fontana. emnrtnice in javna zahviile, mniM ocIrtHi itd. ae računajo po pogodbi Vsi dopisi naj ae poftiljajo urodniitvu: ulica Cnserma *t. 13. Vsako pi«»oo mora biti frankovano, ker nefra>ikoran'i ne apr«t Jinrtjo. Rokopisi :i«> *r»fajo. Naročnino, reklamacije in o^lnsf- aprf-jetna ft/trrtvniitvo ulica Malino r.'• oni., h&r. 3. fl. nadst. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odprte reklana* cije ao praate paMnis«. Glasilo slovenskega političnega druitvs za Rpimopako. , T iMmmiU J« Slovani leta 1895. (Dalje.) Poljake je letos papež Leon XIII. strogo obsodil, povdarjaje, da izrabljajo vero za politiške svoje namere. Zajedno je razkril isti Leon, da so samo laži, ako Poljaki govorć o zatiranju svoje narodnosti v Rusiji. Nikjer nimajo Poljaki bo\j zagotovljene svoje narodnosti, nego v Rusiji; tu se povzdigajo s pomočjo ugodnega gospodarskega razvijanja, in narodni tribut, ki ga dajejo v interesu skupnosti, je mnogo manjši, nego drugod. Kljubu temu je poljski šovinizem tudi y Rusiji cel6 nasproti Rusom nestrpen ; to nestrpnost pa podpira šovinizem avstrijskih poljskih plemičev. V Nemčiji pokupujejo nadalje poljske zemlje, in vse postopanje Nemčije proti Poljakom meri na izvršenje načela, katerega se je držal državnik Flottwell, ki je rekel: „Popolno potopljeni« Poljakov v nemški narodnosti kot konec velike sadače germanizovanja more se izvršiti jedino z odločnim nastopanjem nemške kulture". Tega načela se je držal Flottwell sam, za njim najbolj Bismarck in se ga drž« dosledno drugi nemški državniki. A poljsko avstrijsko plemstvo vendar molči o teh pangermanskih ciljih, v tem ko hiuska proti Rusiji. Avstrijski Poljaki so letos dosegli vrhunec svojega vpliva, ko so iz njih srede zunai\ji minister, tostranski notranji minister, in ministerski predsednik, in finančni minister. Zunanja in notranja politika je privedla v Avstro-Ogerski ravno Poljake do tolike začasne moči. Da bi se pa poljsko plemstvo krotilo gledć na Maloruse ali za-resno poštevalo potrebe drugih slovanskih narodov, • tem uiti sanjati ni. Malorusi in poljski kmetski narod so letos trpeli pod pritiskom poljskega pristnega in renegatskega plemstva. Vsled poljske politike v Avstriji je možen protislovenski sistem, radi katerega Slovani avstrijski niso tudi letos dosegli uičesar. No, imamo opraviti še z zunanjimi Slovani. Lužiški Srbi so, kakor poslednja leta, omejevali svoje delovanje na društva, shode in književnost. Nabirali so tudi letos iz velikega zaklada svojih narodopisnih posebnostij v glasbi, petju in jeziku. Inteligencija se razmerno množi, no vse glavno delo je osredotočeno v nekoliko marljivih rodoljubih. Žilavost je v teh duševnih prvakih velika, kajti razžalil bi jih, ko bi jim dokazoval, da so njih napori brezvspešni. No njih požrtvovalnost in PODLISTEK. 1) Česa je iskala na svetu ? Spisal Anten Zaje. ,Po kaj je prišla na svet? I — česa išče na tej zemlji ?!", dejal je sam pri sebi čmerikavi Martič, gledaje na svojo hčerko, ki je, sedć v zapećku, zrla na nihalo stare ure, mahajoče počasi. „Mogoče da je bila vstvarjena za koji drugi svet ali prišla je na našo zemljo po pomoti: v mojo borno kolibo. Stana je bila jedino dete oglarja Martiča ; matere ni imela, bila ji je umrla ob njenem porodu. Stana je bila slabega zdravja, neravnih udov, nesposobna za delo in — tako so ljudje pripovedovali — tudi v njeni glavi ni bilo tako, kakor bi moralo biti. Po ves božji dan sedela je za pečjo in gledala — ne zmenć se za očeta, koji je moral pokraj svojega poklica opravljati tudi vstrajnost je vzorna, ter bi jo za potrebo priporočali drugim slovanskim narodom. Bolgarska je izgubila svojega tirana Stam* bulova, in ta dogodek pomenja letos največo srečo za narod. Korupcija tega neznačajneža se je v velikih potezah razkrila, v svarilo drugim. Politika je sedaj nekoliko boljša, vendar omahljiva, v tem ko se je pokazalo, da zapadniški rojaki niso še popačili mišljenja narodovega. Deputacija, ki je bila šla v Petrograd, je dobro vplivala na ruski in na bolgarski narod. Vprašanje o prestopu Ko-buržanovega sina Borisa je sicer še vedno odprto, no gledć na bistvo stvari jako postranskega pomena. Slovani bi vendar dandanes ne smeli iemati na posodo vladarjev tuje krvi. Saj vidijo vzgled n. pr. v Romuniji, in posledice za mednarodno politiko si morejo tudi raztolmačiti. Te posledice narodom slovanekim nikakor ne morojo biti ugodne. Tudi v Bolgariji dobiva Židovstvo prevelik vpliv; to se je letos razvidelo še posebe ob smrti Stambulovi, in se vidi vsak dan, ko Židje poročajo vsako malenkost o gibanju, specijalno o vladanju v Bolgariji V Srbiji bo Milanove in druge intrige spravile narod ob liberalno ustavo, in je letos vladal nekak absolutizem. Tuji vpliv je prevelik, da bi se zboljšalo kmalo politiško položenje. Stranke so vse oslabele, da ne morejo povoljno slabiti zunanjih intrig. Država se je strahovito zadolžila, in le z velikimi žrtvami so se dolgovi združili v jedno samo vsoto dolgov. Da narod ne more napredovati v kulturnem pogledu, ko je treba dajati toliko obrestij na državne dolgove, umevno je pač samo po sebi. Židovstvo se je v Srbiji še bolj zarilo, nego na Bolgarskem; to uničuje delo narodovo še bolj pri nerazvitih balkanskih narodih, nego drugod Črna Oora nima strank in se drži v strani od škodljivih vplivov zunanjih držav ; ona je v prijateljskih odnošajih z drugimi državami; kneza občudtgejo tujci, in on sam je v svoji modrosti pridobil naklonjenost tudi pri carju Nikolaju II., kakoršno je stalno imel pri njegovem očetu. Letos je porabil knez Nikola I čas za pre-osnovo črnogorske vojske, in ruska ladija je pripeljala za to potrebnega orožja. Kmetijstvo in šolstvo se je tudi letos pospeševalo. Za književnost delujeta letos dva mesečnika, in knez sam je zgled delavnega pisatelja-pesnika. V Črni Gori ni še Židov, in zato so pa toliko bolj v tujih službah, da ovajajo kneza, kolikor morejo. No on je miren in, če treba, jo tudi oficijozom zasoli, da morajo molčati. (Dalje prih.) Primorski odnošaji t zrcali nepristranosti. Vojaški list „Keichswehr" je priobčil v svoji številki od 10. januvarja t, 1. znamenit članek pod naslovom .Pola—i t a 1 i e n i s c h ?•. Dopisnik omenjenega lista ima sicer pred očmi le razmere doli v našem vojnem pristanišču, ali potem, kar nam pripoveduje o odnošajih tam doli, ne treba mnogo domišljije, da si naslikamo vsaj približno, kak6 mora biti še le po drugih mestecih z italijanskim prebivalstvom v naši pokrajini, kjer državni činitelji nimajo toliko vpliva na javno in občinsko življenje, kakor ga imajo ravno in jedino v Pulji. Za nas sicer, ki predobro poznamo razmere, ta članek ni toliko važen po svoji vsebini, nego veliko bolj po tem, da je izšel ▼ vojaškem, torej za nobeno stran ne zavzetem listu; za čitatelje pa, ki ne poznajo razmer, utegne seveda biti v prvi vrsti zanimivo to, kar pripoveduje. Ker je ta članek res vreden, da najde svojo pot v vse one kroge, ki se zanimajo za politiške odnošaje na Primorskem, priobčujemo ga tu od besede do besede. Slove namreč: Slavno uredništvo! Nikar se ne bojte, da bi hotel Vam in cenjenemu krogu vaših čitateljev položiti nov valjar v staro sviralo narodnostnega prepira. Meni ni do tega, da bi zapel veliko žalostinsko na tem, daje ta ali oni nadobudni potomec prisiljen priučiti se italijanščini. Lo se stališča Avstrijca, vsejedno ali je Nemec, Slovan ali Italijan, želel bi premotriti iz vestne dogodke, ki opravičujejo naslov tem vrsticam. Odkar si je naša vojna mornarnica izbrala Pulj svojim vojnim pristaniščem, obBtala je tu mala naselbina italijanskih podanikov, pripadajočih večinoma trgovskemu stanu. Dejstvo pa, da so se med službeniki takih tvrdk nahajale osebe, ki so ali služile v italijanski vojski, ali so se pa morale začasno vračati v Italijo, da zadostć svoji vojaški dolžnosti, to dejstvo je dajalo opetovano povod razpravam v krogih mornarnice o dopustnosti takih odnošajev. Z naraščanjem Polja, ki ima ves svoj obstanek zahvaliti avstrijski vojni mornarnici, razvila se hišne poslove —, na uro ali pa na svoje dolge prste. Zato pa ie bil Martič večkrat zlovoljen, posebno še, ko je pomislil, da mu je ta pokvečena punčika vzela ono, kar je najbolje ljubil nasvetu: njegovo premilo ženico. V poznih večerih, po dovršenem delu, pripovedoval je Stani često o materi, nje življenju in vrlinah. Poslušala ga je in ko je dokončal, vprašala slabim, odsotnim glasom : „Oče, zakaj pa je na uri jedno kazalo manjše od druzega P" Starec jo je pogledal začudeno, potem pa, povesivši glavo, zopet dejal sam pri sebi : aPo kaj je prišla na svet? Česa išče na tej zemlji ?■ Tako je počasi rasla. Neljuhljena in pozab-ljeua od ljudij, neliubljena in pozabljena skoraj od lastnega očeta, životarila je vedno jednako. Od rane zore pa do pozuegn mraka sedela je kraj peči ali pa lahko kašljaje ležala v kotu na kupu slame. V lepih dneh se je večkrat podala, opira- joča se na krivo palico na bližnji vaSki pašnik in spustivša se v hlad božala bele ovčice, ki so se zbirale okoli nje. Pridružili so se ji mladi pastirji ter smejaje se sprijeli za roke in zaplesavši okoli nje, zapeli pesem „o blazni Stani-. Pogledavala jih je s svojimi vodenimi očmi, potem pa, povesi vda pogled, trla in vila svoje suhe, rumene prste. Nekega jutra, ko je sedela zopet zasmehovana v sredi vaških paglavcev, približal se je Hrastarjev Frane ter prijel, razpadi vsi razposajene pastirje, Stauo za roko in jo odpeljal na drugi kraj livade, tja, kjer so se pasle njegove ovce. ; Posadil jo je na mehko travo kraj ognja, potem pa, razkopavši žerjavico, izvadil nekoliko pečenih krompirjev, koie je prigovarjaje ji: naj je, položil na njeno krilo. Molče je sledila njegovemu pozivu ter zalagajoča poslušala milozvončne glasove, ki so jej doneli iz piščalke dobrosrčnega pastirja. (Konec prih.) je ob naraščajočem nasprotstvu med naiodnostmi okolo tega jedra ni n o g o š t e v i 1 n v svojem nastopanju jako izživljajoča (Čujte, gospoda na Dunaju ! Vslik ured.) ir reden tiska str a n k a, kuja ne zamuja nobene prilike, da na v sijajen način izraža svoja čutila. Dogodki, kakor-šenjeoni, daje vodstvo mornarnice prverilo neki i t a 1 i j a n s k i tvrdki dela pri čiščenju pomorskega dna v novi star.iji Teodo in da zastave te tvrdke ponosno vihrajo nad mesti, na koje ni bilo dovoljeno stopiti niti otrokom lastne dežele, da, niti pripadnikom vojske, in sicer zaradi tajnosti uaprav, taki dogodki vzbudili so meti temi ljudmi naravnost frenetiško radost. Taki dogodki, smatrani kot .vspelii", vspodbujali so jili do vedno bolj ekspanzivnega postopanja, ki je dovelo tako daleč, da je povodom nekega obiska v Pulji došlo od Najviše strani svarilnih besed v tem pogledu do sedanjega mestnega načelnika. Toda irredenta se ne da ukrotiti po dobroti in dobrohotnosti. Ista dela dosledno dalje, da spravi Pulj pod italijanski vpliv. Iz nastopnega je razvidno, v koliko se jej je to že posrečilo. Ali imamo tu v Pulji občinski in deželni davek na nžitnine, katerega pobiranje bi radi vzeli v zakup ra/ J tuzemci, toliko zasebniki kolikor zadrug«. A kdo je dobil zakup ? Italijanski milijonar Trezzer! Seveda je sel ta po svoje služabnike v Italijo, d&: eel6 ialijanskih č a s t n i k o v je b i 1 o in e d i s t i m i! V istem poslopj u, v katerem se nahajata okrajno glavarstvo in občinski urad, je tudi ravnateljstvo občinske in deželne užitniue. Na zunanji strani hiše videti je cesarskega orla :n grb puljski, notri pa, na pisalni mizi ravnatelja Trezzerjevega — slike kralja Huuiberta in italijanske kraljice Margarete. Verujte mi, da možu, ki ima le še iskrico ljubezni do svoje stare Avstrije, prihaja kar ze-leno-belo-rudeče pred oči, ko vidi tako gospodarstvo ! Kajti ni še dosti na vsem tem. Občina Puljska je že najela pri Trezzerju posojilo 450.000 gld. in najme vsakako tudi pri tem možu nadaljnje, po županu za .olepšavanje mesta" predlagano posojilo milijona. In to po sklepih občinskega sveta, kateremu pripadajo tudi uradniki mornarnice. Meni ui dano, da bi mogel presojati, kaka sredstva in kaka pota bi bilo uasvetovati v pre-prečenje sedaj gospodujočih odnošajev. Toda jaz živim tu in občutim kot pravi črno-r um eni: Dolžnost je merodavnim činiteljem v Pulji, da store konec rogoviljenju nepatrijo-tiške klike, p redno bode prepozno in predno bodemo zajemali zopet previdnost iz lastne škode. In naj je naše sedanje razmerje do Italije fie tako prijateljsko in naj je še tako želeti, da se ta zveza sponese tudi v takem trenotku, ko bi bila Italiji zopet p r i 1 i k a, d a bi se mogla okoristiti vsled nasilnega p o 1 o ž e u j a na naši strani, se pa vendar le moramo vprašati, ali je umestno, da na ta način naravnost gladimo pot našemu sedanjemu zavezniku, da upo-gleduje v vse, tudi najtajniše stvari, skrite v našom osrednjem vojnem pristanišču?! S to zadevo, ne posezajočo naravnost v vojaške stvari, obrnil sem se do lista tReichswelirM zato, ker ne poznam druzega lista, ki bi bil ob jednem povsem avstrijsko-patrijotišk, a tudi zadostno n e z a vise n, da bi hotel spregovoriti o tej stvari, o koji „gori'' čujejo le jako neradi. V prijetnem uverjeuju, da date prostoia v svojem cenjenem listu teuiu mojemu pismu, beležim posobnim spoštovanjem S. L. Dostavek uredništva .Edinosti". Gosp. dopisniku lista „Reichswehr" se pač vidi, da ui politikar in da je le pisal, kakor mu je velevalo patrijotiško srce na podlagi dogodkov in razmer. No, drugi pa vedo, da vlada prav lahko stori konec takim razmeram, ako le hoče Mnogo •e da storiti administrativnim potom; na politi-akein polju, to je pri volitvah, je pa 1 e o d nje zavisno, da zmaga lojalna avstrijska stranka v vseh kmečkih občinah iti pa v treh mestnih skupinah. To naj stori, pa bode kmalu konec dogodkom, ki toli žalijo patrijota v listu ,Reichswehr*. Poskrbi naj vlada, da bodo zakoni jednakoprav-nosti veljali tudi za primorske Slovane; vse drugo preskrbi uaravui proces. Političke vesti. V TUSTU dn« II. jantarja. Tržaški magistrat proti ministerstvu ! Vsa zadeva, o kateri nam je govoriti danes, je bila prvotno le lokalnega malenkostnega pomena. Ali ker so pri nas razmere take, da se tudi malenkostna vprašanja zgolj občinsko-lokalne, ali upravne ali pa kulturne nravi, kar čez noe pre-levljajo v politiška vprašanja, tako je tudi dogodek, o katerem nam je govoriti na tem mestu, zadobil načelno važuost z ozironi na borbo za naša narodna prava v tej občini, dnsi je sam na sebi prvotno spadal v vrsto onih malenkostnih dogodkov, o kojih ni vredno zgubljati besed po javnih glasilih. Kakor rečeno: stvar je postala načelno važna za nas in — za vlado, in zato govorimo o njej v tein predelu, namenjenem važ-nejim politiškini stvarem. Mestni magistrat jo bil minole zime obsodil društvo „Tržaški Sokol", oziroma starosto tega društva, g. dr. Gustava G r e g o r i n a, v denarno globo B gld., ker nekega dne, ko je bil zapal sneg, ni dal očistiti in odmetati snega raz tlak pred telovadnico Sokolovo pred 8. uro zjutraj, kakor to zahteva magistratska naredba. G. dr Gregorin je bil uložil utok na namestništvo, ker je bil dotični odlok sestavljen v italijanskem jeziku. Namestništvo je ugodilo utoku in je naložilo mestni oblasti, naj reši to zadevo v slovenskem jeziku. Municipalna delcgacija je uložila seveda pritožbo na ministerstvo za notranje posle proti temu nalogu, došlemu od namestništva tržaškega. Ministerstvo pa je zavrnilo to pritožbo delegacije in v zmislu ministerijaluega odloka je namestništvo te dni vnovič naložilo mestni oblasti, da mora rešiti omenjeno zadevo v slovenskem jeziku. Do tu ni ničesar posebnega na tej stvari, ker se je razvijala predpisanim potom, potom in« staucij: dr. Gregorin je branil določila zakonov, mestna oblast pa — svoje stališče! Zakon je zmagal uad magistratom. Ali način, kakor se je stvar jela razvijati po prijavi ministerijaluega odloka, je — da-si ne nov, ampak le predobro poznan — poseben, kje drugje nenavaden, in ravno zato preznačilen za naše posebne razmere. Dobivši priobčenje namestništva, sešla se je zopet slavna delegacija, a ne zato, da bi se posvetovala o morebitnih nadaljnjih pravnih sredstvih proti neljubi jej razsodbi ministerstva za notranje stvari, ampak da sklene, d a • e n i-kakorne umakne niti pred razsodbami miniateratva. Sklenila je soglasno (vštevši toraj tudi koji „konservativni" glas), da se hočejo nepremično držati svojih nazorov —ne gledć na nasprotno m e u e n j e ministerstva in namestništva — in v tem zmislu da hočejo tudi v bodoče reševati vse spise le v deželi navadnem jeziku — italijanskem! Po našem menenju je to očiten upor proti vladi in proti zakonu. Kakor pa je postopanje delegacije značilno za — nazore naše gospode, je tudi značilen komentar, ki ga je napisalo glasilo radikalcev, ,L'in-dipendente*. Zabeleživši velikim zadovoljstvom ta sklep delegacije, pravi, da je pač vsejedno, ali je to všeč ali ne, ne jednemu ampak sto slovenskim odvetnikom in — vladnim oblastim. ,V tem trenotku, tako vsklika, ni smeti ukloniti glave pred — k o m u r s i b o d i ; tu v Trstu je občevalni jezik italijanski, Italijani smo in hočemo ostati Italijani. Tako je bilo v minolosti, tako je daues, in tako ostane v bodočnosti. Sklep delegacije pravi, da smo mi gospodarji v svoji hiši, dokler smo. Uporabite sile, pošljite občinske svetovalce na sprehod, postavite vladnega komisarja, in potem pišite tudi po turško, nam je vsejedno". Svoj iilni izbruh zaključuje „L' indipendeute" nastopno : .Toda dokler sino mi tu, ne bode n i-jednega slovenskega spisa od m a g i-s t r a t a, in naj je to po volji ali ne ministerstvu, namestništvuin sto hrvatskim odvetnikom. To bodi povedano jedenkrat za vselej." Tako piše torej „L' Indipendente" in tako mislijo gospoda pri oni oblasti, ki je zajedno p o-litiška oblast I. instancije, torej v podrejenem razmerju do namestništva in ministerstva. Ta upornost po takem ni naperjena le proti določilom zakonov, ampak tudi naravnost proti avtoriteti vlade. Nekoliko opravičeni so seveda gosp6da po tem, da to ni prvi slučaj upornosti proti avtoriteti vlade v italijanskem taboru, kakor kažejo — istrski v z g I e d i 1 Ali vlada nitf ne pozabi, da slabi vzgledi kvarijo dobre odnošaje in pri nas so jih že pokvarili do dobrega. Mestna delegacija je napovedala borbo v zakonih zajamčenim pravicam Slovencev in vladi sami, kar opetovano naglasa ,L' Indipendente" ; rečena oblast se noče umakniti pred odredbami vlade, oprtimi na z a k o n e ! Mi Slovenci viprejmemo seveda ta boj, a tudi vlada po našem uienenju ne bode mogla drugače, nego da proti taki upornosti nastopi tako, kakor navadno nastopajo vlade, ki se ponašajo se svojo — železno roko ! Ko so dozorele stvari že tako daleč, nehati se morajo tudi zanjo vsi oziri, ako noče čuti očitanja, da se ne za»eda svoje — dolžnosti do lastne avtoritete in ugleda države. Mestna delegacija se je uprla zakonu, to je jasno; saj niti ne poskuša, da bi opravičila svoj sklep, bodisi tudi na nofistišk način, ampak postavila se je jednostavno na stališče, ki ne more veljati v pravni državi: tu sem, tako hočem in tako ukazujem. In sedaj smo jako radovedni, kqj poreče k temu ponosni zagovornik zakonitosti — prijatelj ,11 Mattino"! Slednjič bi menili, da njegova ekscelenca grof Badeni, ko dozna o vsem tem, najbrže nekoliko premeni svoje menenje o izzivalnih zahtevah Slovencev! Deželni zbori. V deželnem zberu češkem predložili so mladočeški poslanci, deželni zbor naj povodom cesarjevega jubileja ustanovi Franjo a i p o v zaklad 500000 gld. v podporo male obrti. Poslanec Bocqnoy je omenil, da je bil stavil svoj posredovalni predlog za način volitev odsekov v prepričanju, da bodo že skupine same poštovale obe narodnosti. To se ni zgodilo od strani jedne stranke, prosi torej pojasnila. Na to se je v imenu prizadete nemške stranke oglasil posl. Lippert, da je nemški klub le po pomoti jomal v obzir le svoje nemške kandidate. Nemški klub je pripravljen popraviti to pomoto pri prvi priložnosti; nikakor pa ni mislil na kako demonstracijo, niti ni nameroval žaliti koga. Prosi torej, da zbornica vzame na znanje to pojasnilo. Dr. Engel je izjavil v imenu kluba Mladočehov, da rad jemlje na znanje to pojasnilo. Sicer pa ni možno več premeniti sklepa češkega kluba, nadeja se pa, da se v bodoče najde „ključ", ki zadovolji vse stranke. V tem zmislu je češki klub pri sledeči volitvi v odseke v skupini mest in trgov ter kmečkih občin volil le Čehe. Pri volitvi iz vse zbornice so pa Nemci a pripomočjo veleposestnikov vsikdar dobili toliko glasov, kolikor jih jim j« odpadlo pri volitvi po skupinah. Tako se je ohranila — jednakopravnost. Jutranja seja bode znamenita ; pride namreč na dnevni red predlog dra. Herolda, da zbor odpošlje adreso na krono. V poslanski zbornici Ogerski nadaljevala se je včeraj proračunska razprava. Posl. Ugron (skrajna levica) je predlagal, naj se pretržejo rasprave o obnovljenju pogodbe. Predlog pa je bil odklonjen. Sam ministerski predsednik Banffy je ustal proti izvajanjem Ugroua, naglasivši še posebno strogo konstitucijonelno mišljenje vladarja. Istotako je zatrdil gosp. baron Banfty, da je v Avstriji zagotovljen koiistitucijonalizem Iz govora g. grofa B&denija, koji govor je navel poslanec Ugron, je razvidno le to, da sedanje ministerstvo avstrijsko ni izšlo iz parlamenta. Ogerska vlada smatra se dolžno, da vzdrži pogodbo, ker je ista ugodba za Ogersko. Kar se je do-zdaj pisalo v javnosti o razpravah, oziroma o dogovorih med obema vladama, je brez temelja. Šs le v februvarju predložiti vladi obojestranskima parlamentoma nasvete glede odposlancev v ono deputacijo, koji se bode posvetovati o prispevkih (kvoti) za skupne stroške. Z naše strani bodi pripoiunjeno, da brezpogojno verujemo satrdilu barona Banffya, da je bila dosedanja pogodba zelo ugodna za Ogersko. Zato pa nas ne sme motiti vse rohnjenje madj&r-skih srditežev proti pogodbi. To je le manever, kajti vedo dobro, da bi bila le njih škoda, ako bi se pretrgale razprave. Vse ropotanje ima le ta namen, da bi še več iztisnili iz naše strani. V tem pogledu so izborno organizovani na Ogerskem med vladno stranko in opozicijo. Opozicija kriči in zahteva nemogočih stvari, da se vladna stranka more potem — odganjajoča in zavračajoča opozicijo — ponašati se svojo zmernostjo. Pri tej taktiki vspeva izborno ogerski Šovinizem ; kajti ne pozabimo, da v resnici ni nobenega nasprotja med strankami na Ogerskem, kolikor se dostaje nestrpnosti nasproti drugim narodnostim in ukupni državi. Vse nasprotovanje je le navidezno, zvit manever. V parlamentu se pač praskata Banffy in Ugron, na skrivnem pa se razumeta izborno. In kako je pri nas proti tej kompaktni masi ? Žalostno ! Italija v Afriki. Včeraj opoludue so bili jako poparjeni na naši tržaški borzi. Poznavatelji razmer in oseb so takoj pogodili, da so morale priti iz Rima neugodne vesti. V leni domnevanju nas je še posebno utrdil sinočni „II Piccolo* se svojimi nejasnimi iu dvoumnimi poročili. Videlo se mu je, da re?ež ne more prav z resnico na dan. Pripoveduje, da glasom iz Afrike došlih poročil je general Baratieri ostavil Adigrat ter pohitel na pomoč obkoljeni utrdbi Makallć. Major Galliano da je sicer grozno naklestilsovražnike, oblegajoče rečeno utrdbo ter daje istim provzročil velike zgube, potem pa je vendar zapustil utrdbo. Seveda mora razumeti kaj tacega le italijanska logika, da bi se kdo, ki je premagal sovražnika, potem vendar umaknil pred istim sovražnikom in cel6 iz varne utrdbe. Kot pravi junak, ki je ponosen tudi tedaj, kadar — teče, ustrelil da je mivjor Galliano par-krat il topov, predno je z begom konstatoval svojo „zmago". Tako je poročal sinoči „Piecolo", danes pa govori o velikanski italijanski zmagi. Toda zapomnimo si I Dotična brzojavka je bila oddana v Rimu ob 8. uri 10 min. popolunoči; ob isti uri iu isti minuti pa je bila oddana brzojavka za tukajšnji „II Mattino", ki pravi, da je v Rimu veliko razburjenje, ker se govori o velikem — porazu italijanskega orožja. Pri tem navskrižju v poročilih moramo že pričakati novih poročil, kako je pravo za pravo izgledala najnovejša zmaga — ,It Piccolova*. Omenjeno bodi še, da trdi italijanska vlada, da je v taboru Menelikovem tudi francozskih častuikov. Različne vesti. Ces. namestnik Rlnaldini vrnil se je sinoč iz Poreča v Trst in sicer po drž. železnici Rovinj-TrsU Omika istrskih Italijanov. Včeraj se je vozilo 8 hrvatskih iu slovenskih poslancev na parobrodu iz Poreča v Trst. Ker pa je bila silna burja, so bili prisiljeni, kakor vsi drugi potniki, izstopiti v Piranu, Že na parobrodu ponudil je neki voznik poslancem svoj omnibus, da jih popelje do Trsta. Takoj na pomolu začeli so italijanski signori (a ne „popolaui", kakor piše današnji „II Piccolo") zasramovati italijanske poslance ter so jih spremljali po vsem mestu z vskliki: „Fora i ščavil In mar con loro 1 Farabutti! Abasso Spinčič! Pereat Mandid !• itd. itd. Ker pa ni bilo nikjer videti redarja ali pa orožnika, bežati so morali poslanci iz mesta, kjer bo blizu Starega gradu pričakovali najeti voz. Ali voza ni hotelo biti! In deček, poslan pogledat, da-li prihaja voz, povrnil se je z naznanilom, da voz ne prihaja, pač pa i signori!! Signori so prišli res in so kakih 20 miuut po poti zasledovali naše poslance, psovali jih in metali kamenje za njimi ! Pri županu piranskem, znanem Fragiacomu, si niso upali na*i poslanci oglasiti se za pomoč, dobro vedć, da niti na vladni ukaz ni hotel o času znanih izgredov radi napisov, dati na razpolago svojih redarjev. Nasi poslanci so imeli seboj dva nosača za prtljago ; a tudi ta dva sta naenkrat odrekla, da ne gresta dalje, dasi sta bila prav dobro plačana. Laž je torej, kar pravi današnji „Piccolo*, češ, da nista hotela plačila in da sta cel6 izjavila, da bi ona dala rada po 1 gld., da ne bi bila nosila prtljage hrvatskih poslancev. Poslancem ni ostalo druz-ga. u^go da so morali v najvaol burji iti peš in sami nositi prtljago. Jako /.uačilno je, da sti p h lance dotekli in pretekli dve kočiji in da so se dot čniki skrivali na vozHh. To utegns raztolmačiti sicer nerazumljivo dejstvo, da so v Izoli že znali, da prihajajo hrvatski poslanci in da poslednji niti v Izoli niso mogli dobiti vozov. Poslanci so iz Izole brzo-javili okrajnemu glavarstvu v Koper o napadih ter so zaprosili dve kočiji in asistencijo. Jedno in drugo je bilo sicer doposlano, ali prepozno, ker so poslanci že gdošli v finančno k a s a r n o p r e d K o p r o m, ne da bi bili srečali vozove. Poslanci zato niso šli po glavni cesti v Koper, ker so nedaleč od Kopra (pri cerkvi v Semedeli) opazili dva mladenča, katera sta bila menda na straži, da javita v Koper prihod poslancev, kajti zazrši te, sta hitro odbežala v mesto. V finančni kasarni so bili poslanci prav prijazno vsprejeti iu postrežem, kolikor je bilo mogoče. Na dovoljenje fiuanenega nadzornika so poslanci tudi prenočili v v finančni kasarni na posteljah stfažarjev, prepuščenih jim dobrovoljno. Hvala jim presrčna na tem. Ni kdo ne bode menda zahteval od nas, da napišemo še posebeu komentar o takih činih — preporoditeljev Afrike! Občinske volitve v Nabrežini. Naprošeni smo popraviti, odnosno popolniti vest, ki smo jo objavili minoli torek, tako le: Županom je bil izvoljen g. Ignacij Gruden, I. podžupanom g. Ivan Grude n, II. g. Martin P e r t o t in III. gosp. Štefan Gruden. Burja. V današnjem zjutranjem izdanju omenili smo že, da je v Trstu nastopila kruta zima v spreuostvu nje brezobzirne prijateljice, burje. Smelo moremo reči, da zloglasna burja že dolgo časa ni bila tako razuzdana, kakoršno se kaže sedaj. Zato pa je včerajšnja lokalna kronika imela zabeležiti dolgo, nenavadno dolgo vrsto .ponesrečenih*, katere je vrgla burja ob tla. Dosdej pa izmed vseh teh oseb, nad katerimi je burja poskusila zmagovito svojo moč, na vso srečo nijedna ni polomila svojih kostij. Nad 30 oseb, katere je podrla burja, prišlo je iskat pomoči in leka ali na osrednjo zdravniško postajo, ali pa k Trevese-vemu zavodu. Neumorni Treves je s svojimi po-streščki marsikoji ženski in tnarsikojemu otroku pomagal nadaljevati pot preko onih krajev, katere si je izbrala burja kot posebno svoje plesišče, brane slehernemu prekoračiti isto, kljnbu napeljanih vrvi. V novem pristanišču prevrnila ie burja fija-kerski voz s konjem vred, toda na vso srečo ni se pobil ne voznik, ne gospod, ki je sedel v vozu, niti konj. Razbila so se samo okna voza. — Morje je strašno razburjeno. Razni lokalni, manjši parniki, niso mogli iz pristanišča. Cel6 v Benetke namenjeni Lloydov parnik včeraj ni odplul, a tudi oni parnik, ki je bil namenjen iz Benetk v Trst, ostal je lepo v beneškem pristanišču. — Doslej nismo še doznali, da-li se je pripetila na morju kakšna nesreča. Brzojavni urad v Poreču. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je odredilo, da ima brzojavni urad v Poreču do daljnje naredbe poslovati vsak dan od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Premije „Glasbene Matice" za leto 1895. Odbor „Glasbene Matice" naznanja, da se je dokončal razpošiljanje inuzikalij, izdanih kot darila društvenikom za leto 1895. (zvezek zborov: Aljaža „Občutki*, Foersterja „Kitica", Pirnata „Pomlad in jesen' ter .Žalost" in zvezek klavirskih kompozicij Hoffmeisterja). Ker ni izključeno, da se je vrinila pri razpošiljanji kaka pomota ali nepravilnost, prosi odbor tem potom vse one p. n. društvenike, ki niso se sprejeli rečenih muzikalij, naj blagovolijo to nemudoma nazuati odboru „Glasbene Matice" v Ljubljani, da ae jim naknadno nstreže. Samomor. Včeraj se je ustrelil v kopelji hotela „de la Ville" 6f>letni trgovec Kurol Marusiig (Marusič). Pokojnik bil je v tukajšnjih trgovskih krogih občespoštovan, imel je splošno zaupanje. Bil je član ravnateljstva tehniškega zavoda, tržaške laške ljudske banke, hotela de la Vile, Terge-steja itd. Samomorilec ostavil je pisma, v katerih je izjavil, da so ga gnale v smrt neznosne bolečine, ki mu jih je prizadejala neozdravljiva bolezen. Tolovaji v Italiji Iz Cagliarija poročajo dne 9. t. m.: Minolo noč udrla je tolpa tolovajev v Jerzu (Lanusci) v hišo posestnika Rafaela Carte. Tolovaji so ustrelili Carto in njegovega nečaka Cezarja, in potem oplenili hišo. Streljanje je privabilo orožnike. Vnel se j« srdit boj. Jeden izmed orožnikov je bil težko ra jen. Ko so orožniki streljali na tolovaje in jim isti odgovarjali s streli, prišel je po naključju po cesti mladi kmet Anton Dilia. Zadela ga je kroglja v prsi in sirom.ik je obležal mrtev. Tolovaji so seveda pobegnili po stari italijanski navadi. Policijsko. Včeraj pupoludn* uloinila sla dva nepoznana tatova v skladišči tvrdke A. Bottoni, kjer sta ukradla 80 gld. v gotovem denarjn, zlato uro z verižico vred in še par drugih predmetov. Odhajajoča tatova videlo je neko delile, ki ju je opisalo policijskim organom. Na temelju Mi po-uatkov ju menda kmalo zasačijo. — Trgovcu z ogljem Dominiku Carpinetlu ukradel je nepoznan tat vrečo oglja, ki je bila na vozu, stoječim pred njegovo trgovino v ulici Chiozza. — 19ietnega brezposelnega Jakoba Sanciua iz Trsta, >!a»njo-čega v Skednju hšt. 1B1 so zaprli, ker je ..slepa-ril razne trgovce za nekoliko blaga, katero si je dal izročiti na ime Lloydovega kapitana Deperisa. ° Večina obitelji ni a Ume vse rodbine, pijejo zrnato kavo sleherni dan, d«, telo po dva do trikrat na tlan, ne da bi annle, ali pomislile, k.« nevaren, zdravje polagoma a gotovo uničuioči utripi cikajo z lBtim v h« in v kolikih slučajih provzro>uje redno uživaj© iste veliko nervoznnst, in konečno omamljen o /, v.-ev (blaznost) ab delovanj* srca (kAp). To so v noTCjii .lobi ne-ovržno dokazale zdravniško in znanstvene preiskave in skušnje. Seveda o teh dokazih in o žnjimi spojenih icsnob-nih in živih svarilih od Btrani najodlićnišili /.dravnikov ni-coaar ne doznajo širši stojovi ljudstva, kor so ta svarila sestavljena vočinoma v znanstveni obliki tor s« objavljajo lo v učenih strokovnih spisih in knjigah. Omunj,.mo tu le jedno dejstvo, da ti namreč zadošča 0\H gramov strupa kofeinu, ki se nahaja v zrnati kavi. ako hočeš umoriti kojo žival in da povžijemo v jedni Čaši dobre, nepomesans zrnate kave popolnoma brezskrbno 0 25 gramov tega strupa! Zrnata kava morala bi se zatorej prirejati za rabo v obiteljih jedino le inašuna, dodavši j«j slidno kave, katera večinoma zabranjuje nevarni vpliv kofein«. Za ženske in otroke pa, kakor tudi za slabotne in bolnike naj ne potem preide polagoma k jako ukusni, »dravi in zajedno mnogo cenej i čisti sladni kavi, kar so moro storiti tim l«g«J«» ker ima ista v načinu Kathreinerjevoga izdelovanja ukus po »rnati kavi ter po kratki eporubi sUhernemn izvrstno diii. Najnovejše vesti. Ljubljana 11. Sinoč je na tukajšnji postaji južne železnice trčil Kočevski osobni viak o^ na postaji stoječi tovorni vlak, ker je bila zamena proge stavljena napačno. Jeden vagon tovornega vlaka je bil razbit, trije hudo poškodovani. Strojevodja osebnega vlaka ranjen je neizdatno. Budimpešta 11. (Posl. zbornica). V proračui-ski razpravi bila je vsprejeta točka „dispozicijski zaklad- z 82 glasovi proti 63. London 11. „Times- pozdravlja v uvodnem članku zadoščenjem, da smatra Nemčija homatije v lransvaalu končanimi. Z ozirom na stanje zuua-nph odnošajev pa je umestno, da o st a n e Angleška oborožena. Avstro-Ogerski in Italiji aa je nemški cesar s svojim odločnim nastopom priredil resnobnih ovir v njiju evropski politik), kajti nemški cesar da želi skupno delovanje Angleško s trozvezo, posebn okar se dostaje turških odnošajev. Massva. 11. Soanci so dne 8. t. m. zopet napadli utrdbo Makalć, toda morali so se umakniti po težkih izgubah. (Glej politiško vest „Italija v Afriki", v kateri je nekoliko pojasnjena takozvasa „zmaga- Italijanov. Ured.) 'A-vgvvinatar onojnvkc Budifflpalta. Pšenica »o jasan 7.13 7.14 Pieuisa na spomlad 1n96 s-8S —.— do 6.9). Otss za jesen —•_ —. - it* ta spomlad S SI 4.23 Koruaa za oktobar —.— .— maj-juni 1896 4.4*-4.46 PArnim* mu * * Oil J h Kil r. «05 -706 o"iiljalt v precej f, 81 60 . Con nami 82.25—62-60 fletvorai M'25—64 50 V glavah (solili) 33.60 84. — Jako stalno Harr«. Kavi» Sunto* *i «*araga /.» januvar 70.75 sa mara 70.— za maj 18.75. Dunnjak« borzaa 11. l»«6 Državni dolg » papirju „ „ V srebru Avstrijska renta v *Uiu . . „ m V krmit ti Kreditna akeij*...... London lOLst..... Napoleoni ........ 20 mark , . .... 100 itali. H' J«nuv«rJa včeraj 100,10 100 66 122 40 100 05 a 8 75 IVI 45 9.6 P/, 11.86 44.15 danaa 100 90 100 55 122.20 100 10 35b 25 i al 5 i 11.8« 44 05 Liniment. Capsici comp. ■ sidrom iz Rlchterjeve lekarne v Pragi. pripoznano i r. v ratno, bolečine blažeče mazilo; dobita se p« 40 nvč,, 70 nvč. in 1 gld. pn vseh karn>tb.Zahteva naj ae blagovoljno to spi očno prl-ljubljeno domače sredstvo i a kratko kot Richteijev liniment s „sita" ter aHj se previdnostno »sprejmejo to take sti-nioe kot pristne, ki imajo znano varstvono znamko .sidro". Richterjeva lekarna „ Pri zlatarn levu" v Pragi. Razglas. Na Unci bode prihodnji sejem za živimo in blago na dan sv. Antona, t. j. 17. januvarja t. 1. Podžupanstvo na Unci pri Rakek ® Znana domača gostilna 1 „AL CASTELLO Dl D9RNBERG" v T K S TU, v ulici Farneto št« II t kuteri topijo le priatna vipavska vina in aveie pivo, priporoča se si. ohčin«tni z m *ta in z dežele, ■ladkl rleallntf po 52 nnvč.; belo in £z»no Tino, liter po 40 novč. Prvo po 32 nvf.; t steklenicah po 20 nvč. Vino na dom od 5 litrov in več po -i nč, ceneje. Kuhinja je pre»trl>ljena b tefn mi jedili. uene so primerno mike. Fran RJaveO. jJTj^T'-.-T'-^-^-TlKTj TLCT^j-TA-Tu.T^k^T^Tj-T^ TjčTi .Tj JTit^Tn^iLT^ con preavviso di 5 giorni 12 , a 4 mesi fisco „ 8 , , con preavviao di 20 giorni * 40 „ „ „ „ 3 meai n t n 6 » intereaee p'incipierfc a dedi veraaraento in circola-dal L1 FILIAtt della BANCA UNION TRIE9TE s' (iccupa di tutte le operazioni di Banca e Canibio • Valute. n) Aooetta ve 3 amenti in conto oorrente ab- bi.onumio i' interesae iinnu o per banconote 27,° „ 91/ O/ S'/, . per Napoleoni 2 3 „ U nuoro tanso d1 correre aulle lettere ziono n dataro dal 3 Maržo rispetiivamente 10 Maržo a aocondo del relativo preavviao. b) In banco giro abbuonando il 2*/*% i'lte" resne annuo t-ino a qualunque somma; preleva-zioni oino a (ior. 2o.06i — a rinta verao ch&que; importi mttggiori preavviso avauti la Borsa. Con-f«rma »ornamenti in apjtosito librotto. <-) Conteggia per tutti i vereamenti fatti in quiil«iiiii ora d' ufticio la valuta del tnedesimo giorno, Aasume pni propri corren tisti V incasso dei conti di piazza, di cambiali per Trieite, Vienna, liudupmt rd nltri principali cittA ; rilanca b>ro atsegni per queite piatse, ed accorda loro la facoltA di dumiciliare e(/'etti presto la tm« cassa franco d* ogni upesa pet essi. h) UilaHcia Vaglia del Banco di Napoli, pagabili ovunque presso gli stabilimenti del Banco e presHO i suoi reprosontati e corispondenti facol-tati alla etniasione degli iusegni. d) S' incarica dall'acqui*to e della vendita di effetti publici, valute e divine nottehi del incasno d' a**egni, cambiali e coupona, rersn mod ca prov' vigione. il) Procnra la bolatura di valori Kateri con la ma»sima Hullecitudine dlla condizione modicissinic. Le Lettere Ji Pe^no 4'/,°/« deNft Banoa Pro-vmciiile Iputccnru deliti Croazia e Slnvonia in Za^tibria; Le lettere di pe^no 4°/0 della Casse di HiBparmio Riunite di Budapest; Lettere di pegno 4u/o della Banca Impotccaria Ungbereae di Budapest; Lettere di pegno 4 „ ed Obbligazioni Coinuuali 4% con 6"/0 di premio della Pester Un-garisebe Comercial Bank di Budapest: Lettere di pegno 47,% della Cassa Generale di Hispar-mio di Herinanstadt; Lettere di pe^no 4°/„ della Banca Generale Austriaca di Credito Fondiario di Vienna; Lettere di peijno 4°/, noncbfe le Obbliga-sioni a premio 3% deli' i. r. pr v. Stabilimento Generale Austriaco fondiario di Vienna. La filialo dr»io 1896. 1 12 —— J- Za svojo, na veliki in ze!6 živahni cesti T r s t-R e k a atoječo hišo in gospodarska poslopja iščem najemnika, ki bi hotel vzeti v zakup tudi krCmo in ki bi imel dovoljna sred stva in sposobnosti za ustanovitev prodajalnioe z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo. Pripravljen sem v prvem letu vdeleževati se tega podjetja z delom in denarjem. Radi svojeCasne preselitve na Dunaj prodam tudi vse posestvo, ležeče blizu svetovno znani Škocjanskih jam, proti plačilu na desetletne obroke. Aleksander Mahorfiifi, Matavun pri Divači. Jo$ip Pimrello mehanik izrriuje TsakorAne popravo Šivalnih s. lam 'n iaii V^ nami o ja zdrava htina ia rfrullnaka pijača, ki se izdeluje ▼ Kathreiner-jevih tovarnah tor ima podoben okus kakor pruva bobova kava Poleg drugih pred-nostnij se ta slad na kava le po tam akoaa odlikuje pred drugimi takimi isdalhi. Kathrelnarjava kava ja najokuanajia, najzdravejsa In najoanajia prlmaa k bobovi kavi. Ona ja čisto prirodan plod^ V callh zrnih in se raibi z velikim pridom § % % % I namosto cikorije ia drugih zmlatlh tvarin, ki sa h' kavi niešujo, o kterih sa pa kupeo ne mora prepričati, iz česa da so; ui-adne preiskava so pa dokazale, da aa taki kavini nadomestki dostikrat s raznimi pritiklinami popačeni. Is začetka aa vsaaa sna tratjlna Katbreinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsaka polovico. Tako postane kava veliko bolj zdrava in tudi mnogo oanajia. Kathreinerjevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava ra* dtlna pijača v Javnih zavodih, kakor tudi v atotlsočarlh družinah. Dobra ja pa tudi »čista«, to je, brez primesi bobova kave, ker je zdrava, lahko probavljiva, radllna in ob onein okusna jed. Vsaka vestna gospodinja in mati, vsak prijatelj kava, ako ara ja mar za lastno ađravje, naj rabi odslej Kathralnor-Kneippovo sladno kavo. La nato naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le Izvirna bele zavoja z varnostno znamko, kakor sa tu na strani vidi, ter z imenom: Kathreiner! Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava" ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita iu na vago. Ceno češko posteljno perje!! boljšega f. H ; skubljerifga f. 5 Vnovega, dobremu *kublj«-n»'gH, brez prahu f. i SO. 5 kg. 5 klg. snežnobelotfn, mehkega kakor *ras:!nip perje, 9, 12, 15; 5 k}?, polpafrinje f. 6, 7 20 0; 5 kg. snežnobelega, mehkega kakor gatririje perje, neoskubljenega. I' 12 15. Gaginje perje (puh) f. 1 .HO, 2.40, 3, 3.80 po '/, kg. Prešite oileje, jako dobre komad od f. 2.30 naprej. Raznn&iljatev franko pn <• . jtefjn. Kar no bi bilo po vo ji, namenja ali vzame nazaj. Pri naročbah prosim n»tnn ćnega nnilovr. x BENEDIKT SACHSEL, Klattau 469, Češka. Lastnik politična društva „Ediaaati". Izdavatelj in odajavormi uradnik : Julij Mikota. — Tiftkams nnl^ne v Trii«.